Celje, 6. avgusta 1969 — številka 31 — Leto XXIII — Cena 60 par
NOVI TEDNIK
SLEJ NAJBOGATEJŠI FLOSARSKI HORUK. Lubenci so v soboto
ledeljo presenetili več tisoč ljudi, ki so tudi zaradi Flosarskega
a prihiteli v Gornje Savinjsko dolino, s pestrim in vsebinsko bega-
li programom. Žal tudi letos lahko zdaj, ko je bal že mimo ugoto-
m, da lubenske amaterje in entuziaste tudi tokrat niso dovolj pod-
1 tisti, ki bi to morali. Mislimo na delovne kolektive, na komisijo
razvoj turizma Gornje Savinjske doline in na celjsko turistično
lio ter ne ob koncu, na gostince. Kakorkoli že, Lubenci so kot
peno kljub temu navdušili občinstvo, tokrat se jih je končno po
bih letih enkrat usmililo tudi vreme. Bilo je lepo, ob Savinji pa
sšteto kopalcev. Reportažo s flosarskega bala objavljamo na 6. stra-
I. Na posnetku je eden izmed najstarejših še živečih flosarjev.
'letni ALBIN JUVAN, doma z Ljubnega, ki je skoraj 50 let gonil
plo po Savinji in Savi. Foto: J. Sever.
POTEGNILI SMO KRATKO
IZLOČITEV SLOVENSKE HITRE CESTE ŠENTILJ-NOVA GORICA JE NAJPREJ ODJEKNI-
LA KOT POMOTA, POTEM PA PRINESLA^RAZOCARANJE IN ZVRHANO MERO JEZE.
Tudi za teoretike faktorjev je mnoštvo razlo-
gov za gradnjo slovenske hitre ceste, da bi mo-
rali biti najbolj »zadrti« med njim zadovoljeni:
• Slovenija je jugoslovanska sprejemnica za
Evropo, ne samo zapadno, marveč tudi večji del
vzhodnih dežela. 90 % vseh vstopov in izstopov
turistov, katerih število se nabere v milijone je
tu. Tu sem priteče veletok vozil in se potem
razdeli v potočke po državi - obratna smer je
ista. Ekonomski faktor zadovoljen.
• Gostota prometa terja vsak dan nove žrt-
ve. Ta moderen sedemglavi zmaj je strašen zato,
ker ceste niso sposobne za tako gost promet
in hitre vožnje vajene tuje voznike. Tudi varnost
je nekaj vredna, mar ne?
• Slovenci z najbolj amortizirano industrijo
In podobnimi znaki stagnacije imamo razlog več
za pesimizem. Zavzeti za samoupravno demo-
kracijo in načela reforme, smo doživeli hladen
tuš. Je to morda tudi politični faktor?
Navzlic poskusom pojasnit-
ve predsednika zvezn**.i;;;i iz-
vr.šnejca sveta, da »vrag «u
tako grd, kot ga slikajo t, da
zadeva ni takšna, kot .je bila
posredovana, kot je odivltai-
la v slovenski javnosti, naš
časnik ne ho neaktualoii. če
teden dni po dogodku še piše
o problemu hitre ce.ste, ki
naj bi približno v dolžini
2i kilometrov od vstopa v
konjiško občino pa do J.fn
ca spremenila obličje in živ-
ljenje tudi na našem tibuioč-
ju. Problem zdaj dobiva oJ)e-
ležje akutnosti, ki se l>o po-
kazal na gospodarskenj, pa
tudi na političnem polju v
celjskem območju — ra/ume
se. da podobno v vsej Slo-
veniji.
Od dne po objavi nevšočiie
novice pa vse doslej delavci
našega uredništva v stiku z
občani grmadijo dokaze ne
zadovoljstva med ljudmi, med
vsemi sloji. Primer je na
enak imenovalec spravil tudi
ljudi, ki imajo sicer okoli
ekonomike in politike i-az!ič-
na stališča.
(Dalje na 6. strani)
^!) v Braslovčah, bodo Sa-
vinjčani zopet doprinesli ve-
lik delež tudi k razvoju tu-
rij-^ra na tem območju.
Letošnje praznovanje so-
vpada tudi s terminom ka.i-
gresa, ki bo v Ljubljani. De-
legacija udeležencev kongresa
bo obiskala Savinjsko doli-
no. Med drugim si bodo
ogledali hmeljar.ski muzej v
Žalcu, s predstavniki Kmetij-
skega kombinata bodo vodi-
li razgovore o uspehih in po-
litiki gospodarjenja, ogledali
si bodo hmeljišča v Braslov-
čah ter se udeležili prazno-
vanja. Hmeljarski praznik
sodi i)oleg »Piva in CAetja«
v Laškem ter flosarskega ba-
la na Ljubnem med naj-
atraktivnejše turistične prire-
ditve na področju nekdanje-
ga celjskega okraja.
- ez
VREME
OD 7. DO 18. AVGUSTA
Padavine z ohladitvi-
jo se pričakujejo okrog
10. in 18. avgusta, v
ostalem lepo vreme.
Dr. V. M.
NEPREVIDNI
KOLESAR
Voznik osebnega avto-
mobila VALTER PLEŠ-
NIK, 26, seje peljal iz
Celja proti Mariboru. Na
Celjski cesti v Slovenskih
Konjicah je z leve strani,
s stranske ceste, nenado-
ma pripeljal na gla\'tio ko-
lesar CIRIL KOVAČ, 55,
iz Radane vasi ter zaprl
pot avtomobilistu. Pri tr-
čenju je dobil Kovač pre-
tres možganov.
PREVRNIL SE JE
TOVOR PIVA
OMER DRAGANOVIČ;,
29, iz Celja je peljal s
tovornim avtomobilom to-
vor piva po Cesti na grad.
Kljub majhni hitrosti mu
je z avtomobila zdrsnila
tovorna ploščad, ker je
ni imel pritrjene z vijaki.
Materialno škodo na tovo-
ru in avtomobilu so oce-
nili na 10.000 dinarjev.
VOZ ZAPELJAL
ČEZ CESTO
FRANC RANJŠEK, 35,
iz Dobriča se je peljal z
volovsko vprego s Polzele
proti domu. Med Podvi-
nom in Dobričem je vol
zavozil s ceste. Voz je
zdrsnil štiri metre po na-
sipu in obstal ob dreve-
su. Voznik je dobil lažje
poškodbe.
MOTORIST PREHI-
TEVAL AVTO
Voznik motornega kole-
sa FRIDRIH GOBEC, 34,
iz Celja je vozil iz Laške-
ga proti Celju ter v De-
'brem z veliko hitrostjo
prehiteval osebni avtomo-
bil. Zaradi neprimerne
hitrosti ga je na ovinku
zaneslo v jarek, kjer se
je laže poškodoval.
TEKLA JE ČEZ
CESTO
Motorist ADOLF PO-
TOČNIK, 28, iz Domžal je
vozil iz Celja proti Ljub-
ljani. Pri odcepu za Ta-
bor je z njegove leve pri-
tekla na cesto TEREZIJA
MAČEK, 61, iz Velike Pi-
rešice. Motorist jo je o-
pozoril z zvočnim signa-
lom, vendar se Mačkova
ni zaustavila. Pri trčenju
si je zlomila nogo in ro-
ko. Padla sta tudi moto-
rist in njegova sopotnica
ter se laže poškodovala.
PREHITRA
VOŽNJA
AVTOMOBILISTA
Iz Celja je proti Laške-
mu vozil pravilno po svo-
ji desni strani s tovornim
avtomobilom IVAN KRI-
VEC, 40, iz Zidanega mo-
stu, ko mu je pripeljal
nasproti z neprimerno hi-
trostjo voznik osebnega
avtomobila FRANC PO-
LANC, 22, iz Debra pri
Laškem. Polanc je zavozil
v levo in trčil v tovor-
njak, ki ga je Krivec
že zaustavil. Telesne po-
škodbe sta dobila Polanc
in njegov sopotnik DRA-
GO VODIŠEK, 20, iz Reke
pri Laškem. Na obeh vo-
zilih je škode za 20.000
dinarjev.
CESTA NI BILA
PROSTA
Po Bežigrajski cesti v
Celju je peljal z dostav-
nim avtomobilom FRANC
DIVJAK, 34, iz Levca, ko
je z dvorišča tovarne EMO
privozil kolesar FRANC
OJSTERŠEK, 28, iz Škof-
je vasi, ne da bi se pre-
pričal, če je cesta prosta.
Pri trčenju si je kolesar
laže poškodoval čelo in
desno roko.
VSAKODNEVNI PRIZOR Z NAŠIH CEST. NAJVEČ-
KRAT STA KRIVI NEPREVIDNOST IN NEUPO-
ŠTEVANJE PROMETNIH PREDPISOV.
NA CELJSKIH CESTAH JE ŽE ENAINŠTIRIDESET
ŽRTEV PROMETNIH NESREČ, ČUVAJTE SE, DA
NE BOSTE DVAINŠTIRIDESETI VI!
KOMENTIRAMO
NESREČO
PIŠE KOMANDIR POSTAJE
PROMETNE MILICE CELJE
FRANC ŠTIHERL
NEPREVIDNI
KOLESARJI
Vsakodnevne informacije o
prometnih nesrečah javnost
spremlja največkrat nepoglob-
Ijeno, preveč vsakdanje. Prav
bi bilo, da se ob takšnih tra-
gičnih vesteh vsakdo zamisli
Ln vpraša, kakšen je njegov
delež pri nesrečah.
Jasr-i so vzroki nesreč, kri-
tični odseki cest, kritični čas
dneva, kar je zelo pomemb-
no za vse tiste, ki kakorkoli
posegajo v promet. Da pa
vse to premalo vpliva na pro-
metne uporabnike, kažejo šte-
vilne nesreče kolesarjev. Kole-
sarji, kot lokalni prometni
uporabniki, (so zelo številni),
ne bi smeli biti tako pogosti
povzročitelji prometnih ne-
sreč. Zaradi poznavanja kra-
jevnih prilik in nevarnih od-
sekov cest, bi se lahko mar-
sikateri nesreči izognili, če bi
vešče in prisebneje vozili,
opustili nekatere preživele na-
vade; s tem bi v prvi vrsti
zaščitili sebe in varovali
druge.
Današnji promet ne dopu-
šča izjem, odstopanj oz. kr-
šitev. Tako številen promet
zahteva tudi od kolesarjev,
da se seznanijo s prometni-
mi predpisi in jih upošteva-
jo, čeprav kolesarji ne dela-
jo izpitov, kot ostali vozni-
ki motornih vozil. Vsakdo pa,
ki vožnje ni vešč, bodisi za-
radi premajhne rutine, staro-
sti, utrujenosti ali vinjenosti,
mora sam vedeti, da ne sodi
na cesto, številen promet ter-
ja od kolesarjev, da uporab-
ljajo desni rob vozišča. Če
vozijo v dvoje ali v skupini,
morajo voziti drug za dru-
gim. Poleg tega pa se mora-
jo pridrževati vseh predpi-
sov, kateri veljajo za vse
prometne udeležence.
27. julija okoli 16. ure je
vomik osebnega avtomobila
G-11-040 Otto Maxa, 41,Graz,
peljal s svojim avtomobilom
proti Mariboru. V Ivenci, na
ravnem, popolnoma pregled-
nem dolu ceste bi se moral
srečavati s skupino kolesar-
jev. Nekaj deset metrov pred
srečavanjem, pa je kolesar
Maks Dobovičnik, 63, iz Voj-
nika, zapeljal na levo stran
ceste, čeprav je moral opazi-
ti nasproti vozeči avtomobil.
Voznika osebnega avtomobi-
la je to iznenadilo, pričel je
zavirati in se umikati na
krajni desni rob ceste.
Kljub temu je kolesarja za-
del s prednjim delom vozi-
la. Kolo kolesarja je zbil v
jarek. Dobovičnik je dobil
težje poškodbe; v bolnišnici
so mu odvzeli kri za prei-
skavo. Na obeh vozilih je
Škode za okoli 700 din.
Se tako prisebni in pazlji-
vi vozniki dostikrat ne mo-
rejo rešiti neprevidnih kole-
sarjev.
Fanika Ros, 21 Velenje,
delovna nesreča, poškodova-
na leva noga; Jože Koželj,
34, Florjan, poškodovan pa-
lec desne roke; Ivan Anclin,
46, Hrastovec, delovna nesre
ča, poškodovan levi gleženj;
Anten Hren, 30, Zreče, plo-
šča mu je padla na palec de-
sne noge; Jože Burič, 24,
Kamenik, na pločevini se je
vrezal v desni komolec;; Ja-
nez Šmid, 16, Polane pri
Jurkloštru, opeka mu je pad-
la na prst leve noge; Mar-
tin Kladnik, 39, Slivnica, de-
lovna nesreča, poškodovan
prst desne roke; Anton Gun-
zek. 57, Reka nad Laškim,
delovna nesreča, poškodovan
levi gleženj; Franc Gradič, 24,
Breze pri Laškem, delovna
nesreča, poškodovana desna
roka; Jerne.j Riga, 30, Ko-
karje, delovna nesreča, po-
škodovana desna noga; Jože
Jamšek, 21, Loka pri Zida-
nem mostu, z nožem se je
vrezal v desni kazalec; An-
tOLi Polajžar, W0, Strmec pri
Rogatcu, zbodel se je v prst
leve roke; Franc Auberth,
38, Lipje pri Velenju, delov-
na nesreča, poškodovana le-
va noga; Branko Broz 22,
Velenje, delovna nesreča, po-
škodovan prsni koš; .4nton
Grabner, 36 Stopnik padel
in si poškodoval desno ra-
mo; Anton Prevelšek, 26, Se-
lo pri Vranskem, poškodova-
na desna roka; Srečko Pav-
lovič, 28, Teharje, poškodova-
na desna rama; Ivan štraus,
31, Otemna, delovna nesreča,
poškodovan desni kazalec;
Stane Kajtna, 37, Šentjur,
stisnilo ga je za desni mezi-
nec; Stanislav Gajšek, 28,
Ljubečna, padel in si poško-
doval desno stran prsnega
koša; Jože Makek, 40, Celje,
na rezkalnem stroju si je
poškodoval levo nogo; Av.
gust Anderlič, 29, Vešenik
pri Konjicab, pri delu se je
vrezal v levo nogo; Majran
Majcen, 31, Ostrožno. na plo-
čevini si je porezal levo pod-
laht; Anton Šumečnik, 19,
Celje, železo mu je padlo na
levo nogo; Martin Ribar, 39,
Velenje, les mu je padel na
glavo in jo poškodoval; Mi-
lan Anderlič, 17, Podgor-
je, avto mu je peljal preko
desnega stopala; .\malija Ko-
ritnik, 41, Šoštanj, delovna
nesreča, okno ji je padlo
na prste leve roke; Vladimir
Geršak, 37, Zagorje pri Lesič-
nem, delovna nesreča, zlom-
ljena leva noga; Ivan Kers-
nik, 24, Velika Pirešica, v ja-
mi si je zlomil palec leve
roke; Franc Juperl, 24, Le-
dina pri Sevnici, kos železa
mu je padel na levo nogo;
Misard Pajič, 17, Celje, pa-
del in si zlomil levo zapest-
je; .Avgust Repas, 49, Strmec,
deska mu je padla na levo
nogo — zlom; Edi Rebernik.
17, Celje, na pločevini se je
vrezal v desr.o dlan. ,
NI MU
POMAGAL
med vožnjo po levi
podrl pešca
Pred dnevi se je na cesti
I. reda v šmarjeti pri Celju
zgodila težja prometna ne-
sreča, ki je zaradi pobega
vozaiika vzbudila med prebi-
valci veliko pozornost.
Nesreča se je zgodila 40
miout pred polnočjo, ko je
na levi strani ceste stala
skupina treh fantov, med nji-
mi tudi 20-letni MIRKO
JAMNIK, doma s Prekorja.
Miren pogovor med fanti se
je naglo končal. S ceste, ki
vodi na Prekorje je pripe-
ljal osebni avtomobil in se
napotil na levo proti škof-
ji vasi. Voznik pa ni zape-
ljal avtomobila na desno
stran cestišča temveč je
dobrih štirideset metrov na
daljeval pot po levi strani
Tako je bil zelo hitro pri
skupini ob i^obu ceste. Mir-
ko Jamniik ee ni mogel
umakniti. Avtomobil ga je
zadel na levi bankini. Jam-
nika je vrglo na vetrobran-
sko steklo in nato po štiri-
najstih metrih vožnje na tla,
kjer je obležal krvav in ne-
zavesten. Avtomobilist MI-
LAN FERME, ki je pripeljal
z aATtomobilom nemške regi-
stracije iz Zah. Nemčije se
je ustrašil posledic. Skril se
je. šele pozneje,- ko se je
pozanimal za stanje Jamnika
v bolnišnxi se je prijavil na
Postaji milice v Celju. Jam-
nik je dobil pretres mož,ga-
nov.
Nesreča v Šmarjeti je sa-
mo ena izmed mnogih, ki
jih povzroče povratniki z de-
la v tujini, zato naj posluži
le kot primer. Mnogi se vr-
nejo z avtomobili, ki so si
jih težko prislužili. Razum-
ljivo je, da se zato zelo ra-
di »pokažejo« pred prijatelji
in znanci, ki jih občudujejo
in seveda sodelujejo na vož-
njah. Ker navadno Slovenci
ne zdržimo — kadar se za-
bavamo — dolgo brez alko-
hola se procent možnosti za
prometno nesrečo hitro pove-
ča. Kdor ima avtomobil, ima
tudi denar. Zato povratniki,
da to dokažejo, radi povabi-
jo znance na pijačo. Nato še
znanec njih in tako naprej.
Navadno se vse konča s pre-
, izkušanjem največje hitrosti
avtomobila. Vožnja se konča
v jarku, drevesu ali drugem
avtomobilu. Ljudje so poško-
dovani, plod napornega dela
je šel v nič. Na vseh nas je,
da takšnim naš'm znancem
pomagamo, namreč s tem,
da tudi naše ceste niso pri-
merne za divje in alkoholizi-
rane voznike in da morajo po
njih voziti tako kot vozijo v
tujini!, le to jim bo garanci-
ja za srečen p>ovratek.
M. S.
CEUE
52 dečkov in 47 deklic
SLOVENSKE KONJICE
2 deklici
ŠMARJE PRI JELŠAH
3 dečki
ŽALEC
2 dečka
CELJE
Poročilo se je 13 parov
SLOVENSKE KONJICE
Franc Kamenšek, 22, Celje
in Anica Korez, 22, Zbelov-
ska gora; Vladimir Sem-
primožnik, 23, Celje in Marta
Orož, 23, Slovenske Konji-
ce; Marijan Steble, 24, in
Sonja Zlodej, 20, oba iz
Stranic ter Zvonko Vivod,
21, Blato in Nežika Gclčvert,
19, Slovenske Konjice.
ŠENTJUR PRI CELJU
Mihael Koritnik, 26, kle-
par, Globoko pri Šmarju in
Ana Ipšek, 24, gospodinja,
Zgorje Selce; Jožef Hercog,
30, delavec, Gozdec ln Ana
Fajdiga, 18, poljedelka, Skar-
niče; Franc Močnik, 47, sad-
jar in Silva Tisel, 3^
dinja, Hotnuje. '
ŽALEC
Anton Bezjak, 19
niče in Marica Pu},;
Zabukovica; Danijel p"^
36, Trnov hrib in Marp
sovnik, 35, Miklavž č ^
boru; Martin Rednjai^'
šalek pri Velenju \ \
Pečnik, 21, Bret,' ori p
CELJE \i
Anton Planinsfk, o4, livl
je, Anton Podltvsnik, 67 ^
čica; Marija Zupane, ^
Šentjur; Ljudmila .Jazb^f ,
dni. Kozje; Franc Lisec, (s
Radnja; Eva Marinko,' g
Matke; Hedvika Antonij ^
Druškovec; Ivana VitO
73, Blatni vrh; Jane/ Ostm
61, Celje; Alojz Jazbec, tj
Planinska vas; Mari.ja Tovo,
nik, 79, Zagorje; Marija Lo,
renc, 33, Celje; Amalija (
merman, 73, Celje; Hej,
Operčkal, 76, Polže; \nt(jn
Zavšek, 71, Laziše; ,\gn
Zupane, 79, Teharje; jj
Guček, 60, Mala Brez^
Marija Zore, Razgor, C8 let
REČICA OB SAVINll
Jožef Klemše, 62,
jenec. Poljane; Jožefa Bag
roj. Jeraj, 65, druž.
Jenka, Sp. Pobrežje in j
žefa časi, 49, delavka, H
mec Brdo.
SLOVENSKE PONJICEJ
Jožefa Zorko, 75, Zbeh
ska gora; Franc Kved»»r, !
žiče in Julijana Postaik, j
Zg. Zreče. 4
ŠENTJUR PRI CELJIl
Anton Podsedenšek.
inv. upokojenec, Trno'cc.
