52* štev uk s Ma^ib >r, Im 2, I ulila <917. \ HSŠtM • t k ia- Mh4 &y®čHfcs—— flSto 1st© . . o *8'— iliSBtcsm številke *®» s© ^tearfev. — . B«aea»saft»tei>Mi)e>wwwwa! W BS ▼£»£§$&. SSS I Neodvisen političen list za slovmtfte» ijrtUMNro. ifujneirejše avstrijsko ifiilio poročilo/ Vzhodno bojišče. Dunaj, 1. julija. V vzhodni Galiciji je pri obrambi generalnega polkovnika, pl. Böhm - Ermolli obrambna bitka v polnem "teku. Po večdnevnem vidno močnejšem artilerijskem ognju seje včeraj razvnela artilerijska bitka do zelo velike srditosti, v bitko so posegli tudi zelo težki topovi. Popoldne so južno in južno-vzhodno od Brzezanv in pri Koniuhi napadali močni infanterijski oddelki, ki so pa bili povsod popolnoma odbiti, kjer so se pa sploh mogli deli sovražne itafan-terije vzdigniti v našem uničujočem ognju, so obležali v zatvornem ognju. V poznih popoldanskih urah severuo-za-hodno od Zalošzce uprizorjen, zelo močen napad se je izjalovil v izborno združenem artilerijskem ognju. Proti ^polnoči je sovražnik poskušal južno od Brzezany prodirati brez vsake artilerijske priprave; bil je odbit. Gez noč je pa artilerijski ogenj pojenjal ter v jutranjih urah vnovič oživel. Italijansko bojišče. Pri soški armadi so napadalne patrulje ogrskih armadnih polkov št. 71 in 72 udrle blizu Vrtojbe do druge sovražne črte, so tamkaj odbile dva protinapada ter vjele 1 častnika |n 156 mož. Švicarska sodba o uspehu nemških — 3,'liiov Lugano,. 1. julija. Večina švicarskih listov naglasa, da borba nemških P-čolnov proti angleškim in drugim četverosporazumovim in nepristranskim ladjam, niti od daleč ni dosegla tega, kar so v Bero-linu upali doseči. Od 100 ladij, ki odplujejo na morje, se jih navadno vrne 80 do 90. Varnostne priprave na ladjah pa so sedaj že tako moderne, da se od 1000 mornarjev potopljenih ladij — potopita samo 1 do 2 moža ali potnika. Zavarovalnina znaša samo 5% ladijske vrednosti. Angleško ministrstvo —- prijazno Avs?rn - Petrograd, 1. julija. „ Novoj e Vremja“ piše, da so Angleži svoje vojno cilje glede bodočnosti Avstrije zadnji Čas predrugačili. Večina ministrstva stoji na stališču, da se Avstrije nikakor ne sme raztrgati, ampak jo je še treba ojačiti. Angleški državniki upajo, da bo mladi avstrijski cesar dal vsem avstrijskim narodom avtonomijo. Grški poveljnik. Atene, 1. julija. Za vrhovnega poveljnika grške armade je imenovan Venizelosov pristaš general Daiglis, član solunske vlade.AKralju Konstantinu zvesti generali, častniki injuradniki so odpuščeni in bodo baje izgnani. Grška armada koraka v Macedonijo; Francoze in Italijane pa odvažajo na druga bojišča. Na Nemški listi in njihov slovenski odkladač v Ptuju so sedaj zopet veliki v obrekovanju. (Vsak politični otrok ve, da so jugoslovanski poslanci v drž. zboru povedali na vsa usta, da hočejo svoje načrte izvršiti le v mej a h m o n a r h i j; e in pod ž e -z 1 o m II ab s b u r ž a n o v. Kljub temu, da jim z domoljubnega stališče ni očitati niti pičice, smejo nasprotni listi z dovoljenjem c. kr. dlržavnih oblasti (in tukaj je Ptuj na prvem mestu) prihajati na dan s satanskimi obrekovanji, češ, delovanje poslančev gre na to, „da bi se uresničili zaželjeni cilji morilskih Srbov“, da pridi gujejo združenje z onimi Srbi, ki šo bivšega prestolonaslednika Franc Ferdinanda umorili“ itd. Začetkoma vojske so isti hujskači pod zaščito iste birokracije delali ravno tako ter ustvarili žrtve, zaradi katerih je sedaj slovenski liaroid tako močno združen v eno politično strujo. Ti politični zastrupljevalci še vedno ne morejo pustiti sumničenja s srbofilstvom. Niti eden naših poslancev se ni do-sedaj niti z besedico dotaknil vprašanja glede bodočnosti Srbije, ni seveda niti namignil o kakem združenju z izvenavstrijskimi Srbi, a kljub temu ta natolcevanja! Naiši poslanci hočejo le, da se vsi Jugoslovani, ki- živijo v monarhiji, politično združijo in sicer pod žezlom Habsburžanov. Nočejo nič več in nič manj! To bodo tudi v z an apr e j zagovarjali pred Bogom in pred ljudmi! Birokracija med Slovenci nam je narodno tuja in za to nas pusti svobodno obrekovati in blatiti. Kako malo čuti z ljudstvom, smo se v sedanji vojski pač do sitega naučili. Zadnja ženica v oddaljenih gorskih kradli zna peti pesem o naši birokraciji. Najhujše postopa nam sovražna birokracija seveda tamkaj, kjer je nas -Slovencev minmanj, ,to je na Koroškem. Zadnji „Mif* priobčuje ta vnebovpijoč dogodek: „Med vojsko je toliko, ran, ki jih je treba celiti, da človek ne ve, kje bi začel naštevati. Ljudstvo trpi in ima' dovolj križev, ki jih vojska prinaša in ki so neizogibni. Te ljudstvo v svojem patriotič-nem mišljenju tudi potrpežljivo prenaša.. Drugače je kajpak z nepotrebnimi, ki so le posledice političnih birokratov. Značilno je n. pr., kakšne skrbi morijo med vojsko celovško okrajno glavarstvo. Dne 7. ju n-ija j e poslalo krajnemu šolskemu s -v etu-v St. Janžu v Rožu u k a z, d a m o r a tekom enega meseca odstraniti s šole s 1 o v o n s k o - n e m š k i napis in g a n a -d o m o s i i t i z. n e m š k o s 1 o-v e n s k i m. Svoj čas je krajni šolski svet prosil za slovensko šolo. A namesto te je prejel od glavarstva sedaj tak demokratičen ukaz. Brez komentarja!