Celje, 6. avgusta 1969 — številka 31 — Leto XXIII — Cena 60 par NOVI TEDNIK SLEJ NAJBOGATEJŠI FLOSARSKI HORUK. Lubenci so v soboto ledeljo presenetili več tisoč ljudi, ki so tudi zaradi Flosarskega a prihiteli v Gornje Savinjsko dolino, s pestrim in vsebinsko bega- li programom. Žal tudi letos lahko zdaj, ko je bal že mimo ugoto- m, da lubenske amaterje in entuziaste tudi tokrat niso dovolj pod- 1 tisti, ki bi to morali. Mislimo na delovne kolektive, na komisijo razvoj turizma Gornje Savinjske doline in na celjsko turistično lio ter ne ob koncu, na gostince. Kakorkoli že, Lubenci so kot peno kljub temu navdušili občinstvo, tokrat se jih je končno po bih letih enkrat usmililo tudi vreme. Bilo je lepo, ob Savinji pa sšteto kopalcev. Reportažo s flosarskega bala objavljamo na 6. stra- I. Na posnetku je eden izmed najstarejših še živečih flosarjev. 'letni ALBIN JUVAN, doma z Ljubnega, ki je skoraj 50 let gonil plo po Savinji in Savi. Foto: J. Sever. POTEGNILI SMO KRATKO IZLOČITEV SLOVENSKE HITRE CESTE ŠENTILJ-NOVA GORICA JE NAJPREJ ODJEKNI- LA KOT POMOTA, POTEM PA PRINESLA^RAZOCARANJE IN ZVRHANO MERO JEZE. Tudi za teoretike faktorjev je mnoštvo razlo- gov za gradnjo slovenske hitre ceste, da bi mo- rali biti najbolj »zadrti« med njim zadovoljeni: • Slovenija je jugoslovanska sprejemnica za Evropo, ne samo zapadno, marveč tudi večji del vzhodnih dežela. 90 % vseh vstopov in izstopov turistov, katerih število se nabere v milijone je tu. Tu sem priteče veletok vozil in se potem razdeli v potočke po državi - obratna smer je ista. Ekonomski faktor zadovoljen. • Gostota prometa terja vsak dan nove žrt- ve. Ta moderen sedemglavi zmaj je strašen zato, ker ceste niso sposobne za tako gost promet in hitre vožnje vajene tuje voznike. Tudi varnost je nekaj vredna, mar ne? • Slovenci z najbolj amortizirano industrijo In podobnimi znaki stagnacije imamo razlog več za pesimizem. Zavzeti za samoupravno demo- kracijo in načela reforme, smo doživeli hladen tuš. Je to morda tudi politični faktor? Navzlic poskusom pojasnit- ve predsednika zvezn**.i;;;i iz- vr.šnejca sveta, da »vrag «u tako grd, kot ga slikajo t, da zadeva ni takšna, kot .je bila posredovana, kot je odivltai- la v slovenski javnosti, naš časnik ne ho neaktualoii. če teden dni po dogodku še piše o problemu hitre ce.ste, ki naj bi približno v dolžini 2i kilometrov od vstopa v konjiško občino pa do J.fn ca spremenila obličje in živ- ljenje tudi na našem tibuioč- ju. Problem zdaj dobiva oJ)e- ležje akutnosti, ki se l>o po- kazal na gospodarskenj, pa tudi na političnem polju v celjskem območju — ra/ume se. da podobno v vsej Slo- veniji. Od dne po objavi nevšočiie novice pa vse doslej delavci našega uredništva v stiku z občani grmadijo dokaze ne zadovoljstva med ljudmi, med vsemi sloji. Primer je na enak imenovalec spravil tudi ljudi, ki imajo sicer okoli ekonomike in politike i-az!ič- na stališča. (Dalje na 6. strani) ^!) v Braslovčah, bodo Sa- vinjčani zopet doprinesli ve- lik delež tudi k razvoju tu- rij-^ra na tem območju. Letošnje praznovanje so- vpada tudi s terminom ka.i- gresa, ki bo v Ljubljani. De- legacija udeležencev kongresa bo obiskala Savinjsko doli- no. Med drugim si bodo ogledali hmeljar.ski muzej v Žalcu, s predstavniki Kmetij- skega kombinata bodo vodi- li razgovore o uspehih in po- litiki gospodarjenja, ogledali si bodo hmeljišča v Braslov- čah ter se udeležili prazno- vanja. Hmeljarski praznik sodi i)oleg »Piva in CAetja« v Laškem ter flosarskega ba- la na Ljubnem med naj- atraktivnejše turistične prire- ditve na področju nekdanje- ga celjskega okraja. - ez VREME OD 7. DO 18. AVGUSTA Padavine z ohladitvi- jo se pričakujejo okrog 10. in 18. avgusta, v ostalem lepo vreme. Dr. V. M. NEPREVIDNI KOLESAR Voznik osebnega avto- mobila VALTER PLEŠ- NIK, 26, seje peljal iz Celja proti Mariboru. Na Celjski cesti v Slovenskih Konjicah je z leve strani, s stranske ceste, nenado- ma pripeljal na gla\'tio ko- lesar CIRIL KOVAČ, 55, iz Radane vasi ter zaprl pot avtomobilistu. Pri tr- čenju je dobil Kovač pre- tres možganov. PREVRNIL SE JE TOVOR PIVA OMER DRAGANOVIČ;, 29, iz Celja je peljal s tovornim avtomobilom to- vor piva po Cesti na grad. Kljub majhni hitrosti mu je z avtomobila zdrsnila tovorna ploščad, ker je ni imel pritrjene z vijaki. Materialno škodo na tovo- ru in avtomobilu so oce- nili na 10.000 dinarjev. VOZ ZAPELJAL ČEZ CESTO FRANC RANJŠEK, 35, iz Dobriča se je peljal z volovsko vprego s Polzele proti domu. Med Podvi- nom in Dobričem je vol zavozil s ceste. Voz je zdrsnil štiri metre po na- sipu in obstal ob dreve- su. Voznik je dobil lažje poškodbe. MOTORIST PREHI- TEVAL AVTO Voznik motornega kole- sa FRIDRIH GOBEC, 34, iz Celja je vozil iz Laške- ga proti Celju ter v De- 'brem z veliko hitrostjo prehiteval osebni avtomo- bil. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na ovinku zaneslo v jarek, kjer se je laže poškodoval. TEKLA JE ČEZ CESTO Motorist ADOLF PO- TOČNIK, 28, iz Domžal je vozil iz Celja proti Ljub- ljani. Pri odcepu za Ta- bor je z njegove leve pri- tekla na cesto TEREZIJA MAČEK, 61, iz Velike Pi- rešice. Motorist jo je o- pozoril z zvočnim signa- lom, vendar se Mačkova ni zaustavila. Pri trčenju si je zlomila nogo in ro- ko. Padla sta tudi moto- rist in njegova sopotnica ter se laže poškodovala. PREHITRA VOŽNJA AVTOMOBILISTA Iz Celja je proti Laške- mu vozil pravilno po svo- ji desni strani s tovornim avtomobilom IVAN KRI- VEC, 40, iz Zidanega mo- stu, ko mu je pripeljal nasproti z neprimerno hi- trostjo voznik osebnega avtomobila FRANC PO- LANC, 22, iz Debra pri Laškem. Polanc je zavozil v levo in trčil v tovor- njak, ki ga je Krivec že zaustavil. Telesne po- škodbe sta dobila Polanc in njegov sopotnik DRA- GO VODIŠEK, 20, iz Reke pri Laškem. Na obeh vo- zilih je škode za 20.000 dinarjev. CESTA NI BILA PROSTA Po Bežigrajski cesti v Celju je peljal z dostav- nim avtomobilom FRANC DIVJAK, 34, iz Levca, ko je z dvorišča tovarne EMO privozil kolesar FRANC OJSTERŠEK, 28, iz Škof- je vasi, ne da bi se pre- pričal, če je cesta prosta. Pri trčenju si je kolesar laže poškodoval čelo in desno roko. VSAKODNEVNI PRIZOR Z NAŠIH CEST. NAJVEČ- KRAT STA KRIVI NEPREVIDNOST IN NEUPO- ŠTEVANJE PROMETNIH PREDPISOV. NA CELJSKIH CESTAH JE ŽE ENAINŠTIRIDESET ŽRTEV PROMETNIH NESREČ, ČUVAJTE SE, DA NE BOSTE DVAINŠTIRIDESETI VI! KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMANDIR POSTAJE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL NEPREVIDNI KOLESARJI Vsakodnevne informacije o prometnih nesrečah javnost spremlja največkrat nepoglob- Ijeno, preveč vsakdanje. Prav bi bilo, da se ob takšnih tra- gičnih vesteh vsakdo zamisli Ln vpraša, kakšen je njegov delež pri nesrečah. Jasr-i so vzroki nesreč, kri- tični odseki cest, kritični čas dneva, kar je zelo pomemb- no za vse tiste, ki kakorkoli posegajo v promet. Da pa vse to premalo vpliva na pro- metne uporabnike, kažejo šte- vilne nesreče kolesarjev. Kole- sarji, kot lokalni prometni uporabniki, (so zelo številni), ne bi smeli biti tako pogosti povzročitelji prometnih ne- sreč. Zaradi poznavanja kra- jevnih prilik in nevarnih od- sekov cest, bi se lahko mar- sikateri nesreči izognili, če bi vešče in prisebneje vozili, opustili nekatere preživele na- vade; s tem bi v prvi vrsti zaščitili sebe in varovali druge. Današnji promet ne dopu- šča izjem, odstopanj oz. kr- šitev. Tako številen promet zahteva tudi od kolesarjev, da se seznanijo s prometni- mi predpisi in jih upošteva- jo, čeprav kolesarji ne dela- jo izpitov, kot ostali vozni- ki motornih vozil. Vsakdo pa, ki vožnje ni vešč, bodisi za- radi premajhne rutine, staro- sti, utrujenosti ali vinjenosti, mora sam vedeti, da ne sodi na cesto, številen promet ter- ja od kolesarjev, da uporab- ljajo desni rob vozišča. Če vozijo v dvoje ali v skupini, morajo voziti drug za dru- gim. Poleg tega pa se mora- jo pridrževati vseh predpi- sov, kateri veljajo za vse prometne udeležence. 27. julija okoli 16. ure je vomik osebnega avtomobila G-11-040 Otto Maxa, 41,Graz, peljal s svojim avtomobilom proti Mariboru. V Ivenci, na ravnem, popolnoma pregled- nem dolu ceste bi se moral srečavati s skupino kolesar- jev. Nekaj deset metrov pred srečavanjem, pa je kolesar Maks Dobovičnik, 63, iz Voj- nika, zapeljal na levo stran ceste, čeprav je moral opazi- ti nasproti vozeči avtomobil. Voznika osebnega avtomobi- la je to iznenadilo, pričel je zavirati in se umikati na krajni desni rob ceste. Kljub temu je kolesarja za- del s prednjim delom vozi- la. Kolo kolesarja je zbil v jarek. Dobovičnik je dobil težje poškodbe; v bolnišnici so mu odvzeli kri za prei- skavo. Na obeh vozilih je Škode za okoli 700 din. Se tako prisebni in pazlji- vi vozniki dostikrat ne mo- rejo rešiti neprevidnih kole- sarjev. Fanika Ros, 21 Velenje, delovna nesreča, poškodova- na leva noga; Jože Koželj, 34, Florjan, poškodovan pa- lec desne roke; Ivan Anclin, 46, Hrastovec, delovna nesre ča, poškodovan levi gleženj; Anten Hren, 30, Zreče, plo- šča mu je padla na palec de- sne noge; Jože Burič, 24, Kamenik, na pločevini se je vrezal v desni komolec;; Ja- nez Šmid, 16, Polane pri Jurkloštru, opeka mu je pad- la na prst leve noge; Mar- tin Kladnik, 39, Slivnica, de- lovna nesreča, poškodovan prst desne roke; Anton Gun- zek. 57, Reka nad Laškim, delovna nesreča, poškodovan levi gleženj; Franc Gradič, 24, Breze pri Laškem, delovna nesreča, poškodovana desna roka; Jerne.j Riga, 30, Ko- karje, delovna nesreča, po- škodovana desna noga; Jože Jamšek, 21, Loka pri Zida- nem mostu, z nožem se je vrezal v desni kazalec; An- tOLi Polajžar, W0, Strmec pri Rogatcu, zbodel se je v prst leve roke; Franc Auberth, 38, Lipje pri Velenju, delov- na nesreča, poškodovana le- va noga; Branko Broz 22, Velenje, delovna nesreča, po- škodovan prsni koš; .4nton Grabner, 36 Stopnik padel in si poškodoval desno ra- mo; Anton Prevelšek, 26, Se- lo pri Vranskem, poškodova- na desna roka; Srečko Pav- lovič, 28, Teharje, poškodova- na desna rama; Ivan štraus, 31, Otemna, delovna nesreča, poškodovan desni kazalec; Stane Kajtna, 37, Šentjur, stisnilo ga je za desni mezi- nec; Stanislav Gajšek, 28, Ljubečna, padel in si poško- doval desno stran prsnega koša; Jože Makek, 40, Celje, na rezkalnem stroju si je poškodoval levo nogo; Av. gust Anderlič, 29, Vešenik pri Konjicab, pri delu se je vrezal v levo nogo; Majran Majcen, 31, Ostrožno. na plo- čevini si je porezal levo pod- laht; Anton Šumečnik, 19, Celje, železo mu je padlo na levo nogo; Martin Ribar, 39, Velenje, les mu je padel na glavo in jo poškodoval; Mi- lan Anderlič, 17, Podgor- je, avto mu je peljal preko desnega stopala; .\malija Ko- ritnik, 41, Šoštanj, delovna nesreča, okno ji je padlo na prste leve roke; Vladimir Geršak, 37, Zagorje pri Lesič- nem, delovna nesreča, zlom- ljena leva noga; Ivan Kers- nik, 24, Velika Pirešica, v ja- mi si je zlomil palec leve roke; Franc Juperl, 24, Le- dina pri Sevnici, kos železa mu je padel na levo nogo; Misard Pajič, 17, Celje, pa- del in si zlomil levo zapest- je; .Avgust Repas, 49, Strmec, deska mu je padla na levo nogo — zlom; Edi Rebernik. 17, Celje, na pločevini se je vrezal v desr.o dlan. , NI MU POMAGAL med vožnjo po levi podrl pešca Pred dnevi se je na cesti I. reda v šmarjeti pri Celju zgodila težja prometna ne- sreča, ki je zaradi pobega vozaiika vzbudila med prebi- valci veliko pozornost. Nesreča se je zgodila 40 miout pred polnočjo, ko je na levi strani ceste stala skupina treh fantov, med nji- mi tudi 20-letni MIRKO JAMNIK, doma s Prekorja. Miren pogovor med fanti se je naglo končal. S ceste, ki vodi na Prekorje je pripe- ljal osebni avtomobil in se napotil na levo proti škof- ji vasi. Voznik pa ni zape- ljal avtomobila na desno stran cestišča temveč je dobrih štirideset metrov na daljeval pot po levi strani Tako je bil zelo hitro pri skupini ob i^obu ceste. Mir- ko Jamniik ee ni mogel umakniti. Avtomobil ga je zadel na levi bankini. Jam- nika je vrglo na vetrobran- sko steklo in nato po štiri- najstih metrih vožnje na tla, kjer je obležal krvav in ne- zavesten. Avtomobilist MI- LAN FERME, ki je pripeljal z aATtomobilom nemške regi- stracije iz Zah. Nemčije se je ustrašil posledic. Skril se je. šele pozneje,- ko se je pozanimal za stanje Jamnika v bolnišnxi se je prijavil na Postaji milice v Celju. Jam- nik je dobil pretres mož,ga- nov. Nesreča v Šmarjeti je sa- mo ena izmed mnogih, ki jih povzroče povratniki z de- la v tujini, zato naj posluži le kot primer. Mnogi se vr- nejo z avtomobili, ki so si jih težko prislužili. Razum- ljivo je, da se zato zelo ra- di »pokažejo« pred prijatelji in znanci, ki jih občudujejo in seveda sodelujejo na vož- njah. Ker navadno Slovenci ne zdržimo — kadar se za- bavamo — dolgo brez alko- hola se procent možnosti za prometno nesrečo hitro pove- ča. Kdor ima avtomobil, ima tudi denar. Zato povratniki, da to dokažejo, radi povabi- jo znance na pijačo. Nato še znanec njih in tako naprej. Navadno se vse konča s pre- , izkušanjem največje hitrosti avtomobila. Vožnja se konča v jarku, drevesu ali drugem avtomobilu. Ljudje so poško- dovani, plod napornega dela je šel v nič. Na vseh nas je, da takšnim naš'm znancem pomagamo, namreč s tem, da tudi naše ceste niso pri- merne za divje in alkoholizi- rane voznike in da morajo po njih voziti tako kot vozijo v tujini!, le to jim bo garanci- ja za srečen p>ovratek. M. S. CEUE 52 dečkov in 47 deklic SLOVENSKE KONJICE 2 deklici ŠMARJE PRI JELŠAH 3 dečki ŽALEC 2 dečka CELJE Poročilo se je 13 parov SLOVENSKE KONJICE Franc Kamenšek, 22, Celje in Anica Korez, 22, Zbelov- ska gora; Vladimir Sem- primožnik, 23, Celje in Marta Orož, 23, Slovenske Konji- ce; Marijan Steble, 24, in Sonja Zlodej, 20, oba iz Stranic ter Zvonko Vivod, 21, Blato in Nežika Gclčvert, 19, Slovenske Konjice. ŠENTJUR PRI CELJU Mihael Koritnik, 26, kle- par, Globoko pri Šmarju in Ana Ipšek, 24, gospodinja, Zgorje Selce; Jožef Hercog, 30, delavec, Gozdec ln Ana Fajdiga, 18, poljedelka, Skar- niče; Franc Močnik, 47, sad- jar in Silva Tisel, 3^ dinja, Hotnuje. ' ŽALEC Anton Bezjak, 19 niče in Marica Pu},; Zabukovica; Danijel p"^ 36, Trnov hrib in Marp sovnik, 35, Miklavž č ^ boru; Martin Rednjai^' šalek pri Velenju \ \ Pečnik, 21, Bret,' ori p CELJE \i Anton Planinsfk, o4, livl je, Anton Podltvsnik, 67 ^ čica; Marija Zupane, ^ Šentjur; Ljudmila .Jazb^f , dni. Kozje; Franc Lisec, (s Radnja; Eva Marinko,' g Matke; Hedvika Antonij ^ Druškovec; Ivana VitO 73, Blatni vrh; Jane/ Ostm 61, Celje; Alojz Jazbec, tj Planinska vas; Mari.ja Tovo, nik, 79, Zagorje; Marija Lo, renc, 33, Celje; Amalija ( merman, 73, Celje; Hej, Operčkal, 76, Polže; \nt(jn Zavšek, 71, Laziše; ,\gn Zupane, 79, Teharje; jj Guček, 60, Mala Brez^ Marija Zore, Razgor, C8 let REČICA OB SAVINll Jožef Klemše, 62, jenec. Poljane; Jožefa Bag roj. Jeraj, 65, druž. Jenka, Sp. Pobrežje in j žefa časi, 49, delavka, H mec Brdo. SLOVENSKE PONJICEJ Jožefa Zorko, 75, Zbeh ska gora; Franc Kved»»r, ! žiče in Julijana Postaik, j Zg. Zreče. 4 ŠENTJUR PRI CELJIl Anton Podsedenšek. inv. upokojenec, Trno'cc. Dramljah; Ivan Kos, upokojenec, Šentjur m Jol Seničar. 73, kmetovalec, I ka pri žusmu. ŠMARJE PRI JELŠUl Leopold čonč, 68, 'erovi pod Bočem; Marija CverS roj. Oberski, 79, Ceste; M rija Mikše, roj Smoie, ( Vršna vas; Frančišek Gobe 62, Tuncovec in .Angela I vornik, 63, Pijavci. ŽALEC Marija Reberšek, roj. Gil : ner, 81, preužitkarica, mi ca pri Vranskem; Mari I Tržan, roj. Ivačič, 69, gosp \ dinja, Zeče pri Bučah; F«i Culk, 85, kmet, Goniilsi Frančiška Malgaj, roj. Va! 71, kmetovalka, Zakl, N( Vidrih, roj. Lesjak, 73, , spodinja, Gotovlje; .