Dramljah; Ivan Kos,
upokojenec, Šentjur m Jol
Seničar. 73, kmetovalec, I
ka pri žusmu.
ŠMARJE PRI JELŠUl
Leopold čonč, 68, 'erovi
pod Bočem; Marija CverS
roj. Oberski, 79, Ceste; M
rija Mikše, roj Smoie, (
Vršna vas; Frančišek Gobe
62, Tuncovec in .Angela I
vornik, 63, Pijavci.
ŽALEC
Marija Reberšek, roj. Gil
: ner, 81, preužitkarica, mi
ca pri Vranskem; Mari
I Tržan, roj. Ivačič, 69, gosp
\ dinja, Zeče pri Bučah; F«i
Culk, 85, kmet, Goniilsi
Frančiška Malgaj, roj. Va!
71, kmetovalka, Zakl, N(
Vidrih, roj. Lesjak, 73, ,
spodinja, Gotovlje; .^na I
rara, roj. Tanšek, 89, U!
kojenka. Polzela; IMari
Kajbič, roj. Krivec, ~2,_ kflj
tovalka, Jeronim; Mar/.ia *
goričnik, 76, delavka,
vin; Ludvik Verdev, '
kmet, Andraž nad P^^^
Franc Soline, 80, kmet, "
2
6. avgust 1969
STRAN
OBiSK
IMUNSKE-
GA GOSTA
:šnji --^^ J^' mudil
dr Tudor Postolace,
^ ekonomske fakultete
*^yjjaT©štanski akademiji
' -heinopolitionih ved »šte-
^(-jeorgijev«. Na sedežu
SirtfiKe skupščine se je z
J^nopolitičnimi delavci
J^rjal o ekonomskih in
fičnih vprašanjih celjsike
g zatem pa je obiskal
^0 in muzej revolucije.
01, obisku v zJatarni si je
postolace z zanimanjem
iedal delovne prostore te-
'5(4obn©ga celjskega pod-
tja in se zanimal zlasti za
ijo kadrov; v spomin na
pa mu je direktor
Veber podaril zlato
pg Ogledu muzeja revolucJ-
jg je romunski gost zadr-
.'v daljšem pogovoru s
ilitičnim aktivom celjske
(ine, kjer je govoril o
.!emic! socializma v Romu-
dh
ZVESTI
RDEČEMU
KRIŽU
Pred dnevi se je v Celju
jistituiral občinski odbor
Hečega križa, člani so za
[edsednika spet izvolili to- i
i-isa Toneta Erjavca, za;
jdpredsednika Staneta Pre- \
iiika in za sekretarja Mi-
Hanžič. Poleg tega so iz-
ili še naslednje komisije: |
borbo proti alkoholizmu,'
nisi jo prve pomoči, komi-:
B za socialno delo, zdrav-,
feno-prosvetno komisijo, ko-
isijo za krvodajalstvo, ko-
isijo za nego bolnikov, ko-1
isijo za delo z mladimi čla- j
in komisijo za delo z odra- j
mi člani. V komisije so i
tljučili tudi več zdravnikov'
I zdravstvenih delavcev. V
»vi sezoni bodo največ svo-
I pozornosti posvetili usta-!
ivljanju socialnih ekip ci-1
2ne zaščite, ki bi v primeru |
ifmentamih al; kakšnih dru- i
3i katastrof pomagale redni
ncialni službi pri njenem
'Jkem delu odpravljanja po-
''!iic materialne škode in
Siiiičnih pretresov. I. B.
iGENJ UNIČIL
lOO TON SENA
^ODO SO OCENILI NA
^•000 DINARJEV
posest\'u SLOM v Po-
pri Grobelnem, last
""^tijskega kombinata šent-
*' je pretekli teden izbruh-
* Ogromen požar na kozol-
ci Velika zgradba, ki je me-
25 X 12 je popolnoma
wela.
^enj je požrl tudi 100
^, sena, tri traktorske pri-
^'^e, več lesa in različno
Komisija UJV jeugo-
da je požar zanetil
'^'^> ko se je igral s šibi-
'^talo škodo so ocenili
^■ibližno 150.000 denarjev.
*^ftje je bilo zavarovano.
Kopalni bazeni
■p^Mi so kopalni bazeni
^'^'■ftiskih Toplicah, Prebol-
^' Radečah, Rogaški Slati-
!-. Šentjurju, Celju in šo-
V, J^. Tudi oba pokrita ko-
li^^ bazena v Laškem in na
Ij^i sta vsak dan na vo-
'^0'Palcem.
PODLEGEL
NA KRAJU
NESREČE
AVTOBUS POVOZIL 18-LET-
NEGA IVANA JAVORŠKA,
KO JE PADEL PO TRČENJU
S KOLESARJEM
Zadnja nesreča s smr'nim
izzidom v preteklem tednu
se je zgodila na cesti I. re-
da Celje—Ljubljana.
Kolesar SK^^VKO DE-
TIcEK, 18, iz Kaple se je pe-
ljal iz Vranskega proti do-
mu. Vozil je po skrajni des-
ni strani ceste. Mopedist
IVAN JAVORŠEK iz Tabo-
ra — ni imel vozniškega do-
vod jenja — se je peljal za njim
in trčil v zadnje kolo.
Oba sta padla. Kolesarja je
vrglo ob rob ceste, mopedist
pa je obležal na levi polovi-
ci desnega cestišča.
Nesreča se je pripetila ob
22. uri.
V tem trenutku je iz Lju-
bljane pripeljal avtobus če-
boslovaške registracije. Voz-
nik JAROSLAV HANZAL, 29,
je opazil ležečega mopedista
na zelo kratki razdalji, :cer
je imel zaradi vozil iz na-
sprotne smeri prižgane krat-
ke luči. Skušal ga je ob vo-
ziti po levi, vendar je mo-
ral zaviti v ostrem loku na
desno, da se je umaknil na
sprotnim vozilom. Avtobus
je zapeljal čez mopedista, ki
,ie podlegel na kraju nesreče.
M. S.
POZIV KRVO-
DAJALCEM
Poletni meseci, ko se ^^ara-
di občutnega zvišanja pro-
metnih in drugih nesreč po-
veča tudi poraba krvi v bol-
nišnicah, so povzročili, da so
v teh dneh tudi v celjski
bolnišnici v velikih skrbeh.
Pošlo je zlasti krvi skupine
O, pa tudi krvi ostalih sku-
pin nimajo veliko. Transfu-
zijska posta.;'a je zato že na-
prosila nekaj delovnih kolek-
tivov, pa tudi svoje stalne
krvodajalce, da pridejo in
darujejo kri, s katero bodo
pomagali reševati človeška
življenja. V teh dneh pa bo
na transfuzijski postaji dobro-
došel tudi vsak drug krvo-
dajalec. Zato obveščamo na-
še bralce, da so redni odvze-
mi krvi vsak torek in vsak
četrtek. I. B.
planinski domovi
in izletišča
Na celjskem področju so
odprt; naslednji planinski do-
movi in ialetišča: planinski
dom v Logarski dolmi, na
gori Oljki, Celjski koči, Ko-
rošici, Okrešlju, Svetini, Mo-
zirski planini, bife slap Rin-
ka ter izletišči Stari grad
in na Gričku.
prostor le
pri zasebnikih
Turistična sezona je v naj-
večjem razmahu. Vsi prosto-
ri v hotelih in zdraviliščih
na celjskem področju so za-
sedeni, nekaj prostora je sa-
mo .še pri zasebnikih. V glav-
nem so vse kapacitete raz-
prodane do konca sezone.
plesna glasba
v hotelih Celeia v Celju
in Paka v Velenju imajo
vsak dan razen ob nedeljah
oziroma ponedeljkih medna-
rodni barski program. V
obeh hotelih je možno tudi
plesati.
V Celju imajo gltisbo še
naslednja gostišča: hotel Ev-
ropa vsak dan razen ob po-
nedeljkih od 17. do 22. ure.
vsa.ko sredo, soboto in nede-
ljo ter ob praznikili pa tu-
di na vrtu Kolodvorske re-
stavracije. G^lasbo imajo tudi
na vrtu restavracije Koper in
Kladivar ter občasno pri Oj-
strici.
V Rogaški Slatini je vsako
dopoldne in popoldne prome-
nadni koncert v zdravili-
škem parku, vsako sredo in
soboto zvečer ter ob četrt-
kih in nedeljah popoldne pa
je ples v novi restavraciji
Pošta,
Na Dobrni je ples vsako
soboto v hotelu Triglav, v
Šoštanju pa vsak dan v ho-
telu Kajuhov dom.
Med zanimivimi turistični-
mi prireditvami na celj-
skem področju pa moramo
omeniti tudi' tradicionalni
Dan hmeljarjev, ki bo v
soboto, 9. in nedeljo, 10. av-
gusta v Žalcu in Braslov-
čah.
kotalkališče in
teniška igrišča
Kotalkališče in teniško igri-
šče v Celju je odprto ob de-
lavnikih od 9. do 12. in od
16. do 20. ure ter ob nede-
ljah od 8. do 12. ure.
Na trgu je dovolj proda-
jalcev, tako da je trg dobro
založen. Vedno več pa je pro-
dajalcev iz okolice mesta,
kar je zelo razveseljivo.
Sadje: Breskve iz Srbije
in Primorskega so po 3,5 do
4,5 dinarjev za kiloglam, ma-
relice iz okolice Rogaške Sla-
tine so po 3 do 4, slive 3 do
4, hruške 2 do 4, jabolka 1
do 2 dinarja za kilogram. Ja-
bolka in hruške so največ iz
okolice mesta, nekaj pa tudi
iz drugih krajev.
Zelenjava; Solata 3, koren-
ček 4, peteršiljček 7, kole-
raba 3, karfijo!a 4,50, krompir
0,80 do 1, paradižnik 25 do
3 in kumarice 1 do 2 dinar-
ja za kilogram.
Na trgu se dobi tudi če-
bula, ki je 2 do 3 dinarje in
česen od 10 do 12 dinarjev
za kilogram. Jajčka pa so
po 55 par.
Mlečni izdelki pa imajo v
glavnem iste cene.
Pričakujejo, da bo trg še
nekaj časa tako dobro za-
ložen in se torej gospodi-
njam ni treba bati, da bi na
trgu česa primanjkovalo.
V celjskih kinematografih
si boste v času od 7. do 12.
avgusta lahko ogledali na-
slednje filme:
KINO UNION
7. avgtista bo na ^povvii ■
italijanski film »Skrivno
Bengalske džtmgle«, c>d .
do 10. avgusta italijanski
barvni film »Divje oko«.
Od 11. do 15. avgtista bo-
ste lahko gledali ameriški
barvni film »Alarm / Fire-
ckracku«.
KINO METROPOL:
Od 6. do 10. avgusta bo tu
na sporedu ameriški film
»Bosa v parku«, od 11. do
12. avgusta pa ameriški
barvni film »Tajni vohun
Flint«.
KINO DOM:
7. avgusta bo tu še na spo-
redu ameriški barvni film
»Profesionalci«, 8. 9; iii 10.
avgusta si lahko • »gledate
francoski barvni film »An-
gelika, markiza angelov«.
Medtem ko bodo od 11, do
12. avgusta predvajali ja-
ponski barvni film »Na so-
du smodnika«.
Celjsko kinopodjetje bo v
soboto in nedeljo t. j. 9. in K*,
avgtista predvajalo ameriši^;
barvni film »Tajni agent Flint«
v Dobrni.
Predstave so v Unionu in
in Metropolu ob 16., 18. in
20. uri, v kinu »Dom« tudi
ob 16. in 18. uri. Isti aim v
Letnem kinu predvajajo ob
20.15. uri. V Dobrni je pred-
stava ob sobotah ob "20. uri.
ob nedeljah pa ob 17. in liO.
uri.
OBTOŽUJEM IN
STRINJAM SE!
s člankom tovariša pro-
fesorja Metoda Klemenca
se popolnoma strinjam.
Posebno pa se strinjam
s prepovedjo uživanja al-
kohola pred in med vož-
njo ter s hudim kaznova-
njem tistih, ki ne spoštu-
jejo prometnih predpisov
in izsiljujejo prednost.
Teh je danes na naših ce-
stah več, kot preveč.
Polde Bese,
Kajuhova 11, Celje
NOVOSTI
S POLIC ŠTUDIJSKE
KNJIŽNICE
Klaič N.: Hi^toria Saloni-
tana Maior. Beograd 1967.
, S. II 3265/399.
Sepič D.: Pisma i memoran-
diuni Frana Supila. (1914—
191T.) Beograd 1967. S. II
3265,401.
Radojevič V. J., D. J. Milen-
kovič; Propast srpskih re-
gruta 1915. Beograd 19f.7.
S. II 3265 405.
Skerlič J.: Istorija nove srp-
ske kjiževnosti. Beograd
1967. S. 32592.
Klopčič F.: Velika raismeji-
tev Študija o nastanku ko-
munistične stranke v Slo-
veniji aprila 1920 in o nje-
ni dejavnosti od maja do
septembra 1920. Ljubljana
1969. S. 32599.
Oljača M.: Kozara. V Ljub-
ljani 1969. S. 32600.
Rimbaud A.: Borava.'^ u
paklu Beograd 196^. S.
32594.
Simak C: Grad. Beograd
1967. s..ma2.^.^_
NESPORAZUM ALI KAJ DRUGEGA?
Pišem vam zaradi spora
med tovarišem Kramer-
jem in stanovalci Gorice
8. Zakaj gre?
24. jimija sem se oseb-
no pritožil na pobudo
drugih stanovalcev zaradi
stalnega nemira in to celo
v nočnih urah. Tovariš
Kramer, tehnik, me je
pošteno nadrl. Vse proš-
nje, ki jih daje hišni svet,
so brez ustreznega odme-
va. Ko sem prosil Kra-
merja naj pride osebno
pogledati, kaj je, mi je
odgovoril, da on k nam
ne bo hodil, ker tako ne
bo nič pomagalo. Goji
zajce in kokoši, okoli hiše
je vse polno smeti itd.
V popolnoma neurejenem
in neustreznem okolju ži-
vi 20 družin Gorice 8.
Mislim, da bi morali pre-
urediti celotno hišo, ne pa
da vsak po svoje nekaj
preurejuje, razdira in zi-
da. Prav naša hiša je ena
najbolj zanemarjenih v
celotni okolici. Ker že ne
vem več, kako bi si po-
magal, prosim za pomoč
vas, dragi bralci Novega
tednika.
Ignac Novak,
Gorica 8,
Šmartno v Rožni dolini
DARILO POVRŠNEMU PISCU
IZ TABORA
v 29. številki smo pre-
brali članek v katerem
omenjajo, da je v Tabo-
ru vse narobe, razen mla-
dinske organizacije, ki je
v zadnjem času uprizorila
komedijo »Pogodba«. Pisec
v članku omenja tudi le-
po urejen ribnik v Ojstri-
ški vasi.
Kmet, ki goji ribe v
omenjenem ribniku, dela
to zgolj v svoje osebno
zadovoljtsvo, ker mu je to
konjiček. In kmet je do-
bil to zemljo kot zame-
njavo za njegovo zemljo,
ki so mu jo vzeli ob aron-
daciji.
Ko pisec omenja delav-
nost rajevne skupnosti,
nas ne prizadene to, da
nismo imeli dovolj sestan-
kov. Bolj nas prizadene
to, da takšna poročila pi-
še človek, ki ne dela do-
volj in si denar služi s
pisanjem podobnih sestav-
kov. Ob koncu želimo sa-
mo več sodelovanja s
površnim piscem, če pa na
to ne pristane, ga pa pro-
simo, da se drugič pod
svoj sestavek vsaj podpi-
še s polnim imenom.
Jože Topolovšek,
Franc Uraiojek
in Alojz inž. Rak,
ALI ČAKAMO NA NESREČO?
Spoštovano uredništvo!
Vljudno vas prosim, v
Imenu otrok iz Zagreba in
Pečovnika ter okoliških
KDO JE TO
DOVOLIL?
Nakupovala sem v me-
stu, ko me je pretresel
dogodek, za katerega mi-
slim, da je vreden opisa
v vašem časopisu.
Po ulici je šel moški
srednjih let z zavito gla-
vo in popolnoma krvavo
majico. Ljudje, smo se
ustavljali in gledali, kako
je šepal proti postaji. Vsi
smo se vpraševali: Le kdo
je pustil tako iznemog-
lega in tako napravljene-
ga človeka na ulico? Ka-
zalo je, da je bil v bol-
nici, tako pa so govorili
tudi nekateri, ki so ga
sami povprašali. Povejte,
je mogoče, da bi ga pu-
stili v bolnišnici takšnega
oditi?
Frančiška Žičar
Celje
Pripis uredništva:
Preberite si sestavek
»sosed sosedu« na zadnji
strani!
naselij na levem bregu
Savinje, da slikate most
preko te reke. Po njem
hodi vsak dan veliko ot-
rok, ki so v stalni nevar-
nosti, da ne padejo v vo-
do, kajti most je slabo
vzdrževan, ograje peprere-
je, na nekaterih mestih ce-
lo izpadle. V imenu otrok
in občanov prosim, da pri
sto j ne opozorite na nevar-
nost,' kajti naše pripombe
kot kaže ne zaleže j o. Me-
nim, da ni treba čakati na
nesrečo. Ali pa bo morda
šele takrat na razpola.go
tisti nekaj dinarjev za po-
pravilo, ko bo kdg izgubil
življenje?
Odgovor uredništva:
Draga tovarišica in ob-
čani v kateri imenu nam
pišete. Vaše pismo je za-
radi mnoštva drugih pi-
sem šele zdaj prišlo na
vrsto za objavo. Na pro-
blem smo poristojne opo-
zorili ter si most tudi sa-
mi ogledali. Kot ste sami
verjetno že opazili so most
med tem v vašo in našo
radost že popravili.
6. avgust 1969
STRAN
3
PAPIRNIČAR V CON-
SKI LIGI _
v nedeljo so si nogometaši Papirničarja iz
Radeč priborili pravico nastopa v conski ligi.
V kvalifikacijski t^kmi so zasluženo premagali
Rakičana iz Murske Sobote s 4 . 1. Gole so do-
segli: Brvar 2, Odlazek in Mihelič po enega.
Papimičar je nastopil v naslednji postavi:
Ahlin, Čot, Bojovič, Breznikar (Krohne), Brko-
vič, Knavs I., Milost. Knavs II., Mihelič (Višni-
kar), Odlazek in Brvar.
V. ME.JAŠ
UUBNO : OLIMPIJA 2:5
V okviru prireditev flosarskega bala na Ljub-
nem ob Savinji je bila v nedeljo prijateljska
nogometna tekma med mladim moštvom ljub-
ljanske Olimpije in Partizanom z Ljubnega. V
moštvu Olimpije so nastopili tudi trije stalni
člani prve enajsterice Škulj, Zavrl in Ameršek.
Po zelo zanimivi in fair igri so zmagali gostje
z rezultatom 5:2 (3:1). Pred okoli 1,50() gledalci
je to srečanje vodil Ivo Blekač iz Velenja.
T. T.
HRIBERNIK IN ŽAVSKI PRI LJUBLJANI
Znana celjska nogometaša Hribernik in žav-
ski v prihodnji nogometni sezoni ne bosta več
nastopala za barve celjskih nogometašev. Oba
sta namreč presedlala k Ljubljani, ki nastopa v
drugi zvezni ligi. Sedaj leži ves celjski nogomet
na mladini, ki je tudi v preteklem letu dosegla
lepe uspehe. -j k
NA TURNIRJU ZMA-
GALI CELJANI
Na kegljašem turnirju je nastopilo sedem
ekip: Olimp, Kovinotehna, Celjski tisk. Invalid,
Ingrad, Partizan-Kovinar štore in Celje. V disci-
plini 6 X100 lučajev je zmagala ekipa Celja, ki
je podrla 2479 kegljev. Vrstni red ostalih ekip:
2. Partizan-Kovinar štore 2426 , 3. Celjski tisk
2403, 4. Kovinotehna 2386, 5. Invalid 2290, 6. In-
grad 2277 in 7. Olimp 2269 kfgljev. Med posa-
mezniki so največ kegljev podrli: Vračun (CT)
435, Ravter (Ce) 431, Kavka fšt) 430 itd.
J. LUBEJ
OBE ZMAGI ZA GOSTE
IZ BUDIMPEŠTE
• V tretjem dvoboju moških in ženskih ekip
Kladivarja in Vasasa sta obe zmagi pripadli go-
stom, škoda, da je lep in zanimiv dvoboj po-
kvarilo vreme, saj je začelo deževati s prvo di-
sciplino in prenehalo z zadnjo Kljub temu .so
bili doseženi nekateri dobri rezultati. Zlasti .se
ie odlikovala Perotova, ki je v ekipi Celja na-
stopila kot gostja. Pri skoku v višino je presko-
čila 163 cm, kroglo pa je vrgla 11,33 metra. V
skoku v višino sta se dolikovaia Vivod in Slak,
ki sta zabeležila dvojno zmago, Medveščak pa je
v teku 100 metrov s časom 11 sekund izpolnil
normo za nastop na državnem prvenstvu na Re-
ki.