“ Vse v Avstriji priznava te čase veliki pomen Slovencev in Hrvatov za monarhijo. Med tem pa že : ride nizek uradnik, kakor okrajni glavar, ter na slovenskih tleh Slovencem ne pusti slovenskih napisov! Take reči so pač mogoče v deželi, v kateri deželni predsednik sam noče priznati Slovencem po-olne ravnopravnosti. Čigava Je semlja? (Piše goriški Slovenec.) Od Jadrana skoz) skalne pečine, rodovitna polja, zelene livade, temne gozdove in vinorodne Slov. gorice do sredine države živi in .prebivaš naš narod. A ne le da živi in prebiva, on je tudi te zemlje gospodar. To je narod čil, zdrav in svež, ie kreposten. To je pokazal kakor vedno tudi sjedaj v treh letih grozotnega trpljenja narodov in človeštva sploh. Naj bi bili to le narod bele krizanteme? Ne! To ne sme biti! Čeravno bo med vojsko veliko ljudstva izginilo, pa vsega vendarle ne. bo konec. Narod bo ostal. In da hoče naš narod živeti, se kaže ravno zadnje dni. [Gigantska svetovna borba je privedla svetovno javno mnenje do nazora: Vsakemu svoje! Vsak narod bodi sam svoj gospodar! Ta nazor uveljavljajo tudi sedaj naši zastopniki. združeni s sorodnimi narodi v državi. Vsi, ki za I državo in z državo trpimo, hočemo, kakor do sedaj j gospodujoči narod, z njim imeti enako veljavo. Mi smo narod, ki v teh težkih časih vrši krepostno vsestransko svojo državno dolžnost. Naravno .je, da hoče in mora biti naš slovenski narod enak med enakimi. Vidi se pa|, da ljudje, ki so bili dlo danes naši gospodovalci, tega ne morejo ali nočejo razumeti. A vsa znamenja kažejo, da, bodo morali prej ali pozneje to razumeti in to kot pravo sppjznati. Nemci so bili in so še med nami nasejani bodisi kot uradniki, trgovci ali industrijalci. Vsi so tu med nami in zaradi nas. Prvi uradujejo, drugi trži-I jo in tretji.proizvajajo med nami in za'nas. Za pla-j čilo vsega tega pa, da, medi našim trpečim kmetskim j narodom dobro in udobno žive, hočejo biti naši gos-i podarji in ne samo kot vladajoči gospodarji, ampak j mnogokrat celo kot tlačitelji, zaničevalci in uničevalci našega naroda. Ne. to ne sme biti! Mi nismo še izumrli in vsi tudi ne bomo izumrli. Ljudje, ki med nami žive in so na naši zemlji zaradi nas, ne posedujejo veliko. Tega naj se zavedajo. Mi jih nočemo preganjati ali zaničevati, a to pa morajo spoznati, da zemlja teh dežel je naša in da hočemo ter moramo biti sami svoji gospodarji. Čimpreje pride spoznanje, tembolje za nas in za nje. Državni zbor. Poslanska zbornica. Jutri, dne 3. julija, je zopet seja poslanske z-bornice. Pravzaprav bosta dve seji, v prvi se bode razpravljalo o zakonih zaradi vojaških sodišč, v drugi se bodo vršile volitve za delegacije. Delegacije bodo bržkone zborovale še le v jeseni, kajti sedanja avstrijska vlada pač nima toliko moči, da bi vse stranke in vse struje spravila v kolikor mogoče enotno vrsto. Tudi na Ogrskem niso parlamentarne razmere tako daleč ustaljene, da bi se lahko delegacijsko zasedanje vršilo brez vseh težav. ;c Poslanska zbornica bo menda že okoli 10. julija končala zborniške seje, a delovanja ne bo po- polnoma prekinila, ampak skrbela, da bodo odseki j Čez počitnice pripravili dovolj gradiva za jesensko zasedanje Gosposka zbornica. V gosposki zbornici se je dne 28. in 29. junija vršila proračunska razprava, ki je bila zelo zanimiva, ker je, kakor malokedaj, pokazala narodno mišljenje različnih govornikov. Clan 'Plener je govoril o finančnem stanju naše države. Grof Pininski je govoril za poljsko državo, dr. Sieghart je razpravljal o češkem vprašanju. Govor dr. Lamaseha, pravnega znanstvenika svetovnega imena, je bil posebno zanimiv. Obsojal je dosedanji vladni sistem. Na" njegovo mcesto mora stopiti: pravičnost in trdnost, izreče se proti politiki oktroajev. Revizija m a r s i k a 1 e r e g a sodnega postopanja bo potrebna. Amnestija ni samo ža medlnarodni mir, ampak tudi za mir doma potrebna. Narodom Avstrije se mora dati možnost, da bodo svoje lastne zadeve same urejevale. Ni zadovoijen s tem, da je prejšnje ministrstvo odsvetovalo cesarju, naj ne priseže na ustavo. Avstrija naj se postavi na čelo mirovnega gibanja. Nem-Sija je v inozemstvu preveč osovražena za to, da začne delovati za mir. Grof Oswald Thun-Salm je, ne da bi delal izjeme, splošno vse češke rezervne častnike in rezervno moštvo obdolžil veleizdajalskega mišljenja. _Predsednik knez Pürstenberg ga ni pozval k redu. Knez Karl Auersperg se je zavzel za bivšega 'domobranskega ministra Georgi, ki je dal samo o Cehih uradno nabirati material o nedostatMh pri vojaštvu in je s tem češki narod postavil v krivo-luč. Vitez Bilinski se je pritoževal nad postopanjem vojaštva in vojaške uprave v Galiciji, ki si ni znala pridobiti src gališkega ljudstva. Princ Ferdinand Lobkovic se je branil proti temu. da bi se dejanja posaimteznikov računila na rovaš vsega češkega vojaštva ali celo vsega češkega naroda. O razpusti pešpolka .št. 28 so Nemci razširjali armadno povelje, ki ne soglaša s pravim). Nadškof Teodorovič je govoril o vcpaški upravi v Galiciji in v Nemčiji. Predsednik ga je poklical k redu. Generalni polkovnik Danki je branil vojaštvo-proti Bilinskemu ter napadal poljsko uradništvo. Vitez Bilinski je takoj odgovoril in zavračal Danielove trditve o poljskih uradnikih. Tudi baron Diller je branil poljsko uradništvo. Baron pl. Czedik je povdarjal, da je treba začeti misliti, kako bi se premostila nasprotstva med Čehi in Nemci. To bi bilo važnejše delo, nego priprave na razne druge postave. Dvorni svetnik Goli je zelo spretno pobijal izvajanja grofa Thun-Salma. LISTEK.................