^na I rara, roj. Tanšek, 89, U! kojenka. Polzela; IMari Kajbič, roj. Krivec, ~2,_ kflj tovalka, Jeronim; Mar/.ia * goričnik, 76, delavka, vin; Ludvik Verdev, ' kmet, Andraž nad P^^^ Franc Soline, 80, kmet, " 2 6. avgust 1969 STRAN OBiSK IMUNSKE- GA GOSTA :šnji --^^ J^' mudil dr Tudor Postolace, ^ ekonomske fakultete *^yjjaT©štanski akademiji ' -heinopolitionih ved »šte- ^(-jeorgijev«. Na sedežu SirtfiKe skupščine se je z J^nopolitičnimi delavci J^rjal o ekonomskih in fičnih vprašanjih celjsike g zatem pa je obiskal ^0 in muzej revolucije. 01, obisku v zJatarni si je postolace z zanimanjem iedal delovne prostore te- '5(4obn©ga celjskega pod- tja in se zanimal zlasti za ijo kadrov; v spomin na pa mu je direktor Veber podaril zlato pg Ogledu muzeja revolucJ- jg je romunski gost zadr- .'v daljšem pogovoru s ilitičnim aktivom celjske (ine, kjer je govoril o .!emic! socializma v Romu- dh ZVESTI RDEČEMU KRIŽU Pred dnevi se je v Celju jistituiral občinski odbor Hečega križa, člani so za [edsednika spet izvolili to- i i-isa Toneta Erjavca, za; jdpredsednika Staneta Pre- \ iiika in za sekretarja Mi- Hanžič. Poleg tega so iz- ili še naslednje komisije: | borbo proti alkoholizmu,' nisi jo prve pomoči, komi-: B za socialno delo, zdrav-, feno-prosvetno komisijo, ko- isijo za krvodajalstvo, ko- isijo za nego bolnikov, ko-1 isijo za delo z mladimi čla- j in komisijo za delo z odra- j mi člani. V komisije so i tljučili tudi več zdravnikov' I zdravstvenih delavcev. V »vi sezoni bodo največ svo- I pozornosti posvetili usta-! ivljanju socialnih ekip ci-1 2ne zaščite, ki bi v primeru | ifmentamih al; kakšnih dru- i 3i katastrof pomagale redni ncialni službi pri njenem 'Jkem delu odpravljanja po- ''!iic materialne škode in Siiiičnih pretresov. I. B. iGENJ UNIČIL lOO TON SENA ^ODO SO OCENILI NA ^•000 DINARJEV posest\'u SLOM v Po- pri Grobelnem, last ""^tijskega kombinata šent- *' je pretekli teden izbruh- * Ogromen požar na kozol- ci Velika zgradba, ki je me- 25 X 12 je popolnoma wela. ^enj je požrl tudi 100 ^, sena, tri traktorske pri- ^'^e, več lesa in različno Komisija UJV jeugo- da je požar zanetil '^'^> ko se je igral s šibi- '^talo škodo so ocenili ^■ibližno 150.000 denarjev. *^ftje je bilo zavarovano. Kopalni bazeni ■p^Mi so kopalni bazeni ^'^'■ftiskih Toplicah, Prebol- ^' Radečah, Rogaški Slati- !-. Šentjurju, Celju in šo- V, J^. Tudi oba pokrita ko- li^^ bazena v Laškem in na Ij^i sta vsak dan na vo- '^0'Palcem. PODLEGEL NA KRAJU NESREČE AVTOBUS POVOZIL 18-LET- NEGA IVANA JAVORŠKA, KO JE PADEL PO TRČENJU S KOLESARJEM Zadnja nesreča s smr'nim izzidom v preteklem tednu se je zgodila na cesti I. re- da Celje—Ljubljana. Kolesar SK^^VKO DE- TIcEK, 18, iz Kaple se je pe- ljal iz Vranskega proti do- mu. Vozil je po skrajni des- ni strani ceste. Mopedist IVAN JAVORŠEK iz Tabo- ra — ni imel vozniškega do- vod jenja — se je peljal za njim in trčil v zadnje kolo. Oba sta padla. Kolesarja je vrglo ob rob ceste, mopedist pa je obležal na levi polovi- ci desnega cestišča. Nesreča se je pripetila ob 22. uri. V tem trenutku je iz Lju- bljane pripeljal avtobus če- boslovaške registracije. Voz- nik JAROSLAV HANZAL, 29, je opazil ležečega mopedista na zelo kratki razdalji, :cer je imel zaradi vozil iz na- sprotne smeri prižgane krat- ke luči. Skušal ga je ob vo- ziti po levi, vendar je mo- ral zaviti v ostrem loku na desno, da se je umaknil na sprotnim vozilom. Avtobus je zapeljal čez mopedista, ki ,ie podlegel na kraju nesreče. M. S. POZIV KRVO- DAJALCEM Poletni meseci, ko se ^^ara- di občutnega zvišanja pro- metnih in drugih nesreč po- veča tudi poraba krvi v bol- nišnicah, so povzročili, da so v teh dneh tudi v celjski bolnišnici v velikih skrbeh. Pošlo je zlasti krvi skupine O, pa tudi krvi ostalih sku- pin nimajo veliko. Transfu- zijska posta.;'a je zato že na- prosila nekaj delovnih kolek- tivov, pa tudi svoje stalne krvodajalce, da pridejo in darujejo kri, s katero bodo pomagali reševati človeška življenja. V teh dneh pa bo na transfuzijski postaji dobro- došel tudi vsak drug krvo- dajalec. Zato obveščamo na- še bralce, da so redni odvze- mi krvi vsak torek in vsak četrtek. I. B. planinski domovi in izletišča Na celjskem področju so odprt; naslednji planinski do- movi in ialetišča: planinski dom v Logarski dolmi, na gori Oljki, Celjski koči, Ko- rošici, Okrešlju, Svetini, Mo- zirski planini, bife slap Rin- ka ter izletišči Stari grad in na Gričku. prostor le pri zasebnikih Turistična sezona je v naj- večjem razmahu. Vsi prosto- ri v hotelih in zdraviliščih na celjskem področju so za- sedeni, nekaj prostora je sa- mo .še pri zasebnikih. V glav- nem so vse kapacitete raz- prodane do konca sezone. plesna glasba v hotelih Celeia v Celju in Paka v Velenju imajo vsak dan razen ob nedeljah oziroma ponedeljkih medna- rodni barski program. V obeh hotelih je možno tudi plesati. V Celju imajo gltisbo še naslednja gostišča: hotel Ev- ropa vsak dan razen ob po- nedeljkih od 17. do 22. ure. vsa.ko sredo, soboto in nede- ljo ter ob praznikili pa tu- di na vrtu Kolodvorske re- stavracije. G^lasbo imajo tudi na vrtu restavracije Koper in Kladivar ter občasno pri Oj- strici. V Rogaški Slatini je vsako dopoldne in popoldne prome- nadni koncert v zdravili- škem parku, vsako sredo in soboto zvečer ter ob četrt- kih in nedeljah popoldne pa je ples v novi restavraciji Pošta, Na Dobrni je ples vsako soboto v hotelu Triglav, v Šoštanju pa vsak dan v ho- telu Kajuhov dom. Med zanimivimi turistični- mi prireditvami na celj- skem področju pa moramo omeniti tudi' tradicionalni Dan hmeljarjev, ki bo v soboto, 9. in nedeljo, 10. av- gusta v Žalcu in Braslov- čah. kotalkališče in teniška igrišča Kotalkališče in teniško igri- šče v Celju je odprto ob de- lavnikih od 9. do 12. in od 16. do 20. ure ter ob nede- ljah od 8. do 12. ure. Na trgu je dovolj proda- jalcev, tako da je trg dobro založen. Vedno več pa je pro- dajalcev iz okolice mesta, kar je zelo razveseljivo. Sadje: Breskve iz Srbije in Primorskega so po 3,5 do 4,5 dinarjev za kiloglam, ma- relice iz okolice Rogaške Sla- tine so po 3 do 4, slive 3 do 4, hruške 2 do 4, jabolka 1 do 2 dinarja za kilogram. Ja- bolka in hruške so največ iz okolice mesta, nekaj pa tudi iz drugih krajev. Zelenjava; Solata 3, koren- ček 4, peteršiljček 7, kole- raba 3, karfijo!a 4,50, krompir 0,80 do 1, paradižnik 25 do 3 in kumarice 1 do 2 dinar- ja za kilogram. Na trgu se dobi tudi če- bula, ki je 2 do 3 dinarje in česen od 10 do 12 dinarjev za kilogram. Jajčka pa so po 55 par. Mlečni izdelki pa imajo v glavnem iste cene. Pričakujejo, da bo trg še nekaj časa tako dobro za- ložen in se torej gospodi- njam ni treba bati, da bi na trgu česa primanjkovalo. V celjskih kinematografih si boste v času od 7. do 12. avgusta lahko ogledali na- slednje filme: KINO UNION 7. avgtista bo na ^povvii ■ italijanski film »Skrivno Bengalske džtmgle«, c>d . do 10. avgusta italijanski barvni film »Divje oko«. Od 11. do 15. avgtista bo- ste lahko gledali ameriški barvni film »Alarm / Fire- ckracku«. KINO METROPOL: Od 6. do 10. avgusta bo tu na sporedu ameriški film »Bosa v parku«, od 11. do 12. avgusta pa ameriški barvni film »Tajni vohun Flint«. KINO DOM: 7. avgusta bo tu še na spo- redu ameriški barvni film »Profesionalci«, 8. 9; iii 10. avgusta si lahko • »gledate francoski barvni film »An- gelika, markiza angelov«. Medtem ko bodo od 11, do 12. avgusta predvajali ja- ponski barvni film »Na so- du smodnika«. Celjsko kinopodjetje bo v soboto in nedeljo t. j. 9. in K*, avgtista predvajalo ameriši^; barvni film »Tajni agent Flint« v Dobrni. Predstave so v Unionu in in Metropolu ob 16., 18. in 20. uri, v kinu »Dom« tudi ob 16. in 18. uri. Isti aim v Letnem kinu predvajajo ob 20.15. uri. V Dobrni je pred- stava ob sobotah ob "20. uri. ob nedeljah pa ob 17. in liO. uri. OBTOŽUJEM IN STRINJAM SE! s člankom tovariša pro- fesorja Metoda Klemenca se popolnoma strinjam. Posebno pa se strinjam s prepovedjo uživanja al- kohola pred in med vož- njo ter s hudim kaznova- njem tistih, ki ne spoštu- jejo prometnih predpisov in izsiljujejo prednost. Teh je danes na naših ce- stah več, kot preveč. Polde Bese, Kajuhova 11, Celje NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Klaič N.: Hi^toria Saloni- tana Maior. Beograd 1967. , S. II 3265/399. Sepič D.: Pisma i memoran- diuni Frana Supila. (1914— 191T.) Beograd 1967. S. II 3265,401. Radojevič V. J., D. J. Milen- kovič; Propast srpskih re- gruta 1915. Beograd 19f.7. S. II 3265 405. Skerlič J.: Istorija nove srp- ske kjiževnosti. Beograd 1967. S. 32592. Klopčič F.: Velika raismeji- tev Študija o nastanku ko- munistične stranke v Slo- veniji aprila 1920 in o nje- ni dejavnosti od maja do septembra 1920. Ljubljana 1969. S. 32599. Oljača M.: Kozara. V Ljub- ljani 1969. S. 32600. Rimbaud A.: Borava.'^ u paklu Beograd 196^. S. 32594. Simak C: Grad. Beograd 1967. s..ma2.^.^_ NESPORAZUM ALI KAJ DRUGEGA? Pišem vam zaradi spora med tovarišem Kramer- jem in stanovalci Gorice 8. Zakaj gre? 24. jimija sem se oseb- no pritožil na pobudo drugih stanovalcev zaradi stalnega nemira in to celo v nočnih urah. Tovariš Kramer, tehnik, me je pošteno nadrl. Vse proš- nje, ki jih daje hišni svet, so brez ustreznega odme- va. Ko sem prosil Kra- merja naj pride osebno pogledati, kaj je, mi je odgovoril, da on k nam ne bo hodil, ker tako ne bo nič pomagalo. Goji zajce in kokoši, okoli hiše je vse polno smeti itd. V popolnoma neurejenem in neustreznem okolju ži- vi 20 družin Gorice 8. Mislim, da bi morali pre- urediti celotno hišo, ne pa da vsak po svoje nekaj preurejuje, razdira in zi- da. Prav naša hiša je ena najbolj zanemarjenih v celotni okolici. Ker že ne vem več, kako bi si po- magal, prosim za pomoč vas, dragi bralci Novega tednika. Ignac Novak, Gorica 8, Šmartno v Rožni dolini DARILO POVRŠNEMU PISCU IZ TABORA v 29. številki smo pre- brali članek v katerem omenjajo, da je v Tabo- ru vse narobe, razen mla- dinske organizacije, ki je v zadnjem času uprizorila komedijo »Pogodba«. Pisec v članku omenja tudi le- po urejen ribnik v Ojstri- ški vasi. Kmet, ki goji ribe v omenjenem ribniku, dela to zgolj v svoje osebno zadovoljtsvo, ker mu je to konjiček. In kmet je do- bil to zemljo kot zame- njavo za njegovo zemljo, ki so mu jo vzeli ob aron- daciji. Ko pisec omenja delav- nost rajevne skupnosti, nas ne prizadene to, da nismo imeli dovolj sestan- kov. Bolj nas prizadene to, da takšna poročila pi- še človek, ki ne dela do- volj in si denar služi s pisanjem podobnih sestav- kov. Ob koncu želimo sa- mo več sodelovanja s površnim piscem, če pa na to ne pristane, ga pa pro- simo, da se drugič pod svoj sestavek vsaj podpi- še s polnim imenom. Jože Topolovšek, Franc Uraiojek in Alojz inž. Rak, ALI ČAKAMO NA NESREČO? Spoštovano uredništvo! Vljudno vas prosim, v Imenu otrok iz Zagreba in Pečovnika ter okoliških KDO JE TO DOVOLIL? Nakupovala sem v me- stu, ko me je pretresel dogodek, za katerega mi- slim, da je vreden opisa v vašem časopisu. Po ulici je šel moški srednjih let z zavito gla- vo in popolnoma krvavo majico. Ljudje, smo se ustavljali in gledali, kako je šepal proti postaji. Vsi smo se vpraševali: Le kdo je pustil tako iznemog- lega in tako napravljene- ga človeka na ulico? Ka- zalo je, da je bil v bol- nici, tako pa so govorili tudi nekateri, ki so ga sami povprašali. Povejte, je mogoče, da bi ga pu- stili v bolnišnici takšnega oditi? Frančiška Žičar Celje Pripis uredništva: Preberite si sestavek »sosed sosedu« na zadnji strani! naselij na levem bregu Savinje, da slikate most preko te reke. Po njem hodi vsak dan veliko ot- rok, ki so v stalni nevar- nosti, da ne padejo v vo- do, kajti most je slabo vzdrževan, ograje peprere- je, na nekaterih mestih ce- lo izpadle. V imenu otrok in občanov prosim, da pri sto j ne opozorite na nevar- nost,' kajti naše pripombe kot kaže ne zaleže j o. Me- nim, da ni treba čakati na nesrečo. Ali pa bo morda šele takrat na razpola.go tisti nekaj dinarjev za po- pravilo, ko bo kdg izgubil življenje? Odgovor uredništva: Draga tovarišica in ob- čani v kateri imenu nam pišete. Vaše pismo je za- radi mnoštva drugih pi- sem šele zdaj prišlo na vrsto za objavo. Na pro- blem smo poristojne opo- zorili ter si most tudi sa- mi ogledali. Kot ste sami verjetno že opazili so most med tem v vašo in našo radost že popravili. 6. avgust 1969 STRAN 3 PAPIRNIČAR V CON- SKI LIGI _ v nedeljo so si nogometaši Papirničarja iz Radeč priborili pravico nastopa v conski ligi. V kvalifikacijski t^kmi so zasluženo premagali Rakičana iz Murske Sobote s 4 . 1. Gole so do- segli: Brvar 2, Odlazek in Mihelič po enega. Papimičar je nastopil v naslednji postavi: Ahlin, Čot, Bojovič, Breznikar (Krohne), Brko- vič, Knavs I., Milost. Knavs II., Mihelič (Višni- kar), Odlazek in Brvar. V. ME.JAŠ UUBNO : OLIMPIJA 2:5 V okviru prireditev flosarskega bala na Ljub- nem ob Savinji je bila v nedeljo prijateljska nogometna tekma med mladim moštvom ljub- ljanske Olimpije in Partizanom z Ljubnega. V moštvu Olimpije so nastopili tudi trije stalni člani prve enajsterice Škulj, Zavrl in Ameršek. Po zelo zanimivi in fair igri so zmagali gostje z rezultatom 5:2 (3:1). Pred okoli 1,50() gledalci je to srečanje vodil Ivo Blekač iz Velenja. T. T. HRIBERNIK IN ŽAVSKI PRI LJUBLJANI Znana celjska nogometaša Hribernik in žav- ski v prihodnji nogometni sezoni ne bosta več nastopala za barve celjskih nogometašev. Oba sta namreč presedlala k Ljubljani, ki nastopa v drugi zvezni ligi. Sedaj leži ves celjski nogomet na mladini, ki je tudi v preteklem letu dosegla lepe uspehe. -j k NA TURNIRJU ZMA- GALI CELJANI Na kegljašem turnirju je nastopilo sedem ekip: Olimp, Kovinotehna, Celjski tisk. Invalid, Ingrad, Partizan-Kovinar štore in Celje. V disci- plini 6 X100 lučajev je zmagala ekipa Celja, ki je podrla 2479 kegljev. Vrstni red ostalih ekip: 2. Partizan-Kovinar štore 2426 , 3. Celjski tisk 2403, 4. Kovinotehna 2386, 5. Invalid 2290, 6. In- grad 2277 in 7. Olimp 2269 kfgljev. Med posa- mezniki so največ kegljev podrli: Vračun (CT) 435, Ravter (Ce) 431, Kavka fšt) 430 itd. J. LUBEJ OBE ZMAGI ZA GOSTE IZ BUDIMPEŠTE • V tretjem dvoboju moških in ženskih ekip Kladivarja in Vasasa sta obe zmagi pripadli go- stom, škoda, da je lep in zanimiv dvoboj po- kvarilo vreme, saj je začelo deževati s prvo di- sciplino in prenehalo z zadnjo Kljub temu .so bili doseženi nekateri dobri rezultati. Zlasti .se ie odlikovala Perotova, ki je v ekipi Celja na- stopila kot gostja. Pri skoku v višino je presko- čila 163 cm, kroglo pa je vrgla 11,33 metra. V skoku v višino sta se dolikovaia Vivod in Slak, ki sta zabeležila dvojno zmago, Medveščak pa je v teku 100 metrov s časom 11 sekund izpolnil normo za nastop na državnem prvenstvu na Re- ki. Končni rezultati: moški: Vasas (Budimpešta) : Kladivar 66 : 60 in ženske: Vasas ; Kladivar 38 : 24. Povratni dvoboj bo od 2, do 4. septem- ra v Budimpešti. Kljub porazom v obeh dvobo- jih so mladi atleti Kladivarja zadovoljili. NA TURNEJI SAMO ENA ZMAGAi Na krajši turneji po češkoslovaški so roko- metaši Celja oddigrali pet tekem in zmagali sa- mo eno. V povratnem dvoboju so prem.agali Hra- nice s 20 : 16. Z eno najbolj.^ih romunskih ekip pa so izgubili s tesnim rezultatom 16 : 15. V zad- nji tekmi so Celjani nastopili močno oslabljeni, saj je nekaj igralcev bilo poškodovanih, nekaj p)a kaznovanih. MEDNARODNA TEKMA V ŠOŠTANJ I Češkoslovaški rokometaši cementarne iz Hra- nice so med gostovanjem v Celju igrali tudi prijateljsko tekmo v Šoštanju proti domači ekipi, ki se pripravlja za letošnje republi.