Končni rezultati: moški: Vasas (Budimpešta)
: Kladivar 66 : 60 in ženske: Vasas ; Kladivar
38 : 24. Povratni dvoboj bo od 2, do 4. septem-
ra v Budimpešti. Kljub porazom v obeh dvobo-
jih so mladi atleti Kladivarja zadovoljili.
NA TURNEJI SAMO
ENA ZMAGAi
Na krajši turneji po češkoslovaški so roko-
metaši Celja oddigrali pet tekem in zmagali sa-
mo eno. V povratnem dvoboju so prem.agali Hra-
nice s 20 : 16. Z eno najbolj.^ih romunskih ekip
pa so izgubili s tesnim rezultatom 16 : 15. V zad-
nji tekmi so Celjani nastopili močno oslabljeni,
saj je nekaj igralcev bilo poškodovanih, nekaj
p)a kaznovanih.
MEDNARODNA TEKMA V ŠOŠTANJ I
Češkoslovaški rokometaši cementarne iz Hra-
nice so med gostovanjem v Celju igrali tudi
prijateljsko tekmo v Šoštanju proti domači
ekipi, ki se pripravlja za letošnje republi.ško
prvenstvo.
Srečanje je bilo izredno zanimivo in izena-
čeno, kajti domačini so nudili močan odp(;r
zveznemu ligašu iz češkoslovaške. Ves čas tek-
me se niti eni ekipi ni uspelo odlepiti od druge
za več kot en gol. Tako je bilo vse do 53. mi-
nute, ko se je poškodoval Štefan Kač. Tako so
gostje po zaslugi Franka zmagali v zadnjih mi-
nutah igre z rezultatom 20:18 (12:12).
Najboljši pri Šoštanju je bil Štefan Kač z
osmimi goli, pri gostih pa Frank s sedmimi.
Sodila sta Bukovec in Jug. -jk
ANDREJ PETERKA ODHAJA
Celjski igralec rokometa Andrej Peterka, ki
je preteklo sezono nastopal za rokometni klub
Celje, drugače pa je doma iz Beltince pri Mur-
ski Soboti, je le dni prosil pri celjskem klubu
za izpisnico, ker želi ojačati nov rokometni klub
Polet iz Murske Sobote, ki je nastal po zdru-
žitvi Sobote in Ormoža. Novi klub bo tekmoval
v repubhški hgi. -jk
Celjski rokometaši v mestnem parku pred finalno tekmo
(Foto: M. J
MEDNARODNI ROKOMETNI TURNIR V CELJU
za domačinke le drugo mest«
Lep prehodni pokal Žične,
letošnjega pokrovitelja velike-
ga rokometnega turnirja v
celjskem mestnem parku, bo
krasti vitrino beograjske Cr-
vene zn'^ezde. Gostje iz Beo-
grada so namreč finalno
tekmo s Celjani zabeležili v
svojo korist z rezulta.tom
18:17. Celjani so izpustili
zmago iz svojih rok čeprav
so v 47 minuti igre vodili s
16:14. Poraz je šel predvsem
na račun slabega strokovne-
ga vodstva ali bolje poveda-
no brez vodstva s kloipd.
Celjani, ki so šele v fazi
priprav, bi lahko že sedaj
dosegli značilno zmago nad
Crveno z^vezdo. Toda. zaradi
odhoda trenerja Zdravka Ma-
lica, so ostali brez strokov-
nega vodje in človeka ob
klopi, ki v odločilnih trenut-
kih veliko pomeni. Ko pa je
bil v 47. minut; poškodovan
še Niko Markovič, je bila za
^^oste odstranjena zadnja ovi-
ra, kajti preostali so bili ne-
močni ob čvrsti obrambi go-
stov. Ti so v zadnjih mnu-
tah igre prednost Caljanov
spremenili v svojo zmago,
škoda, kajti domačini so bi
li ne samo enakovredna,
marveč na trenutke boljša
ekipa.
V borbi za tretje mesto je
reprezentanca Slovenije, v ka-
teri so igrali tudi Ce.jan
brata Goršič, Pevnik m Pe-
terka premagali Hrani-
ce iz češkoslovaške z 10:16.
Prvi dan turnirja pa sta
bila dosežena naslednja re-
zultata: Crvena zvezda:Slove-
nija 18:13 (7:8) in Celje:Hra-
nice 19:15 (9:6).
Končni vrstni red: 1. Cr-
vena zvezda, 2. Celje, 3. Slo-
venija in 4. Hranice.
Vodstvo turnirja je pro-
glasilo za najboljšega Igral-
ca turnirja Lazareviča (Cr.
zvezda), dočim je bil najbolj-
ši strelec Celjan Telič s šti-
rinajstimi goli. Plaketo za
najboljšega vratarja pa je do-
bil Piro, ki je branil vrata
slovenske reprezentance.
Turnir je lepo uspel. Naj-
več zaslug za to imata o-:
nizacijski odbor in delor
kolektiv žične, ki je prit;
val tudi pokal za zmago' ;
ca. Razen tega ne kaže',
zreti izredne pozornosti \
pripravljenosti HDK Celje, \
je odstopil igrišče in s n \
omogočil, da je blizu i \
gledalcev dva dni uživalo \
prijetnih in lepih tekmi
J. KUZ.M^
balinarji na plan
NOVO USTANOVLJENI BALINARSKI KLUB
četudi so z rednim delom
začeU šele 1. junija, se je
novoustanovljeni balinarski
klub Celeia že zdaj lepo uve-
ljavil. Ime Celeia ni slučajno;
klub ga je prevzel po ^,vojem
pokrovitelju in iniciatorju —
hotelu Celeia. In prav zato
ima svoje igrišče, svoje bali-
nišče pri hotelu ob Maribor-
ski cesti.
Klub ima svoj odbor, ki
mu predseduje Emil Pepel-
nak. V organizacijo se je
včlanilo nad 50 ljuniteljev
tega športa, v glavnem sta-
rejših ljudi. Toda, k sebi
vabijo tudi mladino. Prav
zaradi tega poznajo tudi
dvojno članarino: 2 lin na
mesec za starejše in 1 din
za mlajše člane oziroma mla-
dince.
Klub in njegov pokr.ovitelj
sta se odločila za prvo ak-
cijo, za prvo tekm.ovanje.
ki naj prinese pomembno
afirmacijo. Odločili so s*--" za
»Teden balinanja in specia-
htet«. Tako so združili šport-
no dejavnost z gostin.sko.
Glavne prireditve in tekmo-
vanje bodo od 9. do 17. av-
gusta, sicer pa .fe tekmova-
nje balinarjev že steklo. V
središču pozornosti je tek-
movanje posameznikov, razen
tega pa bodo imeli v tem
času več ekipnih srečanj.
Najboljši med posamezniki
bo prejel prehodni pokal ho-
tela Celeia.
V tem okviru bo 9. avgu-
sta tekma med starimi in
mladimi balinarji, dan pozne-
je pa medklubsko telanova-
nje, na katerem bodo nasto-
pih igralci iz Ljubljane, Ma-
ribora in seveda domačini.
Zanimiv spored bo tudi v so-
boto, 16. avgusta. Takrat se
bodo že drugič srečali stan
in mladi, poleg te.ga pa tudi
kuharji s člani strežbe hote-
la Celeia. V nedeljo, 17. av-
gusta, bo zaključek tedna z
velikim medklubskim 'ekmo-
vanjem in udeležbo balinar-
jev iz Ljubljane, Maribora,
Nove Gorice in Celja.
športni del bodo povezo-
vali tudi z družabnim. Zato
bo vsak večer igral ansambel
Franja Bergerja, kolektiv ho-
tela Celeia pa bo nudil nad
20 domačih specialitet.
Glavna tekmovanja bodo
vsak delavnik med 18. in 21.
uro, sicer pa ob sobotah že
popoldne, ob nedeljah pa tu-
di dopoldne. Sicer so i«'
treningi članov kluba vs 1
torek in četrtek popoldne '
zvečer ter v nedeljo do:
dne. Druge dni in ure pa
športni prostor namen'
vsem ostalim. Krogle in t
go dobijo v recepciji hott
M. Bo
PLANINSKI DOMO^
IN IZLETIŠČA
stalno so odprti plar-
ski domovi v Logarski *
ni, na Korošici, OkreS,'
Celjski koči, Svetini. Mo:
ski planini in Gori O''
Odprt je tudi bife pri sla'
Rinka. V Celju ata vsai ^
odprti izletišči na Star^
gradu in Gričku.
Na celjskem turisti^Si^
področju so potrebne
hodne rezervacije za zd^*'
lišča in Logarsko dolin"
zasebnih sobah pa je P<'^'^
dovolj prostih mest.
TURNIR V
BRASLOVČAH
TVD Partizan Braslovče
prireja v petek, 8. avgusta
tretji tradicionalni turnir
v odbojki za prehodni po-
kal. Na njem bodo igrale
naslednje ekipe: Fužtnar
iz Raven, ki je tudi lan-
skoletni zmagovalec, Par-
tiz.an-Gaberje, Partizan-
Sempeter, Branik, Hoče,
Gomilsko in Braslovče.
T. T.
Silvo Krolj, igralec RK Cel,ie. je prejel tele-
gram z naslednjo vsebino:
»Pi-evzcl sem trenin.g Za.greba in nimam mož-
nosti, da pridem na sestanek Zelo me ,ic priza-
delo slovo z vami, vendar je bolje, da do dru-
gega slovesa ne pride. Pozdravi vse lante. želim
vam veliko uspehov v naslednjem prvenstvu.
Kad vas inia Zdravko Malic.«
Tako. Prišlo je do tiste.ga, kar smo se najbolj
bali. Nekaj dni pred začetkom tekmovanja v
zvezni ligi so celjski rokometaši ostali brez tre-
nerja. Zdravko Malic, ki .je po) leta vodil celjsko
ekipo, se je poslovil in prevzel trening Zagreba.
Povsod omenja, da ni prišlo do spora z igralci
ali predsednikom kluba Nacetom Krumpakom,
temveč so vzroki drugje.
Nekaterim ljudem je uspelo najprej odpraviti
enega trenerja, zdaj pa še drugega; vse v enem
samem cilju, prevzeli oblast v svoje roke. Eki-
pa, ki se ,je sistematično prpiravljala za n^vo
tekmovanje je tako čez noč ostala brez vodje
Igralci niso kri\i.
Predsednik tudi ne.
Kdo je potem tisti, ki želi ekipi slabo?
Tudi predsednik kluba ostaja brez moči. f^"'
poveduje odstop, ker v okolju, kjer dela, ne m"'
rc več normalno veslati. Situacija je izredii"
mučna, neprijetna in napeta. Bojimo se, da
vse skupaj uplivalo tudi na igralce in da s**'':
v novem prvenstvu ne bo takšen, kot bi mor**
hiti.
Ccilo vrsto drobnih problemov, ki ovirajo
lo je treba takoj odpraviti. Okoli ekipe in KrU'"'
paka je treba ustvariti takšen team ljudi, k"^*^'
rih eden cilj in namen bo: nadaljni razvoj
kometa v Celju. Primeri Toneta Goršiča
Zdravka Malica se ne smejo* pojiavl.iati. .
TONE VBAB^
4
6. avgust 1969
STRAN
LAHKO BI VEČ SODELOVAL!
, večini družin se doma začne
^rr. KO sin ali hčerka objavi
>Acne se dolgo prepričevanje.
*^j.ej oče z resnim glasom,
^^mrnams, z jokajočim. Tisti, ki
f uspe prepričati starše, da
Kada ^^^J takšnega, kjer
f je i"^^^ človek »pokvaril« na-
*ino grei^o v brigado. Drugi
''miiejo doma. Menim, da so ti
'^vffi mnogo zamudili. Če že kaj
^ega ne, vsaj to, da bi se lah-
'''Navadili na kolektivno življe-
t na deljenje trpljenja in ve-
ga s sovrstniki.
pes najslabše v bri-
jjj raznim »edinčkom«. Tako
'* nekoč mati takšnega brigadir-
prosila komandanta brigade,
J bi med kosilom zvočniki utih-
^ ker ON ne prenaša glasbe
jed jedjo. Ko ga je komandant
u^iiiogrede pogledal, je ugotovil,
U se ta najbolj dere med zajtr-
;offl, kosilom in večerjo.
Skratka, mlad človek se precej
premeni, ko pride v brigado. V
lOgovoru z mnogimi brigadirji
5 ta sprememba v tem, da so
lostali samostojnejši in starejši
0 navnanju ter odločitvah.
MEKOČ GOLE GLAVE
DANES DOLGI LASJE
Kot Je napredovala prehrana
irigadirjev s slabšega na boljše,
aj dobivajo sedaj izredno izdat
le in sveže obroke — brez ovče-
ine — je napredovala tudi moda
naselju. V prvih povojnih le-
ih so brigadirjem obrili lase,
ired šestimi leti so jih še posl-
ali s »pantakanom«, danes pa
idiš v naselju Sedem sekretar-
ev SKOJ-a v Za.grebu na akciji
AVA 69, kjer smo obiskali celj-
to MDB Dušan Finžgar, mno-
ico dolgolascev. življenje v bri-
di je postalo mnogo bolj svo-
dno.
V dnevu bivanja med celjskimi
rigadirji, večinoma srednješolci,
mo ugotovili, da je brigadno
ivljenje šlo skozi dve fazi. Prva
1 bila strahotna disciplina na
kcijah do 55. leta, 'druga pa iz-
redno razvito drtižabno življenje
v vseh naseljih vzdolž Avto-puta.
Današnja faza žal ne vključuje
niti prvega niti drugega.
Celjanov je bilo na akciji Sava
69 za manjšo brigado. Bili so ze-
lo priljubljena brigada v naselju,
morda zato, ker so imeli največ
brigadirk. Kakor so te zaželene
v naselju, saj je tako možno ve-
liko bolje organizirati družabno
življenje, je komandante, ki že-
lijo čimvečji delo\Tii uspeh zara-
di deklet strah na delovišču, ker
ne morejo delati tako kot fantje.
Celjanke se niso pritoževale nad
težkim delom, le vročina je bila
julija neznosna. Prvi žulji so ne-
koliko pekli, sčasoma pa so roke
otrdele.
Malo je bilo takšnih, ki so de-
jali:
»Nikoli več v brigado!«
Zgodbe starih brigadirjev o
strahotni disciplini, dvanajstur-
nem delu in vsem mogočem so
se razblinile že po prvih dneh.
Prevladalo je umirjeno delo, bor-
ba za procente in večerno našel j-
sko življenje.
Tisto o družabnem življenju ni
iz trte zvito. Marsikateri Celjan
je povedal, da brigade v letoš-
njem zagrebškem naselju ne so-f
delujejo preveč, čeprav jih je
petnajst, temveč se bolj kot ne
držijo same zase. Tu in tam
se je sodelovanje omejilo na ta-
ko ozka področja, da je koman-
dant Milan Bratec ukazal posta-
viti dežurnega pred barako Ce-
Ijank, saj je promet pred vho-
dom bil iz dneva v dan gostejši,
dekleta pa so hotela mir in po-
čitek. Or.ganizator akcije je po
mnenju celjskih brigadirjev do-
bro poskrbel za udobna prenoči-
šča, izdatne obroke hrane, mož-
nosti za osebno higieno, prema-
lo pa je naredil na zbližanju bri-
gad. Najhujša borba, seveda po-
vsem razumljiva in zaželena, med
brigadami se je razvijala na de-
lovišču. Borba za procente, nji-
hovo vsakodnevno objavljanje,
pohvale, udamištva, vse to je še^
danes gonilna sila brigadirskega
življenja. Celjani so se kljub ve-
likemu številu deklet, dobro od-
rezali. V težkih pogojih delovi-
šča in neznosni vročini preseči
normo za 64 odstotkov, ni bilo
lahko. Povprečno so v prvih treh
tednih presegali normo za 33 od-
stotkov ter si že s tem zagotovili
dve udarništvi, mnogo udarni-
ških značk in še več pohval, za-
to bo le redek brigadir — če
sploh bo — ki ne bo dobil niče-
sar. Malo je bilo brigad, ki so
imele lepše rezultate na delovi-
šču, čeprav je bila celjska bri-
gada sorazmerno mlada.
Tudi v življenju v naselju so
se celjski mladinci dobro vžive-
li. Največje presenečenje je bilo,
ko so bili najboljši v malem no-
gometu, saj Slovenci niso znani
po tem športu. Poleg u dejstvo va-
nja v raznih športih, so obisko-
vali kulturne prireditve, predava-
nja, skratka, le malo je bilo ča-
sa, ki ga niso uporabili za to,^
da se učijo ali zabavajo. \
Vrnili se bodo počrneli od son-
ca, prašnih brigadirskih uniform;
in žuljavih rok. Ponosni. Meseci
dela je za njimi. Pozabljeni bo-]
do žalostni trenutki, še in še^
znova se bodo nasmejali ob ve- j
selih spominih. Mnoga prsa bOi
krasila udarniška značka — naj-i
večje priznanje za brigadirja.:
Prišlo bodo spremenjeni, nava-.
jeni na to, da se največ naredi;
s skupnimi močmi, da je lepo'
biti mlad med mladimi, da je ^
treba delo spoštovati in uživati j
v njegovih rezultatih. In mnogi;
med njimi bodo odšli v brigado'
še prihodnje leto. Sedaj ne bo*
več težko prepričati doma star-:
šev, da je brigada nekaj, karmo-i
ra doživeti vsak mladenič ali^
mladenka.
MILAN SENIČAR^
Dalmatinec Duje je šel
nekega dne it naselja v
Brčko. Na vrhu džamije
je zagledal hodžo, ki je
kUcal v njemu neznanem
jeziku vernike k molitvi.
Zaustavi se Duje in ne ve,
kaj stari hoče. Potem pa
mu le zakliče:
»Dragi moj, kaj ti bom
jaz. Kot si splezal sam
gor, se še sam reši.«
Ko so gradili progo Ša-
mac—Sarajevo se je kranj-
ski brigadir približal Me-
hu Zekiču, ki je nalagal
samokolnico. Ker so jim
na sestanku dejali, naj
dobro gledajo na odnose
med brigadami, je kranj-
čan prijazno zaklical:
»Tovariš!«
Meho ga je jezno po-
gledal:
»Tovartm da, nego šta?«
Zbrali so se brigadirji
in skupno čitali knjigo
»Delo je naredilo člove-
ka«. Tedaj se je dvignil
eden od njih:
»Dobro, ljudje! Kdo pa
je potem naredil Petra, ki
ves dan spi?<(
Tudi ljubezni ne manjka
v brigadi. Tako sta sede-
la brigadir in brigadirka
na klopi pred barako, ko
se je na nebu pojavil
mlad mesec.
»Presneto, sedaj pa še
ta mesec!« je zašepetal
on.
»Ne jezi se. Pomisli, če
bi bil pod polno normo
najin mesec, tako, pa je
ne izpolnjuje niti z deset
odstotkov,« mu je nežno
zašepetala nazaj.
6. avgust 1969
STRAN
S
POTEGNILI SMO KRATKO
JLRi: KRAsOVKC
(Nadaljevanje s 1. strani)
Naši občani so bili tolikanj pre-
pričani, da je gradnja ceste od
Hoč do Levca in naprej proti
Postojni razumljiva zadeva, kot
to da voda teče navzdol.
Ko smo 29. jmiija na hitro
obletel vsa občinska središča v
celjski regiji, smo naleteli na
funkcionarje, ki so novico, da
je ZIS izpustil Slovenijo pri pre-
dlogu mednarodni banki, zvedeli
od naših novinarjev.
Mnogo več je bilo takšnih, ki
smo jim »pripeljali v mlin«, kaj-
ti zdelo se jim je, da so ča.sniki,
radio in televizija edino sred-
stvo, prek katerega lahko izrazi-
jo svoje nezadovoljstvo in razo-
čaranje.
Najbolj prizadete so ravno šti-
ri občine, čez katere naj bi hi-
tra cesta peljala. V Celju so se
na primer kljub dopustniškem
času zbrali mnogi najodgovor-
nejši ljudje iz celjske, konjiške
in šentjurske občine. Ostre so
padale na tem zborovanju, med
njimi tudi takšne, da naj sloven-
ski izvršni svet prouči možnost
o nezaupnici zveznemu izvršne-
mu svetu, o odpoklicu sloven-
skih članov zvezne vlade.
Kaj vse pomeni hitra cesta za
Celje, za žalsko, konjiško in
šentjursko občino je očitno, če
povemo, da so vse te občine do-
ber del svojih razvojnih progra-
mov vezale na to cesto. Tega
niso storile samo občine, prek
katerih ozemlja bi bila cesta
speljana, tudi druge, na primer
mozirska, ki se je pri gradnji
zimsko-športnega centra na Gol-
teh zanašala rarao na to cesto,
ki naj približa golteškim smu-
čiščem mesta kot so Trst, Gra-
dec, Dimaj.
