gospodarstvo STANDARD UHAJink poisnušamo v tem tre- ^ ' ocenjevati bistvene *TiinOstd našega gospoidar- ?ta položaja, moTamo ugo- % dvoje — da se mate- položaj gospodarstva '^tboljšal in da življenjski Liard zaostaja. To mised •^re^el Marjan Rožič, se- J^Lr sveta zveze sindikatov Jjslavije, ki je prejšnji te- ^ obislcail Celje na povabi- gljčinskeiga siindikalnega L v rajzjpravi s pred- ceiljskega goapodar- ^ sindiikallnih podružnic f^l)(!in3kega političnega ak- : se je zadržal predvsem i štirih problemih — pri pjjanju stabilizacijskih uk- ^politiki cen, razbre- ^jevanju gospo da rstva in se-nu planiranja. OUrabrujoče eo številke o laajševanju šte^vjla blokira- ijj, delovnih organizacij. Da vse manjše šitevilo delav- 1Q zaradi likvidnostnih iredpisov prejemali nižje iseb.« dohodke. Nadalje — ^vse več podjetij pravočas- 0 izplačuje osebne dohodke. Kcieraben je praktični iik- ^ in dogovoir o zgorji me- 1 obremenitve osebnih do- ^v. Gospodarstveniki so 1^ ugcdno sprejeli konver- Ijo, In še nekaj je parcial- ii odločitev ali dosežkov, ; gospodarstvu kažejo svet­ ih zarje. Tealar pa danes skoraj ni ijiega kcmentairja ali od- M| O gospodarskih toko- Itie ni v njem tudi opo- B-o upadanju realnega fcjsfcega standarda. Siab- ifivimo kot lani. Realni *tii dohodki so pod lan- t ravnijo in to seveda 6fa na obseg porabe, na t~iost, na iskanje dodait- fe virov zaslužkov, na po- Kalno nevarnoist za vno- fco naraščanje odhodov v ^ in podobno. Miran ^s;^, direktor v tovarni ^"0 je v razpravi pouda­ ril, da je doživel koncept a dministriranja in drža vnih posegov v življenjski, krvni obtok gosjpodarsitva, učinko­ vit udarec. Pogled v globai- na gibanja gospodarstva nas ne more zadovoljiti, še zla­ sti pa ne to, da življenjski standard očitno pada. V po­ litiki osebnih dohodkov mo­ rajo doživeti spremembe navzgor ne samo delavci z nižjimi osebnimi dohodki, temveč tudi strokovnjaki in vcdilni delavci. Materialna stimulacija člo­ vekovega dela postaja torej eno osrednjih razmišljanj o snovanju samoupravne gospo­ darske ipohtike. Vse namreč kaže, da se nebo jasni in da pravzaprav že vsi vemo, kateri oblak na jugoslovan­ skem gospodarskem nebu mora samoupravno organizi­ rano združeno delo odpihni­ ti. Karika/turist Bine Ro-gelj je v sobotni številki Dela vzel v precep mater Državo in ji očital, da kar naprej govori, kako odmira, popra­ vi pa vedno več. Res je zr­ no resnioe tudi v tem — da imajo družbenopolitične skupnosti preveč ekonomskih funkcij, temeljne organizaci­ je združenega dela pa pre­ malo — če imamo v glavi samo obremenitve gospodar­ stva. Tisto ta pravo jedro problemov pa se košati in trmasto vztraja drugje — go­ spodarstvo ima premajhno samoupravno funkcijo v ce­ lotni edccncmski politiki. Pre­ slabo je samoupravno orga­ nizirano in sedaj pošilja stre­ le kriltike na zvezno admi­ nistracijo, čeprav je rešitev drugje. Nakazujeta se ustav­ na osnutka. Temelj vseh od­ ločitev mora postati temelj­ na organizacija združenega dela, samoupravno združeno delo, ki bo predlagalo in uresničevalo stabilizacijske ukrepe, razbremenjevanje go­ spodarstva, nov samoupravni koncept ekonomskega in družbenega načrtovanja in tudi cene. Samo za primer — kdo je tisti, ki sedao predlaga nove cene in s tem verižne odmeve? In ali je le v povečevanju cen osnova urejevanja materialnega po­ ložaja delovnega kolektiva? Kdo