ško prvenstvo. Srečanje je bilo izredno zanimivo in izena- čeno, kajti domačini so nudili močan odp(;r zveznemu ligašu iz češkoslovaške. Ves čas tek- me se niti eni ekipi ni uspelo odlepiti od druge za več kot en gol. Tako je bilo vse do 53. mi- nute, ko se je poškodoval Štefan Kač. Tako so gostje po zaslugi Franka zmagali v zadnjih mi- nutah igre z rezultatom 20:18 (12:12). Najboljši pri Šoštanju je bil Štefan Kač z osmimi goli, pri gostih pa Frank s sedmimi. Sodila sta Bukovec in Jug. -jk ANDREJ PETERKA ODHAJA Celjski igralec rokometa Andrej Peterka, ki je preteklo sezono nastopal za rokometni klub Celje, drugače pa je doma iz Beltince pri Mur- ski Soboti, je le dni prosil pri celjskem klubu za izpisnico, ker želi ojačati nov rokometni klub Polet iz Murske Sobote, ki je nastal po zdru- žitvi Sobote in Ormoža. Novi klub bo tekmoval v repubhški hgi. -jk Celjski rokometaši v mestnem parku pred finalno tekmo (Foto: M. J MEDNARODNI ROKOMETNI TURNIR V CELJU za domačinke le drugo mest« Lep prehodni pokal Žične, letošnjega pokrovitelja velike- ga rokometnega turnirja v celjskem mestnem parku, bo krasti vitrino beograjske Cr- vene zn'^ezde. Gostje iz Beo- grada so namreč finalno tekmo s Celjani zabeležili v svojo korist z rezulta.tom 18:17. Celjani so izpustili zmago iz svojih rok čeprav so v 47 minuti igre vodili s 16:14. Poraz je šel predvsem na račun slabega strokovne- ga vodstva ali bolje poveda- no brez vodstva s kloipd. Celjani, ki so šele v fazi priprav, bi lahko že sedaj dosegli značilno zmago nad Crveno z^vezdo. Toda. zaradi odhoda trenerja Zdravka Ma- lica, so ostali brez strokov- nega vodje in človeka ob klopi, ki v odločilnih trenut- kih veliko pomeni. Ko pa je bil v 47. minut; poškodovan še Niko Markovič, je bila za ^^oste odstranjena zadnja ovi- ra, kajti preostali so bili ne- močni ob čvrsti obrambi go- stov. Ti so v zadnjih mnu- tah igre prednost Caljanov spremenili v svojo zmago, škoda, kajti domačini so bi li ne samo enakovredna, marveč na trenutke boljša ekipa. V borbi za tretje mesto je reprezentanca Slovenije, v ka- teri so igrali tudi Ce.jan brata Goršič, Pevnik m Pe- terka premagali Hrani- ce iz češkoslovaške z 10:16. Prvi dan turnirja pa sta bila dosežena naslednja re- zultata: Crvena zvezda:Slove- nija 18:13 (7:8) in Celje:Hra- nice 19:15 (9:6). Končni vrstni red: 1. Cr- vena zvezda, 2. Celje, 3. Slo- venija in 4. Hranice. Vodstvo turnirja je pro- glasilo za najboljšega Igral- ca turnirja Lazareviča (Cr. zvezda), dočim je bil najbolj- ši strelec Celjan Telič s šti- rinajstimi goli. Plaketo za najboljšega vratarja pa je do- bil Piro, ki je branil vrata slovenske reprezentance. Turnir je lepo uspel. Naj- več zaslug za to imata o-: nizacijski odbor in delor kolektiv žične, ki je prit; val tudi pokal za zmago' ; ca. Razen tega ne kaže', zreti izredne pozornosti \ pripravljenosti HDK Celje, \ je odstopil igrišče in s n \ omogočil, da je blizu i \ gledalcev dva dni uživalo \ prijetnih in lepih tekmi J. KUZ.M^ balinarji na plan NOVO USTANOVLJENI BALINARSKI KLUB četudi so z rednim delom začeU šele 1. junija, se je novoustanovljeni balinarski klub Celeia že zdaj lepo uve- ljavil. Ime Celeia ni slučajno; klub ga je prevzel po ^,vojem pokrovitelju in iniciatorju — hotelu Celeia. In prav zato ima svoje igrišče, svoje bali- nišče pri hotelu ob Maribor- ski cesti. Klub ima svoj odbor, ki mu predseduje Emil Pepel- nak. V organizacijo se je včlanilo nad 50 ljuniteljev tega športa, v glavnem sta- rejših ljudi. Toda, k sebi vabijo tudi mladino. Prav zaradi tega poznajo tudi dvojno članarino: 2 lin na mesec za starejše in 1 din za mlajše člane oziroma mla- dince. Klub in njegov pokr.ovitelj sta se odločila za prvo ak- cijo, za prvo tekm.ovanje. ki naj prinese pomembno afirmacijo. Odločili so s*--" za »Teden balinanja in specia- htet«. Tako so združili šport- no dejavnost z gostin.sko. Glavne prireditve in tekmo- vanje bodo od 9. do 17. av- gusta, sicer pa .fe tekmova- nje balinarjev že steklo. V središču pozornosti je tek- movanje posameznikov, razen tega pa bodo imeli v tem času več ekipnih srečanj. Najboljši med posamezniki bo prejel prehodni pokal ho- tela Celeia. V tem okviru bo 9. avgu- sta tekma med starimi in mladimi balinarji, dan pozne- je pa medklubsko telanova- nje, na katerem bodo nasto- pih igralci iz Ljubljane, Ma- ribora in seveda domačini. Zanimiv spored bo tudi v so- boto, 16. avgusta. Takrat se bodo že drugič srečali stan in mladi, poleg te.ga pa tudi kuharji s člani strežbe hote- la Celeia. V nedeljo, 17. av- gusta, bo zaključek tedna z velikim medklubskim 'ekmo- vanjem in udeležbo balinar- jev iz Ljubljane, Maribora, Nove Gorice in Celja. športni del bodo povezo- vali tudi z družabnim. Zato bo vsak večer igral ansambel Franja Bergerja, kolektiv ho- tela Celeia pa bo nudil nad 20 domačih specialitet. Glavna tekmovanja bodo vsak delavnik med 18. in 21. uro, sicer pa ob sobotah že popoldne, ob nedeljah pa tu- di dopoldne. Sicer so i«' treningi članov kluba vs 1 torek in četrtek popoldne ' zvečer ter v nedeljo do: dne. Druge dni in ure pa športni prostor namen' vsem ostalim. Krogle in t go dobijo v recepciji hott M. Bo PLANINSKI DOMO^ IN IZLETIŠČA stalno so odprti plar- ski domovi v Logarski * ni, na Korošici, OkreS,' Celjski koči, Svetini. Mo: ski planini in Gori O'' Odprt je tudi bife pri sla' Rinka. V Celju ata vsai ^ odprti izletišči na Star^ gradu in Gričku. Na celjskem turisti^Si^ področju so potrebne hodne rezervacije za zd^*' lišča in Logarsko dolin" zasebnih sobah pa je P<'^'^ dovolj prostih mest. TURNIR V BRASLOVČAH TVD Partizan Braslovče prireja v petek, 8. avgusta tretji tradicionalni turnir v odbojki za prehodni po- kal. Na njem bodo igrale naslednje ekipe: Fužtnar iz Raven, ki je tudi lan- skoletni zmagovalec, Par- tiz.an-Gaberje, Partizan- Sempeter, Branik, Hoče, Gomilsko in Braslovče. T. T. Silvo Krolj, igralec RK Cel,ie. je prejel tele- gram z naslednjo vsebino: »Pi-evzcl sem trenin.g Za.greba in nimam mož- nosti, da pridem na sestanek Zelo me ,ic priza- delo slovo z vami, vendar je bolje, da do dru- gega slovesa ne pride. Pozdravi vse lante. želim vam veliko uspehov v naslednjem prvenstvu. Kad vas inia Zdravko Malic.« Tako. Prišlo je do tiste.ga, kar smo se najbolj bali. Nekaj dni pred začetkom tekmovanja v zvezni ligi so celjski rokometaši ostali brez tre- nerja. Zdravko Malic, ki .je po) leta vodil celjsko ekipo, se je poslovil in prevzel trening Zagreba. Povsod omenja, da ni prišlo do spora z igralci ali predsednikom kluba Nacetom Krumpakom, temveč so vzroki drugje. Nekaterim ljudem je uspelo najprej odpraviti enega trenerja, zdaj pa še drugega; vse v enem samem cilju, prevzeli oblast v svoje roke. Eki- pa, ki se ,je sistematično prpiravljala za n^vo tekmovanje je tako čez noč ostala brez vodje Igralci niso kri\i. Predsednik tudi ne. Kdo je potem tisti, ki želi ekipi slabo? Tudi predsednik kluba ostaja brez moči. f^"' poveduje odstop, ker v okolju, kjer dela, ne m"' rc več normalno veslati. Situacija je izredii" mučna, neprijetna in napeta. Bojimo se, da vse skupaj uplivalo tudi na igralce in da s**'': v novem prvenstvu ne bo takšen, kot bi mor** hiti. Ccilo vrsto drobnih problemov, ki ovirajo lo je treba takoj odpraviti. Okoli ekipe in KrU'"' paka je treba ustvariti takšen team ljudi, k"^*^' rih eden cilj in namen bo: nadaljni razvoj kometa v Celju. Primeri Toneta Goršiča Zdravka Malica se ne smejo* pojiavl.iati. . TONE VBAB^ 4 6. avgust 1969 STRAN LAHKO BI VEČ SODELOVAL! , večini družin se doma začne ^rr. KO sin ali hčerka objavi >Acne se dolgo prepričevanje. *^j.ej oče z resnim glasom, ^^mrnams, z jokajočim. Tisti, ki f uspe prepričati starše, da Kada ^^^J takšnega, kjer f je i"^^^ človek »pokvaril« na- *ino grei^o v brigado. Drugi ''miiejo doma. Menim, da so ti '^vffi mnogo zamudili. Če že kaj ^ega ne, vsaj to, da bi se lah- '''Navadili na kolektivno življe- t na deljenje trpljenja in ve- ga s sovrstniki. pes najslabše v bri- jjj raznim »edinčkom«. Tako '* nekoč mati takšnega brigadir- prosila komandanta brigade, J bi med kosilom zvočniki utih- ^ ker ON ne prenaša glasbe jed jedjo. Ko ga je komandant u^iiiogrede pogledal, je ugotovil, U se ta najbolj dere med zajtr- ;offl, kosilom in večerjo. Skratka, mlad človek se precej premeni, ko pride v brigado. V lOgovoru z mnogimi brigadirji 5 ta sprememba v tem, da so lostali samostojnejši in starejši 0 navnanju ter odločitvah. MEKOČ GOLE GLAVE DANES DOLGI LASJE Kot Je napredovala prehrana irigadirjev s slabšega na boljše, aj dobivajo sedaj izredno izdat le in sveže obroke — brez ovče- ine — je napredovala tudi moda naselju. V prvih povojnih le- ih so brigadirjem obrili lase, ired šestimi leti so jih še posl- ali s »pantakanom«, danes pa idiš v naselju Sedem sekretar- ev SKOJ-a v Za.grebu na akciji AVA 69, kjer smo obiskali celj- to MDB Dušan Finžgar, mno- ico dolgolascev. življenje v bri- di je postalo mnogo bolj svo- dno. V dnevu bivanja med celjskimi rigadirji, večinoma srednješolci, mo ugotovili, da je brigadno ivljenje šlo skozi dve fazi. Prva 1 bila strahotna disciplina na kcijah do 55. leta, 'druga pa iz- redno razvito drtižabno življenje v vseh naseljih vzdolž Avto-puta. Današnja faza žal ne vključuje niti prvega niti drugega. Celjanov je bilo na akciji Sava 69 za manjšo brigado. Bili so ze- lo priljubljena brigada v naselju, morda zato, ker so imeli največ brigadirk. Kakor so te zaželene v naselju, saj je tako možno ve- liko bolje organizirati družabno življenje, je komandante, ki že- lijo čimvečji delo\Tii uspeh zara- di deklet strah na delovišču, ker ne morejo delati tako kot fantje. Celjanke se niso pritoževale nad težkim delom, le vročina je bila julija neznosna. Prvi žulji so ne- koliko pekli, sčasoma pa so roke otrdele. Malo je bilo takšnih, ki so de- jali: »Nikoli več v brigado!« Zgodbe starih brigadirjev o strahotni disciplini, dvanajstur- nem delu in vsem mogočem so se razblinile že po prvih dneh. Prevladalo je umirjeno delo, bor- ba za procente in večerno našel j- sko življenje. Tisto o družabnem življenju ni iz trte zvito. Marsikateri Celjan je povedal, da brigade v letoš- njem zagrebškem naselju ne so-f delujejo preveč, čeprav jih je petnajst, temveč se bolj kot ne držijo same zase. Tu in tam se je sodelovanje omejilo na ta- ko ozka področja, da je koman- dant Milan Bratec ukazal posta- viti dežurnega pred barako Ce- Ijank, saj je promet pred vho- dom bil iz dneva v dan gostejši, dekleta pa so hotela mir in po- čitek. Or.ganizator akcije je po mnenju celjskih brigadirjev do- bro poskrbel za udobna prenoči- šča, izdatne obroke hrane, mož- nosti za osebno higieno, prema- lo pa je naredil na zbližanju bri- gad. Najhujša borba, seveda po- vsem razumljiva in zaželena, med brigadami se je razvijala na de- lovišču. Borba za procente, nji- hovo vsakodnevno objavljanje, pohvale, udamištva, vse to je še^ danes gonilna sila brigadirskega življenja. Celjani so se kljub ve- likemu številu deklet, dobro od- rezali. V težkih pogojih delovi- šča in neznosni vročini preseči normo za 64 odstotkov, ni bilo lahko. Povprečno so v prvih treh tednih presegali normo za 33 od- stotkov ter si že s tem zagotovili dve udarništvi, mnogo udarni- ških značk in še več pohval, za- to bo le redek brigadir — če sploh bo — ki ne bo dobil niče- sar. Malo je bilo brigad, ki so imele lepše rezultate na delovi- šču, čeprav je bila celjska bri- gada sorazmerno mlada. Tudi v življenju v naselju so se celjski mladinci dobro vžive- li. Največje presenečenje je bilo, ko so bili najboljši v malem no- gometu, saj Slovenci niso znani po tem športu. Poleg u dejstvo va- nja v raznih športih, so obisko- vali kulturne prireditve, predava- nja, skratka, le malo je bilo ča- sa, ki ga niso uporabili za to,^ da se učijo ali zabavajo. \ Vrnili se bodo počrneli od son- ca, prašnih brigadirskih uniform; in žuljavih rok. Ponosni. Meseci dela je za njimi. Pozabljeni bo-] do žalostni trenutki, še in še^ znova se bodo nasmejali ob ve- j selih spominih. Mnoga prsa bOi krasila udarniška značka — naj-i večje priznanje za brigadirja.: Prišlo bodo spremenjeni, nava-. jeni na to, da se največ naredi; s skupnimi močmi, da je lepo' biti mlad med mladimi, da je ^ treba delo spoštovati in uživati j v njegovih rezultatih. In mnogi; med njimi bodo odšli v brigado' še prihodnje leto. Sedaj ne bo* več težko prepričati doma star-: šev, da je brigada nekaj, karmo-i ra doživeti vsak mladenič ali^ mladenka. MILAN SENIČAR^ Dalmatinec Duje je šel nekega dne it naselja v Brčko. Na vrhu džamije je zagledal hodžo, ki je kUcal v njemu neznanem jeziku vernike k molitvi. Zaustavi se Duje in ne ve, kaj stari hoče. Potem pa mu le zakliče: »Dragi moj, kaj ti bom jaz. Kot si splezal sam gor, se še sam reši.« Ko so gradili progo Ša- mac—Sarajevo se je kranj- ski brigadir približal Me- hu Zekiču, ki je nalagal samokolnico. Ker so jim na sestanku dejali, naj dobro gledajo na odnose med brigadami, je kranj- čan prijazno zaklical: »Tovariš!« Meho ga je jezno po- gledal: »Tovartm da, nego šta?« Zbrali so se brigadirji in skupno čitali knjigo »Delo je naredilo člove- ka«. Tedaj se je dvignil eden od njih: »Dobro, ljudje! Kdo pa je potem naredil Petra, ki ves dan spi?<( Tudi ljubezni ne manjka v brigadi. Tako sta sede- la brigadir in brigadirka na klopi pred barako, ko se je na nebu pojavil mlad mesec. »Presneto, sedaj pa še ta mesec!« je zašepetal on. »Ne jezi se. Pomisli, če bi bil pod polno normo najin mesec, tako, pa je ne izpolnjuje niti z deset odstotkov,« mu je nežno zašepetala nazaj. 6. avgust 1969 STRAN S POTEGNILI SMO KRATKO JLRi: KRAsOVKC (Nadaljevanje s 1. strani) Naši občani so bili tolikanj pre- pričani, da je gradnja ceste od Hoč do Levca in naprej proti Postojni razumljiva zadeva, kot to da voda teče navzdol. Ko smo 29. jmiija na hitro obletel vsa občinska središča v celjski regiji, smo naleteli na funkcionarje, ki so novico, da je ZIS izpustil Slovenijo pri pre- dlogu mednarodni banki, zvedeli od naših novinarjev. Mnogo več je bilo takšnih, ki smo jim »pripeljali v mlin«, kaj- ti zdelo se jim je, da so ča.sniki, radio in televizija edino sred- stvo, prek katerega lahko izrazi- jo svoje nezadovoljstvo in razo- čaranje. Najbolj prizadete so ravno šti- ri občine, čez katere naj bi hi- tra cesta peljala. V Celju so se na primer kljub dopustniškem času zbrali mnogi najodgovor- nejši ljudje iz celjske, konjiške in šentjurske občine. Ostre so padale na tem zborovanju, med njimi tudi takšne, da naj sloven- ski izvršni svet prouči možnost o nezaupnici zveznemu izvršne- mu svetu, o odpoklicu sloven- skih članov zvezne vlade. Kaj vse pomeni hitra cesta za Celje, za žalsko, konjiško in šentjursko občino je očitno, če povemo, da so vse te občine do- ber del svojih razvojnih progra- mov vezale na to cesto. Tega niso storile samo občine, prek katerih ozemlja bi bila cesta speljana, tudi druge, na primer mozirska, ki se je pri gradnji zimsko-športnega centra na Gol- teh zanašala rarao na to cesto, ki naj približa golteškim smu- čiščem mesta kot so Trst, Gra- dec, Dimaj. Šentjurčani turizma nimajo ra- zvitega, ravno zaradi cest, ki jih nimajo. Toda računali so. Vele- tok vselej bolje namaka bregove kot potoček. Nekaj bo kanilo tudi na zakonsko nezaščiteni »nacionalni park« — Kozjansko. V Dramljah, tako so tiho raču- nali, bi utegnili zacveteti dober motel. Rogaška Slatina in Obsotelje sta si od hitre ceste obetali pri- ključke na evropsko žilo, nada- lje to, da bi prej ali slej prišle na vrsto tudi »bližnjice« proti Zagrebu, Bizeljsko, in proti jugu sploh. V Celju smo slišali še tisto popoldne ob dveh preklinjati pešca, avtomobiliste, motoriste in bicikliste. Nekajkrat na dan se promet v Celju dobesedno zagozdi, zvozlja in nabrekne. Ce ne tvegaš bušk, bimk in prask, se kar odpovej hitremu prihodu domov. Cesta, ki požira prenara- slo prometno reko le z veliko težavo, pelje skozi Celje-mimo: mimo treh šol, mimo večine in- dustrijskih podjetij, ki zaposlu- jejo po več tisoč ljudi in ki se jim tudi mudi domov in na de- lo, mimo cele vrste trgovin, čez dva trga itd. Res kaže. da so nekateri, ki so odločali, če so sploh v zad- njih dveh letih potovali skozi Celje in čez Savinjsko dolino, potovali vedno tako, da so jim poprej spraznili ceste, da so do- bili tako čuden vtis o gostoti prometa po cesti prvega reda od Maribora proti Ljubljani, ki si prvi red zasltii:i po tem, kako je vrisana na zemljevid in po nobenem drugem kriteriju ne. Očitano nam je, da pretirava- mo, da dramatiziramo. Tuj dr- žavljan, ki mu je dan po objavi neipopulame novice pri Franko- lovem po trčenju (tudi zaradi ceste) zgorel najsodobnejši mer- cedes, je verjetno tudi dramati- ziral ali pa morda celo inscenl- ral demonstrativni kres, ki med brati velja okoli 80,000 dinarjev. Menda doslej ni bilo i^adeve, okoli katere bi se bile občine našega območja tako vneto eno- dušno solidarizirale? V hitri ce- sti, ki ne samo, da bi bila hitra po hitrosti vozil po njej, tem- več, ki bi bila tudi hitro zgraje- na. Lajav, ki izpričujejo nezado- voljstvo, razočaranje in kritiko nad odločitvijo ZIS bi lahko zbrali na tisoče. Tudi zdaj, ko so zsnani nekateri »argumenti« za takšno odločitev. Vendar bodi dovolj. Novi ted- nik bo v prihodnjih številkah skušal najti čim več tistih kon- kretnih vzrokov, zaradi katerih je slaba volja na našem področ- ju tolikšna, zaradi katerih se na- ša javnost ni pomirila navkljub pomirjevalni tableti prizmane fir- me. DOSLEJ NAJBOGATEJŠ FLOSARSKI HORUK J SEVER % Bogat, letos popestren progra)n ob flosaiskem ij (utuziazem Lubencev sta zopet rešila čast najlepši (^'f'' prireditvi Gornje Savinjske doline, 9 Kaj ti mar, čc je treba tudi do pasu v vodo, Uo^nt bili tako in tako moker na zunaj in od znotraj, pravi staro sarsko pravilo. Nekateri so se tega dobesedno držali. 