~ Obisk v kmetskem muzeju. Vročega junijskega predpoldneva smo se na postaji St. Lambert blizu štajersko-koroške meje naježili na poštni voz trije popotniki, vsi namenjeni v trg St. Lambert, a vsak za svojimi posebnimi cilji. Na prašni, vedno vkreber se dvigajoči cesti se je razvil med nami živahen pogovor. V trdonemškem gornještajerskem kraju smo seveda drug drugega imeli za Nemca. Govorili smo o vojni, ker eden sopotnikov je bil vojni kurat in se' je peljal iz tirolske fronte na kratek oddih v št. lambertski benediktinski samostan, kjer je nekdaj opravil redovni novicijat in je sedaj redovno haljo moral zamenjati z vojaško suknjo; na prsih se mu je svetilo dvoje vojnih odlikovanj. Pogovor je prišel tudi na sušo, kfi na Gornjem Štajerskem ni nič manjša ko pri nas. Pri neki strmini je vojnf kurat skočil z voza in ostala sva s iretjim potnikom sama. Ker sem malo prej omenil Spodnje-Stajersko, me z neko naglico in s posebnim povdarkom vpraša, če sem Slovenec. Z ozirom na razpoloženje, ki vlada med Nemci proti Slovencem, mi to vprašanje ni bilo posebno ljubo; da bi poslušal zabavljice ali se prepiral z zaslepljenimi fanatiki, ni bil namen mojega pota. A moja bojazen se kmalu spremeni v veselje, neznani gospod se mi predstavi kot Slovenec iz Savinjske doline, ki že 15 lei službuje v Judenburgu in se je tudi sedaj peljal pö uradnih poslih v St. Lambert. Naravno, da sva taJčoj začela govoriti slovenski. Ko je pa. pater stopil aa .voz, smo začeli zopet nemški. Pred samostanom Izstopimo in jaz se slovenski poslovim s svojim rojakom,- Eater je slišal slovenske besede in me pri pprtf vpraša: Ste vi Slovan? Da, Slovenec iz Slov. Štajerske, rJaz sem pa Slovak, odgovori on in mi za- Poročevalec baron Plener, dasiravno hud Nemec, je vendar povdarjal, da se bo v Avstriji po vojski treba v večji meri ozirati na slovansko vprašanje in da bo posebno jugoslovansko gibanje postalo močnejše. Govornik je povdarjal potrebo tesnejše zveze z Nemčijo. Gosposka zbornica je proračun sprejela. Lloyd George o vojnih ciljih. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je imel dne 29. junija v mestu Glasgow govor, v katerem je zopet govoril o vojnih ciljih Anglije. George je v glavnem poudarjal : Vojske ni razvnela Anglija, ampak vojsko so v svoji gospodstvaželjno-sti hoteli nemški državniki, politiki ter vojskovodje. Konečna zmaga bo na angleško-francoski strani. Sedaj se je ojunačila in oživila tudi Rusija in pričenja z ofenzivo, Amerika nam (Angležem) prihaja na pomoč. Mi moramo omejiti delovanje nemških P-čolnov. Nemci s svojimi P-čolni nikakor niso dosegli tega, kar sen želeli. Ako bomo uporabili vsa obrambna sredstva, bodo doživeli Nemci s P-čolni ravno tako blamažo, kot so jo doživeli pri Zeppelinih. Varčevati moramo, pa nas glad ne bo premagal. Mi '(torej naši sovražniki) bomo zmagali tako gotovo, kakor vsako jutro solnce izhaja. Mezopotamijo in Armenijo moramo spremeniti v našo najboljšo žitnico, Turke pa nagnati iz teh pokrajin. Avstrijski ministrski predsednik je povdarjal, da odklanja načeto, naj bi si narodi svojo usodo sami določevali. Toda izjavim, dokler se narodom ne bo dala pravica samoodločevanja, ne bo stalnega miru. Če hočemo doseči mir, moramo predvsem zlomiti pruski militarizem.« Tako govori vodilni angleški državnik. Iz tega je razvidno, da Anglija in Nemčija druga drugi pripisujeta krivdo sedanje krvave vojske. Italijanske bojišče. Na celi italijanski črti nič posebnega. — V Italiji baje bodo dobili v kratkem zopet ministrsko .krizo. Kako izgleda sedaj na Krasu, (Izvirno poročilo.) Nad 2000 laških topov je bruhalo od srede maja do srede junija grozen, nepopisen ogenj proti našim postojankam. Od vseli strani je žarelo in kadar je zapihala burja vmes, so se dvigali in valili žarki in plameni. Tla so se tresla vsled neskončnega gro-menja topov. Kras se je spremenil,. Kostanjevica je izginila; le kup razvalin je ostal. Temnica je raizva- čne pripovedovati, da ima kot vojni kurat v oskrbi Rumune, Madžare, Hrvate in Slovence, samo nobenega Slovaka. Taka je naša usoda, raztepem fragmenti smo, potisnjeni v stran, toda mi smo tu! Trije skriti Slovani na poštnem vozu z nemškim občevalnim jezikom, to je prav tipično tudi za lepo gornjemursko dolino od Bruka do St. Lambertas in dalje. Sedaj/so po celi dolini raztepeni slovenski in hrvatski vojaki pa ruski vjetniki, poleg teh pa po tovarnah v mirnem in vojnem času na tisoče slovenskih in čeških delavcev. ki polnijo vrste nemške socijalne demokracije. Raztepeni slovanski fragmenti! A slovanski element je že zdavna domač v teh sicer trdonemških krajih. Globoko v srednji vek nam kaže zgodovina slovensko prebivalstvo v vseh teh krajih. Dandanes moramo seveda s pesnikom reči : Naši so samo grobovi. Vendar slovenski živelj se ni. dal popolnoma iztrebiti, živi še sedaj v nelštevilnih krajevnih imenih, v besednem zakladu tukajšnjega ljudstva, v fiziognomiji, v šegah in v raznih oblikah pri orodju, pri hišah, v nakit ju. Skriti, raztepeni slovanski fragmenti pod nemško odejo! S takimi mislimi sem stopil v starocastiti št. lambertski samostan, ustanovljen po karantanskem vojvodu Henriku in potrjen od cesarja Henrika IV. Glavni namen mojega pota je bil, ogledati si „kmečki muzej“ v tem samostanu, za katerega se celo i-nozemstvo zanima in ie tudi odbor našega „Zgodovinskega društva“ že preteklo zimo skleni], da si e-den odbornikov ogleda ta muzej. Pisec teh vrstic je videl že marsikateri muzej velikega in manjšega sloga, a toliko pobude in vpogleda v