je lahko porok za sta­ bilne cene? Država? Rajzumljivo je, da sd v se­ danjem administrativnem kot­ lu gospodarstvo ne more mnogo pomagati, čeprav ne­ kateri, po naši znani nava­ di, iakoriščajo vse hibe te­ ga administriranja. Kar ^odi, to najbrž moramo vedeti, v dodatna nasprotja. Standard nam bo še na­ prej uhajal, če ne bomo vi­ deli korenine tega uhajanja. Dobrohotno zviševanje plač, Ob manjša storilnosti, bo še močneje zamajaHo naš stan­ dard. Zaito moramo v ustavni razpravi in pred obema kon­ gresoma ZK iskaiti nove poti v gospodarski politiki — ne- življenjski in enobarvni plašč administrativcev zamenjajnio z okrepljeno vlogo samoup­ ravno organiziranega delav­ ca v združenem delu. Ta se naj povezuje, dogovarja, us­ merja in načrtuje rešiitve. Dr­ žava pa naj sodeluje le tam, kjer je ipotrebno in kjer brez nje sedaj še ne gre. Vse družbene sile, sindikati še posebej, pa morajo že v tem trenutku iskati vse ven­ tile, da zaustavimo izpadanje realnih plač. Zniževanje standarda. Ne smemo čakati na sistemske ukrepe, ampak v možnostih, kd so ^na voljo, do konca leta doseči vsaj tisto, 5 čimer smo se pohva­ lili po zaključnih račimih za gospodarjenje v minulem le- I tu, . J. v. VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ JOŽE SADAR, PREDSEDNIK SVETA ZA GOSPODARSTVO PRI SKUP­ ŠČINI OBČINE LAŠKO Ne toliko minule pri­ reditve »pivo in cvet­ je«, temveč veliko bolj pogoji, ki jih ima la­ ška občina, so bili po­ vod za javno vprašanje o perspektivah nadalj­ njega razvoja turizma v občini. Gre predvsem za vprašanje, kako je svet za gospodarstvo, ki mu predsedujete, za­ stavil pot turističnega razvoja občine. Vpraša­ nje se nanaša na krat­ koročno in dolgoročno delo. Kje so perspekti­ ve razvoja zdraviliške­ ga turizma v Laškem in Rimskih Toplicah, kakšni so vidiki voja­ škega zdravilišča, še zlasti, ker smo pred le­ ti culi. da bi naj posta­ lo bolj odprto in na­ dalje, kje so tiste toč ke, na katerih namera­ vate graditi nadaljnje turistično gospodarstvo v občini. V tej zvezi bo zanimiva tudi podrob­ nost o predvideni gra­ ditvi odprtega bazena v Laškem. Milan Božič, novinar Nerazviti VENDARLE PREMIK V izhodiščih za pripravo stališč in sklepov X. kongre­ sa ZKJ je med drugim govor tudi o problemih nerazvitosti v jugoslovanskem družbenem prostoru. Vemo, da nerazvi­ tost ni le značilnost nekate­ rih jugoslovanskih republik, ampak da ima celo Slovenija več občin, ki sodijo v kate­ gorijo manj razvitih ah ne­ razvitih. Na celjskem območ­ ju dobro poznamo probleme Kozjanskega in šmarske ob­ čine ter Šentjurja, pa tudi v Laškem in Konjicah se spo­ prijemajo s kopico težav. Ali se vendarle kaj premika? O tem in o sedanjem šmarskem političnem trenutku smo po­ vprašali Darka Bizjaka, se­ kretarja komiteja občinske konference ZK v Šmarju pri Jelšah. Kaj označuje politično živ­ ljenje v šmarski občini v zad­ njih mesecih? Darko Bizjak: Najprej mo­ ram povedati, da bomo na prvi naslednji seji občinske skupščine preverili, kako ure­ sničujemo akcijske programe, ki smo jih sprejeli po Tito­ vem pismu. Vtis je, kot da se je poUtična dejavnost umiri­ la. Ne smemo pa dovoliti, da zbledijo naloge iz pisma. V naši občini na primer nismo zadovoljni z obsegom druž­ benega izobraževanja. Spre­ jeli smo družbeni, dogovor o kadrovski politiki, se dogo­ vorili, da bi morali vsepov­ sod izpeljati