9 Gostinci so po svoje doprinesli k prireditvi: z^^^ cene /a sumljivo kakovost. Se \ediio se drže pravila; takrat, ko je priložnost ... ^ Ne, ni bilo tistega znanega dre- nja in stopicanja ob vodi, kot ta- krat, ko so flosi v resnici krenili po Savinji navzdol. Ni ,bilo niti treba čakati na veliko vodo, kajti noč pred prireditvijo je deževalo kot iz škafa. V žalost Lubencev in veselje kmetov. Letos niso spuščali flosov do Zagreba. Drugo leto jih verjetno prav tako ne bodo. Lubenska ali Savinjska flosarija bo umrla z manjšim pompom, kot maribor- ska rancarija, ki naj bi ali je združevala toliko narodov in ob- čin ... Nihče ni za flosarje iznašel po- sebnega piva, ne vina, ne kruha in soli. Kajti flosarji, ti vrli Lu- benci, ki dan za dnem opravljajo različna opravila, se preleve v flosarje le takrat, ko lačni objek- tivi fotografskih aparatov in ka- mere turistov buljijo enkrat na leto v njih. Ob flosarskem balu. HVALEŽNOST SONCU Kolikor sem lahko sam ugo- tovil, se je večina Lubencev po nekoliko napeti noči v soboto, flosarski večer ni kar tako, v ne- deljo zjutraj najprej uzrla v ne- bo. Tudi sam sem to storil. Bilo •je čisto, kot ribje oko. Hvala bo- gu, so rekli Lubenci. Nekaj ur pred tem, je Ljubno odmevalo od pesmi domačni, za mladež že skoraj neznaih pesmi. Vsi, tisti, ki so v resnici kdaj prezebali na flosu in oni. ki še približne predstave o tem nima- jo, so bili na sobotni večer ~ flosarji. To ni nikogar motilo, niti bilo komu v napoto. Najbolj vneti so omagali ob zidu, kot bi jih pokosila bridka kosa. 2rtve niso bistvene. V prostorih osnovne šole pa so se že odpirala na stežaj vrata razstave otroških del. fotokopij grafik starih mojstrov in nekaj del iz neizčrpne Jakijeve zaklad- nice. Po tradiciji, okusu in po- trebi. Pa kaj to. Olimpija, dragi mo- ji, fusbal, nogomet ali kakorkoli hočete. Moji dragi. Olimpija na Ljubnem. Jok, kaj takega pa še ne. Ce že Polda .ni skakal na lubenski skakalnici, Olimpija pa je le igrala nogomet na Ljubnem. 2e zjutraj se je v šentrupertu usmerjala v Gornje Savinjsko do- lino reka vozil. Resda je veliko teh pločevinastih škatelj držalo bolj smer ob vodi in ostalo pod krošnjami dreves, toda mnogo jih je vrglo sidro prav na Ljubnem. LUBENCI V II. ZVEZNI LIGI In tako so Lubenci v znak pri- - znanja aa svoj skrajno dober žo- gobrc končno doživeli olimpijsko drobtino. Ko sem se o tem po- govarjal s poznavalci te kulturne igre sem prišel do spoznanja, da bi Lubenci lahko upravičeno bra- nili barve v drugi zvezni ligi, saj so s prvoligašem igrali z rezulta- tom 5:2! To še prvoligaši med sa- bo ne zmorejo, kaj šele, denimo kakšen Kladivar ali podobni otrobovezi... In ko se je sonce lepo uprlo v hrbte, so se postavili lubenski flo- sarji v vrsto, pa hajd čez trg. V povorki ali procesiji, kot se po domače temu streže. V procesiji, k vodi in pletenki z vinom vese- lega Martina Rajnkega, ki je pri- šel preč od žalosti, ko je spoznal, kaj vse je lahko vino. Potem ko se je zabave ^ narod razlil po obeh bre« Savinje, so najprej udrli malčki v tokrat resnično poj, vode bazenu lubenskega kop ča. Nato so udrli enega fioj z drugim pa sem se osebno, peljal z obema Ceplakoma, j tom Kavškom in pletenko t sam do razstaviščnega pros; kjer je jadikoval »jud«. j^^;;'; bili obloženi kot barka gospj in tovariša Noe, pa vendar';: bil do gležnjev moker. To bilo še malo v primerjavi z godkom mojega kolega od V(. ra, ki je med svojo poki;, dolžnostjo komaj ušel nadeb nim mlečnozobcem, ki so po- Veselega Martina. HORUK ZA GOSTINCE In tako je vesoljni svet zbn na tej in oni strani Savinje slušal program, ki ga je sp:. Ijal dodobra v smeh, priprav pa ga je prosvetar RazboR Nande iz Zagorja. Dodobra oprali letošnjega »juda« ob j stu, premahali ta in oni dofi dek iz teh in onih časov ter s končno v lastnem znoju pre\(i| Ijeni izvajalci umaknili za mii živio veselica! Izbor je bil velik in bogat, jurja (starega)) si dobil pet: pečenega piščanca, za enako v: to liter vina, rekli so Viršta: skega. Mogoče je kdaj res ) toda v tistem sodu med stojnii »Mesnine« in stojnico v kaa so pekli ribe, je imelo okus, k bi popil vodo v kateri sem istega dne opral moje špofi noge. Na zdravje! Popoldne s sicer v debeli senci videl os .skega tržnega inšpektorja, - dar je bil, po vsem sodeč, nedeljo le turist. V stojnici »I^ snine« si lahko poleg petkrat! služenega piščanca dobil še &■ nje Savinjsko narodno specis teto — »čevapčiče«, ki so I bogznakdaj spekli in več ^ poldrugo uro pogrevali na da so »ostali sveži«. Sam gledal. Rib nisem jedel, ker^ sem prišel na vrsto, čeprav s« glavnemu kuharju Jožetu p'*' dva deci. Mladenka srednjih je namreč vedno prej uzrla" ko »gospo« in neke »sorodnili' znance in vragsigaveri koga '= tako, da je nam, od boga in^ pozabljenim, jezik v ustih o? tal kot hostija. Naj, kajti sem ugotovil, da so velecen)" ribiči imeli v tistem akvariu"! ki je bil razstavljen v re^ pristne Savinjske postrvi, * daj pa nekaj deset kilograi", mrtvih rejenih amerikank, ^' jih kupih pri KK. Isti Jože J je raztolmačil, da so j prave« postrvi bolj rentabiH'^^ ribiče z devizami, za nas k*, pa so pač dobre te. Seveda, ti je gospa naklonila tolik" losti, da si jih dobil. .. j Potem je bilo mnogo Mnogo flosarjev, ki niso ^. vesla pri roki. Flos, tisti, ga spustili naprej, pa je zapuščen ob bregu pred roO'; pod- Ljubnim, pozibaval se J' ^ valovih sebi in otrokom ^ dost. Flosarski bal je m^"' »Včasih je hilo lepo. člo- vek se že tako raje spomi- nja tistih lepih trenutkov, na one, ki jih je ponavadi več, pa poiabi. Saj je bilo le- po, pa vendar je bil to krvav denar. Le redkokdaj smo uje- li sonce, najpogosteje pa so se cote kar m nas sušile,« je dejal in si z roko obrisal usta. Nato je potegnil is žepa cigarete in si eno prižgal. Sonce se je tokrat močno upiralo v naju in v hišo ea nama. sedela sva na klopi. Tla njegovem dvorišču na tr- gu, poleg zdravstvenega do- ma na Ljubnem. Gledal sem v njegove oči, ki jih je ob- krožal debel venec drobnih žil. Obraz je splahnel, 78 let življenja zahteva svoje. Ro- jen je bil tu nad Ljubnim, pod Terom. že njegov oče je bil flosar, flosar je bil tudi on. Albin Juvan, Ljubno št. 126. Mož, ki je v nedeljo do- bil simbolično priznanje v obliki nagrade na flosar- skem balu. »Ko sem dobil hlače, to je bilo v osnovni šoli, zdi se mi, da pred prvo vojno, sem se že mčel smukati okrog vode in flosov. Ne smete po- zabiti, da je bila takrat flo- sarija najbolj donosen posel za Gornjesavinjčane. Seveda za one, ki niso imeli svojega lesa in svojih flosov. Že moj oče je bio priznani krmaniš, sam pa sem začel hoditi na flos z dvanajstimi leti. Leto ali dve pozneje, sem že lah- ko držal za »veslngo«, seve- da zadaj. Ker sam nisem mo- gel kaj prida početi z njim, sva ga uravnavala dva, jaz in še en, meni enak smrka. vec. Pred tem pa smo nosi- li deske, nabirali trto za ve- zanje flosov. če pa ni bilo drugače, smo med vožnjo flosarjem držali nahrbtnike, ko smo s flosi drveli čez brzice. Bili smo več mokri kot suhi, tod zaslužili smo le.« Zdaj je upokojen. Ce ga kdo posluša, rad pove kakš- no o tistih časih, ko so flo- sarje pričakovali od Ljub- nega do Požarevca, Beogra- da in vse do pristanišč ob črnem morju. Ko so šli flo- si mimo, so gostilničarji ra- di odprli na stežaj vrata ... »Sam nisem vozil do Beo- grada. Najpogosteje sem vo- zil v Roglico, Brod in Mitro- vico. Bil sem ,savski pred- njak'. Danes sicer pravimo, da smo živeli tako in tako. Res pa je, da smo povečini živeli le ob domačem mesu in kruhu, šparali smo. Na- zaj grede smo v Radečah izstopali z vlaka in jo na Ljubno mahnili peš. Albin Juvan je sicer še čil, daje ga le naduha in revma. Ta večna spremljevalka flo- sarjev. Kajti kdo bi vedel koliko noči so prespali na slami mokri in obuti, ker se drugače zaradi ■nabreklih nog in čevljev naslednje jutro hi mogli obuti... Nani 6. av.Sfust 1969 STRAN ODLOČITEV UO SKLADA ZA UREJEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ BORCEV NOV LE PEREČI PROBLEMI 9 Ustanovitev sklada za urejevanje stanovanjskih proble- piov borcev NOV omogoča ureditev še vedno perečih stanovanj- sKih razmer med udeleženci revolucije. Obstoj sklada pa je spodbudil tudi zahtevke, ki jim zaradi pičlosti sredstev ne bo iTioč ugoditi. ^ Od 350 evidentiranih primerov, primerov, ko so prosilci pričakovali določen znesek iz omenjenega sklada, je bilo 110 takšnih, ki jih je upravni odbor sklada odklonil, prvič zato, ker na bančnem računu sklada ni neomejenih vsot, marveč le 1 milijon in 9U0.U00 dinarjev, drugič pa zato, ker je sklad na razpolago le za reševanje stanovanjskih vprašanj, ne pa za vzdrževanje stanovanj, za pomoč otrokom pri gradnji indivi- dualnih hiš itd. Minula seja upravnega odbora sklada je imela na dnevnem redu razpravo in sklepanje o tem, kako zastaviti politiko sklada, kako razdeljevati razpo- ložljiva sredstva, kakšni naj bi bili kriteriji itd. Ni lahka, niti najmanj pri jetna naloga. Prošenj za kredite je sklad sprejel 350, mnogo več celo, kot jih je upravni odbor pričakoval. Sredstev je le 1 milijon in 900.000 dinarjev, kar je komaj 27 odst. od zaprošenih sredstev. Na svoji seji je upravni od- bor najprej izločil vse tiste, ki niso mogli dokazati statusa borca (z dvojnim štetjem let), nato vse tiste, ki so zaprosili za kredite za novogradnje, kajti sklad kreditira le nujne zadeve po dokončani 3 fazi gradnje, končno pa je upravni odbor iz- ločil tudi vse tiste, ki s krediti ne bi reševali osnovnega vpra-" šan.ia, stanovanja, marveč si že- lijo izboljšati stanovanjske raz-i mere, želijo izvršiti razna vzdr-j ževalna dela, adaptacijo itd. Med! odklonjenimi so tudi tisti, ki so i kreditov že bili deležni. Upravni odbor sklada je osvo- jil najprej načelo, da pomaga tam, kjer nihče drug ne bo ukrepal, tam, kjer bo sklad do- bil za protivrednost sproščeno stanovanje za rešitev drugih ne- rešenih problemov itd. Med prošniki kreditov so tudi zelo svojevrstni primeri, ki ka- žejo najmanj na to, da so nji- hovi avtorji ukrepali po reklu: »če bo šlo, bo pač šlo«. Recimo: 9 Mati borka je že dobila kredit. Sin je ta kredit porabil pri gradnji lastne hiše, zdaj prosi mati ponovno za kredit, da reši svoj osebni primer. % Prosilka ima dvoje stano- vanj, enega celo praznega, za- prosila .]C za kredit. 9 Borka se je utesnila v ko- rist sina in njegove družine, želi kredit za nakup stanovanja zase. 9 V družini so štirje zapo- sleni z osebnim dohodkom. Za- prosili so za kredit za prekrit,je strehe. Veliko prosilcev želi z zapro- šenim kreditom pomagati svo- jim doraslim otrokom pri grad- nji hiš. Precej je borcev, ki so kot graditelji zasebnih hiš imeli pre- velike zahteve. Nekateri gradijo cele graščine, po 10 in več sob v njih, pa jim zmanjkuje »sape«. Da bi bila sredstva sklada pra- vično, predvsem pa pametno in učinkovito razdeljena, je sklad preostale prosilce, ki niso bili izločeni, razvrstil v sedem sku- pin po naslednjih kriterijih — jasno da so po vrstnem redu nujnosti rešitv«. Na prvem mestu so borci upo- kojenci. Zanje bodo letos oziro- ma v začetku drugega leta ku- pili 14 stanovanj. Za nakup bo- do del sredstev, 60.000 din, ve- zali v banki in tako oplemenili vsoto skoraj za enkrat v enem letu. Tej kategoriji sledijo bor- ci, ki so zaposleni in so brez stanovanj, sledijo borci, ki adaptirajo svoja stanovanja, kar pomeni, da pridobivajo na sta- novanjski površini, nadalje bor- ci-kmetje za adaptacijo stano- vanjskih hiš, šele potem sledijo borci, ki zaključujejo gradnje svojih hiš, pa prepuščajo svoja sedanja stanovanja na razpo- lago. Takšna odločitev, da naj bodo v teh razmerah najprej na vrsti najpotrebnejši, taki ki še vedno stanujejo v kleteh, na podstre- šjih in celo v za silo prirejenih svinjakih, je popolnoma v redu. Odločitev upravnega odbora, da v obravnavo za dodelitev kredi- ta pridejo v poštev le tisti ude- leženci NOV, ki so po ocenje- valnih kriterijih zbrali najmanj 120 točk, je nujna, kajti za vse zahtevke ni denarja. Da pa naj- prej iz sredstev sklada dobijo pomoč in dokončno rešitev tisti, ki jih razen ZB NOV iu sklada nihče ne more podpreti, je po- polnoma utemeljeno. Mnogim borcem bi mogle de- lovne organizacije pomagati, vendar so pravilniki za te pri- mere preveč togi. Borec bi reci-- mo mogel dobiti kredit za adaptacijo, za izboljšave, toda dobi lahko kredit le za novo- gradnje. Ko gredo borci v no- vogradnje, ko podjetjem zapu- ščajo dosedanja stanovanja, bi bili lahko tudi deležni pomoči pri »finišu«. Upravni odbor bo vse priza- dete pismeno obvestil o svoji odločitvi, organizirana pa bo morala biti tudi služba, ki bo po potrebi tudi pojasnjevala te odločitve. J. KRAŠOVEC MOZIRSKI KOMLMSTI SO SE USMERILI Z\ AKTU NE.ISK DELO PRI RAZVO.U DOLINE KOMUNISTI PROŽNEJE V GOSPODARSTVO Na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov občine Mozirje so sprejeli več pomembnih sklepov, ki so pomembni tako za razvoj mozirskega gospodarstva kot za razvoj cele Savinjske doline. Na konferenci je bilo opa- ziti prizadevanja, da bi v delo vključili čim več članov ZK, pa tudi druge družbenopolitične dejavnike. V uvodnih razpravah so govo- rili predvsem o ekonomskih vpi-a- šanjih in problemih, ki nastajajo v zvezi s temi vprašanji. Pouda- rili so. da dohodek na območju občine raste znatno počasneje kot v ostalih področjih reptibli- ke. Poleg tega pa stalno pada število zaposlenih v občini; zato bo treba v prihodnje resno raz- misliti o teh vprašanjih. Osebni dohodek pa naj ne bi bil nižji od 600 ND. Ugotovih so, ia. je bilo v zad- njem času zaslediti pozitivna prizadevanja na področjti eko- nomskega razvoja v delovnih or ganizacijah. Nosilce teh prizade- vanj pa je treba podpreti, da bodo svoje programe v celoti iz- vedli, hkrati pa naj bi bili za vzgled ostalim delovnim organi- zacijam pri iskanju njihovega nadaljnega razvoja. Pri tem je zlasti pomembno snovanje po gumnih pobud in poslovnih aran- žmajev, dokončna izgradnja turi- stičnega centra na Golteh in sploh razvoj turizma v dolini ter razvoj obrtne dejavnosti, tako družbene kot zasebne. Da bi lahko v gospodarstvu občutneje napredovali, bo treba še bolj intenzivno kot doslej iska- ti oblike združevanja kapitala za razširjeno reprodukcijo v delov nih organizacijah. Kot so pouda- rili, bo treba tudi resneje iskati investitorje izven občinskih me- ja ter vzpodbujati njihove inte- rese za naložbe na tem področju. Nosilci