podrobnosti dobi človek malokje kakor tukaj; ker je tak „muzejček“ omejen le na manjše krajevno okrožje, stopa domačnost in podrobnost bolj v ospredje, kakor v ogromnih zbirkah, kjer posameznost izgine v množini. Z velikim veseljem in vnemo mi je razkazoval ljubeznivi oče Romuald Pramberger svojo zbirko, v pravem pomenu „svojo“, ker jo je sam zbral in celo lina na golem griču. Poprej jo je obdajalo sadno drevje. Nobeno drevo ne stoji več; planota se je spremenila v puščavo zdrobljenega skalovja. Kras je danes podoben mrtvemu planetu. Majhne dolinice v skalovju, kjer so bile poprej njive in travniki, so se sedaj spremenile v pokopališče. Kadorna je nameraval z najstrašnejšim orožjem in s pomočjo francoskega topništva, katero je metalo s plinom napolnjene granate, ugrabiti nam Trst. Njegovi naklepi so se izjalovili Trst je bil in ostane naš. Ministrska kriza v Italiji? „Corriere della Sera“ poroča, da bo italijanski ministrski predsednik Boselli radi svoje visoke starosti odstopil. Za njegovega naslednika bode baje imenovan minister Orlando. Rusi so na avstrijskih tleh, t. j. v vzhodni Galiciji (vzhodno od Lvova), na 100 km dolgi Črti pričeli z ofenzivo. Boji na črti Luck—Brzezany (zahodno od Tarnopola) postajajo vedno hujši. Ruska infanterija napada posebno silno v prostoru pri Lucku. Artilerijski ogenj pa je na celi črti že več dni zelo srdit. Naši so vse sovražne navale krepko odbili. V Petrogradu 35.000 anarhistov. „Novoje Vremja“ poroča, da se nahaja v Petrogradu 35.000 anarhistov, ki so z municijo in puškami dobro preskrbljeni. Anarhistična armada se z vojaškimi dezerterji vsak dan ojačuje. [Anarhisti gro’ zijo, da bodo v slučaju ruske ofenzive spustili vse I ruske municijske tovarne v zrak. Romunsko bojišče. Tudi Rumuni so pričeli o moldavskem gorovju in v ob Seretu ter Donavi napadati naše postojanke, dosedaj še brez uspeha. Francoski bojišče. ■ Razven običajnega artilerijskega ognja v Flandriji, močnejši francoski infanterijski napadi ob reki Mozi, ki so pa bili vsi odbiti. Amerika baje pošilja na francosko bojišče neizmerne množine topov in municije. živi za svoj predmet — ljudopis. Sedaj je tudi on v žetveni komisiji ter hodi od parcel^ do parcele, a s predpisanim statističnim zaznamovanjem parcel prav umno združuje tudi idealnejši cilj, zbira gradivo za svoj muzej in za folhloristične študije, zbira* imena posameznih parcel in mi je povedal par zgledov, kako se je v imenu parcele ohranila še prvotna slovanska korenika., ki večkrat s čudlovito natančnostjo izraža lego in kakovost parcele. Prav .živo bi priporočal tudi našim popisovalcem parcel," naj porabijo to priliko ter popišejo imena parcel, njih kakovost, lego in druge posebnosti. Saj so v teh komisijah inteligentni ljudje, največkrat učitelji in. duhovniki. Prehudega dela jim to ne bode povzročilo, pač pa zasladilo mehanično popisovanje in za domače znanstvo si pridobijo s tem neprecenljive zasluge. Tudi v „kmečkem muzeju“ št. 1 ambertskem silijo na dan slovenski fragmenti davno izumrlega rodu. Tu se jasno vidi, da pojem „narodna; individualnost.“ ne vsebuje samo jezika, marveč še marsikaj drugo, način izražanja in dejstvovanja fizičnega, in duševnega žitka, ki se trdno drži svoj tal, ko je jezik prvotnih prebivalcev že zdavna. izumrl. . Muzej kaže v najmarkahtnejših 1 potezah celo kmečko življenje od zibele do groba.; tu vidimo zibelke s posebnimi oblikami in slikarijami, preluknjane in gibljive s ole, v katerih se otroci učijo hoditi, o-tročje igračke, med njimi otročii mlin s stopo. Tako nekako je izgledal tudi mlin primitivnega človeka pred tisočletji. Tu vidimo predmete sobne oprave, o-pravo v kuhinji, v hlevu, na dvorišču in vrtu. Celo tako prozaična stvar, kakor je plot, zasluži pozornost. Sto in stokrat hodimo mimo plotov in ograj, a kdo se zmeni za to! In vendar se tudi v tem kaže krajevna karakterizacija, praktičnost in celo estetski okus. V posebnem oddelku vidimo pluge slovanskega in starogermanskega tipa. - (Konec prihodnjič.) Macedonslo bojišče. Naši sovražniki pričakujejo, da bo sedaj Grčija, ko so jo prisili v svoj tabor, poslala celo svojo armado na macedonsko bojišče. Ako se to res zgodi, potem se bo položaj pred Solunom nekoliko spremenil. Grška armada baje šteje 400.000 prvovrstnih, 200.000 drugovrstnih mož in še 200.000 mož rezerve. Grčija prekinila zveze z osrednjimi državami. London, BO. junija. Grški poslaniki v Berolinu, na Dunaju, v Carigradu in v Sofiji so odpoklicani. Diplomatične zveze so pretrgane. Turška bojišča. Na turških bojiščih močnejši spopadi med Turki in Rusi na kavkaškem bojišču južno od jezera Van in živahno gibanje v južni Palestini, kjer so vrgli angleški zrakoplovci 5 0 bomb na vsem kristjanom sveto mesto Jer u z a k e m, ki pa so povzročile ie malo škode. Politične vesti. Ovaduštvo tržaškega nemškega „jvolksra.ta.“ Tržaška „Edinost“ piše:' V „Grazer Tagblattu“ je bil te dni. objavljen dopis, ki je izšel iz tržaškega nemškega volksrata in na najpođlejši način napada nas Slovence, predi vsem pa našega tržaškega posl. dr. Rybara. Končno, po denuncijaciji slovenskega u-radništva, poziva vlado in Nemce, naj posvečajo večjo pozornost Trstu, tej za Avstrijo in za Nemce tako važni točki ob Adriji in pravi: „!Sieer pa gorje državi, če bi se njena vlada odlđeila, da odstrani nemške uradnike, ki so se izkazali posebno tukaj v najtežjih razmerah kot najzanesljivejši nositelji državne misli, u juga države.