> «p mm y ¿: „ >A r¿0 slovenske nari podporne jednote UrWalIki ta «pravmliki proaterit M67 8. Lawndal« At«. Offles oí PabUeaUan: Mi7 South Lawadak Av.. TaUphoaa. Rockwell 4804 Cana m. trn. m tw »mmiin i 9t Ohcnm •« «wa a. im Chicago, DI., četrtek, 23. februarja (Feb. 23), 1933. Subscription »6.00 jNür STEV.—NUMBER 38 at «padal rata of yo«ta«a provtdad for ta »action HQS, Act of Oct 1, 1S17, authorifd oa laM 14, ISIS. Komenta^^ je v svojih sadnjlk vendarle storil prvi ¡»brisanje petnajstletne sramote in poniia- ^ohibicije. Sprejel je * ¿amendment, ki ga , potrditi konvencije šest-, držav, predno bo Ljven Za to potrditev sme rZt aedem let časa. , K pomisli, da je isti kon-ki idaj umira, trdovratno vse prejšnje poskuse omiljenje, kaj ie ra „ prohibicije, je ta ko-BPecejánja zmaga nad su-'¡¡fssstikL V enem letu > javno mnenje v Združenih j, glede prohibicije spre-, uko radikalno, da mora Ur strmeti. Kako daleč i zmaga, ne ve še nihče, ^je posameznih držav »ssdnjo besedo; dve trebili konvencij mora z večino iti preklicni amendment. »elementi, ki brišejo pro-^ ii ustave, takoj nsip je Jelezo še vroče, in čim organizirali konvencije, l da bo preklic ratifi-brez posebnih težav in v ¿asu. _ji amendment Je sam vaien — vendar v pri-i ostalimi problemi, ki da-koljejo ameriško ljudstvo, «a pomena. Ponovno poudariti, da preklic dje ne bo rešil ekonomiji aocialne krize, katera drža vrat. problemi, ki so za ameri-delavca veliko važnejši, imer: istega dne, ko je sprsjel preklic prohlbt-je lenat glasoval o Le Feš-nariTu za uugzmiirig-denarno pomoč brespo-delavcem. Načrt je do-1 petsto milijonov dolarjev »re za brezposelne. In kaj Šoril senat? Odklonil je te rt in sprejel drugega, ki do-i tristo milijonov dolarjev roktne pomoči. To bodo po-i državam za razna dela. jonom brezposelnim ne bo •črt nič pomagal; ne bo jih «d. i j< nov dokaz, kako skop je '.¿eje treba dati kaj de-Bankirjem in drugim liitom so dali —- dve mirti dolarjev, štirikrat toliko Je U Follette predlagal sa delavce pa odrivajo čim morejo. delavci so različne-■fcnja o prohibiciji, vsekali ni dvoma, da večina ^s-odobrava preklic, Fakt • da brezposelni milljdni • ¿skajo na direktno pomoč M Preklic. Prohibicije je na-a ogromno ikodo, kipa je fe *kode, katero je deprsalr Jvzroiila delavcem. Bres-J®1 milijoni bi bili kongre-hvaletnejii, če bi jim • preklica prohibicije nsklo- finančno pomoč. Tega dane« najbolj potrebu- M — ali «o zadovoljni T • . . MÍ""" «""I^je pri Ameri-'""'»ini malenkostni, m Z^'"'1"»on.tl.om b ..¡■"t no je. ■«»utonil uradi gol« " Kajti, i«. hoi« kateri liat J*«* i.utelie . .por. ki jih objavi J M.mn M« toliko po- »>» »tranl nj¿' i"" vrf,«o "novleS?! unije kritizira organiziran kapital, ki odreka delavstvu pravico do kolektivnega pogajanja Washington, D. C, — omeni, da so šotni delavci že dva m^pe-ca brez plače. Tudi {irugi sovjetski trusti zaostajajo z izplačili mezde delavcem. Na primer centralni konstrukcijski trust dolguje svojim delavcem že veliko vsoto. Državni trusti v Rusiji so prišli v velike finančne težave in centralna državne banka je nekaterim tru-stom zasegla vloge, da zavaruje svoja posojila. Prej omenjeni konstrukcijski trust je dobil ne-vodtlo, da odslovi večje število delavcev po najnovejšem načrtu racionalizacije v sovjetski -Rusiji, toda odgovoril je, da tega ne more storiti, dokler ne izplača delavcem zaostale mezde, denarju pe nima. martufakturne industrije. Lansko leto so isplačale skoraj dve tretjini manj mesd kot leta ^926. Divldende, dasl so dra-VtMno padle t flrtmert s letom 1980, so bile kljub temu skoraj še enkrat večje kot pred sedmimi leti — v letu normalnosti. Obresti pa kriza nI nič afektl-rala, večajo ae is leto v leto, kar pomeni, da ee veče tudi dolg. Delnlčerjl ln lestnlkl bondov ter upniki so lansko leto ne primer prejeli 789 milijonov več kot pe vsi tovarniški delavci. Te številke prav Jasno povedo, zekej imemo krizo. Preveč gre cvenke v žepe upnikov ln premalo v žepe delavcev, kar pomeni, da postejajo bogatini bogatejši, revni pe revnejši. Vsej gornja slika tako govori. Francija pred novo vladno krtso Pariz, 22. febr.