teh prizadevanj zno- traj delovnih organizacij bi mo- rali biti predvsem člani ZK, za- to morajo nemudoma urediti or- ganizacijo dela, odgovornosti, sti- mulativnega nagrajevanja in ra- cionalizacijo poslovanja. Potrebno bo tudi realizirati že obstoječi načrt ustanovitve ob- činskega štipendijskega sklada. Ta sklad naj bi štipendiral samo tiste kadre, ki so pokazah, da so zainteresirani za dolino. Da bi izboljšali kvalifikacijsko struk- turo in s tem v zvezi tudi pro- duktivnost in kvaliteto, bo nujno treba vključiti v uk več mladih kot so jih vključevali doslej. Dosedanja politika pri razvoju odnosov med gozdnimi posestni- ki in delovno organizacijo, ki go- spodari z gozdovi (GLIN inZKZ) naj bi se tudi v bodoče razvi jala na sedanjih osnovah. V delovnih organizacijah je po- trebno takoj pričeti z vso res- nostjo delati na uskladitvi samo- upravnih aktov delavske organi- zacije in organizacijo samouprav- ljanja z novo sprejetimi predpi- si na področju samoupravljanja. Delovne organizacije in pa skupščina občine Mozirje mora- jo čimprej izdelati dolgoročni koncept družbenoekonomskega razvoja mozirske občine, ker bo le na osnovi takšnega koncepta mogoče brez večjih pretresov uspešno razvijati in povečevati proizvodnjo v delovnih organiza- cijah. Pri izdelavi takšnega kon- cepta pa se bo nujno treba ozi- rati tudi na vključevanje v izde-. lavo regionalnega in slovenskega perspektivnega razvoja. Na koncu je sprejela konferen- ca še naslednja stališča: spreje- ti programi dela komisij služijo kot osnova za program dela ob- činske konference ZKS, komite- ja, njegovih komisij, organizacij ZK in članstva za obdobje konec leta 1969. Realizacija v progra- mih sprejetih nalog pa je časov- no vezana. S. ŠROT LIST IZ BELEŽNICE 0 Ob letnici Kajuhove smrti. % Ob 25. letnici pohoda XIV. divizije in • Ob 50. letnici KPJ V mesecih januar, februar in marec sem hodil po delu poti, ki jo je pred 25.leti prehodila XIV. divizija. Takrat sem obi- skoval ljudi, ki so pred četrt stoletja odprli vrata svojih do- Oiov in src ter pomagali partiza- nom pri njihovem obračunava- 'iju s sovražnikom. Zgodbe Iju- ki so jih pripovedovali in ki So večinoma obravnavale primer- javo obeh koncev 26. let, sem za- pisal v dveh reportažah pod na- slovoma »Spomini stari 25. let« »Med ljudmi in spomini«. V beležnici pa je ostalo še ve- liko gradiva, ki je zahtevalo po- sebno, širšo in temeljitejšo ob- ravnavo, razlago in zapis. Ena takšnih zgodb je zgodba ° Kajuhu. kraju, kjer je padeli ter predvsem kdaj in kako so ga pokopali. Veliko so o tem že pisali. Pisali tisti, ki so bili zra- ven ali tisti, ki so bili malo bolj vstran. Nekatere s-tvari pa so kljub 25. letom še vedno osta- le nepojasnjene in ne dovolj ob- delane, kljub temu da — pa če- prav samo malenkostno — bi lahko vsaj nekaj doprinesle k popolni podobi slovenskega pes- nika Karla Destovnika-Kajuha. Imel sem srečo, da sem spoz- nal ljudi, ki so bili posredno ve- -zani na stvari, ki jih namera- vam opisati in vsaj delno po- jasriiti v tem spisu. Imel sem tudi srečo, da teh Ijuidi, kljub temu da so bili večinoma vedno »na samem kraju dogodka«, do danes še ni nihče povprašal, kaj vedo o Kajuhovi smrti, njego- vem pogrebu in kraju, kjer je padel. Zavedam se, da so se pi- sci knjig, spominov, zapisov, zgodovinskih dejstev, reportaž itd., zavestno oslanjali na lastna zapažanja, ki ,«x) jih dobili na kraju dogodka, vendar se mi istočasno dozdeva, da bi morali vsaj nekatere stvari natančneje pregledati, preveriti, dopolniti in opisati. S svojim spisom imam namen dopolnjevati in osvetljevati stva- ri, ki se mi zdijo za popolnejše poznavanje neke osebnosti ali zgodovinskega dogodka pomemb- ne, če ne celo p>otrebno. Isto- časno čutim dolžnost, da zapi- šem mnenja m spomine ljudi na človeka, ki je njihovemu kraju s svojim delom naredil ime. KA.IUH JE PADEL V .. Ljudje v Zavodnji nad Šošta- njem in v Šentvidu .se nemalo- krat razburjajo, da so v knjigah kot kraj Kajuhove smrti ome- njene Bele vode. Angela Ročnrk, učiteljica v po- koju, Zavodnje 2 pravi o tem: »Šentvid je zaselek s šestimi kmetijami, ki spaida pod Zavod- nje. Kajuh je torej padel v Šent- vidu in ne v Belih vodah, kot mnogi oziroma skoraj vsi tolma- čijo, pišejo, govorijo in učijo. Res je, da je tam tromeja treh krajev, vendar je žlebnikova kmetija, v kateri je padel Ka- juh, v Šentvidu. Meja teče do- ber kilometer nižje. Torej pra- vilno; Kajuh je padel v Šentvidu in ne v Belih vodah.« Podoben primer poznamo že pri frankolovskih žrvtah, ki pa dejansko niso bile obešene v, Frankolovem, temveč v Strani-i cah. V obeh primerih gre torej; za zgodovinsko nedoslednost, če j se je že udomačilo ime nekega \ drugega kraja, je treba to ^ z,: akcijo popraviti in dokazati, ka-.l ko je prav. O kraju, kjer je padel Kajuh ; je govoril tudi .^nton Jelenko iz! Šentvida, ki zdaj stanuje v žleb-1 nikovi hiši: ■ i »Takrat sem stanoval (pred' 25. leti — op. p.) deset minut j proč od Žlebnikove domačije v^ Topolščici. Šentvid je nad Za-i vodnjo in skup.aj tvorita eno fa- j ro. Kako more pisati, da je Ka-J juh padel v Belih vodah, ko pa ■ to ni res? Nekaj več kot tisoč; metrov vstran je meja, do Belih vod pa je pol ur«? hoda.« i »Star očanec Belovojšek. ki.; ima kmetijo na Belih vodah in' za katerega trdijo, da najbolje! pozna zgodovino svojega kraja' je rad povedal tudi o dnevu, ko i je na Bele vode prišla štirinaj--j sta: »Kajuh je takrat spal pri ^ Žlebniku. v Šentvidu nad Zavod-. njo.« (Janez Pirš: Da ne pozabi-1 mo, Mladina, št. 15. 22. april: 1960.) Turej: Kajuh je padel v Šent-j vidu ntnd Zavodnjo in ne v Belih i vodah. (Dalje prihodnjič) i 6. avgust 1969 STRAN 7 KAR HRABRO, KAR HRABRO... Govorimo, da so TUJCI na naših ce- stah divjaki. Trdimo, da TUJCI povzročajo probleme na naših cestah. V nedeljo, ko se je sonce tako toplo upiralo v razgaljene hrbte, ki so bili raz- loženi ob travi potokov in rek, jc moral marsikdo s potnimi rokami držati za av- tomobilski volan. Reka vozil se je stekala v obe smeri, kolona za kolono. Pod Trojanami, v Krošnji je bila za- jezena. Ob razbitinah še vročih vozil, raz- metana trupla. Eno, dvoje . . . Za vselej je utihnil glas Dermote. Zaradi pijanega pešca... Skoraj isto mesto, ista cesta, le nekaj ur pozneje. TežJak vlačilec odstranjuje raz- bitine, trupel več ni na cesti. Kolona vozil. Reka. V obe smeri. Spredaj avtobus, za njim se nabira vse več avtomobilov. Vseh barv, tipov in moči. Vseh vrst oznak. Med njimi tudi nekaj celjskih. Avtomobil za avtomobilom, niti v ustrez- ni razdalji, pač po presoji vsakega posa- meznika in v veri v lastne sposobnosti. Vdano in potrpežljivo dodajaš in odvzemaš plin, kažeš zobe sebi in drugim. Ko voziš mimo razbitin se ne pokloniš, ne vstaneš v minuti molka. Kajti pravkar ti sili v zadek avtomobil. Malo je prostora za prehitevanje, malo za hitrost. Toda on ti VZTRAJNO tišči v tvojo pločevino nakar iskoči iz kolone in rohneč poskuša na- prej. Nima toliko boljšega avtomobila, ne toliko močnejšega, da bi z lahkoto izko- ristil kratek manevrski prostor. -j Toda on PELJE naprej. Vstrajno. Zaviraš ti, zavira nasproti vozeči in v obupu sveti in ugaša luči. ON še vedno PELJE, PELJE . . . Kam, pri vseh 456 bogovih, kolikor jih ali so jih molili. AH jih ta voznik moli. Ob škripanju zavor se stisne nazaj v ko- lono. Pogledaš na registrsko tablico — CE 220-26. Verjetno se vrača z dopusta, s počitka. Sodeč po visoki šteinlki na tabli- ,ci, morebiti hoče nadoknaditi s to vožnjo vse tiste, ki jih v preteklih letih ni mo- gel.. . Nekaj minut pozneje, še vedno voziš v isti koloni, za mercedesom. ki ga uprav- lja ženska. Tuja registracija, enakovierna in varna vožnja. Znova ti sili pločevina v tvoj pločevinasti zadek. Prizor se po- novi. Nemogoč prostor za prcuiU ranjc, zavoji, neprekinjena črta po sredini ce- stišča, pred in za tabo kolona vozil. Ta pa kar hrabro. Tik mimo tebe se počasi pre- mika naprej, kajti stroj le počasi dobiva na hitrosti. Nasproti vozeči mežika z luč- mi, prižiga, ugaša, se umika na skrajni rob ceste, za njim se umikajo še naslednji, ta pa kar hrabro. CE 230—76. Ne gre zato, da bi posploševali niti za- to, da bi kazali s prstom na grešnega ko- zla. Teh je vsak hip zaradi že znanih raz- mer na naših cestah in o naših cestah ne- šteto. Navedli smo le dva primera, ki mch goče niti vedela nista, da je na istem me- stu le nekaj pred tem bilo na cestišču dvoje trupel. Tretje se je pridružilo v bol- nišnici. Zatorej: kar hrabro . .. Nani CEL.JE ODLIČNO ZA INDUSTRIJO v primerjavi s polletnimi rezultati lanskega leta so in- dustrijska podjetja celjske občine presegla fizični ob- seg proizvodnje v prvih še- stih mesecih letos za 12,8 odstotka. To je seveda veli- ko več od predvidevanj. Re- zultat nadalje govori, da so letošnji uspehi nadvse ugod- ni in da je celjska industri- ja sredi ponovne oživitve in velikega razmaha. Vzporedno s tem so šli tu- di izvozni rezultati. Tako so podjetja ob polletju dosegla 61 odstotkov letnega plana izvoza. OKOLI 150 RAZSTAVLJAVCEV Organizatorji drugega sej- ma obrti v Celju od 27. sep- tembra do 5. oktobra priča- kujejo, da bo sodelovalo okoli 150 razstavljalcev. Med prijavljenci so tudi trije iz Avstrije in eden iz Trsta. Med novostmi letošnje obrtne prireditve bo tudi sadna in vinska razstava, ki jo pripravlja poslm-no zdru- ženje Styria. NEKATERI SO ZA UMAZANO Vsi vemo, da se na levem bregu Savinje vanjo izliva v.sa mestna nesnaga. Toda kaj to pomeni, tega s nihče prav ne zaveda. Kopanje med »novim« mo- stom čez Savinjo in med mo- 0 stom na Otoku je prepove- dano. Te prepovedi se nihče ne drži, letos pa še sploh manj kot druga leta. Na de- setine in desetine kopalcev s vsak dan koplje ob Savinji, še zlasti pod mostom. Kaj res nihče od njih ne pomi- sli na vse vrste bolezni, ki jih lahko tu dobi? Ali ve- ste kaj pomeni kak dolgo- vraten ekcem, katerega lah- ko mimogrede staknete. Res je, da je tistim, ki sta- nujejo tod blizu hoja na ba- zen kar odveč, ko pa ima- jo vodo zraven. Kopanja si želi.mo vsak dan v teh dneh, na bazen upa je vstopnina za odrasle 2,5 din, kar pa tudi ni malo. Voda pa, da baje, tudi ni preveč čista, sem slišala. Nekaj bi bilo treba uredi- ti. Vsi bi se n-eznansko raz- veselili novega bazena. Toda za enkrat najboljši nasvet za tiste, ki se res ho- čejo kopati v Savinji, da se- dejo na kolo in se odpeljajo vsaj do Petrovč, kjer je vo- da bolj globoka in seveda tudi bolj čista. Tam bo ko- panje vsekakor bolj zdravo in vam bo v večji užitek. T. JANEŽIČ LOVNI TURIZEM v lovni sezoni 1968/69 je na'' območju Lovske zveze Celje lovilo 455 tujih lovcev, od tega 382 Italijanov, 54 Nemcev in 17 Avstrijcev. Tu- ji gostje so vplačali 19.852 dolarjev lovske takse. V tej vsoti ni vštet dobiček od od- kupa trofej, število tuj m lov- cev stalno narašča, s eerner se povečuje tudi dobiček lovskih družin. I. S. VSE MANJ IZPOSO- JENIH KNJIG Od leta 1967 opažajo v celjski mestni knjižnici stal- no upadanje števila izposoje- valcev. Medtem ko so takrat v prvem polletju izpi sodili 55.556 knjig, se je lani pro- met zmanjšal kar na 52M9 knjig, letos pa na 45.800 iz- posojenih knjig. Knjige si je izposojalo 17.312 ljudi. V Pi- onirski knjižnici pa se rro- met nekaj zadnjih let drži na isti višini. I. S. REKORDNA PRODA- JA BENZINA v času turistične sezone se je promet na celjskih bencinskih črpalkah močno povečal. 28. julija so na glavni vpadnici na Maribor- ski cesti prodali kar 7300 li- trov bencina, sicer pa se pro- daja vrti okrog 6500 u*-,rov navadnega in 6000 litrov su- per bencina ter 8000 litrov plinskega olja. Zdaj je celjski občini 8554 registrira- nih motornih vozil. I. S. PRECEJ NEZAPO- SLENIH Konec junija je bilo na celjskem območju 2321 neza- poslenih, od tega 1471 žensk, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje v Celju. Naj- več je nekvalificiranih, kar 1152. Gospodarske organizaci- je na celjskem območju pa iščejo 39 ljudi z visoko iao-1 brazbo, 18 kvalificiranih in 54 priučenih delavcev. Za Iju- j di brez poklica je prosto sa- mo eno delovno mesto. I. S. NOVA VARSTVENA USTANOVA ■ Na Hudinji in v Gaber jih zelo pogrešaijo varstveno usta- novo. Tako je kraje\"na skupnost Gaberje-Hudtnja za- čela zbirati sredstva za to ustanovo, pri tem pa so jim v mnogočem pomagali obča- ni in pa delovne organizao'- je. Doslej so že zbrali okoli 6 milijonov starih dinarjev. Z gradnjo pa bodo začeli pri- hodnje leto. sš KOPALIŠČE NA GOLOVCU Po urbanističnem načrtu je na Golovcu predviden nov pokrit plavalni bazen, ven- dar še ni določeno kako naj bi zbirali denar za ta objekt. Bazen na tem področju b: bil zelo potreben ker ni na tem p(.xlročju, kjer živi oko- li IHH), ljudi notaene.ga take- ga objekta. Da bi bil ta pro- blem čimprej rešen bi bilo najpametneje, da bi .sprva zgradili samo odprt bazen, katerega bi pozjneje pokrili. sš r.AšKO NOV ODRED TABORNIKOV Marca letos so na )sno\mi šoli v Radečah ustanovili nov taborniški odred »Sončna do- Ima«. Pred dnevi so si ta- borniki postavih šotore ob iCKi MuiU pn Martmji va- i>i. Devet laoornikov nanu-eo pripravlja tečaj za tabuinike- voaiče. Dolina v Mirm je le- pa. In voda v Mirni lopia. ogieaaii so si tudi oiioiisKe vasi, kjer so jm ljudje zeio lepo sprejeli, ogieaaii so »i tUdI znamenitoabi irga ivio- K.iunug, ki je seuaj povezan z asiuiuio cesoo pioii Treu- njemu. u6ha\ KARO lui liiia SVOJ uorat prav v sieai Jttadec, v neitaaiijem vjucinsKem poslopju, ki je oorai oUKupu. bedaj pa i,u posiopje prenavljajo. Na- pravili oodo novo in .cpo fa- sado. Tako bo ta stavoa v okras mestu samemu, ki si- cer zelo skrai za privl-uiiosL kraja, zlasti z okrasmiu gr mičevjem in cvetjem. S. Sko<;ir ŠENTJUR KRVODAJAL- SKA AKCIJA 14. in 15. avg. bo v šent jurju krvodajalska akcija, v katero bo organizacija RK poskušala vključiti čim več- je število občanov. Aktivira- ne so vse družbeno politične organizacije, ki že delujejo v tej smeri. Glede na to. da so zadnje podobne akcije us- pevale slabše kot se je pri- ča l?ovalo, bo tokrat potvabno akcijo pripraviti bolj teme- ljito. Občinski odbor RK tudi na ta način prosi >boane, da v čim večjem številu so- delujejo v akciji in da z od- dajo krvi potrdijo svojo hu- manost in skrb za tiste, ka- terim bo njihova kri reševa- la življenja. Mič IZLET V HRVAŠKO ZAGORJE Občinski odbor RK v .šent- ! jurju je v začetku prejšnjega tedna organiziral izlet v hr- vaško Zagorje za vse aktivne krvodajalce in aktiviste rde- čega križa. 54 izletnikov se je ustavljalo na važnejših točkah na poti XIV. divizijo skozi Zagorje, obiskali so Kumrovec in nekaj važnejših turističnih in zgodovinskih krajev. S to lepo gesto je odbor izkazal svojo skrb do aktivistov na terenu, med katerimi je nekaj takih, ki na tem področju delujejo že precej dolgo vrsto let. Mič ri.ANINA RAZGRAJAČI z otvoritvijo restavracije na gradu na Planini pn Sev- nici je Planina kot kraj pri- dobila lokal, kjer se lanko kot gostje zabavajo pozno v noč. Kot kaže pa to ne oo dolgo trajalo, saj se neicaten domačini — morda gostilni- čarji — razburjajo, da ne Di smeli imeti tako dolgo i->d- prto restavracijo, češ, da po- zneje gostje razgrajajo po naselju. To seveda moti do- mačine, čudno, da jih ni motilo tedaj, ko so se gost- je »alkoholizirali« v trgu. Si- cer pa, za turizem vse! M. S. MALI INTERVJU SI'KASUJE: .1. SEVER ODCiOVARJA: KRISTINA PRODNIK Življenje v Matkovem kotu. kjer stoji vaša domačija, se le počasi spreminja. Nekoli- ko več napredka ste doživeli po dograditvi ceste v .