minimalni pro­ gram družbenopolitičnega us­ posabljanja, a še ni dovolj dobrih rezultatov. V večini delovnih kolektivov bodo mo­ rali spregovoriti o tem, kako uresničujejo družbeni dogovor o kadrovski poUtiki. Kako ocenjujete uresničeva­ nje drugih aktualnih politič­ nih in družbenih nalog, še posebej pri premagovanju ne­ razvitosti? Darko Bizjak: Do polletja smo sprejeli v ZK 58 novih članov, do konca leta pa bo naša ZK bogatejša za 100 ko­ munistov. Zanimanje za vstop v ZK je porastlo zlasti med mladino in delavci. Za nas je najvažnejše, da gosp>odarstvo dosega zelo dobre poslovne uspehe. Stabilizacijsko se do­ bro »obnaša«. Pač pa poteka v uveljavljanju ustavnih do­ polnil prepočasi. V Zdravili­ šču in v Steklarni so največ storili. Marsikje pa pristopa­ jo k ustavnim dopolnilom preveč formalno in premalo vsebinsko. Najslabše je v šol- - stvu, kjer najbolj zaostajajo. Kar zadeva razvoj našega šmarskega območja smo lah­ ko z doseženim zadovoljni. Slovenska družba kaže druga­ čen odnos do nerazvitih. Edi­ no pri cestah akcija še šepa. V industriji se nam obetajo boljši časi. Odprli smo okrog 500 novih delovnih mest. Ure­ sničujemo nove naložbe. Iz usmerjenih sredstev Ljubljan­ ske banke smo prejeli 7 mi­ lijard. Tudi v šolstvu laliko sedaj pokažemo nove stavbe. Izvajamo reorganizacijo šol­ ske mreže, da bodo imeh otroci še boljši p>ouk. Mnogo več pa , bomo morali storiti na področju socialne politi­ ke. Izpostaviti moram delov­ ne akcije slovenske in jugo­ slovanske mladine in zasnovo programa za ureditev spomin­ skega parka Kumrovec — Ko2yansko. Vsi delovni ko­ lektivi bodo prispevali za spominski dom v Kumrovcii pol delovnega dne in še dru­ ga sredstva. Računamo, da bomo namesto 16 starih mili­ jonov, zbrali 27 milijonov. Če torej danes govorimo o spre­ minjanju podobe nerazvitih, smo lahko ohrabreni. čeprav seveda še ni vse narejeno. A tudi sami vlagamo veliko na­ pora. Za vse te spremembe. Kaj pa razprava o osnutkih zvezne in republiške ustave? Darko Bizjak: Politični ak­ tiv občine se je že dogovoril, da bodo morali o ustavnih osnutkih spregovoriti v vseh delovnih organizacijah zdru­ ženega dela in v krajevnih' skupnostih. Vsak občan naj bi sodeloval v teh razpravah. Ustanovili smo aktiv družbe­ nopolitičnih delavcev, ki bo razlagal ustavno vsebino in zbiral pripombe in nove pre­ dloge na besedilo obeh osnut­ kov. Ustavno razpravo bomo združili z akcijo za okrepitev delovanja krajevnih konferenc socialistične zveze. Komuni­ sti so neposredno zadolženi, da bo SZDL na terenu bolj prisotna. Ustavno razpravo in to akcijo bomo izpeljah v septembru. V tem mesecu bo­ do tudi konference osnovnih } organizacij ZK. Na seji ob­ činske konference ZK v za­ četku oktobra pa bomo raz­ pravljali o dokumentih za oba partijska kongresa in iz­ volili delegate za kongres. —ud ^ovenske Konjice in ustava o PREDLOGU .