Šentjurčani turizma nimajo ra-
zvitega, ravno zaradi cest, ki jih
nimajo. Toda računali so. Vele-
tok vselej bolje namaka bregove
kot potoček. Nekaj bo kanilo
tudi na zakonsko nezaščiteni
»nacionalni park« — Kozjansko.
V Dramljah, tako so tiho raču-
nali, bi utegnili zacveteti dober
motel.
Rogaška Slatina in Obsotelje
sta si od hitre ceste obetali pri-
ključke na evropsko žilo, nada-
lje to, da bi prej ali slej prišle
na vrsto tudi »bližnjice« proti
Zagrebu, Bizeljsko, in proti jugu
sploh.
V Celju smo slišali še tisto
popoldne ob dveh preklinjati
pešca, avtomobiliste, motoriste
in bicikliste. Nekajkrat na dan
se promet v Celju dobesedno
zagozdi, zvozlja in nabrekne. Ce
ne tvegaš bušk, bimk in prask,
se kar odpovej hitremu prihodu
domov. Cesta, ki požira prenara-
slo prometno reko le z veliko
težavo, pelje skozi Celje-mimo:
mimo treh šol, mimo večine in-
dustrijskih podjetij, ki zaposlu-
jejo po več tisoč ljudi in ki se
jim tudi mudi domov in na de-
lo, mimo cele vrste trgovin, čez
dva trga itd.
Res kaže. da so nekateri, ki
so odločali, če so sploh v zad-
njih dveh letih potovali skozi
Celje in čez Savinjsko dolino,
potovali vedno tako, da so jim
poprej spraznili ceste, da so do-
bili tako čuden vtis o gostoti
prometa po cesti prvega reda od
Maribora proti Ljubljani, ki si
prvi red zasltii:i po tem, kako
je vrisana na zemljevid in po
nobenem drugem kriteriju ne.
Očitano nam je, da pretirava-
mo, da dramatiziramo. Tuj dr-
žavljan, ki mu je dan po objavi
neipopulame novice pri Franko-
lovem po trčenju (tudi zaradi
ceste) zgorel najsodobnejši mer-
cedes, je verjetno tudi dramati-
ziral ali pa morda celo inscenl-
ral demonstrativni kres, ki med
brati velja okoli 80,000 dinarjev.
Menda doslej ni bilo i^adeve,
okoli katere bi se bile občine
našega območja tako vneto eno-
dušno solidarizirale? V hitri ce-
sti, ki ne samo, da bi bila hitra
po hitrosti vozil po njej, tem-
več, ki bi bila tudi hitro zgraje-
na.
Lajav, ki izpričujejo nezado-
voljstvo, razočaranje in kritiko
nad odločitvijo ZIS bi lahko
zbrali na tisoče. Tudi zdaj, ko so
zsnani nekateri »argumenti« za
takšno odločitev.
Vendar bodi dovolj. Novi ted-
nik bo v prihodnjih številkah
skušal najti čim več tistih kon-
kretnih vzrokov, zaradi katerih
je slaba volja na našem področ-
ju tolikšna, zaradi katerih se na-
ša javnost ni pomirila navkljub
pomirjevalni tableti prizmane fir-
me.
DOSLEJ NAJBOGATEJŠ
FLOSARSKI HORUK
J SEVER
% Bogat, letos popestren progra)n ob flosaiskem ij
(utuziazem Lubencev sta zopet rešila čast najlepši (^'f''
prireditvi Gornje Savinjske doline,
9 Kaj ti mar, čc je treba tudi do pasu v vodo, Uo^nt
bili tako in tako moker na zunaj in od znotraj, pravi staro
sarsko pravilo. Nekateri so se tega dobesedno držali.
9 Gostinci so po svoje doprinesli k prireditvi: z^^^
cene /a sumljivo kakovost. Se \ediio se drže pravila;
takrat, ko je priložnost ... ^
Ne, ni bilo tistega znanega dre-
nja in stopicanja ob vodi, kot ta-
krat, ko so flosi v resnici krenili
po Savinji navzdol. Ni ,bilo niti
treba čakati na veliko vodo, kajti
noč pred prireditvijo je deževalo
kot iz škafa. V žalost Lubencev
in veselje kmetov.
Letos niso spuščali flosov do
Zagreba. Drugo leto jih verjetno
prav tako ne bodo. Lubenska ali
Savinjska flosarija bo umrla z
manjšim pompom, kot maribor-
ska rancarija, ki naj bi ali je
združevala toliko narodov in ob-
čin ...
Nihče ni za flosarje iznašel po-
sebnega piva, ne vina, ne kruha
in soli. Kajti flosarji, ti vrli Lu-
benci, ki dan za dnem opravljajo
različna opravila, se preleve v
flosarje le takrat, ko lačni objek-
tivi fotografskih aparatov in ka-
mere turistov buljijo enkrat na
leto v njih. Ob flosarskem balu.
HVALEŽNOST SONCU
Kolikor sem lahko sam ugo-
tovil, se je večina Lubencev po
nekoliko napeti noči v soboto,
flosarski večer ni kar tako, v ne-
deljo zjutraj najprej uzrla v ne-
bo. Tudi sam sem to storil. Bilo
•je čisto, kot ribje oko. Hvala bo-
gu, so rekli Lubenci.
Nekaj ur pred tem, je Ljubno
odmevalo od pesmi domačni, za
mladež že skoraj neznaih pesmi.
Vsi, tisti, ki so v resnici kdaj
prezebali na flosu in oni. ki še
približne predstave o tem nima-
jo, so bili na sobotni večer ~
flosarji. To ni nikogar motilo,
niti bilo komu v napoto. Najbolj
vneti so omagali ob zidu, kot bi
jih pokosila bridka kosa. 2rtve
niso bistvene.
V prostorih osnovne šole pa so
se že odpirala na stežaj vrata
razstave otroških del. fotokopij
grafik starih mojstrov in nekaj
del iz neizčrpne Jakijeve zaklad-
nice. Po tradiciji, okusu in po-
trebi.
Pa kaj to. Olimpija, dragi mo-
ji, fusbal, nogomet ali kakorkoli
hočete. Moji dragi. Olimpija na
Ljubnem. Jok, kaj takega pa še
ne. Ce že Polda .ni skakal na
lubenski skakalnici, Olimpija pa
je le igrala nogomet na Ljubnem.
2e zjutraj se je v šentrupertu
usmerjala v Gornje Savinjsko do-
lino reka vozil. Resda je veliko
teh pločevinastih škatelj držalo
bolj smer ob vodi in ostalo pod
krošnjami dreves, toda mnogo jih
je vrglo sidro prav na Ljubnem.
LUBENCI V II. ZVEZNI LIGI
In tako so Lubenci v znak pri-
- znanja aa svoj skrajno dober žo-
gobrc končno doživeli olimpijsko
drobtino. Ko sem se o tem po-
govarjal s poznavalci te kulturne
igre sem prišel do spoznanja, da
bi Lubenci lahko upravičeno bra-
nili barve v drugi zvezni ligi, saj
so s prvoligašem igrali z rezulta-
tom 5:2! To še prvoligaši med sa-
bo ne zmorejo, kaj šele, denimo
kakšen Kladivar ali podobni
otrobovezi...
In ko se je sonce lepo uprlo v
hrbte, so se postavili lubenski flo-
sarji v vrsto, pa hajd čez trg. V
povorki ali procesiji, kot se po
domače temu streže. V procesiji,
k vodi in pletenki z vinom vese-
lega Martina Rajnkega, ki je pri-
šel preč od žalosti, ko je spoznal,
kaj vse je lahko vino.
Potem ko se je zabave ^
narod razlil po obeh bre«
Savinje, so najprej udrli
malčki v tokrat resnično poj,
vode bazenu lubenskega kop
ča. Nato so udrli enega fioj
z drugim pa sem se osebno,
peljal z obema Ceplakoma, j
tom Kavškom in pletenko t
sam do razstaviščnega pros;
kjer je jadikoval »jud«. j^^;;';
bili obloženi kot barka gospj
in tovariša Noe, pa vendar';:
bil do gležnjev moker. To
bilo še malo v primerjavi z
godkom mojega kolega od V(.
ra, ki je med svojo poki;,
dolžnostjo komaj ušel nadeb
nim mlečnozobcem, ki so po-
Veselega Martina.
HORUK ZA GOSTINCE
In tako je vesoljni svet zbn
na tej in oni strani Savinje
slušal program, ki ga je sp:.
Ijal dodobra v smeh, priprav
pa ga je prosvetar RazboR
Nande iz Zagorja. Dodobra
oprali letošnjega »juda« ob j
stu, premahali ta in oni dofi
dek iz teh in onih časov ter s
končno v lastnem znoju pre\(i|
Ijeni izvajalci umaknili za mii
živio veselica!
Izbor je bil velik in bogat,
jurja (starega)) si dobil pet:
pečenega piščanca, za enako v:
to liter vina, rekli so Viršta:
skega. Mogoče je kdaj res )
toda v tistem sodu med stojnii
»Mesnine« in stojnico v kaa
so pekli ribe, je imelo okus, k
bi popil vodo v kateri sem
istega dne opral moje špofi
noge. Na zdravje! Popoldne s
sicer v debeli senci videl os
.skega tržnega inšpektorja, -
dar je bil, po vsem sodeč,
nedeljo le turist. V stojnici »I^
snine« si lahko poleg petkrat!
služenega piščanca dobil še &■
nje Savinjsko narodno specis
teto — »čevapčiče«, ki so I
bogznakdaj spekli in več ^
poldrugo uro pogrevali na
da so »ostali sveži«. Sam
gledal. Rib nisem jedel, ker^
sem prišel na vrsto, čeprav s«
glavnemu kuharju Jožetu p'*'
dva deci. Mladenka srednjih
je namreč vedno prej uzrla"
ko »gospo« in neke »sorodnili'
znance in vragsigaveri koga '=
tako, da je nam, od boga in^
pozabljenim, jezik v ustih o?
tal kot hostija. Naj, kajti
sem ugotovil, da so velecen)"
ribiči imeli v tistem akvariu"!
ki je bil razstavljen v re^
pristne Savinjske postrvi, *
daj pa nekaj deset kilograi",
mrtvih rejenih amerikank, ^'
jih kupih pri KK. Isti Jože J
je raztolmačil, da so j
prave« postrvi bolj rentabiH'^^
ribiče z devizami, za nas k*,
pa so pač dobre te. Seveda,
ti je gospa naklonila tolik"
losti, da si jih dobil. .. j
Potem je bilo mnogo
Mnogo flosarjev, ki niso ^.
vesla pri roki. Flos, tisti,
ga spustili naprej, pa je
zapuščen ob bregu pred roO';
pod- Ljubnim, pozibaval se J' ^
valovih sebi in otrokom ^
dost. Flosarski bal je m^"'
»Včasih je hilo lepo. člo-
vek se že tako raje spomi-
nja tistih lepih trenutkov,
na one, ki jih je ponavadi
več, pa poiabi. Saj je bilo le-
po, pa vendar je bil to krvav
denar. Le redkokdaj smo uje-
li sonce, najpogosteje pa so
se cote kar m nas sušile,«
je dejal in si z roko obrisal
usta. Nato je potegnil is žepa
cigarete in si eno prižgal.
Sonce se je tokrat močno
upiralo v naju in v hišo ea
nama. sedela sva na klopi.
Tla njegovem dvorišču na tr-
gu, poleg zdravstvenega do-
ma na Ljubnem. Gledal sem
v njegove oči, ki jih je ob-
krožal debel venec drobnih
žil. Obraz je splahnel, 78 let
življenja zahteva svoje. Ro-
jen je bil tu nad Ljubnim,
pod Terom. že njegov oče je
bil flosar, flosar je bil tudi
on. Albin Juvan, Ljubno št.
126. Mož, ki je v nedeljo do-
bil simbolično priznanje v
obliki nagrade na flosar-
skem balu.
»Ko sem dobil hlače, to je
bilo v osnovni šoli, zdi se
mi, da pred prvo vojno, sem
se že mčel smukati okrog
vode in flosov. Ne smete po-
zabiti, da je bila takrat flo-
sarija najbolj donosen posel
za Gornjesavinjčane. Seveda
za one, ki niso imeli svojega
lesa in svojih flosov. Že moj
oče je bio priznani krmaniš,
sam pa sem začel hoditi na
flos z dvanajstimi leti. Leto
ali dve pozneje, sem že lah-
ko držal za »veslngo«, seve-
da zadaj. Ker sam nisem mo-
gel kaj prida početi z njim,
sva ga uravnavala dva, jaz
in še en, meni enak smrka.
vec. Pred tem pa smo nosi-
li deske, nabirali trto za ve-
zanje flosov. če pa ni bilo
drugače, smo med vožnjo
flosarjem držali nahrbtnike,
ko smo s flosi drveli čez
brzice. Bili smo več mokri
kot suhi, tod zaslužili smo
le.«
Zdaj je upokojen. Ce ga
kdo posluša, rad pove kakš-
no o tistih časih, ko so flo-
sarje pričakovali od Ljub-
nega do Požarevca, Beogra-
da in vse do pristanišč ob
črnem morju. Ko so šli flo-
si mimo, so gostilničarji ra-
di odprli na stežaj vrata ...
»Sam nisem vozil do Beo-
grada. Najpogosteje sem vo-
zil v Roglico, Brod in Mitro-
vico. Bil sem ,savski pred-
njak'. Danes sicer pravimo,
da smo živeli tako in tako.
Res pa je, da smo povečini
živeli le ob domačem mesu
in kruhu, šparali smo. Na-
zaj grede smo v Radečah
izstopali z vlaka in jo na
Ljubno mahnili peš.
Albin Juvan je sicer še čil,
daje ga le naduha in revma.
Ta večna spremljevalka flo-
sarjev. Kajti kdo bi vedel
koliko noči so prespali na
slami mokri in obuti, ker se
drugače zaradi ■nabreklih nog
in čevljev naslednje jutro
hi mogli obuti... Nani
6. av.Sfust 1969
STRAN
ODLOČITEV UO SKLADA ZA UREJEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ BORCEV NOV
LE PEREČI PROBLEMI
9 Ustanovitev sklada za urejevanje stanovanjskih proble-
piov borcev NOV omogoča ureditev še vedno perečih stanovanj-
sKih razmer med udeleženci revolucije. Obstoj sklada pa je
spodbudil tudi zahtevke, ki jim zaradi pičlosti sredstev ne bo
iTioč ugoditi.
^ Od 350 evidentiranih primerov, primerov, ko so prosilci
pričakovali določen znesek iz omenjenega sklada, je bilo 110
takšnih, ki jih je upravni odbor sklada odklonil, prvič zato,
ker na bančnem računu sklada ni neomejenih vsot, marveč le
1 milijon in 9U0.U00 dinarjev, drugič pa zato, ker je sklad na
razpolago le za reševanje stanovanjskih vprašanj, ne pa za
vzdrževanje stanovanj, za pomoč otrokom pri gradnji indivi-
dualnih hiš itd.
Minula seja upravnega odbora
sklada je imela na dnevnem
redu razpravo in sklepanje o
tem, kako zastaviti politiko
sklada, kako razdeljevati razpo-
ložljiva sredstva, kakšni naj bi
bili kriteriji itd.
Ni lahka, niti najmanj pri
jetna naloga.
Prošenj za kredite je sklad
sprejel 350, mnogo več celo, kot
jih je upravni odbor pričakoval.
Sredstev je le 1 milijon in
900.000 dinarjev, kar je komaj
27 odst. od zaprošenih sredstev.
Na svoji seji je upravni od-
bor najprej izločil vse tiste, ki
niso mogli dokazati statusa
borca (z dvojnim štetjem let),
nato vse tiste, ki so zaprosili
za kredite za novogradnje, kajti
sklad kreditira le nujne zadeve
po dokončani 3 fazi gradnje,
končno pa je upravni odbor iz-
ločil tudi vse tiste, ki s krediti
ne bi reševali osnovnega vpra-"
šan.ia, stanovanja, marveč si že-
lijo izboljšati stanovanjske raz-i
mere, želijo izvršiti razna vzdr-j
ževalna dela, adaptacijo itd. Med!
odklonjenimi so tudi tisti, ki so i
kreditov že bili deležni.
Upravni odbor sklada je osvo-
jil najprej načelo, da pomaga
tam, kjer nihče drug ne bo
ukrepal, tam, kjer bo sklad do-
bil za protivrednost sproščeno
stanovanje za rešitev drugih ne-
rešenih problemov itd.
Med prošniki kreditov so tudi
zelo svojevrstni primeri, ki ka-
žejo najmanj na to, da so nji-
hovi avtorji ukrepali po reklu:
»če bo šlo, bo pač šlo«.
Recimo:
9 Mati borka je že dobila
kredit. Sin je ta kredit porabil
pri gradnji lastne hiše, zdaj
prosi mati ponovno za kredit,
da reši svoj osebni primer.
% Prosilka ima dvoje stano-
vanj, enega celo praznega, za-
prosila .]C za kredit.
9 Borka se je utesnila v ko-
rist sina in njegove družine,
želi kredit za nakup stanovanja
zase.
9 V družini so štirje zapo-
sleni z osebnim dohodkom. Za-
prosili so za kredit za prekrit,je
strehe.
Veliko prosilcev želi z zapro-
šenim kreditom pomagati svo-
jim doraslim otrokom pri grad-
nji hiš.
Precej je borcev, ki so kot
graditelji zasebnih hiš imeli pre-
velike zahteve. Nekateri gradijo
cele graščine, po 10 in več sob
v njih, pa jim zmanjkuje »sape«.
Da bi bila sredstva sklada pra-
vično, predvsem pa pametno in
učinkovito razdeljena, je sklad
preostale prosilce, ki niso bili
izločeni, razvrstil v sedem sku-
pin po naslednjih kriterijih —
jasno da so po vrstnem redu
nujnosti rešitv«.
Na prvem mestu so borci upo-
kojenci. Zanje bodo letos oziro-
ma v začetku drugega leta ku-
pili 14 stanovanj. Za nakup bo-
do del sredstev, 60.000 din, ve-
zali v banki in tako oplemenili
vsoto skoraj za enkrat v enem
letu. Tej kategoriji sledijo bor-
ci, ki so zaposleni in so brez
stanovanj, sledijo borci, ki
adaptirajo svoja stanovanja, kar
pomeni, da pridobivajo na sta-
novanjski površini, nadalje bor-
ci-kmetje za adaptacijo stano-
vanjskih hiš, šele potem sledijo
borci, ki zaključujejo gradnje
svojih hiš, pa prepuščajo svoja
sedanja stanovanja na razpo-
lago.
Takšna odločitev, da naj bodo
v teh razmerah najprej na vrsti
najpotrebnejši, taki ki še vedno
stanujejo v kleteh, na podstre-
šjih in celo v za silo prirejenih
svinjakih, je popolnoma v redu.
Odločitev upravnega odbora, da
v obravnavo za dodelitev kredi-
ta pridejo v poštev le tisti ude-
leženci NOV, ki so po ocenje-
valnih kriterijih zbrali najmanj
120 točk, je nujna, kajti za vse
zahtevke ni denarja. Da pa naj-
prej iz sredstev sklada dobijo
pomoč in dokončno rešitev tisti,
ki jih razen ZB NOV iu sklada
nihče ne more podpreti, je po-
polnoma utemeljeno.
Mnogim borcem bi mogle de-
lovne organizacije pomagati,
vendar so pravilniki za te pri-
mere preveč togi. Borec bi reci--
mo mogel dobiti kredit za
adaptacijo, za izboljšave, toda
dobi lahko kredit le za novo-
gradnje. Ko gredo borci v no-
vogradnje, ko podjetjem zapu-
ščajo dosedanja stanovanja, bi
bili lahko tudi deležni pomoči
pri »finišu«.
Upravni odbor bo vse priza-
dete pismeno obvestil o svoji
odločitvi, organizirana pa bo
morala biti tudi služba, ki bo
po potrebi tudi pojasnjevala te
odločitve.
J. KRAŠOVEC
MOZIRSKI KOMLMSTI SO SE USMERILI Z\ AKTU
NE.ISK DELO PRI RAZVO.U DOLINE
KOMUNISTI PROŽNEJE
V GOSPODARSTVO
Na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov
občine Mozirje so sprejeli več pomembnih sklepov, ki so
pomembni tako za razvoj mozirskega gospodarstva kot
za razvoj cele Savinjske doline. Na konferenci je bilo opa-
ziti prizadevanja, da bi v delo vključili čim več članov
ZK, pa tudi druge družbenopolitične dejavnike.
V uvodnih razpravah so govo-
rili predvsem o ekonomskih vpi-a-
šanjih in problemih, ki nastajajo
v zvezi s temi vprašanji. Pouda-
rili so. da dohodek na območju
občine raste znatno počasneje
kot v ostalih področjih reptibli-
ke. Poleg tega pa stalno pada
število zaposlenih v občini; zato
bo treba v prihodnje resno raz-
misliti o teh vprašanjih. Osebni
dohodek pa naj ne bi bil nižji
od 600 ND.