\Litkov kot. Vi ste že 16 let gospodi- nja, kaj menite o življenju tu gori? Ko sem se priženila sem izpod Oljševe, so bile tu razvaline. Nemci so na- mreč vse požgali. Z možem sva počasi vse na novo po- stavila; potem si lahko mi- slite, kakšno je bilo življenje, šlo je počasi, vendar nama je uspelo zgraditi stanovanj- sko hišo in gospodarsko po- slopje. Kaj menite o delu in življenju žene na kmetiji v hribih? Ne vem, kaj bi rekla. Resnici na ljubo moram po- vedati, da življenje ženske v dolini ne poznam, ker sem bila rojena v hribih in živim v hribih. Menim pa, da o življenju ženske ne moremo govoriti, ker delo ne pozna razlike. Treba je prijeti, sti- sniti zobe. ženska v hribih mora biti poleg gospodinje še delavka, mati in žena. Po- tem si lahko približno pred- stavljate, kako to izgieda. Midva imava troje otrok, od katerih še ni nobeden sposo- ben pri delu nastaviti svoje rame. Navzlic svojim 45 le- tom in živl.jenju tu gori, sta še, kot sami pravite, dovolj pri moči. da se ne ustrašite nobeno^-a dela. Kako pa z možem gospodarita? Doslej sva zaradi gradnje živela v glavnem skoraj le od prodaje lesa. Ker sva sama za delo, seveda nisva uspela vse.ga tako, kot bi to moralo biti. Vidite tiste njive tam? Mi- slim travnik, nekoč so bile njive. Narava ga jem.'je na- zaj, kajti kot vidite, ga je v teh letih že preraslo grmovje. Morali bi zopet gozd krčiti, žal sama ne zmoreva, tujih rok pa ni za dobiti. Kolikor vem iz pripovedi, so mi tem gosjiodarstvu imeli še pred vojno okrog 40 glav goveje živine in skoraj enkrat toli- ko ovac. Koliko jih imata zdaj \idva? Midva imava 4 krave in eno ovco. Kako je bilo s prodajo goveje živine, verjetno veste. No, letos smo končno uspeli, da mozirska zadruga tudi v našem kotu odkupuje mleko. Zdaj bova verjetno imela tudi več glav v hlevu, že pred tremi leti. ko sem bil pri vas, ste mi pripovedovali med dniiira tu- di o vaših načrtih. Takrat ste mimogrede omenili tudi kmečki turizem. Kako ilaleč ste z nJim zdaj? Malo bližje smo mu. Cesta .sega vse do hiše. Na Pavličevem sedlu so odprli mejni prehod, midva z možem pa sva uspela u''e- diti stanovanjsko hišo tako, da imava urejenih že nelcaj tujskih sob. Prihodnje leto nama bo verjetno dokončno uspelo vse urediti in spre- jeti prve goste. Ob koncu nam še zaupajte tole: ali menite, da bodo vaši otroci z enako ljubeznijo živeli in delali tu gori? Mislim da. Najstarejšo smo poslali v go- stinsko šolo, da bi doma vo- dila vse okrog kmečkega tu- rizma, srednja bo verjetno .šivilja, najmanjša pa je še premajhna, (ia bi o tem raz- mišljala. Tu gori je za vse dovolj kruha. Dovolj velik kos. KONjicg PROTEsf Vest o sklepu zve^. vršnega .sveta, da nama novih cest. J'- zgrajene s pomočjo J mednarodne banke ^ vo in razvoj, izpacti ' Hoče—Leveč in Razdrt,' stojna je tudi med stvom konjiške obeC" tela na veliko ogorčp. nezadovoljstvo. Med ^ ki so poslali zveznenj! šnemu svetu protestj smo, so bili: občin^ijj ščina, sindikalni svet I katere večje gospod^ ganizacije. V pismu j jo, da zvezna vlad sklep prekliče ali pj pi. Z ozirom na pre^ gradnjo nove ceste ^ njiško občino je tudi ska skupščina izoj, la t&mu ustrezno polit OBISK IZ KAMll v prvi polovici oi bodo v Slov. Konjice predstavniki sindikalne« ta in sindikalnih orgiij kamniške občine. Vrni do obisk konjiškim sindikata, ki so bil i? začetku julija v Ka- ŠIVALE BOD( Konjiška delavska ilt je pripravila začetni in Ijevalni tečaj šivanja in jenja. Začel se bo v zaj avgusta in bo trejal f« za to vrstno izobrai« obliko vlada mad deklel ženami precejšnje zania Pot jo je postaje v Celju JJ: po Prešernovi ' . Je povsem i kale tudi izlozp^ ura je bila vec j janje pred ve^, za gl&danje hia^ no za njimi. Toda, vsa pri nekem j^i v Prešernovi u že slabo vid^^'-^ vid mi še ne P Kaj neki je P^'^ „ ste'"" P"J^'- ' SE ŠIRIJO škalskimivi- I r §e do nedav- i^iJez, nastaja iz I večje gradbišče. ^n] 1^"^ zg^aje- ^dvajset novih hiš, ki jih 5 industrijskega ' jjONUS«. Le ne- pa bodo deset '^stavih delavci iz ^TE^J«, tako da 'd^lu nastalo pre- ^j^-o stanovanjsko V. L. 0 BOLJE TRELJA ^ov Konjiške go- kratkim sreča- jdikalnih in strel- ipcij gozdnega ob- lejno-industrijskega ^ Konjice. Potem jjed seboj pomeri- ^ju, kjer so zma- delavci, je bilo 10 prijateljsko sre- j proizvajalci, ki osnoven doho- ifili so, da so takš- ja zelo pomelbna iidi]r, saj je vendar znano, da v sistemih, kakršen je vaš, odločajo v vrhu? FREDI KIENZL, 32, Graz: Po cesti, o kateri vprašujete, se vozim vsak teden. Vajen sem je. Težje pa je za tiste, ki so vajeni dobrih varnih cest. Veliko nesreč lahko pripi- šem prav neustrezni cesti, vsaj vsa čelna trčenja. Da no- ve hitre ceste še ne bo je res škoda, škoda zlasti za Jugoslavijo. O cestni krizi sem seznanjen, le da vsega ne razumem na>bolje, zlasti ne, kako je do te.ga prišlo. Pet Avstrijcev torej tako, kot smo ravno zapisali. Vsi pa so mi posebej rekli, naj nikar njihovih izjav ne upo- rabimo tako, kot da se mešajo v naše notranje politične zadeve. Dajmo, razumimo jih tako! J. Kr. TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEiV\^ ^ .Lil POZORNOSTI OTROŠKIM IGRIŠČEM Ce pogledamo kako malo je v našem celjskem območ- ju urejen-h otroških igrišč, lahko sodimo, da premalo poznamo in cenimo njihovo vlo.go v vzgoji naših otrok. Urejena otroška igrišča so prav tako kot katerekoli kulturne ustanove — zgrad- be, pokazatelj standarda ci- vilizacije in kulture določe- ne družbe. Otročka igrišča imajo velik socialno vzgojni pomen. Pomagajo družini in šoli pri vzgajanju, nudijo otroku možnosti igranja, raz- vedrila in gibanja na zraku, ki ga njihove stanovanjske razmere ne dopuščajo. Otro- kova narava teži h gibanju, toda v kakšnem in katerem mestnem stanovanju lahko najde prostor za izživljanje svojih sil in nagonov! Igri- šča so nujna razširitev sta- novanjskega prostora, k: bi jo urbanisti, gradbeniki in arhitekti morali upoštevati. Sodido ined vaaae ismuMmi- ne objekte javno zdravstve- nega značaja, žal, pa bloki in stolpnice rastejo kot gobe po dežju, vmes pa ne zagle- damo prostora, ki bi bil na- menjen našim otrokom. Ce pa je, je zaseden z avtomobi- li, vrvmi za obešanje perila in podobnim. Otrok bi ^moral biti naj- manj tri do štiiri ure dnev- no na zraku. Večina naših mater je zaposlena, prezapo- slena, da bi v svoj dnevni program dela lahko zajela vsakodnevne sprehode in ig- re z otrokom v naravi. Kot posledica splošne prezapo- slenosti in drvenja za neki- mi dobrinami je nezadovo- ljen otrok. Večino dneva pre- živi v zaprtem prostoru ob igračah ali ne, ob knjigi, te- levizorju, ali pa brez siste- matične zaposlitve dela pra- vo napoto. Nekateri starši otroke nepremišljeno požene- jo ven, na stopnišče, cesto, ali na dvorišče, ki bi lahko bilo igrišče. Tu se začne ti- sto, česar nismo veseli. Po- dijo se sem in tja, zelo radi se gredo streljanje izjza vo- galov, eni se vozijo s kolesi in povzročajo prave nezgode, nemalokrat pride tudi do pretepov in zmerjanj, čemur so priča vsi otroci dvorišča. Starši in učitelji se potem večkrat razočarani sprašuje- jo, kje je otrok pobral to ali ono, saj pri njih tega nikoli ni videl ali slišal. Otroci se sami od sebe redko tako pa- metno zaposlijo, da bi bilo za njih vselej koristno. Po- trebujejo določeno vodstvo, nadzorstvo in seveda nena zadnje material, sredstvr. igrala za svoje zaposlitve. Da bi kolikor se da Okrni- li negativne vplive ceste, dvorišča in ostalih skritih sovzgojevalcev, ki močno vplivajo na oblikovanje na- ših otrok, razmislimo, kako v mejah možnosti urediti otrokom pogoje zdrave igre in razvedrila. Rešitev tega ni nujno vezana na velike ma- terialne izdatke, pri čemur se ustavi veliko lepih načr- tov, dovolj bo nekoliko več razmišljanja, dobre volje in sodelovanja stanovanjskih in krajevnUi skupnosti, ki bi v reševanju tega lahko odigra- le pomembno vlogo. Pri sa- mi ureditvi igrišč bi morali sodelovati vzgojitelji, psiholo- gi, arhitekti, zdravniki, star- ši in drugi. V vsaki gradbe- ni dispoziciji bi morali upo- števati pogoje, ki pridejo pri tem v poštev: lega, veli- kost, ekonomičnost, estetika, vrtnarski, finančni poboji in podobno. Pri legi se mora- mo ozirati zlasti na oddalje- nost otrok ki bi,, na igrišče prihajali, varnost pri igri od prometa, higienske razmere, da na igrišče ne bi segali prah, d'm, industrijski plini in podobno. Prostor naj b; bil večji del dneva sončen, tla po možnosti naravna, su- ha in obraščena s primerni- mi nasadi, drevjem ali gr- niovjem, ki bi lahko služili kot naravna sredstva otroko- ve igre. Otrok se bo najbo- lje počutil v prostornem, na- ravnem okolju. Stvari, ki bi na igrišču stale, bj morale biti funkcionalne in primer- ne za otroke vseh starosti in stopenj. Na igrišča priha- jajo otroci od 3. do 15. leta starosti. Zelo dobro se obne- sejo peskovniki. Otroci si v njih razvijajo ročne spret- nosti, fantazijo in ustvarjal- nost in se v njih zelo radi zadržujejo. Ce bo v njih kre- menčev ali vodni pesek, se mamicam ne bo treba bati, da bi se v njih preveč luna zali; sicer pa je obleka za igro problem, ki je tudi po- treben obrav^nave. Tudi gugaln^ce so otro- kom zelo priljubljene. Spret- ni starši jih laliko sami na- pravijo. Visoke ali nizke z desko. Ce so pravilno nare- jene, na njih ne bo nevarno- sti. Plezala so za otrokovo gi- banje na igrišču zelo pri- merna in koristna. Na njih premaguje otrok določene fi- zične napore, strah, si utrju- je mišice in si pridobiva do- ločene spretnosti, ki mu bo- do koristile v vsakdanjem življenju. Tobogan je že pra- vi luksuz naših igrišč. Otro- ci ga imajo zelo radi. Res je, da si bodo na njem prej kot sicer dodelali hlače, vendar bo za njihovo dobro razpo- loženje in razgibanje treba tudi to žrtvovati. Lahko bi še ^ opisovaM igrala, i^j ^ jo že naše trgovine vendar ostanimo j ^ preprostejših, s kate^! mo lahko z manj šili trenutni probl^^ igrišč. Naj nekateri urabai^ arhitekti še tako on^ estetskem videzu katerih se nahajajo sta^ j barvani avtomobili^ cevi, sodi, škatle,' drevesa in podobno^« trdim, da so najbolj'JB jeni' predmeti otroko^B Zadovoljujejo njegovo^ plat ne samo težnjo nT banju, temveč po i^-^^ ' igri. ustvarjanju in O iranju. Ne zavedamo se dajo koristiti take u razvoj otrokovih spretnosti in sposobnoj-: se izražajo v rijegoven," skem delu in še kasneje Otroci nam bodo hv^ ■ za trud, ki ga bonto •, vložili. Morda bomo sti' ki jih bomo sami, z njiiu, sodelovanjem, naredili bolj cenili, kot če bi ji ■ tove kupili v trgovini. ' še enkrat naj torej p-^ ■ rimo, da brez našega ' stva, udeležbe in nadzo:? problem igrišč ne bo Pt' Za naše otroke gre, n prosti čas moramo pa.T, organizirati, da ne bod. padli določenim nezij nim vplivom, katerih 5 dice bomo kasneje teško pravili. Prof. A. Ceu , SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJeJ NEDEUSKI PIKNIK Ne glede na to. da smo nedeljskemu izletu v naravo prilepili bolj »ugleden« izraz piknik, pa je namen takega pobega pred mestnim tniščem in vsakdanjimi delavniški- mi skrbmi, še vedno nespremenjen. Spremenile so se le naše navade, če smo se včasih na nedeljski izlet odpeljali s kolesom in .je mati položila v mrč'žo nekaj kruha, kos slanine in kakšno jabolko — če smo na prtljažnik zvili staro deko, .je bilo že posebej imenitno — so nedeljski izleti druge polovice d\ajsetega stoletja čisto drugačni. Včasih prav zares pretiravamo. Toliko, da ne vzamemo s seboj še vaze z umetnimi marjeticami.. . NAMEN IZLETA To, da ima vsak izlet ve; namenov, je menda jasno Prav bi zato b^lo, da tuci svojemu določite kakšnega. % če bi se radi razgibali, potem izberite tak kraj, ki vam bo nudil možnost kak- šnega daljšega sprehoda, ah pa morda »pohoda« na kakš- no bližnjo planinsko posto- janko. Lenuhi lahko varuje- jo roštilj, vsi ostali pa se bodo po nekaj urah vrnili ravno prav lačni. 0 če imate s seboj kaj navdušenih kopalcev, potem je gornji tok Savinje kot na- lašč, da si ohladijo — na- vdušenje . . . % če radi igrate_ karte — potem jih pustite "doma . . . % Če se radi zabavate še s čim drugim kot s čevapčiči, potem pa se ustavite kje ob vodi, kjer je dovolj kamenja in se pojdite igrat »kozo- klamf« (opis najdete na kon- cu sestavka). Torej, na nedeljski izlet rajši ne pojdite kar v tri dni, saj se vam sicer lahko zgodi, da boste pol dneva iskali primeren prostor, na- to pa se lačni in slabe volje ustavili v najslabšem. Se nasvet za družino z otroki: najbolje bo, če na iz- let povabite prijatelje, ki imajo otroke, s katerimi se vas.: dobro razumejo. Ta- ko bo izlet zabaven tudi za mladino, vam pa se ne bo treba igrati s hčerkinim me- dvedom. To pa seveda ne po- meni, da morate med otro- ki in odraslo družbo poteg- niti špansko steno. Piknik bo zabaven predvsem tedaj, če bodo tudi otroci nosili drač- je in če boste tudi sami kdaj stekli za žogo \ PRTGLJAGA — (NE) PO- TREBNA POKORA Ker piknik ne traja dlje k9t en dan, ni treba izpraz- niti omar in stanovanja, da bi se »bolj prijetno počuti- li«, če imate avtomobil, bo- ste seveda vzeli s seboj zlož- ljive stole in morda še mizo. Tudi cerado porinite pod se- dež. Prav vam bo prišla. Ce ste se odločili, da boste zu- naj kaj dobrega spekli, ne pozabite na raženj, čeprav se tudi v naravi da lepo impro- vizirati. Včasih je piščančje stegno, ki je nekoliko osmo- jeno in diši po dimu, celo bolj okusno kot tisto, ki ste ga spekli po vseh kuharskih navodilih. Bencinski gorilnik lahko pustite doma — kavo boste skuhali kar na mreži, kjer ste pskli meso. Malo delj bo trajalo, pa nič zato. če so zraven majhni otro- ci, privoščite jim vedro vode, morda celo banjico, da bodo v njej čofotali. če imate okrogel plastični bazenček, jim ga lahko napihnete, in veselja bo na pretek! Najtežje je s posodo! Ni- kar ne nosite s seboj krož- nikov! Razbili se bodo in tudi prostora zavzamejo, da je joj! Lepo ubogajte rekla- mo »za piknik vse iz papir- ja« in se opremite s papirna- timi tasami, servietami, pa- pirnatimi brisačami in po- dobnimi praktičnimi pripo- močki. IN KAJ BOMO JEDLI? So ljudje, ki merijo uspeš- nost piknika v tem, koliko kilogramov mesa za čevapči- če so spravili v želodce, ko- liko litrov vina in piva so spili in koliko časa so potem zadovoljno podremavali. če ste se že odločili za ra ženj, potem res ni treba spe- či pol vola, da boste siti. Rajši se odločite za več vrst mesa. Recimo: rečne ali morske ribe, kotleti, ražnji- či, piščanec 1 svoj kamen. Izberete čuvarja m fstožčastega kamna, fctl ga postavili na plošM ga). V primerni razdalji koze potegnete črto, koder igralci ciljajo * 20 in jo poskušajo na tla. Čuvar kose mora st ga podrtega varovt čimprej postaviti fii hkrati pa varuje tudi mne igralcev, ki zdaj okrog koze. Igralci poskušajo * trenutku priti do kamnov. Vendar so ^ le dotlje, dokler je na 'tleh. Kajti, če j'i^ var koze udari, ko j^' za že postavljena, pos^ počasnež, naslednji koze. čuvar koze seveda " celotnim potekom i?''*' zi, da lahko katerega^ igralcev ujame, kajti ko le-ia kamen odin^' sme tudi pobrati in tudi priložnost za čui^^ koze, da se znebi si- neprijetne funkcije. čuvar jeva moč nad^^ mni preneha v '''''""^j ko so se svojega ''^^' dotaknili in ob njen^^ čepnili. Ko postane čist«, čuvarju po^^^ za črto, kjer se oblast neha in no^^M te igro. Zapleteno? % če igro nekoliko pO ^ prikrojite, nič hud^^ 10 (i. av.gust i;)69 STRAN T A PRAVI INU TAZIELI olemone-Shegen. PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV: Trečala sem COPRNiCE takole prebiram »Ta taziell Celemone- j, ne morem mimo te- I ne opišem vsaj dva fci sem jih v mla- j^ivela na domačiji, jiio nekdaj stanovali, jbergu so še tik pred jletjem sežigali coprni- j ta kraj je pogosto ena velika, grda žaba, meni ni in ni hotela jti s poti. Enkrat sem ieleznimi vilami nek^j- jabodla, vrgla čez ce- i koder je prihajala, ja tem je prišla k me- i_ že pred 40 leti umr- ira, razcapana žena, re- iLizika, Lizika, kaj si [orila, toda preslaba n ti ne morem nič na- li Odšla je domov, me- ,so sosedje po tem do- [povedali, da je coper- Fendar pa mi ni niko- storila! {i slučaj: Oče me je |na Sladko goro po ne- Bsarja. Dasira-vno sem e velikokrat pri teh Ijnadeh, tega dne nisem in nisem mogla iz gozda priti, ker so me copernice nosile po grmovju, po drevju, obra- čale na glavo, me ščipale in grizle, rekoč: to je za našo Mico! Drla sem se na ves glas, a ni nič p>omagalo. Te- daj se pa spomnim: slečem hlačke, se pomokrim v levo roko in napravim okrog se- be tri kroge ter rečem: »Pre- klete copernice, tristo let me boste pustile na miru!