“ — Naš odgovor na vse te podlosti je čisto kratek: Ti najzanesljivejši nosi- telji državne misli so se pri zadnjih volitvah (vi Trstu sami narivali laški liberalni stranki, so z javnimi proglasi agitirali in sklenjeno glasovali zanjo, za stranko, ki jo danes sami proglašajo za veleizdajalsko! „Povej mi, s kom občuješ, pa ti povem, kdo dla -•st!“:;; , , Knez Lubomirski — cesarski namestnik v.Galiciji. V zadnjih pogajanjih med vlado in Poljskim klubom je igralo vprašanje, kdo bo civilni cesarski namestnik v Galiciji, veliko vlogo. Parlamentjafrne vesti naglašajo, da ie pričakovati, da bo knez Lubo-mirski prav kmalu imenovan za gališkega cesarskega namestnika. § gProfesor Lammasch, član'gosposke zbornice, ki se je v seji dne 29. junija kot pošten Nemec zavzemal za mir in spravo med narodi, je izstopil iz središča gosposke zbornice. Tirolski namestnik. Za naslednika grofa Tog-genburga na namestništvenem mestu v Inomostu je določen.. deželni predsednik na Koroškem grof Lodron. Koroški Slovenci se za Lodronom ne bodo jokali. Nemški državni zbor. Dne 3. julija se bo sestal ustavni odsek nemškega državnega zbora/. Dne 15. julija pa se bo vršila prva seja nemškega državnega zbora. Španska ostane nevtralna. Na Španskem se vrši velik notranji preobrat. Ljudstvo se kaže zelo nezadovoljno. Bati se je resnih nemirov. Vsled tega je vlada ukinila ustavo. Ministrski predsednik Dato je izjavil, da se razni agitatorji trudijo tirati Španijo v vojni metež. Vlada pa še misli ne na to, da bi ukij-xsila svojo nevtralnost. Tedenski novice. Naročnikom in čitateljem „Straže“ in „Slov. Gospodarja“. Vpoklican je bil naš edini strojni starec v vojaško službo; ročnih stavcev nam pa tudi nrk-manjkuje, zato smo zn sedaj primorani obseg naših listov zmanjšati. Opustiti moramo odslej inse-rate in skrčiti „Slov. Gospodarja“ in petkovo „Stražo“ na 4 strani, dokler se razmere ne spremenijo. Ciril-Metodovo. Prihodnji četrtek slavimo Slovani god naših blagovestnikov, sv. bratov Cirila in Metoda. Prejšnje čase smo zažigali na predvečer po vseh slovenskih hribih in gorah kresove, pokali so topiči, vršile so se velike Ciril-Metodove slavnosti v narodne namene. Danes so take slavnosti in prireditve radi izrednih razmer nemogoče. Mi pa lahko sedaj na drug način slavimo spomin Cirila in Metoda: Širimo narodno. zavest med našimi bratmi in sestrami, delujmo na to, da bodo slovenski starši pošiljali svoje otroke v slovenske šole, širimo naše časnike in skrbimo, da narodni ponos tudi v teh resnih časih ne bo zamrl med nami. Dolnjelendavski Slovenci. Pod tem naslovom pišejo „Novine“, da je v Dolnji Lendavi 3000 Slovencev, a nimajo v župni cerkvi ne ene slovenske pridige. Na leto imajo samo enkrat v podružnici na Hotizi slovensko službo božjo. Se pravilno spovedati se ne morejo doma, ker jih nihče ne razume. Potepati se morajo od župnije do župnije. Pa vendar držijo samo Slovenci v Dolnji Lendavi pobožnost po koncu. To so pohvalevredni trpini. Čeravno zaman čakajo slovenskega duhovnika, vendar se ne dajo odvrniti od svoje pobožnosti in materne (slovenske) reči. — Glasilo ■ ogrskih Slovencev „Novine“ pridlobiva med njimi dan za dnevom vedno več novih naročnikov. Za podporo tega lista so celo zbrali 43 K. Promoviran je bil v četrtek dne 28, junija na češki univerzi v Pragi doktorjem prava iur. cand. Bratina Fran iz Križecev na Murskem polju. Čestitamo! Imenovan je za ministrskega tajnika v notranjem ministrstvu okrajni glavar Slovenec dr. Jožef Ferjančič. Iz učiteljske službe. Na štirirazredni me Šimi šoli v Ormožu (I. plačilni razred) je razpisano mesto učiteljice. Prošnje do 1. avgusta 1917. Iz državne gozdarske službe. Vodja poljedel skega ministrstva je imenovan gozdarskega nadko misarja v Celju, Otona Paul, za gozdarskega svetnika istotam. Matura ua realki. Na c. kr. realki v Mariboru je napravilo zreliostni izpit vseh 8 ahiturientov (2 z odliko) in 1 abiturientkinja (z odliko). Med abituri-enti je bil Metoda Gaberšček, sin goriškega tiskjar-narja, ki je maturiral tudi iz slovenščine, kakor 2 italijanska goriška begunca iz italijanščine. Na c. kr. realki so letos prvikrat delali zrelostne izpite tudi gojenci c. in kr. vojaške višje realke v Mariboru, v kateri je 'tudi sin slavnega Boroeviča. Tem sicer ni treba delati civilne mature, ker brez nje pridejo v vojaško akademijo, da postanejo po treh letih oii-cirji-poročniki. Da se pa lahko izkjažejo z isto izobrazbo kakor civilni realčani in pa da lahko izstopijo iz vojaške službe in se posvetijo civilnim poklicem, smejo delati civilno maturo. Izmed 60 ahiturientov jih je prišlo k ustmenem zrelostnem izpitu 34. Z odliko jih je maturiralo 8, s povoljnim uspehom 20. — Med maturanti je bil tudi Slavko Čuvaj pl. Carev-dar, nečak bivšega hrvatskega bana, ter Bošnjak Ismet Džino Aga. Dijak utonil. Na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija, kateri dan se je na c. kr. realki v Maribora končalo šolsko leto s slovesno službo božjo, se je šel Alojz Roškar, učenec III. razreda na realki, popoldne v Dravo kopat v družbi nekaj manjših dijakov. Zašel je predaleč v deročo reko. vrtinec ga je potegnil v globočino in nezavestnega so metali valovi naprej. Dva večja pogumna fanta iz bližine sta šla z ladjo za njim ter mrtvega privedla na suho. Starši, stanujoči na Pobrežju, so doma od Sv. Tomaža pri Ormožu. Pogreba dne 1. julija, se je udeležit zastopnik realčnega