Ugotovih so, ia. je bilo v zad-
njem času zaslediti pozitivna
prizadevanja na področjti eko-
nomskega razvoja v delovnih or
ganizacijah. Nosilce teh prizade-
vanj pa je treba podpreti, da
bodo svoje programe v celoti iz-
vedli, hkrati pa naj bi bili za
vzgled ostalim delovnim organi-
zacijam pri iskanju njihovega
nadaljnega razvoja. Pri tem je
zlasti pomembno snovanje po
gumnih pobud in poslovnih aran-
žmajev, dokončna izgradnja turi-
stičnega centra na Golteh in
sploh razvoj turizma v dolini ter
razvoj obrtne dejavnosti, tako
družbene kot zasebne.
Da bi lahko v gospodarstvu
občutneje napredovali, bo treba
še bolj intenzivno kot doslej iska-
ti oblike združevanja kapitala za
razširjeno reprodukcijo v delov
nih organizacijah. Kot so pouda-
rili, bo treba tudi resneje iskati
investitorje izven občinskih me-
ja ter vzpodbujati njihove inte-
rese za naložbe na tem področju.
Nosilci teh prizadevanj zno-
traj delovnih organizacij bi mo-
rali biti predvsem člani ZK, za-
to morajo nemudoma urediti or-
ganizacijo dela, odgovornosti, sti-
mulativnega nagrajevanja in ra-
cionalizacijo poslovanja.
Potrebno bo tudi realizirati že
obstoječi načrt ustanovitve ob-
činskega štipendijskega sklada.
Ta sklad naj bi štipendiral samo
tiste kadre, ki so pokazah, da so
zainteresirani za dolino. Da bi
izboljšali kvalifikacijsko struk-
turo in s tem v zvezi tudi pro-
duktivnost in kvaliteto, bo nujno
treba vključiti v uk več mladih
kot so jih vključevali doslej.
Dosedanja politika pri razvoju
odnosov med gozdnimi posestni-
ki in delovno organizacijo, ki go-
spodari z gozdovi (GLIN inZKZ)
naj bi se tudi v bodoče razvi
jala na sedanjih osnovah.
V delovnih organizacijah je po-
trebno takoj pričeti z vso res-
nostjo delati na uskladitvi samo-
upravnih aktov delavske organi-
zacije in organizacijo samouprav-
ljanja z novo sprejetimi predpi-
si na področju samoupravljanja.
Delovne organizacije in pa
skupščina občine Mozirje mora-
jo čimprej izdelati dolgoročni
koncept družbenoekonomskega
razvoja mozirske občine, ker bo
le na osnovi takšnega koncepta
mogoče brez večjih pretresov
uspešno razvijati in povečevati
proizvodnjo v delovnih organiza-
cijah. Pri izdelavi takšnega kon-
cepta pa se bo nujno treba ozi-
rati tudi na vključevanje v izde-.
lavo regionalnega in slovenskega
perspektivnega razvoja.
Na koncu je sprejela konferen-
ca še naslednja stališča: spreje-
ti programi dela komisij služijo
kot osnova za program dela ob-
činske konference ZKS, komite-
ja, njegovih komisij, organizacij
ZK in članstva za obdobje konec
leta 1969. Realizacija v progra-
mih sprejetih nalog pa je časov-
no vezana. S. ŠROT
LIST IZ BELEŽNICE
0 Ob letnici Kajuhove smrti.
% Ob 25. letnici pohoda XIV. divizije in
• Ob 50. letnici KPJ
V mesecih januar, februar in
marec sem hodil po delu poti,
ki jo je pred 25.leti prehodila
XIV. divizija. Takrat sem obi-
skoval ljudi, ki so pred četrt
stoletja odprli vrata svojih do-
Oiov in src ter pomagali partiza-
nom pri njihovem obračunava-
'iju s sovražnikom. Zgodbe Iju-
ki so jih pripovedovali in ki
So večinoma obravnavale primer-
javo obeh koncev 26. let, sem za-
pisal v dveh reportažah pod na-
slovoma »Spomini stari 25. let«
»Med ljudmi in spomini«.
V beležnici pa je ostalo še ve-
liko gradiva, ki je zahtevalo po-
sebno, širšo in temeljitejšo ob-
ravnavo, razlago in zapis.
Ena takšnih zgodb je zgodba
° Kajuhu. kraju, kjer je padeli
ter predvsem kdaj in kako so ga
pokopali. Veliko so o tem že
pisali. Pisali tisti, ki so bili zra-
ven ali tisti, ki so bili malo
bolj vstran. Nekatere s-tvari pa
so kljub 25. letom še vedno osta-
le nepojasnjene in ne dovolj ob-
delane, kljub temu da — pa če-
prav samo malenkostno — bi
lahko vsaj nekaj doprinesle k
popolni podobi slovenskega pes-
nika Karla Destovnika-Kajuha.
Imel sem srečo, da sem spoz-
nal ljudi, ki so bili posredno ve-
-zani na stvari, ki jih namera-
vam opisati in vsaj delno po-
jasriiti v tem spisu. Imel sem
tudi srečo, da teh Ijuidi, kljub
temu da so bili večinoma vedno
»na samem kraju dogodka«, do
danes še ni nihče povprašal, kaj
vedo o Kajuhovi smrti, njego-
vem pogrebu in kraju, kjer je
padel. Zavedam se, da so se pi-
sci knjig, spominov, zapisov,
zgodovinskih dejstev, reportaž
itd., zavestno oslanjali na lastna
zapažanja, ki ,«x) jih dobili na
kraju dogodka, vendar se mi
istočasno dozdeva, da bi morali
vsaj nekatere stvari natančneje
pregledati, preveriti, dopolniti in
opisati.
S svojim spisom imam namen
dopolnjevati in osvetljevati stva-
ri, ki se mi zdijo za popolnejše
poznavanje neke osebnosti ali
zgodovinskega dogodka pomemb-
ne, če ne celo p>otrebno. Isto-
časno čutim dolžnost, da zapi-
šem mnenja m spomine ljudi na
človeka, ki je njihovemu kraju
s svojim delom naredil ime.
KA.IUH JE PADEL V ..
Ljudje v Zavodnji nad Šošta-
njem in v Šentvidu .se nemalo-
krat razburjajo, da so v knjigah
kot kraj Kajuhove smrti ome-
njene Bele vode.
Angela Ročnrk, učiteljica v po-
koju, Zavodnje 2 pravi o tem:
»Šentvid je zaselek s šestimi
kmetijami, ki spaida pod Zavod-
nje. Kajuh je torej padel v Šent-
vidu in ne v Belih vodah, kot
mnogi oziroma skoraj vsi tolma-
čijo, pišejo, govorijo in učijo.
Res je, da je tam tromeja treh
krajev, vendar je žlebnikova
kmetija, v kateri je padel Ka-
juh, v Šentvidu. Meja teče do-
ber kilometer nižje. Torej pra-
vilno; Kajuh je padel v Šentvidu
in ne v Belih vodah.«
Podoben primer poznamo že
pri frankolovskih žrvtah, ki pa
dejansko niso bile obešene v,
Frankolovem, temveč v Strani-i
cah. V obeh primerih gre torej;
za zgodovinsko nedoslednost, če j
se je že udomačilo ime nekega \
drugega kraja, je treba to ^ z,:
akcijo popraviti in dokazati, ka-.l
ko je prav.
O kraju, kjer je padel Kajuh ;
je govoril tudi .^nton Jelenko iz!
Šentvida, ki zdaj stanuje v žleb-1
nikovi hiši: ■ i
»Takrat sem stanoval (pred'
25. leti — op. p.) deset minut j
proč od Žlebnikove domačije v^
Topolščici. Šentvid je nad Za-i
vodnjo in skup.aj tvorita eno fa- j
ro. Kako more pisati, da je Ka-J
juh padel v Belih vodah, ko pa ■
to ni res? Nekaj več kot tisoč;
metrov vstran je meja, do Belih
vod pa je pol ur«? hoda.« i
»Star očanec Belovojšek. ki.;
ima kmetijo na Belih vodah in'
za katerega trdijo, da najbolje!
pozna zgodovino svojega kraja'
je rad povedal tudi o dnevu, ko i
je na Bele vode prišla štirinaj--j
sta: »Kajuh je takrat spal pri ^
Žlebniku. v Šentvidu nad Zavod-.
njo.« (Janez Pirš: Da ne pozabi-1
mo, Mladina, št. 15. 22. april:
1960.)
Turej: Kajuh je padel v Šent-j
vidu ntnd Zavodnjo in ne v Belih i
vodah.
(Dalje prihodnjič) i
6. avgust 1969
STRAN
7
KAR HRABRO, KAR HRABRO...
Govorimo, da so TUJCI na naših ce-
stah divjaki.
Trdimo, da TUJCI povzročajo probleme
na naših cestah.
V nedeljo, ko se je sonce tako toplo
upiralo v razgaljene hrbte, ki so bili raz-
loženi ob travi potokov in rek, jc moral
marsikdo s potnimi rokami držati za av-
tomobilski volan. Reka vozil se je stekala
v obe smeri, kolona za kolono.
Pod Trojanami, v Krošnji je bila za-
jezena. Ob razbitinah še vročih vozil, raz-
metana trupla. Eno, dvoje . . .
Za vselej je utihnil glas Dermote. Zaradi
pijanega pešca...
Skoraj isto mesto, ista cesta, le nekaj
ur pozneje. TežJak vlačilec odstranjuje raz-
bitine, trupel več ni na cesti.
Kolona vozil. Reka. V obe smeri.
Spredaj avtobus, za njim se nabira vse
več avtomobilov. Vseh barv, tipov in moči.
Vseh vrst oznak. Med njimi tudi nekaj
celjskih.
Avtomobil za avtomobilom, niti v ustrez-
ni razdalji, pač po presoji vsakega posa-
meznika in v veri v lastne sposobnosti.
Vdano in potrpežljivo dodajaš in odvzemaš
plin, kažeš zobe sebi in drugim. Ko voziš
mimo razbitin se ne pokloniš, ne vstaneš
v minuti molka. Kajti pravkar ti sili v
zadek avtomobil. Malo je prostora za
prehitevanje, malo za hitrost. Toda on ti
VZTRAJNO tišči v tvojo pločevino nakar
iskoči iz kolone in rohneč poskuša na-
prej. Nima toliko boljšega avtomobila, ne
toliko močnejšega, da bi z lahkoto izko-
ristil kratek manevrski prostor. -j
Toda on PELJE naprej. Vstrajno.
Zaviraš ti, zavira nasproti vozeči in v
obupu sveti in ugaša luči.
ON še vedno PELJE, PELJE . . .
Kam, pri vseh 456 bogovih, kolikor jih
ali so jih molili. AH jih ta voznik moli.
Ob škripanju zavor se stisne nazaj v ko-
lono.
Pogledaš na registrsko tablico —
CE 220-26. Verjetno se vrača z dopusta,
s počitka. Sodeč po visoki šteinlki na tabli-
,ci, morebiti hoče nadoknaditi s to vožnjo
vse tiste, ki jih v preteklih letih ni mo-
gel.. .
Nekaj minut pozneje, še vedno voziš
v isti koloni, za mercedesom. ki ga uprav-
lja ženska. Tuja registracija, enakovierna
in varna vožnja. Znova ti sili pločevina
v tvoj pločevinasti zadek. Prizor se po-
novi. Nemogoč prostor za prcuiU ranjc,
zavoji, neprekinjena črta po sredini ce-
stišča, pred in za tabo kolona vozil. Ta pa
kar hrabro. Tik mimo tebe se počasi pre-
mika naprej, kajti stroj le počasi dobiva
na hitrosti. Nasproti vozeči mežika z luč-
mi, prižiga, ugaša, se umika na skrajni
rob ceste, za njim se umikajo še naslednji,
ta pa kar hrabro. CE 230—76.
Ne gre zato, da bi posploševali niti za-
to, da bi kazali s prstom na grešnega ko-
zla. Teh je vsak hip zaradi že znanih raz-
mer na naših cestah in o naših cestah ne-
šteto. Navedli smo le dva primera, ki mch
goče niti vedela nista, da je na istem me-
stu le nekaj pred tem bilo na cestišču
dvoje trupel. Tretje se je pridružilo v bol-
nišnici. Zatorej: kar hrabro . ..
Nani
CEL.JE
ODLIČNO ZA
INDUSTRIJO
v primerjavi s polletnimi
rezultati lanskega leta so in-
dustrijska podjetja celjske
občine presegla fizični ob-
seg proizvodnje v prvih še-
stih mesecih letos za 12,8
odstotka. To je seveda veli-
ko več od predvidevanj. Re-
zultat nadalje govori, da so
letošnji uspehi nadvse ugod-
ni in da je celjska industri-
ja sredi ponovne oživitve in
velikega razmaha.
Vzporedno s tem so šli tu-
di izvozni rezultati. Tako so
podjetja ob polletju dosegla
61 odstotkov letnega plana
izvoza.
OKOLI 150
RAZSTAVLJAVCEV
Organizatorji drugega sej-
ma obrti v Celju od 27. sep-
tembra do 5. oktobra priča-
kujejo, da bo sodelovalo
okoli 150 razstavljalcev. Med
prijavljenci so tudi trije iz
Avstrije in eden iz Trsta.
Med novostmi letošnje
obrtne prireditve bo tudi
sadna in vinska razstava, ki
jo pripravlja poslm-no zdru-
ženje Styria.
NEKATERI SO ZA
UMAZANO
Vsi vemo, da se na levem
bregu Savinje vanjo izliva
v.sa mestna nesnaga. Toda kaj
to pomeni, tega s nihče prav
ne zaveda.
Kopanje med »novim« mo-
stom čez Savinjo in med mo-
0 stom na Otoku je prepove-
dano. Te prepovedi se nihče
ne drži, letos pa še sploh
manj kot druga leta. Na de-
setine in desetine kopalcev s
vsak dan koplje ob Savinji,
še zlasti pod mostom. Kaj
res nihče od njih ne pomi-
sli na vse vrste bolezni, ki
jih lahko tu dobi? Ali ve-
ste kaj pomeni kak dolgo-
vraten ekcem, katerega lah-
ko mimogrede staknete.
Res je, da je tistim, ki sta-
nujejo tod blizu hoja na ba-
zen kar odveč, ko pa ima-
jo vodo zraven. Kopanja si
želi.mo vsak dan v teh dneh,
na bazen upa je vstopnina
za odrasle 2,5 din, kar pa
tudi ni malo. Voda pa, da
baje, tudi ni preveč čista,
sem slišala.
Nekaj bi bilo treba uredi-
ti. Vsi bi se n-eznansko raz-
veselili novega bazena.
Toda za enkrat najboljši
nasvet za tiste, ki se res ho-
čejo kopati v Savinji, da se-
dejo na kolo in se odpeljajo
vsaj do Petrovč, kjer je vo-
da bolj globoka in seveda
tudi bolj čista. Tam bo ko-
panje vsekakor bolj zdravo
in vam bo v večji užitek.
T. JANEŽIČ
LOVNI TURIZEM
v lovni sezoni 1968/69 je
na'' območju Lovske zveze
Celje lovilo 455 tujih lovcev,
od tega 382 Italijanov, 54
Nemcev in 17 Avstrijcev. Tu-
ji gostje so vplačali 19.852
dolarjev lovske takse. V tej
vsoti ni vštet dobiček od od-
kupa trofej, število tuj m lov-
cev stalno narašča, s eerner
se povečuje tudi dobiček
lovskih družin. I. S.
VSE MANJ IZPOSO-
JENIH KNJIG
Od leta 1967 opažajo v
celjski mestni knjižnici stal-
no upadanje števila izposoje-
valcev. Medtem ko so takrat
v prvem polletju izpi sodili
55.556 knjig, se je lani pro-
met zmanjšal kar na 52M9
knjig, letos pa na 45.800 iz-
posojenih knjig. Knjige si je
izposojalo 17.312 ljudi. V Pi-
onirski knjižnici pa se rro-
met nekaj zadnjih let drži
na isti višini.
I. S.
REKORDNA PRODA-
JA BENZINA
v času turistične sezone
se je promet na celjskih
bencinskih črpalkah močno
povečal. 28. julija so na
glavni vpadnici na Maribor-
ski cesti prodali kar 7300 li-
trov bencina, sicer pa se pro-
daja vrti okrog 6500 u*-,rov
navadnega in 6000 litrov su-
per bencina ter 8000 litrov
plinskega olja. Zdaj je
celjski občini 8554 registrira-
nih motornih vozil. I. S.
PRECEJ NEZAPO-
SLENIH
Konec junija je bilo na
celjskem območju 2321 neza-
poslenih, od tega 1471 žensk,
ki so prijavljeni na zavodu
za zaposlovanje v Celju. Naj-
več je nekvalificiranih, kar
1152. Gospodarske organizaci-
je na celjskem območju pa
iščejo 39 ljudi z visoko iao-1
brazbo, 18 kvalificiranih in
54 priučenih delavcev. Za Iju- j
di brez poklica je prosto sa-
mo eno delovno mesto.
I. S.
NOVA VARSTVENA
USTANOVA
■ Na Hudinji in v Gaber jih
zelo pogrešaijo varstveno usta-
novo. Tako je kraje\"na
skupnost Gaberje-Hudtnja za-
čela zbirati sredstva za to
ustanovo, pri tem pa so jim
v mnogočem pomagali obča-
ni in pa delovne organizao'-
je. Doslej so že zbrali okoli
6 milijonov starih dinarjev.
Z gradnjo pa bodo začeli pri-
hodnje leto.
sš
KOPALIŠČE
NA GOLOVCU
Po urbanističnem načrtu je
na Golovcu predviden nov
pokrit plavalni bazen, ven-
dar še ni določeno kako naj
bi zbirali denar za ta objekt.
Bazen na tem področju b:
bil zelo potreben ker ni na
tem p(.xlročju, kjer živi oko-
li IHH), ljudi notaene.ga take-
ga objekta. Da bi bil ta pro-
blem čimprej rešen bi bilo
najpametneje, da bi .sprva
zgradili samo odprt bazen,
katerega bi pozjneje pokrili.
sš
r.AšKO
NOV ODRED
TABORNIKOV
Marca letos so na )sno\mi
šoli v Radečah ustanovili nov
taborniški odred »Sončna do-
Ima«. Pred dnevi so si ta-
borniki postavih šotore ob
iCKi MuiU pn Martmji va-
i>i. Devet laoornikov nanu-eo
pripravlja tečaj za tabuinike-
voaiče. Dolina v Mirm je le-
pa. In voda v Mirni lopia.
ogieaaii so si tudi oiioiisKe
vasi, kjer so jm ljudje zeio
lepo sprejeli, ogieaaii so »i
tUdI znamenitoabi irga ivio-
K.iunug, ki je seuaj povezan
z asiuiuio cesoo pioii Treu-
njemu.
u6ha\ KARO
lui liiia SVOJ uorat prav v
sieai Jttadec, v neitaaiijem
vjucinsKem poslopju, ki
je oorai oUKupu. bedaj pa
i,u posiopje prenavljajo. Na-
pravili oodo novo in .cpo fa-
sado. Tako bo ta stavoa v
okras mestu samemu, ki si-
cer zelo skrai za privl-uiiosL
kraja, zlasti z okrasmiu gr
mičevjem in cvetjem.
S. Sko<;ir
ŠENTJUR
KRVODAJAL-
SKA AKCIJA
14. in 15. avg. bo v šent
jurju krvodajalska akcija, v
katero bo organizacija RK
poskušala vključiti čim več-
je število občanov. Aktivira-
ne so vse družbeno politične
organizacije, ki že delujejo
v tej smeri. Glede na to. da
so zadnje podobne akcije us-
pevale slabše kot se je pri-
ča l?ovalo, bo tokrat potvabno
akcijo pripraviti bolj teme-
ljito.
Občinski odbor RK tudi
na ta način prosi >boane,
da v čim večjem številu so-
delujejo v akciji in da z od-
dajo krvi potrdijo svojo hu-
manost in skrb za tiste, ka-
terim bo njihova kri reševa-
la življenja.
Mič
IZLET V HRVAŠKO
ZAGORJE
Občinski odbor RK v .šent- !
jurju je v začetku prejšnjega
tedna organiziral izlet v hr-
vaško Zagorje za vse aktivne
krvodajalce in aktiviste rde-
čega križa. 54 izletnikov se
je ustavljalo na važnejših
točkah na poti XIV. divizijo
skozi Zagorje, obiskali so
Kumrovec in nekaj važnejših
turističnih in zgodovinskih
krajev. S to lepo gesto je
odbor izkazal svojo skrb do
aktivistov na terenu, med
katerimi je nekaj takih, ki
na tem področju delujejo že
precej dolgo vrsto let.
Mič
ri.ANINA
RAZGRAJAČI
z otvoritvijo restavracije
na gradu na Planini pn Sev-
nici je Planina kot kraj pri-
dobila lokal, kjer se lanko
kot gostje zabavajo pozno v
noč. Kot kaže pa to ne oo
dolgo trajalo, saj se neicaten
domačini — morda gostilni-
čarji — razburjajo, da ne Di
smeli imeti tako dolgo i->d-
prto restavracijo, češ, da po-
zneje gostje razgrajajo po
naselju. To seveda moti do-
mačine, čudno, da jih ni
motilo tedaj, ko so se gost-
je »alkoholizirali« v trgu. Si-
cer pa, za turizem vse!