« In kot bi trenil, ni bilo ničesar več, nobenih bolečin, vse ce- lo, le noč se je približevala, čeprav sem šla od doma kmalu po kosilu. Ucvrem jo domov in med potjo sem se večkrat prekrižala. Doma sem povedala, da so me pestile copernice in da nisem mog- la priti do tesarja. Drugi dan je šla mama k njim in po- vedali so ji, da so slišali prej- šnji dan v gozdu pred hišo direndaj, vendar si niso upa- li iti pogledat. Od tedaj imam pred co- pernicami mir! LIZIKA KREGAR LOVČEVE PRIGODE stari lovec pripoveduje: Ko sem šel nekega večera čakat lisico, bila je lepa zim- ska, mesečna noč, zelo mrz- lo je bilo, da je celo sneg zmrznil, in sem prišel na kraj, kjer naj bi bila lisica, sem se vsedel na hrastov štor, dal puško čez kolena (pripravljena je bila za strel) in tako čakal. Zaradi mraza sem bil debelo oblečen ln ni me zeblo. Po daljšem ča- kanju sem malo zadremal, kar pa ni bila moja navad;: Ko tako s klobukom na gla vi začnem v polsnu kimati, naenkrat zaslišim neki šum. Pograbim pu.ško in misleč, da je lisica, vsekam v smer, kjer se je kakih 20 metrov stran po bregu hitro (xida- Ijevalo nekaj ornega. Hitro sem vstal in šel pogledat, kakšen plen je obležal malo niže od mene. Pa kaj sem zagledal! Namesto lisice je ležal moj prestreljeni klobuk, kateri mi je, medtem ko sem dremal, padel z glave in se zakotalil po bregu. Jaz pa v polsnu mislim, da je lisica in ustrelim — lastni klobuk. D. M VRAŽE Včasih so pravili, da mo- raš vzeti iz butare, blagoslov- ljene na sveto nedeljo, tri vrste šib in jih zatakniti pod vsako streho. Tisto leto se ni treba bati, da bi strela udari- la v takšno poslopje. Dekle, katero je hotelo spoznati bodočega moža, je moralo na sveti večer, ravno opolnoči pomesti hišo. Nika- mor se ni smela ozreti prej, dokler ni pomeLla, šele pri vratih se je ozrla nazaj po hi- ši. Tisti, katerega je potem dobila za moža, je sedel v ko- tu za mizo. Pavla Lojen, Planina 26, Ljubno [Služabniki store po ukazu. Ribelj, ukročen, dal se je ^ ugovora, brez daljše brambe, tiho zvczati in odpe- P: Odliajajp je pogledal na stran. Gornik je vzdigoval *)" iičer s tal, a obraz starčev ni bil nič izpremenjen, ^'^ kakor zmerom. Ribljev pogled je veljal Tatenbahu je divji, kakor bi hotel reči: »Čakaj, vidiva se šel« ^ tisto popoldne .je bil Ribelj zvezan, na voz naložen * Konjice odpel.)an. Tamojšnji oskrbnik Simon Juda je dobil od svojega gospoda Tatenbaha ukaz, Rib- ^ varnem zaporu imeti in zato skrbeti, da .se stvar " izve, sicer pa reči, da je Ribelj svojega gospodar.ja J'^'ike dcnar.je prekanil, na svojo roko prodajaje les iz ***'nskih gozdov. ^^■ornikova hči Marijahica je nevarno zbolela na vro- ' '^tara dekla iz Visovelj je bdela pri njej in moHla. ij^^e pak je osoren in nezgovoren po dvorišču in po .""^ih lazil, ko je na večer tudi Tatenbah odšel. Kaj se zakaj se vse to zgodilo, tega ni razumel. Prav mu ni ,,' le. A naučen je bil pokoren biti in bil je. Ko mu je iil''^hom stara dekla povedala, kaj se povzema iz dekli- ). besedi, katere v svoji bolezni ncsvesli govori — vr- stari Gornik jezen svojo kapo v kot, poklical enkrat ^^diče. pretepal pse na dvoru, pastirje laisal, kmete, ki so v grad prihajali, skozi duri ven (metal) — a proti gospodi ga ni nihče čul nobene besede govoriti. Bolj pogosto kot prej pak je starec hodil v klet, kjer jc bilo, kakor kronike natanko povedajo, štiri tisoč veder Taten- bahove.ga vina. DVANAJSTO POGLAVJE Po neprijetni sceni s svojim možem in ^lotico Zrinj- sko na Račjem gradu Tatenbahova žena ni hotela ostati doma. 8 svojim mladim sinom .Antonom je šla k svoji prijateljici Regini Purgstalski, rojeni Glaer na Rie.^etsbur- gu, ženi deželnega svetovalca Erncsta barona Purstala. Tej edini je tožila svojo nezadovoljnost, ž njo .je biia prej in pozneje v pismeni zvezi in nekoliko teli pisem se je še do današnjega dneva rešilo. Na Konjicah .je torej vladal oskrbnik Simon Juda Stupan sam. Ta človek, majhen in suh jnožak, je bil po BuKovač- kem precej v politično stvar Tatenbahovo zamotan. Ker se mu je obetalo, da bo, ako se reč srečno zvrši. tudi on svoj račun našel, in posebno ker je bil sam domačin in po rojstvu kmetskega rodu — dopadalo mu je kaj takega, kakor veliki upor in velika domača država Jako zelo. Zato je med prebivalstvom pridno delal za namenjeno svrho in bil med kmeti v poslednjem času prilično pri- ljubljen. Ker si je bil še preveč v svesti, da sam veliko vlogo v velikanski stvari igra. no.i^il je glavo pokonci in imej -je teha in onega svojih sovražnikov na rovašu. kate- rim .je vsem maščavanje obljubil, kadar čas pride. Eden tistih ljudi, katerih Stupan ni rad imel, bil je Baltazar Ribelj. Ta je njegove račune pregledoval in mno- gokrat je Stupan imel sitnosti ž njim. Ker je bil Ribelj vedno pri grofu, bal se ga je Simon Stupan in je bil poni- žen in pokoren, dasi je mislil v svojem srcu: »Kako bi te jaz stri, ko bi te mogel in smel!« Lehko je torej pi-esoditi, kako neizmerno veselje in zadoščenje je oskrbnik konjiški, gospod Stupan, imel, ko so mu bili po noči iz Podčetrtka na vozu zvezanega nje- govega sovražnika Baltazarja Riblja pripeljali in ukaz grofov izročili, naj ga zapre in v ječi hrani tako dolgo, do- kler drugega ukaza ne dobi Roke so se mu od veselja ti*esle, ko je veliki ključ od ječe ogledoval, s katerim je s svojo usodo vdanega in ka- kor duševno topega Riblja zaprl. Kadar je opoldne hlapec, ki je obenem jetničar bil, Riblju nosil jesti, stopical je Stupan mnogokrat ž njim, da bi ujetnika pikalno povprašal, kako mu je, ali se ima kaj pritožiti? In ko ,je nekoč zapazil, da je jetničar preveč prijaz- no in premno£o z ujetnikom govori, brzo je upotrebil_ svojo .gospodarsko oblast ter hlapca-jetničarja iz službe spodil. To je bilo pač slabo preračunjeno in bolje bi bilo za Stupana, da bi si bi! prej premislil. Nekaj dni kesneje se namreč na Konjice pripelje iz Clelja gospod Pavel Ahac, veliki sodnik ali, kakor se je ta- caš po nemški imenoval, »bannrichter« v okraju ali če- tvrtu (viertel) celjskem. Pavel .Ahac je bil oblasten gospod. Ko cesarskega sodnika so se ga bali celo plemenitaši, kajti z možem, ki je naravnost s cesarskimi namestniki in celo ministri ne- posredno občeval kakor on, moralo se ,je rahlo postopati. V konjiški grad prišedši, vprašal je po gro,fu in potem po grofici Ko mu Stupan razloži, da ni ni enega tukaj, nevoljno mrmra. »Vi imate prejšnje.ga grofovskega tajnika Riblja zapr- tega?« pravi črez nekaj časa sodnik. Stupan, ki je imel nalog o tem ne govoriti, začudi se in taji. Sodnik-mu pokaže, a brati ne da. majhen listek. Pisa- nje je bilo od Riblja. Spodeni hlapec ga je bil v Celje ne- sel od u.jetnika. Ker .je Ahac iz pre.jšn.jih časov Ribl.ja po- znal in spoštoval, šel je takoj v Konjice, da bi mu poma- .?al. Simon Stupan je debelo gledal, začuvši to obtožbo. Pač se je bal velikega sodnika iz Celja, a ravno tako se .je takoj spomnil, da je Tantenbahov sluga in zdaj n,}egov pooblaščenec. Zato je Pavlu .Ahacu možato odgovoril: »Mi že vemo, kaj delamo Moj gospodar, gospod grof, ima pravico svoje nezveste služabnike kaznovati, kakor hoče. In ta Ribelj je velike prevare storil v prodajanju lesa iz gozdov; on je malopridnež, zato ga kaznujemo.« »Čast visol;orojenemu grofu« — odgovori Pavel .Ahac — »ali vsi mo pokorni cesarju in tak mož. kakor je go- spod Ribelj, mora presHšan in sojen biti. O grofu se mar- sika j govori, kar cesarju morda ne bi bilo všeč — jaz vse- ga tega ne verjamem — ali povejte mu, da želimo stvar preiskati. In jaz sam bi rad z Rlbl,jem govoril.« »Kaj. o grofu Tatenbahu se govori?« vpraša Stupan hud, a vendar bled. »Nič hudega nisem hotel reči« — pravi sodnik. ».Ali o Riblju ne morem vergvati, da bi bil v gozdih pregrešil se. Tu morajo tudi druge stvari biti ali pa niso. Jaz bi se rad prepričal. In ko bi bil grof tukaj, gotovo bi mi to do- volil.« Oskrbnik Stupan je bil tu v zadregi. Poznal je oblast celjskega sodnika in samovoljno mogočnost Tatenbahovo ter svojo odgovornost. Vendar ni do!go dvomil, kaj mo je storiti. Nadal.ievan.je prihodnjič 6. avgust 1969 SfRAN 11 tedenski _L^:__' - • ■ • V Bukarešti seje v soboto za en dan ustavil neki Ric- hard Nixon, ki je o njegovem obisku Tass poročal v dvanaj- stih besedah, vzhodnonemška agencija ADN v šestih vrstah, v bolgarskem tisku pa o njem sploh niso izgubljali besed .. . Niso vsi za na Luno, nekateri pa so! Marsikje po svetu le- talske družbe že sprejemajo rezervacije za polete na Luno. Pred kratkim smo brali, da se je našlo precej kandidatov v Frankfurtu, zdaj pa smo zvedeli, da ni treba gledati tako daleč. Air Canada v Za- grebu ima že več kakor 60 prijav . .. Sicer pa je šal na rovaš Lune še veliko. Neki arabski fant iz Tanzanije je pisal v Ameriko: Rad bi imel parcelo na Luni. Prosim, po- vejte mi, kako bi jo dobil. . . A nekateri razmišljajo tudi z druge plati. Neki Američan je pisal: človeštvo ima tri veli- ke probleme: 1. naglo nara- ščanje prebivalstva, 2. lakota, 3, vojne, šele ko bi prišli tja do 649. problema, pravi ta mož. bi si smeli privoščiti raziskovanje vesolja ... Med- tem pa si vesoljci, ki so po- leteli do Lune in pristali na njej, želijo — sonca in sveže- ga zraka. »Ko pridem iz ka- rantene,« je rekel Michael Collins, »se bom sončil od zore do mraka. . .« Amei-iški senator Kennedy je s pro- metno nesrečo, v kateri je izgubila življenje njegova so- potnica, postavil na kocko svoj ugled in politično karie- ro. Pravijo, da so v kuloarjih ameriškega Kongresa zadnje dni več govorili o tem kot o poletu na Luno. Malce preti- ravajo — marsikje drugje za tako nesrečo še zvedeli ne bi.. . General de Gaulle uži- va zasluženi pokoj. A mnogi pravijo, da se bo stari general poskušal vmešavati v franco- sko politiko »dokler bo difial«. V francoski vladi ima de Gaul- le vsaj enega »fanatičnega pri- staša«, trdijo . .. Pred priho- dom predsednika Nixona v Bukarešto so delavci noč in član dograjevali mednarodno letališče Otopeni pri Buka- rešti, da bi bilo pripravljeno za sprejem uglednega gosta. Če bo Nixon kdaj obiskal Ju- goslavijo, bi ga nemara kaza- lo povabiti na vožnjo po slo- venskem cestnem križu .. . Obramba proti toči Zbiranje denarja za nakup osnovnih sredstev - Zaradi prispevkov ne bi smeli odlagati uresni- čitve dobrih načrtov - Stroški bodo veliko manj- ši kot škoda, ki jo povzroča toča Odbor za pripravo obram- be proti toči v severovzhod- ni Sloveniji je pripravil na- drobne račune za nakup i^a- darjev in druge trajne opre- me. Za ta osno\'Tia sredstva bo treba zbrati 906.000 din. Za stroške delovanja obram- be proti toči pa bo vsako leto potrebno še približno dvakrat toliko. Kmetovalci in go.spodarstveniki na obči- nah zdaj razpravljajo, kako zbirati ta sredstva- I Obramba proti toči s tremi radarji lahko zajame po oceni strokovnjakov kar 355.000 hektarov zemljišč v desetih občinah severovzhod- ne Slovenije, če nekatere obrobne občine ne bodo ho- tele takoj sodelovati, pa naj bi zajela 200.000 ha zemljišč v šestih občinah, in sicer Maribor. Lenart, Ptuj, Or- mož, Ljutomer in Radgona, Po lastni odločitvi se jim lahko pridružijo še štiri ob- čine: Slovenska Bistrica. Slovenske Konjice, Murska Sobota in Lendava, Preko teh meja pa s tremi radar- ji ne bi mogli uspešno od- krivati nevarnih oblakov, ki prinašajo točo. Po izkušnjah v nekaterih državah, zlasti v Sovjet.ski zvezi in ZDA, je dobro or- ganizirana obramba proti toči zelo uspešna. Sicer ni popolna. Sovjetski strokov- nj.aki pa dokazujejo, da so na hranjenem ozemlju pre- prečili 70 do 90 odst. ško- de, ki bi jo povzročila toča, če ne bi z raketami razbili nevarnih oblakov. Torej so preprečili nekajkrat več ško- de, kot so imeli stroškov z obrambo ■ Nekaj izkušenj imamo tudi pri nas v Vo.ivodini. Po teh uspehih so obrambo pro- ti toči letos razširili na veli- ki del ravaiinskega ol>moč,ja republike Hrvatske, V seve- rovzhodni Sloveniji pa raz- pravljajo, kako bi pripravih vse potrebno do prihodnje pomladi. Strokovnjaki nima- jo pomislekov. Poiskati je treba le še denar. Svet za kmetijstvo v ma- riborski občini je menil, da bi družba lahko prispevala vsa potrebna sredstva za obrambo proti toči preko sklada za fcmtijstvo. Kme- tijstvo je namreč veliko na slabšem kot druge gospodar- ske dejavnosti. Nekatere ob- čine pa še nimajo takega sklada. Kdo naj prispeva tam? O tem bodo odločale občinske skupščine. Ne bi se pa smelo zgoditi, da bi skupščine preprosto ugoto- vile, da denarja ni in je tre- ba obrambo proti toči odlo- žiti. Stroški namreč niso ta- ko visoki, da bi z njimi lah- ko opravičevali tako odlaša- nje. Po najnovejšem predlogti odbora za obrambo proti to- či bi bilo treba letos prispe- vati od enega hektara vino- grada — računano za sedem občin — 29 din. kar je pri- bližno le 10 litrov vina ali nekaj več mošta. Za hektar njiv in vrtov bi bilo treba prispevati 8 din — 6 kg pše- nice — sadovnjaka 10 dm, travnika le Z din in gozda en dinar. Ce občine nimajo denarja v svojih proračunih in skladih, bi se bilo treba o tem dobro pomeniti tudi s kmeti. V mnogih krajih so se kmetje odločili za samo- prispevek za gradnjo cest, šol in drugih skupnih naprav. Obramba proti toči je za njih veliko pomembnejša. Zato gotovo ne bodo oklevali, če- tudi bodo morali sami nekaj prispevati. Mnogi so se že prepričali, da jim toča po- vzroči 100 ah 200-krat več škode, kot bi znašal letni prispevek. B Sicer bi bilo prav, če bi vsa sredstva za obrambo pred točo prispevale občine. Zlasti v sedanjih neugodnih razmerah za kmetijstvo. Pri zbiranju malih prispevkov od kmetovalcev bo namreč tudi veliko stroškov. Obram- be proti toči pa nikakor ne bi smeli odlašati z izgovo- rom, da nekatere občine le- tos nimajo denarja za tak namen. JOŽE PETEK NIXON V BUKAREŠTI — Ameriški predsednik Nixon je ob koncu svoje azljstj evropske turneje prispel v soboto na enodnevni obisk v Bukarešto. S tem je^ munija vnovič manifestirala svojo neodvisno zunanjo politiko. Bukarešta jed| xona sprejela izredno prisrčno. Na sliki: predsednika Nixon in Ceausescu na nal z letališča. v Telefoto: ]jm tedenski zunanjepolitični pregki Stvaren Odnosi z Zvezno republiko Nemčijo postajajo v zadnjih letih vse pomembnejši člen v jugoslovanski zunanji poli- tiki. ZR Nemčija je edci na- ših najmočnejših zunanjetr- govinskih partnerjev in vse kaže, da se bo gospodarsko sodelovanje v prihodnje še razširilo in poglobilo. V ZRN imamo četrt milijona delav- cev, ki so bili doslej slabo zaščiteni ali pa sploh neza- ščiteni. ZR Nemčija .