ravnateljstva, profesor-razrednik ter več dijakov, ki so v počitnicah v bližini Maribora. Sprevod je vodil vero-učitelj rajnega dijaka, č. g. dr. M. Slavič, ki mu je govoril na magdalenskem cerkvenem pokopališču ganljive nagrobne besede. N. p. v m.! Razpisana ravnateljska mesta. Razpisana so mesta ravnateljev na gimnaziji v Novem mestu in na 2. državni gimnaziji v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 15. julija 1917. Dr. Mihajlo Polit. Dr. Mihajlo Pali L odvetnik in časnikar iz Novega grada, nestor srbskih politikov na Ogrskem, je slavil te dni «voj 84. rojstni dan. Njegov »Branik; T- bil začetkom vojne ustav-starček je odšel z družino v Budimpešto. Dopolnilne doklade štajerskemu učiteljstvu. Štajerski deželni odbor je dovolil štajerskemu ljudsko-šolskemu učiteljstvu za leto 1917 sledeče dopol- nilne doklade: Neoženjeni učitelji dobijo 120 K, oženjeni brez otrok 180, z enim ali dvema otrokoma 240 K in z več otroci B00 K letne dopolnilne doklade. Oženjeni učitelji-vojaki, ki opravljajo vojaško službo ne v krajo, kjer so nameščeni kot učitelji, dobijo tudi zgoraj označene dopolnilne draginjske doklade. Zanimivi zrelostni izpiti. Letošnjih zrelostnih izpitov na olomuški gimnaziji se ni vdeležil nobeden osmošolec, ker so bili vsi poklicani v vojake, pač pa so se jih vdeležile štiri ženske osebe, ki so vse napravile zrelostne izpite z zelo dobrim vspehom. „Špsnge“ odpravljene. Naš cesar je odredil, da je odslej naprej v naši armadi odpravljena vojaška kazen »špange«. Zopet znak izredne Ijudo-milosii našega mladega vladarja! Slava mu! Iz poštne službe. Poštni pristavi Edvard Ant-lej, Friderik Bernard in Pavel Volkar v Gradcu, Ivan Vračko v Mariboru. Anton Klemenčič in Rajko Florvat v Mariboru, so imenovani za poštne oficijale. Poštni oficijal Maks Sauran je preme-meščen iz Brucka y Maribor. Novi dvekronski papirnati bankovci. Dne 9. julija t. 1. pridejo v promet novi dvekronski papirnati bankovci, ki so tiskani na beli papir z rdeče-črnim tiskom ter imajo na eni strani označbe v nemškem, na dragi strani pa v madžarskem jeziku; na prvi strani je vrednost označena v osmih deželnih jezikih. Prošnje za dopust so koleka proste. Mnogi niso na jasnem, ali so prošnje za dopust, ki jih vlagajo svojci črnovojnikov ali aktivnega moštva, koleka proste ali ne. Naše uredništvo se je informiralo pri c. k. okrajnem žetvenem komisarju g. Petrovanu v Mariboru, ki gre glede na take prošnje kmetom zelo na roko, da so prošnje za dopust koleka proste. To potrjuje tudi ukaz šta-erske cesarske namestnije z dne 2. marca 1917 št. 7/656/166 Mob. Dobro je, ako se na glavo prošnje zapiše: »V zadevi žetvenih dopustov koleka prosto. Ces. nam. 2. marca 1917, št. 7/656/ 166 Mob.« Mnoga vojaška oddelna poveljstva namreč prošnje za dopust, ki niso kolekovane, krat-komalo zavržejo. Koiekovati, in sicer z 2 K, se morajo edino prošnje za oproščenja. Gibanje ženstva v mariborski okolici. V soboto, dne BO. junija je korakalo kakih 100 žensk iz Kamnice in drugih občin po mariborskih ulicah pred okrajno glavarstvo, kjer so odločno zahtevale, naj politična oblast viničarje, najemnike in manjše posestnike bolje preskrbi z živili. Žensko odposlanstvo je šlo nato h okrajnemu glavarju Weissu in mu predložilo pritožbe ljudstva glede razdelitve moke, kruha in masti. Ženske, posebno one. katerih možje so v vojaški službi, so se pritožile, da oblast premalo skrbi, da bi družine vpoklicanih dobile dovolj podpore in živil. Otroci trpijo glad in umirajo vsled nezadostne hrane. Dočim so mestne, posebno gosposke družine vsaj za silo preskrbljene z vsem potrebnim, se je viničarjem in manjšim posestnikom odvzelo potom rekvizicije nejpotrebnejši živež, koruzo in fižol, in sedaj ne dobijo niti toliko moke, da bi otrokom in starčkom pripravile prežgane juhe in žgancev. Kakor izvemo, je g. glavar obljubil odpornoč. Lunin mrk bo v noči 4. in 5. julija. Začne se v sredo, dne 4. julija ob 9. uri 52 minut zvečer in se konča, ob 1. uri 25 minut popolnoči. Od 10. ure 51 minut do 12. ure 27 minut bo mrk popoln. i- €l@sjs@darske Cepljenje na zeleno z bombaževino. Ekonom iz mariborske okolice nam piše: Gumijevih trakov za zeleno cepljenje ni nikjer dobiti. Poskusil sem cepiti trte na zeleno s pomočjo bombaževine. Dosegel sem izvanredno ugoden uspeh. Prijelo se je do 80% cepljenk. dočim so gumijevi trakovi v letošnji Vročini takoj popokali, cepiči pa odlpadli. Z bombaževino se lahko cepi tudi na bolj trdi les, ko je že bel otržen. Nit je treba, malo bolj močno nategniti. Sladkor za vino iz vrtnega grozdja. Kdor hoče delati iz vrtnega grozdičja (ribizla) vino, naj se -0gb*ei—pN občinskem uradu; in naj zahteva sladkorja v to svrho. Občine so dobile naročilo, naj -zbirajo take prijave in naj jih takoj vpošljejo, da se more sladkor pravočasno nakazati. Črešnje prodajajo v Dalmaciji po 3—4 K kg, na Dunaju se dobijo po 1 K 20 v. Grah se prodaja po 4 do 5 K. Meso 10 K, slabše meso 8*K. Malo salate stane 40 v. Rib pride jako malo na trg. Cena zgodnjemu krompirju. C. kr. centralna komisija za cene na Dunaju je določila za 100 kg primerno suhega, neprsfenega zgodnjega krompirja letine 1917 za nakup od pridelovalca ,46 K; cena velja od 20. junija dalje. S Rabite movie©® Drag snop. V občini Bankovci v Prekmurju so zasledili tata, ki je vkradel na polju sedem ječmenovih snopov. Obsodili so ga, da je moral plačati za vsak snop 20 K, torej za 7 snopov 140 K. Koliko zlata in srebra je dala doslej zemlja? Narodni ekonomi so izračunali, da je bilo od odkritja Amerike iz zemlje izkopanega zlata in srebra v vrednosti 190 milijard frankov. Vse zlato in srebro, kar ga je na svetu, ne zadostuje torej za pokritje dosedanjih vojnih stroškov. Ti stroški se bodo morali pokriti s sadovi dela prizadetih narodov. Vlom v poštni urad. V gališki poštni urad Tarnobrze so vlomili tatovi, zvezali ondotno poštno ofieijantinjo, ji zamašili z robcem usta ter nato pokradli denar in druge vrednostne predmete v vrednosti 100.000 K. O tatovih ni ne duha ne sluha. 