M. S.
MALI
INTERVJU
SI'KASUJE: .1. SEVER
ODCiOVARJA: KRISTINA
PRODNIK
Življenje v Matkovem kotu.
kjer stoji vaša domačija, se
le počasi spreminja. Nekoli-
ko več napredka ste doživeli
po dograditvi ceste v .\Litkov
kot. Vi ste že 16 let gospodi-
nja, kaj menite o življenju
tu gori? Ko sem se priženila
sem izpod Oljševe, so bile
tu razvaline. Nemci so na-
mreč vse požgali. Z možem
sva počasi vse na novo po-
stavila; potem si lahko mi-
slite, kakšno je bilo življenje,
šlo je počasi, vendar nama
je uspelo zgraditi stanovanj-
sko hišo in gospodarsko po-
slopje. Kaj menite o delu in
življenju žene na kmetiji v
hribih? Ne vem, kaj bi rekla.
Resnici na ljubo moram po-
vedati, da življenje ženske
v dolini ne poznam, ker sem
bila rojena v hribih in živim
v hribih. Menim pa, da o
življenju ženske ne moremo
govoriti, ker delo ne pozna
razlike. Treba je prijeti, sti-
sniti zobe. ženska v hribih
mora biti poleg gospodinje
še delavka, mati in žena. Po-
tem si lahko približno pred-
stavljate, kako to izgieda.
Midva imava troje otrok, od
katerih še ni nobeden sposo-
ben pri delu nastaviti svoje
rame. Navzlic svojim 45 le-
tom in živl.jenju tu gori, sta
še, kot sami pravite, dovolj
pri moči. da se ne ustrašite
nobeno^-a dela. Kako pa z
možem gospodarita? Doslej
sva zaradi gradnje živela v
glavnem skoraj le od prodaje
lesa. Ker sva sama za delo,
seveda nisva uspela vse.ga
tako, kot bi to moralo biti.
Vidite tiste njive tam? Mi-
slim travnik, nekoč so bile
njive. Narava ga jem.'je na-
zaj, kajti kot vidite, ga je v
teh letih že preraslo grmovje.
Morali bi zopet gozd krčiti,
žal sama ne zmoreva, tujih
rok pa ni za dobiti. Kolikor
vem iz pripovedi, so mi tem
gosjiodarstvu imeli še pred
vojno okrog 40 glav goveje
živine in skoraj enkrat toli-
ko ovac. Koliko jih imata
zdaj \idva? Midva imava 4
krave in eno ovco. Kako je
bilo s prodajo goveje živine,
verjetno veste. No, letos smo
končno uspeli, da mozirska
zadruga tudi v našem kotu
odkupuje mleko. Zdaj bova
verjetno imela tudi več glav
v hlevu, že pred tremi leti.
ko sem bil pri vas, ste mi
pripovedovali med dniiira tu-
di o vaših načrtih. Takrat
ste mimogrede omenili tudi
kmečki turizem. Kako ilaleč
ste z nJim zdaj? Malo bližje
smo mu. Cesta .sega vse do
hiše. Na Pavličevem sedlu so
odprli mejni prehod, midva
z možem pa sva uspela u''e-
diti stanovanjsko hišo tako,
da imava urejenih že nelcaj
tujskih sob. Prihodnje leto
nama bo verjetno dokončno
uspelo vse urediti in spre-
jeti prve goste. Ob koncu
nam še zaupajte tole: ali
menite, da bodo vaši otroci
z enako ljubeznijo živeli in
delali tu gori? Mislim da.
Najstarejšo smo poslali v go-
stinsko šolo, da bi doma vo-
dila vse okrog kmečkega tu-
rizma, srednja bo verjetno
.šivilja, najmanjša pa je še
premajhna, (ia bi o tem raz-
mišljala. Tu gori je za vse
dovolj kruha. Dovolj velik
kos.
KONjicg
PROTEsf
Vest o sklepu zve^.
vršnega .sveta, da
nama novih cest. J'-
zgrajene s pomočjo J
mednarodne banke ^
vo in razvoj, izpacti '
Hoče—Leveč in Razdrt,'
stojna je tudi med
stvom konjiške obeC"
tela na veliko ogorčp.
nezadovoljstvo. Med ^
ki so poslali zveznenj!
šnemu svetu protestj
smo, so bili: občin^ijj
ščina, sindikalni svet I
katere večje gospod^
ganizacije. V pismu j
jo, da zvezna vlad
sklep prekliče ali pj
pi. Z ozirom na pre^
gradnjo nove ceste ^
njiško občino je tudi
ska skupščina izoj,
la t&mu ustrezno polit
OBISK IZ KAMll
v prvi polovici oi
bodo v Slov. Konjice
predstavniki sindikalne«
ta in sindikalnih orgiij
kamniške občine. Vrni
do obisk konjiškim
sindikata, ki so bil i?
začetku julija v Ka-
ŠIVALE BOD(
Konjiška delavska ilt
je pripravila začetni in
Ijevalni tečaj šivanja in
jenja. Začel se bo v zaj
avgusta in bo trejal f«
za to vrstno izobrai«
obliko vlada mad deklel
ženami precejšnje zania
Pot jo je
postaje v Celju JJ:
po Prešernovi '
.
Je povsem i
kale tudi izlozp^
ura je bila vec j
janje pred ve^,
za gl&danje hia^
no za njimi.
Toda, vsa
pri nekem j^i
v Prešernovi u
že slabo vid^^'-^
vid mi še ne P
Kaj neki je P^'^
„ ste'"" P"J^'-
' SE ŠIRIJO
škalskimivi-
I r §e do nedav-
i^iJez, nastaja iz
I večje gradbišče.
^n] 1^"^ zg^aje-
^dvajset novih
hiš, ki jih
5 industrijskega
' jjONUS«. Le ne-
pa bodo deset
'^stavih delavci iz
^TE^J«, tako da
'd^lu nastalo pre-
^j^-o stanovanjsko
V. L.
0 BOLJE
TRELJA
^ov Konjiške go-
kratkim sreča-
jdikalnih in strel-
ipcij gozdnega ob-
lejno-industrijskega
^ Konjice. Potem
jjed seboj pomeri-
^ju, kjer so zma-
delavci, je bilo
10 prijateljsko sre-
j proizvajalci, ki
osnoven doho-
ifili so, da so takš-
ja zelo pomelbna
iidi]r, saj je
vendar znano, da v sistemih,
kakršen je vaš, odločajo v
vrhu?
FREDI KIENZL, 32, Graz:
Po cesti, o kateri vprašujete,
se vozim vsak teden. Vajen
sem je. Težje pa je za tiste,
ki so vajeni dobrih varnih
cest. Veliko nesreč lahko pripi-
šem prav neustrezni cesti,
vsaj vsa čelna trčenja. Da no-
ve hitre ceste še ne bo je
res škoda, škoda zlasti za
Jugoslavijo. O cestni krizi
sem seznanjen, le da vsega
ne razumem na>bolje, zlasti
ne, kako je do te.ga prišlo.
Pet Avstrijcev torej tako, kot smo ravno zapisali. Vsi
pa so mi posebej rekli, naj nikar njihovih izjav ne upo-
rabimo tako, kot da se mešajo v naše notranje politične
zadeve.
Dajmo, razumimo jih tako!
J. Kr.
TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEiV\^
^ .Lil
POZORNOSTI
OTROŠKIM
IGRIŠČEM
Ce pogledamo kako malo
je v našem celjskem območ-
ju urejen-h otroških igrišč,
lahko sodimo, da premalo
poznamo in cenimo njihovo
vlo.go v vzgoji naših otrok.
Urejena otroška igrišča so
prav tako kot katerekoli
kulturne ustanove — zgrad-
be, pokazatelj standarda ci-
vilizacije in kulture določe-
ne družbe. Otročka igrišča
imajo velik socialno vzgojni
pomen. Pomagajo družini in
šoli pri vzgajanju, nudijo
otroku možnosti igranja, raz-
vedrila in gibanja na zraku,
ki ga njihove stanovanjske
razmere ne dopuščajo. Otro-
kova narava teži h gibanju,
toda v kakšnem in katerem
mestnem stanovanju lahko
najde prostor za izživljanje
svojih sil in nagonov! Igri-
šča so nujna razširitev sta-
novanjskega prostora, k: bi
jo urbanisti, gradbeniki in
arhitekti morali upoštevati.
Sodido ined vaaae ismuMmi-
ne objekte javno zdravstve-
nega značaja, žal, pa bloki
in stolpnice rastejo kot gobe
po dežju, vmes pa ne zagle-
damo prostora, ki bi bil na-
menjen našim otrokom. Ce
pa je, je zaseden z avtomobi-
li, vrvmi za obešanje perila
in podobnim.
Otrok bi ^moral biti naj-
manj tri do štiiri ure dnev-
no na zraku. Večina naših
mater je zaposlena, prezapo-
slena, da bi v svoj dnevni
program dela lahko zajela
vsakodnevne sprehode in ig-
re z otrokom v naravi. Kot
posledica splošne prezapo-
slenosti in drvenja za neki-
mi dobrinami je nezadovo-
ljen otrok. Večino dneva pre-
živi v zaprtem prostoru ob
igračah ali ne, ob knjigi, te-
levizorju, ali pa brez siste-
matične zaposlitve dela pra-
vo napoto. Nekateri starši
otroke nepremišljeno požene-
jo ven, na stopnišče, cesto,
ali na dvorišče, ki bi lahko
bilo igrišče. Tu se začne ti-
sto, česar nismo veseli. Po-
dijo se sem in tja, zelo radi
se gredo streljanje izjza vo-
galov, eni se vozijo s kolesi
in povzročajo prave nezgode,
nemalokrat pride tudi do
pretepov in zmerjanj, čemur
so priča vsi otroci dvorišča.
Starši in učitelji se potem
večkrat razočarani sprašuje-
jo, kje je otrok pobral to ali
ono, saj pri njih tega nikoli
ni videl ali slišal. Otroci se
sami od sebe redko tako pa-
metno zaposlijo, da bi bilo
za njih vselej koristno. Po-
trebujejo določeno vodstvo,
nadzorstvo in seveda nena
zadnje material, sredstvr.
igrala za svoje zaposlitve.
Da bi kolikor se da Okrni-
li negativne vplive ceste,
dvorišča in ostalih skritih
sovzgojevalcev, ki močno
vplivajo na oblikovanje na-
ših otrok, razmislimo, kako
v mejah možnosti urediti
otrokom pogoje zdrave igre
in razvedrila. Rešitev tega ni
nujno vezana na velike ma-
terialne izdatke, pri čemur
se ustavi veliko lepih načr-
tov, dovolj bo nekoliko več
razmišljanja, dobre volje in
sodelovanja stanovanjskih in
krajevnUi skupnosti, ki bi v
reševanju tega lahko odigra-
le pomembno vlogo. Pri sa-
mi ureditvi igrišč bi morali
sodelovati vzgojitelji, psiholo-
gi, arhitekti, zdravniki, star-
ši in drugi. V vsaki gradbe-
ni dispoziciji bi morali upo-
števati pogoje, ki pridejo
pri tem v poštev: lega, veli-
kost, ekonomičnost, estetika,
vrtnarski, finančni poboji in
podobno. Pri legi se mora-
mo ozirati zlasti na oddalje-
nost otrok ki bi,, na igrišče
prihajali, varnost pri igri od
prometa, higienske razmere,
da na igrišče ne bi segali
prah, d'm, industrijski plini
in podobno. Prostor naj b;
bil večji del dneva sončen,
tla po možnosti naravna, su-
ha in obraščena s primerni-
mi nasadi, drevjem ali gr-
niovjem, ki bi lahko služili
kot naravna sredstva otroko-
ve igre. Otrok se bo najbo-
lje počutil v prostornem, na-
ravnem okolju. Stvari, ki bi
na igrišču stale, bj morale
biti funkcionalne in primer-
ne za otroke vseh starosti
in stopenj. Na igrišča priha-
jajo otroci od 3. do 15. leta
starosti. Zelo dobro se obne-
sejo peskovniki. Otroci si v
njih razvijajo ročne spret-
nosti, fantazijo in ustvarjal-
nost in se v njih zelo radi
zadržujejo. Ce bo v njih kre-
menčev ali vodni pesek, se
mamicam ne bo treba bati,
da bi se v njih preveč luna
zali; sicer pa je obleka za
igro problem, ki je tudi po-
treben obrav^nave.
Tudi gugaln^ce so otro-
kom zelo priljubljene. Spret-
ni starši jih laliko sami na-
pravijo. Visoke ali nizke z
desko. Ce so pravilno nare-
jene, na njih ne bo nevarno-
sti.
Plezala so za otrokovo gi-
banje na igrišču zelo pri-
merna in koristna. Na njih
premaguje otrok določene fi-
zične napore, strah, si utrju-
je mišice in si pridobiva do-
ločene spretnosti, ki mu bo-
do koristile v vsakdanjem
življenju. Tobogan je že pra-
vi luksuz naših igrišč. Otro-
ci ga imajo zelo radi. Res je,
da si bodo na njem prej kot
sicer dodelali hlače, vendar
bo za njihovo dobro razpo-
loženje in razgibanje treba
tudi to žrtvovati.
Lahko bi še ^
opisovaM igrala, i^j ^
jo že naše trgovine
vendar ostanimo j ^
preprostejših, s kate^!
mo lahko z manj
šili trenutni probl^^
igrišč.
Naj nekateri urabai^
arhitekti še tako on^
estetskem videzu
katerih se nahajajo sta^ j
barvani avtomobili^
cevi, sodi, škatle,'
drevesa in podobno^«
trdim, da so najbolj'JB
jeni' predmeti otroko^B
Zadovoljujejo njegovo^
plat ne samo težnjo nT
banju, temveč po i^-^^ '
igri. ustvarjanju in O
iranju. Ne zavedamo
se dajo koristiti take u
razvoj otrokovih
spretnosti in sposobnoj-:
se izražajo v rijegoven,"
skem delu in še kasneje
Otroci nam bodo hv^ ■
za trud, ki ga bonto •,
vložili. Morda bomo sti'
ki jih bomo sami, z njiiu,
sodelovanjem, naredili
bolj cenili, kot če bi ji ■
tove kupili v trgovini. '
še enkrat naj torej p-^ ■
rimo, da brez našega '
stva, udeležbe in nadzo:?
problem igrišč ne bo Pt'
Za naše otroke gre, n
prosti čas moramo pa.T,
organizirati, da ne bod.
padli določenim nezij
nim vplivom, katerih 5
dice bomo kasneje teško
pravili. Prof. A. Ceu ,
SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJeJ
NEDEUSKI
PIKNIK
Ne glede na to. da smo nedeljskemu izletu v naravo
prilepili bolj »ugleden« izraz piknik, pa je namen takega
pobega pred mestnim tniščem in vsakdanjimi delavniški-
mi skrbmi, še vedno nespremenjen. Spremenile so se le
naše navade, če smo se včasih na nedeljski izlet odpeljali
s kolesom in .je mati položila v mrč'žo nekaj kruha, kos
slanine in kakšno jabolko — če smo na prtljažnik zvili
staro deko, .je bilo že posebej imenitno — so nedeljski
izleti druge polovice d\ajsetega stoletja čisto drugačni.
Včasih prav zares pretiravamo. Toliko, da ne vzamemo s
seboj še vaze z umetnimi marjeticami.. .
NAMEN IZLETA
To, da ima vsak izlet ve;
namenov, je menda jasno
Prav bi zato b^lo, da tuci
svojemu določite kakšnega.
% če bi se radi razgibali,
potem izberite tak kraj, ki
vam bo nudil možnost kak-
šnega daljšega sprehoda, ah
pa morda »pohoda« na kakš-
no bližnjo planinsko posto-
janko. Lenuhi lahko varuje-
jo roštilj, vsi ostali pa se
bodo po nekaj urah vrnili
ravno prav lačni.
0 če imate s seboj kaj
navdušenih kopalcev, potem
je gornji tok Savinje kot na-
lašč, da si ohladijo — na-
vdušenje . . .
% če radi igrate_ karte —
potem jih pustite "doma . . .
% Če se radi zabavate še s
čim drugim kot s čevapčiči,
potem pa se ustavite kje ob
vodi, kjer je dovolj kamenja
in se pojdite igrat »kozo-
klamf« (opis najdete na kon-
cu sestavka).
Torej, na nedeljski izlet
rajši ne pojdite kar v tri
dni, saj se vam sicer lahko
zgodi, da boste pol dneva
iskali primeren prostor, na-
to pa se lačni in slabe volje
ustavili v najslabšem.
Se nasvet za družino z
otroki: najbolje bo, če na iz-
let povabite prijatelje, ki
imajo otroke, s katerimi
se vas.: dobro razumejo. Ta-
ko bo izlet zabaven tudi za
mladino, vam pa se ne bo
treba igrati s hčerkinim me-
dvedom. To pa seveda ne po-
meni, da morate med otro-
ki in odraslo družbo poteg-
niti špansko steno. Piknik bo
zabaven predvsem tedaj, če
bodo tudi otroci nosili drač-
je in če boste tudi sami kdaj
stekli za žogo
\
PRTGLJAGA — (NE) PO-
TREBNA POKORA
Ker piknik ne traja dlje
k9t en dan, ni treba izpraz-
niti omar in stanovanja, da
bi se »bolj prijetno počuti-
li«, če imate avtomobil, bo-
ste seveda vzeli s seboj zlož-
ljive stole in morda še mizo.
Tudi cerado porinite pod se-
dež. Prav vam bo prišla. Ce
ste se odločili, da boste zu-
naj kaj dobrega spekli, ne
pozabite na raženj, čeprav se
tudi v naravi da lepo impro-
vizirati. Včasih je piščančje
stegno, ki je nekoliko osmo-
jeno in diši po dimu, celo
bolj okusno kot tisto, ki ste
ga spekli po vseh kuharskih
navodilih. Bencinski gorilnik
lahko pustite doma — kavo
boste skuhali kar na mreži,
kjer ste pskli meso. Malo
delj bo trajalo, pa nič zato.
če so zraven majhni otro-
ci, privoščite jim vedro vode,
morda celo banjico, da bodo
v njej čofotali. če imate
okrogel plastični bazenček,
jim ga lahko napihnete, in
veselja bo na pretek!
Najtežje je s posodo! Ni-
kar ne nosite s seboj krož-
nikov! Razbili se bodo in
tudi prostora zavzamejo, da
je joj! Lepo ubogajte rekla-
mo »za piknik vse iz papir-
ja« in se opremite s papirna-
timi tasami, servietami, pa-
pirnatimi brisačami in po-
dobnimi praktičnimi pripo-
močki.
IN KAJ BOMO JEDLI?
So ljudje, ki merijo uspeš-
nost piknika v tem, koliko
kilogramov mesa za čevapči-
če so spravili v želodce, ko-
liko litrov vina in piva so
spili in koliko časa so potem
zadovoljno podremavali.
če ste se že odločili za ra
ženj, potem res ni treba spe-
či pol vola, da boste siti.
Rajši se odločite za več vrst
mesa. Recimo: rečne ali
morske ribe, kotleti, ražnji-
či, piščanec 1
svoj kamen.
Izberete čuvarja m
fstožčastega kamna, fctl
ga postavili na plošM
ga).
V primerni razdalji
koze potegnete črto,
koder igralci ciljajo *
20 in jo poskušajo
na tla.
Čuvar kose mora st
ga podrtega varovt
čimprej postaviti fii
hkrati pa varuje tudi
mne igralcev, ki zdaj
okrog koze.
Igralci poskušajo *
trenutku priti do
kamnov. Vendar so ^
le dotlje, dokler je
na 'tleh. Kajti, če j'i^
var koze udari, ko j^'
za že postavljena, pos^
počasnež, naslednji
koze.
čuvar koze seveda "
celotnim potekom i?''*'
zi, da lahko katerega^
igralcev ujame, kajti
ko le-ia kamen odin^'
sme tudi pobrati in
tudi priložnost za čui^^
koze, da se znebi si-
neprijetne funkcije.
čuvar jeva moč nad^^
mni preneha v '''''""^j
ko so se svojega ''^^'
dotaknili in ob njen^^
čepnili. Ko postane
čist«, čuvarju po^^^
za črto, kjer se
oblast neha in no^^M
te igro. Zapleteno? %
če igro nekoliko pO ^
prikrojite, nič hud^^
10
(i. av.gust i;)69
STRAN
T A PRAVI
INU TAZIELI
olemone-Shegen.
PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV:
Trečala sem
COPRNiCE
takole prebiram »Ta
taziell Celemone-
j, ne morem mimo te-
I ne opišem vsaj dva
fci sem jih v mla-
j^ivela na domačiji,
jiio nekdaj stanovali,
jbergu so še tik pred
jletjem sežigali coprni-
j ta kraj je pogosto
ena velika, grda žaba,
meni ni in ni hotela
jti s poti. Enkrat sem
ieleznimi vilami nek^j-
jabodla, vrgla čez ce-
i koder je prihajala,
ja tem je prišla k me-
i_ že pred 40 leti umr-
ira, razcapana žena, re-
iLizika, Lizika, kaj si
[orila, toda preslaba
n ti ne morem nič na-
li Odšla je domov, me-
,so sosedje po tem do-
[povedali, da je coper-
Fendar pa mi ni niko-
storila!
{i slučaj: Oče me je
|na Sladko goro po ne-
Bsarja. Dasira-vno sem
e velikokrat pri teh
Ijnadeh, tega dne nisem in
nisem mogla iz gozda priti,
ker so me copernice nosile
po grmovju, po drevju, obra-
čale na glavo, me ščipale in
grizle, rekoč: to je za našo
Mico! Drla sem se na ves
glas, a ni nič p>omagalo. Te-
daj se pa spomnim: slečem
hlačke, se pomokrim v levo
roko in napravim okrog se-
be tri kroge ter rečem: »Pre-
klete copernice, tristo let me
boste pustile na miru!« In
kot bi trenil, ni bilo ničesar
več, nobenih bolečin, vse ce-
lo, le noč se je približevala,
čeprav sem šla od doma
kmalu po kosilu. Ucvrem jo
domov in med potjo sem se
večkrat prekrižala. Doma sem
povedala, da so me pestile
copernice in da nisem mog-
la priti do tesarja. Drugi dan
je šla mama k njim in po-
vedali so ji, da so slišali prej-
šnji dan v gozdu pred hišo
direndaj, vendar si niso upa-
li iti pogledat.
Od tedaj imam pred co-
pernicami mir!
LIZIKA KREGAR
LOVČEVE PRIGODE
stari lovec pripoveduje:
Ko sem šel nekega večera
čakat lisico, bila je lepa zim-
ska, mesečna noč, zelo mrz-
lo je bilo, da je celo sneg
zmrznil, in sem prišel na
kraj, kjer naj bi bila lisica,
sem se vsedel na hrastov
štor, dal puško čez kolena
(pripravljena je bila za strel)
in tako čakal. Zaradi mraza
sem bil debelo oblečen ln
ni me zeblo. Po daljšem ča-
kanju sem malo zadremal,
kar pa ni bila moja navad;:
Ko tako s klobukom na gla
vi začnem v polsnu kimati,
naenkrat zaslišim neki šum.
Pograbim pu.ško in misleč,
da je lisica, vsekam v smer,
kjer se je kakih 20 metrov
stran po bregu hitro (xida-
Ijevalo nekaj ornega. Hitro
sem vstal in šel pogledat,
kakšen plen je obležal malo
niže od mene. Pa kaj sem
zagledal! Namesto lisice je
ležal moj prestreljeni klobuk,
kateri mi je, medtem ko sem
dremal, padel z glave in se
zakotalil po bregu. Jaz pa v
polsnu mislim, da je lisica
in ustrelim — lastni klobuk.
D. M
VRAŽE
Včasih so pravili, da mo-
raš vzeti iz butare, blagoslov-
ljene na sveto nedeljo, tri
vrste šib in jih zatakniti pod
vsako streho. Tisto leto se ni
treba bati, da bi strela udari-
la v takšno poslopje.
Dekle, katero je hotelo
spoznati bodočega moža, je
moralo na sveti večer, ravno
opolnoči pomesti hišo. Nika-
mor se ni smela ozreti prej,
dokler ni pomeLla, šele pri
vratih se je ozrla nazaj po hi-
ši. Tisti, katerega je potem
dobila za moža, je sedel v ko-
tu za mizo.
Pavla Lojen, Planina 26,
Ljubno
[Služabniki store po ukazu. Ribelj, ukročen, dal se je
^ ugovora, brez daljše brambe, tiho zvczati in odpe-
P: Odliajajp je pogledal na stran. Gornik je vzdigoval
*)" iičer s tal, a obraz starčev ni bil nič izpremenjen,
^'^ kakor zmerom. Ribljev pogled je veljal Tatenbahu
je divji, kakor bi hotel reči: »Čakaj, vidiva se šel«
^ tisto popoldne .je bil Ribelj zvezan, na voz naložen
* Konjice odpel.)an. Tamojšnji oskrbnik Simon Juda
je dobil od svojega gospoda Tatenbaha ukaz, Rib-
^ varnem zaporu imeti in zato skrbeti, da .se stvar
" izve, sicer pa reči, da je Ribelj svojega gospodar.ja
J'^'ike dcnar.je prekanil, na svojo roko prodajaje les iz
***'nskih gozdov.
^^■ornikova hči Marijahica je nevarno zbolela na vro-
' '^tara dekla iz Visovelj je bdela pri njej in moHla.
ij^^e pak je osoren in nezgovoren po dvorišču in po
.""^ih lazil, ko je na večer tudi Tatenbah odšel. Kaj se
zakaj se vse to zgodilo, tega ni razumel. Prav mu ni
,,' le. A naučen je bil pokoren biti in bil je. Ko mu je
iil''^hom stara dekla povedala, kaj se povzema iz dekli-
). besedi, katere v svoji bolezni ncsvesli govori — vr-
stari Gornik jezen svojo kapo v kot, poklical enkrat
^^diče. pretepal pse na dvoru, pastirje laisal, kmete,
ki so v grad prihajali, skozi duri ven (metal) — a proti
gospodi ga ni nihče čul nobene besede govoriti. Bolj
pogosto kot prej pak je starec hodil v klet, kjer jc bilo,
kakor kronike natanko povedajo, štiri tisoč veder Taten-
bahove.ga vina.
DVANAJSTO POGLAVJE
Po neprijetni sceni s svojim možem in ^lotico Zrinj-
sko na Račjem gradu Tatenbahova žena ni hotela ostati
doma. 8 svojim mladim sinom .Antonom je šla k svoji
prijateljici Regini Purgstalski, rojeni Glaer na Rie.^etsbur-
gu, ženi deželnega svetovalca Erncsta barona Purstala.
Tej edini je tožila svojo nezadovoljnost, ž njo .je biia prej
in pozneje v pismeni zvezi in nekoliko teli pisem se
je še do današnjega dneva rešilo.
Na Konjicah .je torej vladal oskrbnik Simon Juda
Stupan sam.
Ta človek, majhen in suh jnožak, je bil po BuKovač-
kem precej v politično stvar Tatenbahovo zamotan. Ker
se mu je obetalo, da bo, ako se reč srečno zvrši. tudi on
svoj račun našel, in posebno ker je bil sam domačin in
po rojstvu kmetskega rodu — dopadalo mu je kaj takega,
kakor veliki upor in velika domača država Jako zelo.
Zato je med prebivalstvom pridno delal za namenjeno
svrho in bil med kmeti v poslednjem času prilično pri-
ljubljen. Ker si je bil še preveč v svesti, da sam veliko
vlogo v velikanski stvari igra. no.i^il je glavo pokonci in
imej -je teha in onega svojih sovražnikov na rovašu. kate-
rim .je vsem maščavanje obljubil, kadar čas pride.
Eden tistih ljudi, katerih Stupan ni rad imel, bil je
Baltazar Ribelj. Ta je njegove račune pregledoval in mno-
gokrat je Stupan imel sitnosti ž njim. Ker je bil Ribelj
vedno pri grofu, bal se ga je Simon Stupan in je bil poni-
žen in pokoren, dasi je mislil v svojem srcu: »Kako bi te
jaz stri, ko bi te mogel in smel!«
Lehko je torej pi-esoditi, kako neizmerno veselje in
zadoščenje je oskrbnik konjiški, gospod Stupan, imel, ko
so mu bili po noči iz Podčetrtka na vozu zvezanega nje-
govega sovražnika Baltazarja Riblja pripeljali in ukaz
grofov izročili, naj ga zapre in v ječi hrani tako dolgo, do-
kler drugega ukaza ne dobi
Roke so se mu od veselja ti*esle, ko je veliki ključ od
ječe ogledoval, s katerim je s svojo usodo vdanega in ka-
kor duševno topega Riblja zaprl.
Kadar je opoldne hlapec, ki je obenem jetničar bil,
Riblju nosil jesti, stopical je Stupan mnogokrat ž njim,
da bi ujetnika pikalno povprašal, kako mu je, ali se ima
kaj pritožiti?
In ko ,je nekoč zapazil, da je jetničar preveč prijaz-
no in premno£o z ujetnikom govori, brzo je upotrebil_
svojo .gospodarsko oblast ter hlapca-jetničarja iz službe
spodil.
To je bilo pač slabo preračunjeno in bolje bi bilo za
Stupana, da bi si bi! prej premislil.
Nekaj dni kesneje se namreč na Konjice pripelje iz
Clelja gospod Pavel Ahac, veliki sodnik ali, kakor se je ta-
caš po nemški imenoval, »bannrichter« v okraju ali če-
tvrtu (viertel) celjskem.
Pavel .Ahac je bil oblasten gospod. Ko cesarskega
sodnika so se ga bali celo plemenitaši, kajti z možem, ki
je naravnost s cesarskimi namestniki in celo ministri ne-
posredno občeval kakor on, moralo se ,je rahlo postopati.
V konjiški grad prišedši, vprašal je po gro,fu in
potem po grofici Ko mu Stupan razloži, da ni ni enega
tukaj, nevoljno mrmra.
»Vi imate prejšnje.ga grofovskega tajnika Riblja zapr-
tega?« pravi črez nekaj časa sodnik.
Stupan, ki je imel nalog o tem ne govoriti, začudi se
in taji.
Sodnik-mu pokaže, a brati ne da. majhen listek. Pisa-
nje je bilo od Riblja. Spodeni hlapec ga je bil v Celje ne-
sel od u.jetnika. Ker .je Ahac iz pre.jšn.jih časov Ribl.ja po-
znal in spoštoval, šel je takoj v Konjice, da bi mu poma-
.?al.
Simon Stupan je debelo gledal, začuvši to obtožbo.
Pač se je bal velikega sodnika iz Celja, a ravno tako se .je
takoj spomnil, da je Tantenbahov sluga in zdaj n,}egov
pooblaščenec. Zato je Pavlu .Ahacu možato odgovoril:
»Mi že vemo, kaj delamo Moj gospodar, gospod grof,
ima pravico svoje nezveste služabnike kaznovati, kakor
hoče. In ta Ribelj je velike prevare storil v prodajanju
lesa iz gozdov; on je malopridnež, zato ga kaznujemo.«
»Čast visol;orojenemu grofu« — odgovori Pavel .Ahac
— »ali vsi mo pokorni cesarju in tak mož. kakor je go-
spod Ribelj, mora presHšan in sojen biti. O grofu se mar-
sika j govori, kar cesarju morda ne bi bilo všeč — jaz vse-
ga tega ne verjamem — ali povejte mu, da želimo stvar
preiskati. In jaz sam bi rad z Rlbl,jem govoril.«
»Kaj. o grofu Tatenbahu se govori?« vpraša Stupan
hud, a vendar bled.
»Nič hudega nisem hotel reči« — pravi sodnik. ».Ali o
Riblju ne morem vergvati, da bi bil v gozdih pregrešil
se. Tu morajo tudi druge stvari biti ali pa niso. Jaz bi se
rad prepričal. In ko bi bil grof tukaj, gotovo bi mi to do-
volil.«
Oskrbnik Stupan je bil tu v zadregi. Poznal je oblast
celjskega sodnika in samovoljno mogočnost Tatenbahovo
ter svojo odgovornost. Vendar ni do!go dvomil, kaj mo
je storiti.
Nadal.ievan.je prihodnjič
6. avgust 1969
SfRAN
11
tedenski
_L^:__' - • ■ •
V Bukarešti seje v soboto
za en dan ustavil neki Ric-
hard Nixon, ki je o njegovem
obisku Tass poročal v dvanaj-
stih besedah, vzhodnonemška
agencija ADN v šestih vrstah,
v bolgarskem tisku pa o njem
sploh niso izgubljali besed .. .
Niso vsi za na Luno, nekateri
pa so! Marsikje po svetu le-
talske družbe že sprejemajo
rezervacije za polete na Luno.
Pred kratkim smo brali, da
se je našlo precej kandidatov
v Frankfurtu, zdaj pa smo
zvedeli, da ni treba gledati
tako daleč. Air Canada v Za-
grebu ima že več kakor 60
prijav . .. Sicer pa je šal na
rovaš Lune še veliko. Neki
arabski fant iz Tanzanije je
pisal v Ameriko: Rad bi imel
parcelo na Luni. Prosim, po-
vejte mi, kako bi jo dobil. . .
A nekateri razmišljajo tudi z
druge plati. Neki Američan je
pisal: človeštvo ima tri veli-
ke probleme: 1. naglo nara-
ščanje prebivalstva, 2. lakota,
3, vojne, šele ko bi prišli tja
do 649. problema, pravi ta
mož. bi si smeli privoščiti
raziskovanje vesolja ... Med-
tem pa si vesoljci, ki so po-
leteli do Lune in pristali na
njej, želijo — sonca in sveže-
ga zraka. »Ko pridem iz ka-
rantene,« je rekel Michael
Collins, »se bom sončil od
zore do mraka. . .« Amei-iški
senator Kennedy je s pro-
metno nesrečo, v kateri je
izgubila življenje njegova so-
potnica, postavil na kocko
svoj ugled in politično karie-
ro. Pravijo, da so v kuloarjih
ameriškega Kongresa zadnje
dni več govorili o tem kot o
poletu na Luno. Malce preti-
ravajo — marsikje drugje za
tako nesrečo še zvedeli ne
bi.. . General de Gaulle uži-
va zasluženi pokoj. A mnogi
pravijo, da se bo stari general
poskušal vmešavati v franco-
sko politiko »dokler bo difial«.
V francoski vladi ima de Gaul-
le vsaj enega »fanatičnega pri-
staša«, trdijo . .. Pred priho-
dom predsednika Nixona v
Bukarešto so delavci noč in
član dograjevali mednarodno
letališče Otopeni pri Buka-
rešti, da bi bilo pripravljeno
za sprejem uglednega gosta.
Če bo Nixon kdaj obiskal Ju-
goslavijo, bi ga nemara kaza-
lo povabiti na vožnjo po slo-
venskem cestnem križu .. .
Obramba proti toči
Zbiranje denarja za nakup osnovnih sredstev -
Zaradi prispevkov ne bi smeli odlagati uresni-
čitve dobrih načrtov - Stroški bodo veliko manj-
ši kot škoda, ki jo povzroča toča
Odbor za pripravo obram-
be proti toči v severovzhod-
ni Sloveniji je pripravil na-
drobne račune za nakup i^a-
darjev in druge trajne opre-
me. Za ta osno\'Tia sredstva
bo treba zbrati 906.000 din.
Za stroške delovanja obram-
be proti toči pa bo vsako
leto potrebno še približno
dvakrat toliko. Kmetovalci
in go.spodarstveniki na obči-
nah zdaj razpravljajo, kako
zbirati ta sredstva-
I Obramba proti toči s
tremi radarji lahko zajame
po oceni strokovnjakov kar
355.000 hektarov zemljišč v
desetih občinah severovzhod-
ne Slovenije, če nekatere
obrobne občine ne bodo ho-
tele takoj sodelovati, pa naj
bi zajela 200.000 ha zemljišč
v šestih občinah, in sicer
Maribor. Lenart, Ptuj, Or-
mož, Ljutomer in Radgona,
Po lastni odločitvi se jim
lahko pridružijo še štiri ob-
čine: Slovenska Bistrica.
Slovenske Konjice, Murska
Sobota in Lendava, Preko
teh meja pa s tremi radar-
ji ne bi mogli uspešno od-
krivati nevarnih oblakov, ki
prinašajo točo.
Po izkušnjah v nekaterih
državah, zlasti v Sovjet.ski
zvezi in ZDA, je dobro or-
ganizirana obramba proti
toči zelo uspešna. Sicer ni
popolna. Sovjetski strokov-
nj.aki pa dokazujejo, da so
na hranjenem ozemlju pre-
prečili 70 do 90 odst. ško-
de, ki bi jo povzročila toča,
če ne bi z raketami razbili
nevarnih oblakov. Torej so
preprečili nekajkrat več ško-
de, kot so imeli stroškov
z obrambo
■ Nekaj izkušenj imamo
tudi pri nas v Vo.ivodini. Po
teh uspehih so obrambo pro-
ti toči letos razširili na veli-
ki del ravaiinskega ol>moč,ja
republike Hrvatske, V seve-
rovzhodni Sloveniji pa raz-
pravljajo, kako bi pripravih
vse potrebno do prihodnje
pomladi. Strokovnjaki nima-
jo pomislekov. Poiskati je
treba le še denar.
Svet za kmetijstvo v ma-
riborski občini je menil, da
bi družba lahko prispevala
vsa potrebna sredstva za
obrambo proti toči preko
sklada za fcmtijstvo. Kme-
tijstvo je namreč veliko na
slabšem kot druge gospodar-
ske dejavnosti. Nekatere ob-
čine pa še nimajo takega
sklada. Kdo naj prispeva
tam? O tem bodo odločale
občinske skupščine. Ne bi
se pa smelo zgoditi, da bi
skupščine preprosto ugoto-
vile, da denarja ni in je tre-
ba obrambo proti toči odlo-
žiti. Stroški namreč niso ta-
ko visoki, da bi z njimi lah-
ko opravičevali tako odlaša-
nje.
Po najnovejšem predlogti
odbora za obrambo proti to-
či bi bilo treba letos prispe-
vati od enega hektara vino-
grada — računano za sedem
občin — 29 din. kar je pri-
bližno le 10 litrov vina ali
nekaj več mošta. Za hektar
njiv in vrtov bi bilo treba
prispevati 8 din — 6 kg pše-
nice — sadovnjaka 10 dm,
travnika le Z din in gozda
en dinar. Ce občine nimajo
denarja v svojih proračunih
in skladih, bi se bilo treba
o tem dobro pomeniti tudi s
kmeti. V mnogih krajih so
se kmetje odločili za samo-
prispevek za gradnjo cest, šol
in drugih skupnih naprav.
Obramba proti toči je za njih
veliko pomembnejša. Zato
gotovo ne bodo oklevali, če-
tudi bodo morali sami nekaj
prispevati. Mnogi so se že
prepričali, da jim toča po-
vzroči 100 ah 200-krat več
škode, kot bi znašal letni
prispevek.
B Sicer bi bilo prav, če bi
vsa sredstva za obrambo
pred točo prispevale občine.
Zlasti v sedanjih neugodnih
razmerah za kmetijstvo. Pri
zbiranju malih prispevkov
od kmetovalcev bo namreč
tudi veliko stroškov. Obram-
be proti toči pa nikakor ne
bi smeli odlašati z izgovo-
rom, da nekatere občine le-
tos nimajo denarja za tak
namen.
JOŽE PETEK
NIXON V BUKAREŠTI — Ameriški predsednik Nixon je ob koncu svoje azljstj
evropske turneje prispel v soboto na enodnevni obisk v Bukarešto. S tem je^
munija vnovič manifestirala svojo neodvisno zunanjo politiko. Bukarešta jed|
xona sprejela izredno prisrčno. Na sliki: predsednika Nixon in Ceausescu na nal
z letališča. v Telefoto: ]jm
tedenski zunanjepolitični pregki
Stvaren
Odnosi z Zvezno republiko
Nemčijo postajajo v zadnjih
letih vse pomembnejši člen
v jugoslovanski zunanji poli-
tiki. ZR Nemčija je edci na-
ših najmočnejših zunanjetr-
govinskih partnerjev in vse
kaže, da se bo gospodarsko
sodelovanje v prihodnje še
razširilo in poglobilo. V ZRN
imamo četrt milijona delav-
cev, ki so bili doslej slabo
zaščiteni ali pa sploh neza-
ščiteni. ZR Nemčija .^e na-
posled država, ki postaja vse
pomembnejši činitelj v ev-
ropski politiki, v katero se
čedalje aktivneje vključuje-
mo tudi mi.
Z ZR Nemčijo nas »veže«
tudi nekaj zelo resnih ne-
rešenih problemov. V tej dr-
žavi deluje vrsta teroristič-
nih organizacij, do katerih
so ponekod še danes nena-
vadno popustljivi. Z ZR Nem-
čijo tudi še nismo mogli
urediti vprašanja odškodnine
žrtvam fašizma.
Pri taki strukturi odno-
sov med državama je mogo-
če doseči napredek le / red-
nimi, izrazito delovnimi sre-
čanji na različnili ravneh. Ta-
ko srečanje je bil obisk na-
šega zunanjega ministra Mir-
ka Tepavca v Bonnu. Tepa-
vac je s tem vrnil obisk
svojega zahodnonemškega ko-
lega Willyja Brandta, ki je
bil pri nas lani poleti.
