Izredno živahna diskusija na problemski kon-ferenci SZDL o družbenih organizacijah in dmštvih je vzpodbudila sodelujoče, da so tvorno v njej so-delovali; na tej strani prinašamo nekatere misli in predloge sodelujoeih.
Dr.  FRANCt  KOZJEK — KO
28'   (flUŽbttllC    0FCJdftfZ8Gtf&    Ht
društva pri SZDL:
Občani kot pasamezniki ali organizirani v društvih naj pre-ko Socialistične zveze zagotav-Ijajo ustrezno programsko vtse-binsko usmerjenost društev in družbenih organizacij v široki družbeni politični razpravi; ta-ko na demokratičen način skr-bijo, da društva ne nastajajo in delujejo na nesprejemljivih osnovah za naSo družbeno ure-ditev, na ta način se tudi pre-preči, zaradi neinformdLranosti, ustanavljanje več društev ali dnižbenih organizacij za isto podrodje interesnega delova-nja, kar troši sile in sredstva.
FRANČEK DROFENIK — Zve-za kulturnoprosvetnih organi-zacij:
Lahko se je dogavoriti glede srojih žel.ja in problemor, o fcvaSitetoejša izvedtbi progra-moy, o razširjeni dejavnosti, o srojih delovnih zamislih, težje pa je te programe izvajati oto pomanjkanju finančnih sred-stev. Društva in družbene orga-nizacij« morajo na vsak načtn sodelovati sktrpno z Zvezo socd-aiiistične nrtlaciiine. s Sooialistič-no zvezo delovnega ljudstva. s krajeynimi sfeupnostmi... Tako si lahko pomagajo pri izvrševa-nju obveznosti, izhajajočih iz prograrnov. Vrednotenje pro-gramov ne sme btti zaupano ozkemu krogu ljudi temveč mo-rajo priti ti programi med lju-dd, jim biti dostopm tako pri sestavljanju   kot   sprejemanju.
STOPAJNIK — Občinski odbor Fhtečega križa:
V naši organizaciji smo, po sprejetju ustave, dejansko vne-sli vse notranje denrokratične odnose in tako naša organizira-nost izhaja iz temdjne sarrnou-pravne sredine, vz krajevnih skupnosti, kjer člani, ozirama delovni Ijudje in občani delajo ali se šolajo. Ugotavljamo, da se organizacije Rdečega križa vedno boij rMjtičujejo kot se-
stavni del fronte znotraj Soci-alistične zveze in prav fco nam je, v zadnjih dveh letih, poma-galo, da smo razrešili marsi-kateri vs&binski in kadrovslti probtern.
MARTA   GROM   —   Društvo
prijateljev mladine Stara Ljub-Ijana:
Speklo me je vprašanje gle-de neaktivnosti mladine. Res je, da ta ne dela. Vprašati pa se moramo, kaj smo mladini nudili; ali bomo mladini in o mladini samo besedičili ali pa ji dali tudi kakšne bolj kon-kretne možnosti. Mi moramo vedeti, da s papimato vojsko ne bomo rešili problematike ne društev ne družbenih orga-nizacij, M smo jih leta zane-marjali; začeti moraimo z de-lom, ne s statistiko- Mi ne po-trebujemo takega člana, ki je samo na papirju, ki je plafel tistih par dinaTjev 61anarine in konec; pri svojem delu potre-bujemo živega delavca, oziro-ma člana drnštva ali dru^bene organiizaicije.
VILMA SEGA — Zveza prija-teljev mtadine:
Naša dejavnost se veže na različne sainoupravne interesne skupnosti: vzgojo in izobraže-vanje, knlturo, otroško varstvo, telesno kulturo in tako dalje. Z njimi sami poiakušamo ure-jati programske kot material-ne zadeve vendar bi bilo nuj-no, da bi te SIS naše delova-nje same bolje vrednotile, saj tako na program kot ostale stvari z njihove strani ne dobi-rao pravega odgovora. Prav tu je nujna pomoč Socialistične zveze pri urejanju tega sodelo-vanja, še toliko bol.j, ker nas pestijo tudi finančne težave, za katere pa del teh skpunosti ni-ma pravega razumevanja.
URBANOVC — Zveza tabor-nikov:
Opozoril bl na problem, kl nikakor ni nov, je pa pereč. Imamo organizacije širšega po-mena, ki imajo sedež v naši ob-čini, združujejo pa člane iz ce-lotne Ljubljane. Ali bo sedaj take organdzacije financirala sa-mo tista občina, kjer je njen sedež, čeprav zajema tekore-koč celotno mesto? Drug pro-blem pa so organizacije, ki imajo, celo v na&i občini, več društev vendar pa ta med se-boj niso povezana in nastopajo vsaka zase, predvsem še v sa-moupravnih interesniii skupno-stih. Nj.ihov nastop bi moral biti enoten, saj bi bil tako bolj-ši pregled nad delovanjem teh diništev, iavajanjem njihoviii programov in seveda tudi nji-hovega financiranja.
VOJKO   NOVAK  —  predsed-nik OK SZDL:
Namen problemske koinfe-rence je, da bi se dogovorili, kako bi se samoupravno in po-litiono še bolj organizirali, da bi bilo sodelovanje s krajevni-mi skupnostmi in Socialistično zvezo še boljše, da bi imeld boljše delegatske odnose in boljše programe dela, ki bi imedi širši družbeoi odmev. Preveč v rokavieah srao opo-zarjali na odnas svobodne me-njave dela. Td niso do sedaj po-polnoma urejeni niti v sarnou-pravnih   interesnih   skupnostih
niti v Socialistični zvezi. Skrb za svobodno menjavo dela ni samo v 'okviru združenega de-la marveč tudi v krajevnih skupnostih. Področje svobodne menjave dela, ko se dogovarja-mo o združevanju in delitvi sredstev, ne sme postati bojno polje, postati mora mesto ena-kopravnega dogovarjanja. Ne smemo dopustiti, da bi tu pro-sjačili ali izsiljevali, saj je ena-kopravno dogovarjanje ustavna pravica tako družbenih organi-zacij kot društev.
TATJANA   SAMEC   —   Zveza socialistične mladine:
V vrstah društev in družbe-nih organizacij je slišati med člani in tudi med mladimi: »Mi smo prišli k strelskem dru-štvu zato, da streljamo, k pla-ninskem zato, da bx>diino v hribe, k tabornikom zato, da postavljamo šotore in da ta-borimo ¦.. ne pa, da se poleg tega ukvarjamo še s čkn dru-gim.« Tako je ena zelo važnih nalog, in tega se ZSMS polno zaveda tudi družbenopolitični izobraževanje članstva tako da bi to članstvo v mnogo več-ji meri kot do sedaj lahko svo-je interesne potrebe vgrajeva-lo v potrebe celotne družbe in se kolektivno soudeileževalo re-ševanja   naših   družbenih   pro-
blemov.
M. J.