^'^činski vodstvi organiza- '1^ Socialistične zveze delov- * ljudi in zveze sindikatov Slovenskih Konjicah sta |. začela s prvimi priprava- i}^ javno razpravo o r^logu zvezne in republi- ^ Ustave. Naloge iz tega ^'^čja so obravnavali na ^•,^jeni seji predsedstva U,> na kateri so sprejeh ^ iiekatere sklepe za izved­ la <*lotne akcije, ki mora jj^^^l^ončana do sredine ok- lojeno koordiniranje. Usmerjanje in vode­ ni ^ imenovali sedem član- odVjor^ v katerem imata fJ^Jzaciji SZDL in sindika- glavni nosilki po dva , ' o-bčinska vodstva Zve- t^^^^unistov, mladine in ) združenj borcev pa Hfg,^^ člana. Ta organ bo !, Vse potrebne podat- ijp^edloge in pripombe iz Dv^j Razprav ter jih posre- ^^Publiškim organom. <^-^^ Same organizacijske so predlagali, da bi ^ k potekale načeloma j^^Jevnih skupnostih, kjer Jlij^./^^ganizirali odbori so- zveze skupaj z ^ .organizacijami, v po- ^ zavodih pa bodo nosilci te pomembne družbe­ ne in politične naloge sindi­ kati. Ob upoštevanju njiho­ vega števila bo torej v konji­ ški komimi najmanj kakih 40 do 50 sest-ankov in razgo­ vorov z občani. Vsakemu bo torej dana možnost, da bo­ disi na terenu v krajevni skupnosti ali v delovni or­ ganizaciji, kjer je zaposlen, sodeluje v ustavni razpravi. Zato so predlagali, da bi jih pripravili za delavce, ki de­ lajo na področju prosvete in kulture, dalje za gospodarst­ venike in predstavnike samo­ upravnih ter izvršilnih or­ ganov v podjetjih ter za vo­ dilne funkcionarje v krajev­ nih skupnostih. Če bodo po­ trebe pokazale, bodo seveda or.ganizirali še več posebnih razgovorov, pri čemer so že omenili mladino in njeno članstvo. Obe organizaciji sta že tudi pripravili imenski predlog 25 družbenopolitičnih in gospo­ darskih delavcev, ki bodo lah­ ko tvorno sodelovali na se­ stankih občanov ter jim po­ jasnjevali posamezne določ­ be v predlogu zvezne in re­ publiške ustave. V ta preda­ vateljski aktiv so vključili tu­ di republiške poslance iz ob­ močja občine, ki bodo tako lahko neposredno spremljali celoten potek javne razpra­ ve. V. L. Tapetništvo NOVI VZPONI čeprav deHajo v iaredno težkih pogojih, kar na sed­ mih mestih, so letošnje prvo polletje zaključili z ugod­ nimi poslovnimi in seveda delov.mimi rezultati. Medtem ko so lansko prvo polletje imeli 3.5 milijonov dinarjev realiziacije, so v prvi polovi­ ci letošnjega leta zabeležili že 5.1 milijonov dinarjev. Skok je tCTej izreden, navz­ lic vsemu! Ta pa govori o prizadevnosti kolektiva in njegovi borbi za najboljše rezultate. Ta bitka dobiva te dni zelo konkretne obrise in vsebino. Da, to je bitka kolektiva celjsikega Tapetništva, ki ga ]e oktobra 1971. leta priza­ del požar pa se navzlic udar­ cu postavlja na lastne noge. Se več. S pomočjo kreditov Ljubljanske banke bo te dni začel graditi svoje nove pro­ izvodne prostore. Lokacija je v čretu. Tu bodo v prvi fa­ zi zgradili dve hali s 1.800 kvadratnimi metri površine. Po pogodbi bi morali ta de­ la končati do konca februar­ ja prihodnjega leta. V prvi fazi bodo sanitairije in druge prostore urediili le začasno. Vse to pa tudi up­ ravni prostoiri so v načrtih za drugo etapo, ki pa je vsaj trenutno vprašljiva. Zaradi sredstev namreč. Kolektiv bi težko sprejel nove obvezno­ sti za posojila. Za drugo fa­ zo pa bi potrebovali okoli 3 milijone dinarjev, kair bd bilo ob posojilu za prvo fa­ zo v znesku 6 milijonov di­ narjev kar prehudo. Navz­ lic temu so optimisti, če jih vprašate, kdaj bo na vrsti druga faza, bodo rekli le to, da čimprej in menda tudi med gradnjo v prvi etapi. Naj bo tako ali drugače, kolektiv Tapetništva, ki od 1. januarja lani dela skupaj s prejšnjim kolektivom Mi­ zarja, je na vidiku novega vzpona in razvoja. Na vsak način pa bodo že spomladi prihodnje leto ukinilii seda­ njih sedem krajev, kjer de­ lajo in VSe uredili v dveh novih halah — za tapetnike in mizarje. M. BOŽIČ