^e na- posled država, ki postaja vse pomembnejši činitelj v ev- ropski politiki, v katero se čedalje aktivneje vključuje- mo tudi mi. Z ZR Nemčijo nas »veže« tudi nekaj zelo resnih ne- rešenih problemov. V tej dr- žavi deluje vrsta teroristič- nih organizacij, do katerih so ponekod še danes nena- vadno popustljivi. Z ZR Nem- čijo tudi še nismo mogli urediti vprašanja odškodnine žrtvam fašizma. Pri taki strukturi odno- sov med državama je mogo- če doseči napredek le / red- nimi, izrazito delovnimi sre- čanji na različnili ravneh. Ta- ko srečanje je bil obisk na- šega zunanjega ministra Mir- ka Tepavca v Bonnu. Tepa- vac je s tem vrnil obisk svojega zahodnonemškega ko- lega Willyja Brandta, ki je bil pri nas lani poleti. »Rekli smo vse, kar misli- mo, da mora reči Jugoslavi- ja v tem trenutku,« je ob vrnitvi v Beograd izjavil Te- pavac, ki v odnosu do novi- narjev nadaljuje tradicijo ne- posrednenga in širokega so- delovanja, kakršnega je po- stavil Marko Nikezič. In res je dialog, ki se ni odvijal samo med Tepavcem in Brandtom, ampak tudi na ravni veleposlanikov in stro- kovnjakov, zajel celoten spek- ter vprašanj iz dvostransldh odnosov. K temu je pripo- mogla tudi dobra volja na nemški strani. Nekatera vprašanja smo z Bonnom uredili že pred obi- skom državnega sekretarja za zunanje zadeve. Tako bo- do naši delavci v ZRN ver- jetno že s 1. septembrom postali praktično izenačeni z domačimi delavci. Dobili bo- do tudi enourno televizijsko oddajo, ki jo bo posredova- la kolnska televizija. Razen tega bomo na ozemlju ZR Nemčije odprli deset novih konzulatov in konzularnih pisarn. Med Tepavčevun obiskom so podpisali sporazum o kul- turnem in znanstvenem so- delovanju in sporazum o us- tanovitvi zahodnonemških in- formacijskih centrov v Jugo- slaviji. A najpomembnejše je to, da so se dogovorili o sklenitvi sporazuma o ckstra- diciji, se pravi o medseboj- nem izročanju ljudi, ki jfi^ išče roka pravice bodisj • ZRN bodisi v Jugoslaviji, Ta sporazum je v sedanj, trenutku zelo pomemben.' to, da državi takega spoi zuma nimata, so se sklice, le zahodnonemške oblast, i niso hotele izročiti Anit Penaviča, zločinca, ki je i deloval pri lanskih atentai na železniški postaji in kinu v Beogradu. Malo pn Tepavčevim prihodom je i radi Penaviča nastal sil mučen položaj, ki bi bil si raj skalil ozračje meil o skom, ali pa obisk sjil onemogočil. Miinchensko i dišče je namreč Peiuii ponovno izj^ustilo — tei najbrž ni botrovalo samo' da Jugoslavija in ZRN mata sporazuma o eksira ciji. Ce je dobre volje i veliko na zvezni ravni, to pomeni, da je enako veli na nižjih ravneh, S sklenitvijo spora.:ui bodo taki primeri v piilio nje odpadli. Ne gre le Penaviča. Prav to, da kaži v Bonnu pripravljenost gladiti odnose z Jugoslafl namreč nasploh ni po v« raznim terorističnim or;'* zacijam, ki se ne boje tega, da bodo politično grubile tla pod nogami. pak predvsem tega, f'a i bo začela zahodnonemška P licija trše prijemati. Nekatera pomembna vp' sanja so ostala še vedn" ' rešena. Predvsem velja n;" niti vprašanje odškodni Toda tudi v teh vpraša* so se med obiskom oditrj pogovarjali. »Nismo p"'*'' povedati,« je rekel T*'?^*^ ob vrnitvi, »da je to en«.' med vprašanj, ki nas tf^J' zanimajo, da ne morem" ^ pustiti v teh svojih zalit^*^ in da pričakujemo, da v interesu dobrih in tf^"j boljših odnosov med dr-*., ma iskali način, kako uV'" tudi na nelahek problc^;, je tako moralne kot po'''"' in materialne narave.« ^ Iz obiska je izzvenelO' Brandtov obisk pri "^''.^ Tepavčev obisk v ZRN zaključena celota, ai^p:'''' dva člena v verigi j*^^^ posvetov. Zato je priča'' ^ ti, da se bodo vprašanj*' še bremenijo naše odno^ ' ^ prihodnosti postopoi«''' ^ takšni ali drugačni uredila. TELEGRAMI VVASHINGTON — Ameriški predsednik Richard Nixon se je vrnil s turneje po nekaterih drža- vah Azije in Evrope. Najpomeb- nejši postanek je imel v soboto in nedeljo v Bukarešti, kjer so ga sprejeli tako, kot ne pomnita ne Bukarešta ne Nixon. Romunija je tako vnovič manifestirala svo- jo neodvisno zunanjo politiko, Ni- xon pa je poskusil aktivno prido- biti točko v politiki do Vzhoda. BUKAREŠTA — Kongres romun- ske komunistične partije, ki se je začel v torek v Bukarešti, je še ena manifestacija romunske neod- visnosti. Romunska partija je namreč na ta kongres povabila prav vse komunistične in delavske partije na svetu. Od pomembnej- ših ne bosta poslali delegacij al- banska in kitajska partija — ven- dar ne zato, ker bi bili sprti z Romuni. CASTELGANDOLFO - Poglavar rimsko katolišče Cerkve papež Pa- vel VI. se je vmil s tridnevnega obiska v Ugandi. Med obiskom je skušal spod-buditi Nigerijce in Bia- frane k mirovnim pogovorom, vendar še ni znano, ali je imeJ pri tem kaj uspeha. PHNOM PENH — Princ Siha- nuk je odstopil kot šef kamboške države, pač pa je ostal voditelj vladajočega političnega gibanja. O- pazovalci se zdaj sprašujejo, ali se bo Kambodža politično kam nagnila, tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Zahtevamo, da ZIS spremeni krivični sklep o cestah! ■ POSOJILO TUDI ZA SLO- VENSKE CESTE! —Republiški iz- vršni svet je v četrtek razpravljal o položaju, ki je nastal v zvezi s sklepom zveznega izvršnega sveta, da se mednarodni banki za obnovo in razvoj predložijo v odobritev za četrti del posojila le cestni od- seki Beograd — Novi Sad, Saraje- vo — Zenica Ped — Priš/cina — Niš in Bar — Ulcinj, ne pa odseki Ho- če — Leveč in Postojna — Razdr- to. Republiški izvršni svet je pri tem ugotovil, da je omenjeni sklep ZIS krivičen in neodgovoren ter je povzročil v Sloveniji vznemirje- nje, ogorčenje, občutke neenako- pravnosti in izigravanja. Poudaril je, da je modernizacija ceste Šen- tilj — Nova Gorica izrednega po- mena za ekonomski, zlasti pro- metni in turistični razvoj celotne Jugoslavije ter za povezanost Slo- venije z drugimi našimi republika- mi. Republiški izvršni svet spričo tega zah,teva, da zvezni izvršni svet nujno ponovno razpravlja o svoji odločitvi ter uvrsti v IV. posojilo pri mednarodni banki tudi cestna odseka Hoče — Leveč in Postojna —- Razdrto. To zahtevo i-epubliške- ga izvršnega sveta enotno in naj- odločneje podpira vsa slovenska javnost. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je v svoji iz- javi novinarjem Dela, Radia in Primorskih novic dejal, da se po- vsem atrinja z odločnimi stališči delovnih ljudi v Sloveniji, da je nujno hitreje nadaljevati gradnjo cest. Vendar pa zvezni izvršni svet svojega sklepa ne more in noče spremeniti, ker bi to zavleklo raz- govor z mednarodno banko o po- sojilu. Dejal je, da bi moral biti sklenjen nov družbeni dogovor med republikami, če bi hotel ZIS zdaj karkoli spremeniti, ker je bil seznam predlaganih cestnih odse- kov sestavljen na podlagi enako- pravnosti republik in njihovega družbenega dogovora. Izjava Mitje Ribičiča ni zado- voljila slovenske javnosti, ki sma- tra, da je bil Ribičičev odgovor ne- jasen, meglen in neprepričljiv. ■ TITO OB MAKEDONSKEM PRAZNIKU — Predsednik republi- ke Tito z ženo Jovanko se je v pe- tek zvečer udeležil v Skopju slo- vesnosti ob 25-letnici prvega zase- danja Antifašističnega sabora na- rodne osvoboditve Makedonije in 66-letnici ilindenske vstaje. Ob tej priliki so predsedniku Titu izročili zlato spomenico ASNOM kot traj- no priznanje za zasluge pri sno- vanju in graditvi SR Makedonije. Ko se je predsednik Tito zahvalil za visoko priznanje, je v daljšem govoru ocenil uspehe dosedanjega razvoja Makedonije in obravnaval nekatera pereča notranja in zuna- njepolitična vprašanja. ■ JUGOSLOVANSKI »TURI- STIČNI ČUDEŽ« — Računajo, da bo naš letošnji turistični promet za 30 odstotkov večji kot lanski. K temu uspehu je pripomoglo več vzrokov: izboljšane gospodarske razmere v Evropi, negotov politič- ni položaj v nekaterih drugih turi- stičnih državah (Španija, Grčija, Češka, Srednji vzhod) naša učin- kovitejša propaganda, ukinitev vi- zumov z vrsto držav itd. ■ SLAVJE NA VELIKI PLANI- NI—V nedeljo je bila na Veliki planini pri Kamniku proslava ob 30-letnici pete državne konference SKOJ, ki se je sestala na tem kra- ju. Na slavnosti je govoril pred- sednik republiške konference ZMS Mitja Gorjup. ■ HUDA ŽELEZNIŠKA NE- SREČA PRI GOSTIVARU — Prej šnjo sredo zvečer je med Tetovim in Gostivarom v zahodni Makedo- niji prišlo do hude železniške ne- sreče, ki je terjala 29 človeških žrtev in 18 ranjenih. Od tovornega vlaka sta se pri premikanju na go- stivarski postaji odpeli dve cister- ni ter po nagnjeni progi zdrveli proti prihajajočemu motornemu vlaku, škoda znaša 700.000 din. ■ DRAŽ.fA RADIJSKA NAROČ- NINA? — RTV Ljubljana priprav- lja uvedbo nove radijske naročni- ne, ki naj bi vel,iala od 1. oktobra letos. Občani naj bi plačevali me- sečni pavšal 10 din, ne glede na to, koliko imajo radijskih sprejemni- kov. Posebej bi plačevali naročni- no le za avtomobilske sprejemni- ke. Televizijska naročnina naj bi ostala nespremenjena. dolenjski ust* tednik *vbstnik: vsak četrtek 60.00d izvodov ! Mirko je tič 2e ob polletju je pri Gre- gaču zavrelo. V Mirkovem izkazu je razločno pisalo: nemški jezik — nezadostno. Nezaslišano, nemščina neza- dostno! Očka je prvi sprego- voril. — Mulec, nemščina je sve- tovni jezik. Nd, da boš pom- nU! Priletela je gorka zaušnica. Mirkti se uderejo solze, mo^- miei se resno zasmili in sin- ka rahlo poboža. — Zakaj se nisi potrudil. Mirko? Mirko pa v joku nazaj: — Očka mi tolikokrat pri- poveduje, kako je bilo v »starem piskru«. Tepli so ga, brcali, suvali — nazadnje pa je moral v Dachau. Zasovra- žil sem Nemce, tako sem jih zasovražil, da se tudi jezika ne maram učiti. Pa saj ne bom diplomat, ne bom ro- mal po svetu. Za kuharja se bom izučil, odslužil vojake, odprl bom privatno gostilno; oženil se bom, žena bo streg- la gostom, jaz pa bom kuhal. Očka, kadar boš prišel, te bom postregel z govejim, svinjskim jezikom, še veš, ko sva v Šempetru jedla >>petlen« jezik? Kako si ga hvalil! Mami, ti ne znaš pri- praviti take jedi, jaz pa jo bom znal! Starša se spogledala, mati se rahlo oprošča: — Kar priden bodi in uči se, govej »jietlen« jezik pa bova skupaj pripravila — očka bo pospravil največji kos. Slišiš, oče? — Slišim. Saj pravim: na- jin Mirko je tič! In rezultat? V drugem pol- letju so pri Gregačih jedli »petlen« jezik. čas pa hiti in beži, drugo polletje je pri kraju, konec šolskega leta je potrkal na duri; Mirko pokaže izkaz, oče in mati vzkipita. — Sramota, matematika — nezadostno! Zdaj ga je prijela mati Naenkrat pobu primaže dve zaušnici. Pobič joče in stoče, mati sakramentira. Tudi očetu je zal, da se je to zgodilo; po toči zvoniti je prepozno. Vseeno pa je sin- ka pobaral. — Sine, to menda veš, ko- liko je enkrat ena, kaj? — Dve! je bleknil Mirko in bil pripravljen sprejeti še dve zaušnici. Mati se v obupu prekriža, oče vrta naprej. — Razloži! — Mamica je vedno govo rila, da mi bo enkrat eno primazala; zdaj pa sem na- enkrat dobil dve zaušnici, za- to je enkrat ena dve in ne ena. Oče prasne v smeh, mati tudi, Mirko si pobriše solze; starša sta hkrati potrdila: »Najin Mirko je tič!« Letni oddih zdaj skupaj uživajo. 6. avgust 1969 STRAiN 13 FOTO VESTI stari in mladi Lubenski flosarji so minulo soboto in nedeljo s svojim Flosarskim balom navdušili občinstvo. Med programom so sodelovali tudi mladi s folklorni- mi plesi in narodnimi nošami. (Foto: J. Sever) O mejnem prehodu na Pavličevem sedlu v m " vem kotu nad Logarsko dolino smo že pisa« i krat objavljamo posnetek, ki prikazuje x^ Vlada Kusterja in tistega dne edinega občana, prestopil mejo. Z dograditvijo ceste na av^ strani naj bi maloobmejni promet močneje i (Foto: J. S.) Vsak dan dopoldne ii poldne je v zdravili parku v Rogaški S promenadni koncei koncerti so že vrsi in privabljajo velib vilo ljubiteljev resi narodne glasbe. Let( je izredno veliko g pa so ti koncerti še bej dobro obiskani- Tokrat je IVAN ČEPLAK prepustil »veslngo« svoje- mu sinu ter mu s tem izrekel priznanje, da je postal »krmariš«. Mladi Čeplak je varno prikrmaril flos pred vetUisoč glavo množico. (Foto: J. Sever) Besedo ima: TONI HERCFELER Presunila me je novica, da je bilo v tednu dni ro- jenih v Celju kar 99 otrok, kar je eden manj kot 100 ali trikrat več kot obi- čajno. To je seveda hud udarec stagnaciji sloven- ske nataUtete, za katero, kot ugotavljam neuradno, imajo zaslugo najbrž lan- ski državni prazniki. Sko- da, da se nam ni posreči- lo spraviti na svet še ti- stega enega občana, kajti lahko da bi bil prav tisti kak sposoben bodoči di- rektor, ki bi se z vsemi štirimi boril za integra- cijo v celjskem gospodar- St\'U. Sicer pa moram tudi jaz izraziti obžalovanje zavo- ljo poslabšanja vremena, ki bo koristilo kmetijstvu in škodovalo našemu tu- rizmu. Pomislite, kaj bi bilo. ko bi poslabšanje za- jelo vso državo in bi se tistih pet milijonov tujih turistov nenadoma pričelo vračati in nas zapuščati. Morda bi se med njimi znašli celo kakšni odgo- vorni tovariši, ki jih člo- vek zaman išče po pisar- nah. Kot na primer ob- čan, ki išče štipendijo za svojega otroka, pa mu živ krst ne more pomagati, ker kratkomalo ni dejav- nikov, činiteljev in faktor- jev. Kaže, da bo torej polet- ja kmalu konec in si bo- do oddahnili zlasti kopal- ci, ki so se kopali tako rekoč v odtočnih kanalih na prepovedanem območ- ju Savinje, za kar bi jih bilo treba vsekakor na- graditi in jim zaželeti do- ber tek, kot "bi lahko rib- jemu zarodu od libojske- ga konca navzdol zaželeli dobro plavanje, kajti ta se obrača na hrbet, ker baje nekje neodgovorni ljudje zlivajo v Savinjo katran. Končno si bo od vročega poletja najbrž od- dahnil tudi zvezni izvršni svet, ki je v zvezi s hitro cesto uvelja\'il nekakšno RAZDRTO politiko, vsa Slovenija pa HOČE to ce- sto, da ne bo treba mo- toriziranim turistom go- voriti: POSTOJ NO turist v Šentilju ali Novi Gorici tn se od tod dalje pelji z letalom ali helikopter- jem. ,kot bi prišel s fronte' Bilo je prvega v mesecu. Dan, ko je dopoldne na celjskih ulicah izredno živahno. Kot običajno se je tudi tega dne po Pre- šernovi ulici prelivala ogromna reka pešcev, največ gospodinj in mladih, pa tudi mnogo tujih turistov je bilo med njimi. Skratka normalna podoba celj- ske ulice s trgovinami na plačilni dan. Pa le ni bilo vse tako običajno. Ljudje so se zaustavljali in šepetali: »Ja, kaj pa to. Saj je še čisto krvav.« »Kot bi prišel s fronte!« Zaustavljali so s« domačini in tujci ter gledali in se čudih. 36-letni možakar v majici — takšni brez rokavov — je oprt ob palico šepal proti železniški postaji. Glava vsa v povojih, lice še nekoliko krvavo in izmučeno. Polovica majice pa okrvavljena. Pogled nanj resnično ni bil prijeten. Zaustavil sem ga in j vprašal kako, da se ne pelje z rešilnim avtomobi- ] lom, saj je bil že na pogled tako slab, kot da se' bo zrušil vsak hip. ^ »Nisem pričakal rešilca, bil sem v bolnici, zeblo: me je, pa ?em šel.« j Nato je povedal, kaj se mu je zgodilo. | Ob dvaindvajseti uri ga je v Radečah »kolega« namlatil s palico. Udarci po glavi so bili tako moč- ni, da je bil v nekaj trenutkih popolnoma krvav. ''■ Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Približno ne-, kaj po polnoči je bil pokrpan, dejali so mu naj; leže na posteljo na kolesih, ki je stala na hodniku.: Prinesli so mu tudi rjuho s katero naj bi se pokril, ker je bil oblečen samo v majico. Odšel bo f, pr- vim rešilnim avtomobilom, so mu obljubili. Pričelo.! s« je čakanje. Do 7.30 zjutraj. Franca Vezoviška iz cementarne Zidani most je^ vso noč zeblo. Medtem je odpeljalo že nekaj rešil-; nih avtomobilov. Mraz je bil prehud in želja po j domu premočna. Oprl se je na palico, ima mavec i n-a nogi, ter se sam odpravil na postajo. | »Nisem mogel več vzdržati. Rekli so mi, da bom lahko šel s prvim rešilcem domov, potem sem pa' čakal, čakal...« : Naj bo resnica takšna ali drugačna, Franc Ve-^ zovišek takšen kot je bil in v takšnem stanju ne: bi smel na ulico. V bolnici bi morali poskrbeti zal prevoz ali pa ga sprejeti v toplo sobo. Se vam ne' zdi? M. SENICAR' - XIX. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju od 8. do 19. avgusta 1969^. - Potrošniška in komercialna prodaja blaga po znižanih cenah. - V času sejma bo vsak dan modna revija v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri. - Izkoristite 25%-ni popust na železnici in avtobusnih progah Ljubljana transport. 1 311 NOVI TKONIft - ai.štvo in uprava Ce'' (iregorčičeva 5 poštni^ dal 161 Ure.iuje ured* odbor Glavni ure* BERNARD SIKMOJ odgovorni urednik 'I'; KRAŠOVEC NOVI ff;^ NIK f.zha.1a od decenif 19B8 kot naslednik 0> SKEGA TEDNIKA, ki Kf ha.jal od (ela TEDNIK izhajn vsako f do. Izdaja CGP "Oi-^] - enota informacijt pagandna Celje Tis« kliše.ii CUV .DEl-O« " kopisot nt eracaino . na posaoieznf števil"' par (60 SD) letna "»"V aina :{« novih din ''^t SD) polletna 15 "".^ din (1.500 SD) Za ""J^ «naša naročnina K« din (6.000 SD) Vek<^lw člin 507 1-1280 TEt^^ VI: uredništvo «-6» Z/ »Klasi in naročnine fj; lom.ska nropasanda