»Rekli smo vse, kar misli-
mo, da mora reči Jugoslavi-
ja v tem trenutku,« je ob
vrnitvi v Beograd izjavil Te-
pavac, ki v odnosu do novi-
narjev nadaljuje tradicijo ne-
posrednenga in širokega so-
delovanja, kakršnega je po-
stavil Marko Nikezič.
In res je dialog, ki se ni
odvijal samo med Tepavcem
in Brandtom, ampak tudi na
ravni veleposlanikov in stro-
kovnjakov, zajel celoten spek-
ter vprašanj iz dvostransldh
odnosov. K temu je pripo-
mogla tudi dobra volja na
nemški strani.
Nekatera vprašanja smo z
Bonnom uredili že pred obi-
skom državnega sekretarja
za zunanje zadeve. Tako bo-
do naši delavci v ZRN ver-
jetno že s 1. septembrom
postali praktično izenačeni z
domačimi delavci. Dobili bo-
do tudi enourno televizijsko
oddajo, ki jo bo posredova-
la kolnska televizija. Razen
tega bomo na ozemlju ZR
Nemčije odprli deset novih
konzulatov in konzularnih
pisarn.
Med Tepavčevun obiskom
so podpisali sporazum o kul-
turnem in znanstvenem so-
delovanju in sporazum o us-
tanovitvi zahodnonemških in-
formacijskih centrov v Jugo-
slaviji. A najpomembnejše je
to, da so se dogovorili o
sklenitvi sporazuma o ckstra-
diciji, se pravi o medseboj-
nem izročanju ljudi, ki jfi^
išče roka pravice bodisj •
ZRN bodisi v Jugoslaviji,
Ta sporazum je v sedanj,
trenutku zelo pomemben.'
to, da državi takega spoi
zuma nimata, so se sklice,
le zahodnonemške oblast, i
niso hotele izročiti Anit
Penaviča, zločinca, ki je i
deloval pri lanskih atentai
na železniški postaji in
kinu v Beogradu. Malo pn
Tepavčevim prihodom je i
radi Penaviča nastal sil
mučen položaj, ki bi bil si
raj skalil ozračje meil o
skom, ali pa obisk sjil
onemogočil. Miinchensko i
dišče je namreč Peiuii
ponovno izj^ustilo — tei
najbrž ni botrovalo samo'
da Jugoslavija in ZRN
mata sporazuma o eksira
ciji. Ce je dobre volje i
veliko na zvezni ravni, to
pomeni, da je enako veli
na nižjih ravneh,
S sklenitvijo spora.:ui
bodo taki primeri v piilio
nje odpadli. Ne gre le
Penaviča. Prav to, da kaži
v Bonnu pripravljenost
gladiti odnose z Jugoslafl
namreč nasploh ni po v«
raznim terorističnim or;'*
zacijam, ki se ne boje
tega, da bodo politično
grubile tla pod nogami.
pak predvsem tega, f'a i
bo začela zahodnonemška P
licija trše prijemati.
Nekatera pomembna vp'
sanja so ostala še vedn" '
rešena. Predvsem velja n;"
niti vprašanje odškodni
Toda tudi v teh vpraša*
so se med obiskom oditrj
pogovarjali. »Nismo p"'*''
povedati,« je rekel T*'?^*^
ob vrnitvi, »da je to en«.'
med vprašanj, ki nas tf^J'
zanimajo, da ne morem" ^
pustiti v teh svojih zalit^*^
in da pričakujemo, da
v interesu dobrih in tf^"j
boljših odnosov med dr-*.,
ma iskali način, kako uV'"
tudi na nelahek problc^;,
je tako moralne kot po'''"'
in materialne narave.« ^
Iz obiska je izzvenelO'
Brandtov obisk pri "^''.^
Tepavčev obisk v ZRN
zaključena celota, ai^p:''''
dva člena v verigi j*^^^
posvetov. Zato je priča'' ^
ti, da se bodo vprašanj*'
še bremenijo naše odno^ ' ^
prihodnosti postopoi«''' ^
takšni ali drugačni
uredila.
TELEGRAMI
VVASHINGTON — Ameriški
predsednik Richard Nixon se je
vrnil s turneje po nekaterih drža-
vah Azije in Evrope. Najpomeb-
nejši postanek je imel v soboto
in nedeljo v Bukarešti, kjer so
ga sprejeli tako, kot ne pomnita
ne Bukarešta ne Nixon. Romunija
je tako vnovič manifestirala svo-
jo neodvisno zunanjo politiko, Ni-
xon pa je poskusil aktivno prido-
biti točko v politiki do Vzhoda.
BUKAREŠTA — Kongres romun-
ske komunistične partije, ki se je
začel v torek v Bukarešti, je še
ena manifestacija romunske neod-
visnosti. Romunska partija je
namreč na ta kongres povabila
prav vse komunistične in delavske
partije na svetu. Od pomembnej-
ših ne bosta poslali delegacij al-
banska in kitajska partija — ven-
dar ne zato, ker bi bili sprti z
Romuni.
CASTELGANDOLFO - Poglavar
rimsko katolišče Cerkve papež Pa-
vel VI. se je vmil s tridnevnega
obiska v Ugandi. Med obiskom je
skušal spod-buditi Nigerijce in Bia-
frane k mirovnim pogovorom,
vendar še ni znano, ali je imeJ
pri tem kaj uspeha.
PHNOM PENH — Princ Siha-
nuk je odstopil kot šef kamboške
države, pač pa je ostal voditelj
vladajočega političnega gibanja. O-
pazovalci se zdaj sprašujejo, ali
se bo Kambodža politično kam
nagnila,
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Zahtevamo, da ZIS
spremeni krivični
sklep o cestah!
■ POSOJILO TUDI ZA SLO-
VENSKE CESTE! —Republiški iz-
vršni svet je v četrtek razpravljal
o položaju, ki je nastal v zvezi s
sklepom zveznega izvršnega sveta,
da se mednarodni banki za obnovo
in razvoj predložijo v odobritev
za četrti del posojila le cestni od-
seki Beograd — Novi Sad, Saraje-
vo — Zenica Ped — Priš/cina — Niš
in Bar — Ulcinj, ne pa odseki Ho-
če — Leveč in Postojna — Razdr-
to. Republiški izvršni svet je pri
tem ugotovil, da je omenjeni sklep
ZIS krivičen in neodgovoren ter je
povzročil v Sloveniji vznemirje-
nje, ogorčenje, občutke neenako-
pravnosti in izigravanja. Poudaril
je, da je modernizacija ceste Šen-
tilj — Nova Gorica izrednega po-
mena za ekonomski, zlasti pro-
metni in turistični razvoj celotne
Jugoslavije ter za povezanost Slo-
venije z drugimi našimi republika-
mi. Republiški izvršni svet spričo
tega zah,teva, da zvezni izvršni svet
nujno ponovno razpravlja o svoji
odločitvi ter uvrsti v IV. posojilo
pri mednarodni banki tudi cestna
odseka Hoče — Leveč in Postojna
—- Razdrto. To zahtevo i-epubliške-
ga izvršnega sveta enotno in naj-
odločneje podpira vsa slovenska
javnost.
Predsednik zveznega izvršnega
sveta Mitja Ribičič je v svoji iz-
javi novinarjem Dela, Radia in
Primorskih novic dejal, da se po-
vsem atrinja z odločnimi stališči
delovnih ljudi v Sloveniji, da je
nujno hitreje nadaljevati gradnjo
cest. Vendar pa zvezni izvršni svet
svojega sklepa ne more in noče
spremeniti, ker bi to zavleklo raz-
govor z mednarodno banko o po-
sojilu. Dejal je, da bi moral biti
sklenjen nov družbeni dogovor
med republikami, če bi hotel ZIS
zdaj karkoli spremeniti, ker je bil
seznam predlaganih cestnih odse-
kov sestavljen na podlagi enako-
pravnosti republik in njihovega
družbenega dogovora.
Izjava Mitje Ribičiča ni zado-
voljila slovenske javnosti, ki sma-
tra, da je bil Ribičičev odgovor ne-
jasen, meglen in neprepričljiv.
■ TITO OB MAKEDONSKEM
PRAZNIKU — Predsednik republi-
ke Tito z ženo Jovanko se je v pe-
tek zvečer udeležil v Skopju slo-
vesnosti ob 25-letnici prvega zase-
danja Antifašističnega sabora na-
rodne osvoboditve Makedonije in
66-letnici ilindenske vstaje. Ob tej
priliki so predsedniku Titu izročili
zlato spomenico ASNOM kot traj-
no priznanje za zasluge pri sno-
vanju in graditvi SR Makedonije.
Ko se je predsednik Tito zahvalil
za visoko priznanje, je v daljšem
govoru ocenil uspehe dosedanjega
razvoja Makedonije in obravnaval
nekatera pereča notranja in zuna-
njepolitična vprašanja.
■ JUGOSLOVANSKI »TURI-
STIČNI ČUDEŽ« — Računajo, da
bo naš letošnji turistični promet
za 30 odstotkov večji kot lanski.
K temu uspehu je pripomoglo več
vzrokov: izboljšane gospodarske
razmere v Evropi, negotov politič-
ni položaj v nekaterih drugih turi-
stičnih državah (Španija, Grčija,
Češka, Srednji vzhod) naša učin-
kovitejša propaganda, ukinitev vi-
zumov z vrsto držav itd.
■ SLAVJE NA VELIKI PLANI-
NI—V nedeljo je bila na Veliki
planini pri Kamniku proslava ob
30-letnici pete državne konference
SKOJ, ki se je sestala na tem kra-
ju. Na slavnosti je govoril pred-
sednik republiške konference ZMS
Mitja Gorjup.
■ HUDA ŽELEZNIŠKA NE-
SREČA PRI GOSTIVARU — Prej
šnjo sredo zvečer je med Tetovim
in Gostivarom v zahodni Makedo-
niji prišlo do hude železniške ne-
sreče, ki je terjala 29 človeških
žrtev in 18 ranjenih. Od tovornega
vlaka sta se pri premikanju na go-
stivarski postaji odpeli dve cister-
ni ter po nagnjeni progi zdrveli
proti prihajajočemu motornemu
vlaku, škoda znaša 700.000 din.
■ DRAŽ.fA RADIJSKA NAROČ-
NINA? — RTV Ljubljana priprav-
lja uvedbo nove radijske naročni-
ne, ki naj bi vel,iala od 1. oktobra
letos. Občani naj bi plačevali me-
sečni pavšal 10 din, ne glede na to,
koliko imajo radijskih sprejemni-
kov. Posebej bi plačevali naročni-
no le za avtomobilske sprejemni-
ke. Televizijska naročnina naj bi
ostala nespremenjena.
dolenjski ust* tednik *vbstnik: vsak četrtek 60.00d izvodov !
Mirko je tič
2e ob polletju je pri Gre-
gaču zavrelo. V Mirkovem
izkazu je razločno pisalo:
nemški jezik — nezadostno.
Nezaslišano, nemščina neza-
dostno! Očka je prvi sprego-
voril.
— Mulec, nemščina je sve-
tovni jezik. Nd, da boš pom-
nU!
Priletela je gorka zaušnica.
Mirkti se uderejo solze, mo^-
miei se resno zasmili in sin-
ka rahlo poboža.
— Zakaj se nisi potrudil.
Mirko?
Mirko pa v joku nazaj:
— Očka mi tolikokrat pri-
poveduje, kako je bilo v
»starem piskru«. Tepli so ga,
brcali, suvali — nazadnje pa
je moral v Dachau. Zasovra-
žil sem Nemce, tako sem jih
zasovražil, da se tudi jezika
ne maram učiti. Pa saj ne
bom diplomat, ne bom ro-
mal po svetu. Za kuharja se
bom izučil, odslužil vojake,
odprl bom privatno gostilno;
oženil se bom, žena bo streg-
la gostom, jaz pa bom kuhal.
Očka, kadar boš prišel, te
bom postregel z govejim,
svinjskim jezikom, še veš,
ko sva v Šempetru jedla
>>petlen« jezik? Kako si ga
hvalil! Mami, ti ne znaš pri-
praviti take jedi, jaz pa jo
bom znal!
Starša se spogledala, mati
se rahlo oprošča:
— Kar priden bodi in uči
se, govej »jietlen« jezik pa
bova skupaj pripravila —
očka bo pospravil največji
kos. Slišiš, oče?
— Slišim. Saj pravim: na-
jin Mirko je tič!
In rezultat? V drugem pol-
letju so pri Gregačih jedli
»petlen« jezik.
čas pa hiti in beži, drugo
polletje je pri kraju, konec
šolskega leta je potrkal na
duri; Mirko pokaže izkaz,
oče in mati vzkipita.
— Sramota, matematika —
nezadostno!
Zdaj ga je prijela mati
Naenkrat pobu primaže dve
zaušnici. Pobič joče in stoče,
mati sakramentira.
Tudi očetu je zal, da se je
to zgodilo; po toči zvoniti je
prepozno. Vseeno pa je sin-
ka pobaral.
— Sine, to menda veš, ko-
liko je enkrat ena, kaj?
— Dve! je bleknil Mirko in
bil pripravljen sprejeti še
dve zaušnici.
Mati se v obupu prekriža,
oče vrta naprej.
— Razloži!
— Mamica je vedno govo
rila, da mi bo enkrat eno
primazala; zdaj pa sem na-
enkrat dobil dve zaušnici, za-
to je enkrat ena dve in ne
ena.
Oče prasne v smeh, mati
tudi, Mirko si pobriše solze;
starša sta hkrati potrdila:
»Najin Mirko je tič!«
Letni oddih zdaj skupaj
uživajo.
6. avgust 1969
STRAiN
13
FOTO
VESTI
stari in mladi Lubenski flosarji so minulo soboto in nedeljo s svojim Flosarskim
balom navdušili občinstvo. Med programom so sodelovali tudi mladi s folklorni-
mi plesi in narodnimi nošami. (Foto: J. Sever)
O mejnem prehodu na Pavličevem sedlu v m "
vem kotu nad Logarsko dolino smo že pisa« i
krat objavljamo posnetek, ki prikazuje x^
Vlada Kusterja in tistega dne edinega občana,
prestopil mejo. Z dograditvijo ceste na av^
strani naj bi maloobmejni promet močneje i
(Foto: J. S.)
Vsak dan dopoldne ii
poldne je v zdravili
parku v Rogaški S
promenadni koncei
koncerti so že vrsi
in privabljajo velib
vilo ljubiteljev resi
narodne glasbe. Let(
je izredno veliko g
pa so ti koncerti še
bej dobro obiskani-
Tokrat je IVAN ČEPLAK prepustil »veslngo« svoje-
mu sinu ter mu s tem izrekel priznanje, da je postal
»krmariš«. Mladi Čeplak je varno prikrmaril flos
pred vetUisoč glavo množico. (Foto: J. Sever)
Besedo ima:
TONI
HERCFELER
Presunila me je novica,
da je bilo v tednu dni ro-
jenih v Celju kar 99 otrok,
kar je eden manj kot 100
ali trikrat več kot obi-
čajno. To je seveda hud
udarec stagnaciji sloven-
ske nataUtete, za katero,
kot ugotavljam neuradno,
imajo zaslugo najbrž lan-
ski državni prazniki. Sko-
da, da se nam ni posreči-
lo spraviti na svet še ti-
stega enega občana, kajti
lahko da bi bil prav tisti
kak sposoben bodoči di-
rektor, ki bi se z vsemi
štirimi boril za integra-
cijo v celjskem gospodar-
St\'U.
Sicer pa moram tudi jaz
izraziti obžalovanje zavo-
ljo poslabšanja vremena,
ki bo koristilo kmetijstvu
in škodovalo našemu tu-
rizmu. Pomislite, kaj bi
bilo. ko bi poslabšanje za-
jelo vso državo in bi se
tistih pet milijonov tujih
turistov nenadoma pričelo
vračati in nas zapuščati.
Morda bi se med njimi
znašli celo kakšni odgo-
vorni tovariši, ki jih člo-
vek zaman išče po pisar-
nah. Kot na primer ob-
čan, ki išče štipendijo za
svojega otroka, pa mu živ
krst ne more pomagati,
ker kratkomalo ni dejav-
nikov, činiteljev in faktor-
jev.
Kaže, da bo torej polet-
ja kmalu konec in si bo-
do oddahnili zlasti kopal-
ci, ki so se kopali tako
rekoč v odtočnih kanalih
na prepovedanem območ-
ju Savinje, za kar bi jih
bilo treba vsekakor na-
graditi in jim zaželeti do-
ber tek, kot "bi lahko rib-
jemu zarodu od libojske-
ga konca navzdol zaželeli
dobro plavanje, kajti ta
se obrača na hrbet, ker
baje nekje neodgovorni
ljudje zlivajo v Savinjo
katran. Končno si bo od
vročega poletja najbrž od-
dahnil tudi zvezni izvršni
svet, ki je v zvezi s hitro
cesto uvelja\'il nekakšno
RAZDRTO politiko, vsa
Slovenija pa HOČE to ce-
sto, da ne bo treba mo-
toriziranim turistom go-
voriti: POSTOJ NO turist
v Šentilju ali Novi Gorici
tn se od tod dalje pelji
z letalom ali helikopter-
jem.
,kot bi prišel
s fronte'
Bilo je prvega v mesecu.
Dan, ko je dopoldne na celjskih ulicah izredno
živahno. Kot običajno se je tudi tega dne po Pre-
šernovi ulici prelivala ogromna reka pešcev, največ
gospodinj in mladih, pa tudi mnogo tujih turistov
je bilo med njimi. Skratka normalna podoba celj-
ske ulice s trgovinami na plačilni dan.
Pa le ni bilo vse tako običajno. Ljudje so se
zaustavljali in šepetali:
»Ja, kaj pa to. Saj je še čisto krvav.«
»Kot bi prišel s fronte!«
Zaustavljali so s« domačini in tujci ter gledali
in se čudih.
36-letni možakar v majici — takšni brez rokavov
— je oprt ob palico šepal proti železniški postaji.
Glava vsa v povojih, lice še nekoliko krvavo in
izmučeno. Polovica majice pa okrvavljena. Pogled
nanj resnično ni bil prijeten. Zaustavil sem ga in j
vprašal kako, da se ne pelje z rešilnim avtomobi- ]
lom, saj je bil že na pogled tako slab, kot da se'
bo zrušil vsak hip. ^
»Nisem pričakal rešilca, bil sem v bolnici, zeblo:
me je, pa ?em šel.« j
Nato je povedal, kaj se mu je zgodilo. |
Ob dvaindvajseti uri ga je v Radečah »kolega«
namlatil s palico. Udarci po glavi so bili tako moč-
ni, da je bil v nekaj trenutkih popolnoma krvav. ''■
Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Približno ne-,
kaj po polnoči je bil pokrpan, dejali so mu naj;
leže na posteljo na kolesih, ki je stala na hodniku.:
Prinesli so mu tudi rjuho s katero naj bi se pokril,
ker je bil oblečen samo v majico. Odšel bo f, pr-
vim rešilnim avtomobilom, so mu obljubili. Pričelo.!
s« je čakanje. Do 7.30 zjutraj.
Franca Vezoviška iz cementarne Zidani most je^
vso noč zeblo. Medtem je odpeljalo že nekaj rešil-;
nih avtomobilov. Mraz je bil prehud in želja po j
domu premočna. Oprl se je na palico, ima mavec i
n-a nogi, ter se sam odpravil na postajo. |
»Nisem mogel več vzdržati. Rekli so mi, da bom
lahko šel s prvim rešilcem domov, potem sem pa'
čakal, čakal...« :
Naj bo resnica takšna ali drugačna, Franc Ve-^
zovišek takšen kot je bil in v takšnem stanju ne:
bi smel na ulico. V bolnici bi morali poskrbeti zal
prevoz ali pa ga sprejeti v toplo sobo. Se vam ne'
zdi? M. SENICAR'
- XIX. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju od 8. do 19. avgusta 1969^.
- Potrošniška in komercialna prodaja blaga po znižanih cenah.
- V času sejma bo vsak dan modna revija v avli skupščine občine Kranj
ob 18. uri.
- Izkoristite 25%-ni popust na železnici in avtobusnih progah Ljubljana
transport. 1
311
NOVI TKONIft -
ai.štvo in uprava Ce''
(iregorčičeva 5 poštni^
dal 161 Ure.iuje ured*
odbor Glavni ure*
BERNARD SIKMOJ
odgovorni urednik 'I';
KRAŠOVEC NOVI ff;^
NIK f.zha.1a od decenif
19B8 kot naslednik 0>
SKEGA TEDNIKA, ki Kf
ha.jal od (ela
TEDNIK izhajn vsako f
do. Izdaja CGP "Oi-^]
- enota informacijt
pagandna Celje Tis«
kliše.ii CUV .DEl-O« "
kopisot nt eracaino .
na posaoieznf števil"'
par (60 SD) letna "»"V
aina :{« novih din ''^t
SD) polletna 15 "".^
din (1.500 SD) Za ""J^
«naša naročnina K«
din (6.000 SD) Vek<^lw
člin 507 1-1280 TEt^^
VI: uredništvo «-6» Z/
»Klasi in naročnine fj;
lom.ska nropasanda