1 V eni mifsutl z.,.rzsiil. V ogrski tovarni za izdelovanje klobas v Szegedinu se je pripetil zelo redek slučaj nesreče. V oddelku, ki izdeluje led in proizvaja mrzel zrak, je bil nek delavec tako nepreviden, da mu je všla iz velikanskih kotlov večja množina amonijaka. V prostoru, kjer je delal neprevidni delavec, je amonijak spremenil v nekaj sekundah delavca v soho ledu. Delavec je v manj kakor eni minuti zmrznil. Redek slučaj nesreče! 20 železniških voz tobaka vkradli. Iz Sobotice poročajo, da je tamošnja policija prišla na sled veliki tatvini tobaka. Iz Nemčije bi namreč moralo priti 40 železniških voz tobaka, a dospelo jih je samo 20. Dognalo se je, da so prodali železniški uslužbenci ves j manjkajoči tobak. Ogrski Slovenec — star 100 let. „Novine“ poročajo: „Slolet je doživo Veber Anton v Studenah. Vspomin stoletnice so ujemi veščarje lepo slovesnost naredili. Na slavolok so napisali te reči: ,.jBog živi štacunarja,, stoletnega krčmarja.“ Starček je naime štaeunar i krčmar, ki je na voze odao vina, sam pa kapljice ne kušao. V cerkvi s prejemom sv. obhajila se je slovesnost dokončala.“ Zvita šeničica. Iz vzduha, prenasičenega vojne groze, ubežim raci k spominom sreče otroških dni, ko sem opazoval polet drobnih prijateljic svojih, sinic in lastovic, Zdaj opazujem let črnih ptic, ki širijo pogubo, kamor prilete — Moj oče je bil zasadil drevesce ob zidu. Usločilo se je in oče je zabil poleg njega kol in je privezal drevesce z močnim konopcem nanj. Vsako božje jutro je hodil pogledat k drevesen. Nekoč pride ves razjarjen in vpije, da je nekdo razcefral motvoz na drevescu in da hoče vedeti, kdo je bil to. Bilo je naravnost sitno in toliko, da se nista skregala z materjo, ker je oče trdil, da sem jaz tisti zločinec in se je mati potegovala zame, Id sem se branil. Mene je stvar zanimala in skrbela, rad bi bil prepričal očeta o svoji nedolžnosti. listanem vse dopoldne na vrtu in čakam. Dočakam! Prileti vam seničica, kljuje po motvozu in izkljuje nekaj niti, pa odhiti s polnim kijunčkom. Ob vrtu je bil star olšev panj, obraste! z glogom. Vanj je hitro smuknila seničica. Prepričal sem se, da si spleta ptica gnezdo v panju in nov motvoz ji je prišel ravno prav. Kljuvala je naprej in razkljuvala je motvoz na sredi, potem je ni bilo več. Železni drobci v životu. Vselej ne more zdravnik dobiti krogle ali kak drug drobec, ki je prišel v život, ker je zašla stvar v Iclraj, kjer bi nastala po rezanju nevarnost za življenje ranjenega, krogla pa mu ne prizadene včasih nobene sitnosti; so ljudje, ki nosijo več let kroglo v glavi ali -v životu, kar pa jim ne brani opravljati svoje službe, včasih sl pa poišče taka mrtva, stvar sama pot iz človeškega života. Nek pruski grenadir je- dobil pri Wörthu kroglo v vrat, ki je ostala v životu. Leta 1880 je dobil slavni zdravnik Langenbeek 15 gramov težak krog-lin drobe vun, drugo je ostalo. Leta 1891 je začutil grenadir, da se mu je naredila v vratu bula, ki ga je jako bolela. Sel je k zdravniku, da bi ga operiral. A preden je prišlo do operacije, je čutil nekega jutra, ko se je prebudil naglomu, da ima nekaj trdega v ustih. Menil je, da mu je izpadel zob, pa je bil ostanek Chassepot-krogie, ki jo je dobit v vrat pred 9j leti. — Nemški poštar je bil dobil leta 1870 strel v vrat. Gez 22 let se mu je naredila trda bula .-n* vratu: moral je k operaciji in zdravnik je dobil iz bule odlomek čeladine verižica Krogla je bite raztrgala verižico in je zagnala kosec v vrat. Tako m dobil neki vojak pri Kraljevem Gradcu na Češkem rano v prsi. kamor je bil priletel drobec granate. Drobec mu je snel zdravnik iz rane, ki se je lepo zacelila Gez 25 let se je naredila temu vojaku bula na hrbtu ravno nasproti rane v prsih p bula je bila trda in hudo skeleča, zato je moral mpž k operaciji. Zdravnik je prerezal bulo in. našel 38 mm dolgo sablji no ost, katero je bil gotovo odbil graina-tin drobec in zagnal v runo. Nosil je torej 25 let košček, sablje v prsih, ne da bi se zavedal tega. Koliko drobcev in drogel bodo pa nosili ranjenci iz sedanje svetovne vojne v sebi? Hšsgisi. Maribor. Mestni magistrat naznanja, da bo v bližnjiii dneh vsled pomanjkanja premoga prisiljen ustaviti obrat v mestnem vodovodu in Maribor bo — brez vode. — Svoj čas, ko so naši mestni očetje vpeljali vodovod, so seveda zasuli vse studence v mestu; med temi je bilo veliko takih, ki so dajali naravnost izvrstno pitno vodo. Kako dobro bi pač bilo, ako bi bili naši mestni očetje takrat nekoliko bolj previdni in bi ne bili. zasuli vsaj dobrih studencev! —Po Mariboru se govori, da bi bilo premoga za vodovod dovolj, ako se ga ne bi preveč oddajalo razni gospodi, posebno višjim mestnim in drugim uradnikom. Zopet druge vesti pa pravijo, da namerava župan dr. Schmiderer odstopiti. Nq. njegovo mesto bi prišel dr. Orosel. Da pa postane on bolj popularen, bo baje nekega lepega dne premoga več kot dovolj. Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 5. junija L 1. je mirno v Gospodu zaspala blaga žena* Marija Kos, posestnica v Obratu pri Sv. Benediktu v Slov. gor., previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 65. letu svojo starosti. Bila je vzor skrbne gospodinje, ki se je vedno ravnala po. nauku Zveljičarjevem:. Moli in delaj! In če si jo vprašal,, kako to, da še pri delu opravlja molitve, ti je mirno odgovorila: Človek te- daj najlažje dela, ako moli. Molitev ji je bila tudi največja zaslomba in najslajša tolažba v dneh trpljenja in bolezni, posebno še ob smrtni uri. Velika množica sorodnikov, sosedov in. znancev je dne; 8. t. m. prihitela k pogrebu, da ji izkaže poslednjo čast. Štirje gg. duhovniki so jo spremili k večnemu počitku; peti, g. kanonik, Ivan Žel v Velikovcu, zaradii vojnih razmer, žal, ni mogel ustreči njeni iskreni želji. da bi prišel k pogrebu. Dobrotljivi Bog bodi s-voji zvesti služabnici bogat plačnik, žalujočemu možu in sorodnikom pa, mil tolažhiki. — Za ves trud in trpljenje, Bog ji večno daj življenje! Gornja Radgona. Posojilnica v Gornji Radgoni vabi vse tiste, ki so podpisali pri njej V. vojno posojilo. rla -si pridejo čimprej po dotične listine. Ljutomer. "Poštna' aspiranti n ja Ludmila Cerno-všek je imenovana za poštno ofieijantinjo na tukajšnji pošti. Geje. Tukajšnji železniški postajenačelnik Evgen Pour je imenoval za višjega železniškega revidenta. Vransko in Sv. Uršula na štajersko-koroški meji se spojita na Ciril-Metodovo po romarjih, ki pojdejo na to sveto goro dne 4. julija 1917 zažigat velikanski kres; dne 5. julija pa obsluževat domoljubno sv, opravilo. Trbovlje. Odbor telovadnega odseka »Grel« vljudno vabi na VII. redni občni zbor. ki se vrši v nedeljo, dne 8. julija ob 4. uri popoldan v dvorani »Društvenega Doma«. Pula. Naš poročevalec nam piše: Dne 26. junija, je umrl ravnatelj hrvatsko-slovenske banke, cesarski svetnik Karel Travetti, davčni nadoskrb-nik v pokoju, po kratki težki bolezni v 64. letu svoje starosti. Pokojnik je bil blaga duša; in zaveden Slovenec. Za naše društvo! kakor sploh za Slovence v Puli je to velika izguba. — Na tukajšnje glavarstvo je dospel novi voditelj v osebi namestniškega svetnika barona Hohenbruck. Služboval je dosedaj na Dunaju pri ministrstvu za notranje zadeve. Listnica uredništva,. Pula: Hrala lepal Dobili. Bomo izročili, ko se vrne. Prosimo večkrat kaj. Pozdravel — Šmiklavž nad Laškim: Enako nadlogo imajo povsod na kmetih in ne bo odpravljena, ako jo v listih opišemo, „Straža" stane za celo leto 10 K, za po! leta o K in za četrt leta 2 K 50 v. Kdor Še ni poravnal dolžne naročnine ali še naročnine za drago polletje ni obnovil, ga prosimo, da lo takoj stori. Kdor «oče nabirati nove naročnike mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov:. Upravništvo lista »Straža* Maribor, Koroška ulica št. 5 Opravilna številka: E 1 32/17 8 DražbenS oklic in poziv k napovedbi. Na predlog tvrdke Em. Sobotka & sin v Igla-VL po dr. 1. Fermevc, odv. v Ptuju kot zahteva-j >če stranke bo dne 24. julija 1917 predp. ob 9 uri, pri tem sodišču, v izbi št. 2. na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: Zemljiška knjiga Jurovec; vi. št. 165; označba nepremičnin opekama s pripadajoč mi poslopji, pašniki, travniki in nji vani v izmeri po 1 na 58 ar 41 m2; cenilna vrednost 8992 K 98 h; najmanjši ponudek 5684 K 82 b. K nepremičnini zemljiška knjiga Jurovec vi. št. 165 spadajo sledeče pritikline: parni stroj, opekarni stroj, dve rezilni mizi, poljska kovačnica in lestva v cenilni vrednosti K 911. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. To sodišče kot zemljižkoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka. Nadaljni izvršilni stroški se odmerijo na 129 K 58 v. C. kr. okrajna sodnija Ptuj, odd. IV, dne 12. junija 1917. C. kr« avstr. voiaifi I mMmđ m vd©vs in sir@te ©Irojtin CELJE, zavarovalni oddelek. j Sprejmemo takoj potovalne sotrudnike veščih obeh jezikov j proti ugodnimi dohodki. Prednost imajo invalidi, kateri so I sposobni za potovanje. Pismene ponudbe naj'se vložijo do j konca julija t. 1. pri okrajni poslovalnici Celje, (okrajno glavarstvo) II. nadstropje soba St. 5. Hi Majmje Mile njegovega oes, ||j in kraji, apostolskega Veličanstva 32. c. Ir. državna loterija za, vojaške dobre delne namene« Ta loteriis % denariu vsebuje 21/146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 krom Glavni. dobitek znaša: 'tor jkl k Iglu BadMfri I b 200.000 kron Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 26« julija 1917« Cena grafite 4 krone. Doke e® srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Dunaja, III., Vordere Zollamts-strasse 5, v luteujotjh kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brsojavnih in železniških uradih, menjamiucK ;+.? Načrti za kupeft srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnine piwoto. r kr. gtufgfüiü© ravnateljstvo la drlswmr (oddelek ja dobrodelne iofeiije). lite !§fi|i w, smšL' SKle-afes is i^i§Ä niI ss tis« wtaL m sSfsfcs. • »t ssstsai - grameJtai 1 ü te* - I' w- ;Vw--a-K srofeass» (Mgmsi «MMf. w* k «a. fisvsf» «Jktešs Perečsi pCTtoai Več!ates jfe.c«-'?': IfssL Dtefing-ar ** ■* irppfi rppfiiiirspf r- S' - 1 ÜMf Ulili, lllplll lil Izdal a telj in založnik: Konsorcn „Straža/ Odgovorni urednik; Vekoslav Stupan. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.