-fiklep Dela-dlerjeve vlade, de uvede kezen-sko postopenje proti voditeljem, orgenlsedje državnih nameščencev, ki so v pondeljek stevkell eno uro proti nameravani redukciji pleč, grozi izzvati novo kabinetno krizo. Socialisti eo naznanili, da so odločno proti vsakemu kazenskemu postopanju, in če bo vleda pritiskala s to stvarjo, bodo nastopili proti njej Akcija za ratifikacijo preklica Dvalntridenet držav na dej» da organizirajo konvencije Waahington, D. C. — Držav nI tajnik Stlmson je takoj po sprejetju amendmenta u odpravo prohibicije uradno obvestil o stvari governerje vseh držav v Uniji. S tem so države dobile priliko, da gredo lahko takoj na delo ratifikacije. Federalne avtoritete so večinoma mnenja, da federalna vlada nima pravice dajati navodil državam, kako naj organisirajo ratifikacij ske konvencije, niti nadzorovati te akcije; to je suverena zadeva držav samih. Dvalntrideset drŽav je še s*» čelo to akcijo na svojo Iniciativo. Večina državnih poetavodaj je imenovala odbore, ki Isdelajo načrte sa konvencije; ponekod je governer Imenoval odbore. Sitnost je ta, ker nI precedenta ali vsgleda sa to akcijo. Splošnih ratifikacij»kih konvencij še nI bilo ln ustava nič ne pove, keko se to neredi. Vee kaže, da enotnega sistema sa isbiranje delegatov še ni nikjer v načrtu. Krvavi Izgradi v MHjl mmmmmm—mm • Spet trije obiti, Nepedl ne ka-tollAke volilne shode; katoliški duhovni med ranjenci Berila, 22. febr. — Katoliški fašisti na Bavarskem so danes objavili apel na katolike v cen-tristlčni stranki, naj se pridružijo nacljem, kejti nacljl (fašl-sti) vodijo vojno proti "bresbož-nemu msrksismu"; obenem so kstoliški fašisti napadli voditelje ketoliške (centri« stranke.—Danes je bilo daljnih oseb ubitih y ^ Berlin, 22. febr. — Pri včerajšnjih volilnih Isgredih, ki se nadaljujejo po vsej Nemčiji, eo bile tri osebe ubite ln večje število ranjenih. V Hanoverju je bil eden sodaltst ubit In 16 ranjenih, devet teško, ko so fašisti streljali na udeležence socialist ičnegs volilnega ahoda. V Hamburgu so komunisti ustrelili moškega in žensko, ko so skušali razbiti fešističnl shod. Število ubitih Js s tem narast-lo na 70, odkar je fešist Hitler na krmilu. Včeraj je bilo rasbltlh tudi več shodov centrlstlčne (ketoliške) atrsnke. V Muensterju ne Pruskem so nscljl (fašisti) ras-blll katoliški shod, na katerem je imel govoriti bivši kancelar Joeeph Wirth. V Krefeldu so fe-listi napadli katoliški shod In pretepli več duhovnov. BraedomcTsaaegll stanovanjsko hiše Los Angeles, CaL—Stlrldeset brezposelnih brezdomcev js 21. t. m. okuplrslo presno stanovanjsko hišo v tem mestu. Isjevll! so, da bres boja se ne umaknejo. FAŠIZEM V ITALIJI NE IZKAZUJE BSPEHOV Produkcije je padla In števflo brezposelnih stalno narašča New York. — (FP) — Fašizem js obljuboval patrlotlčnlm Italijanom nebeaa na semljl, ko je Mussolini prišel na vladno krmilo 1. 1922. (Preteklo je desetletje fešističnega režima in vpra-šanje, ali je fašlsem Izpolnil obljube, je na mestu. Tekom sadnjih deset let je fašistična Italija šla ekosl tri definitive dobe. Prve dobe je trajale od 1. 1882, ko je fellssm prišel na krmilo, do konsolidacije oblasti ln stabiUsiranjs lire v letih iaM-27. Drugs periods, takosvana doba prosper!tete ss neketere člene italijanskega bls-niškega razreda, je bila zaključena 1.1989. Zadnje leta doživlja Italija, kot oetale kapitalistične države, rapidno nazadovanje In padanje na nlsko točko ekonomskega življenja. Liga narodov je nedavno objavila številke glede jeklerske produkcije v I teli J1, o prometu na želesnlceh ln sunsnjl trgovini. Is teh številk je resvklno, ds je produkcija jekla padla lansko leto ne 108,000 ton mesečno, ne stopnjo 1.1988, Padec prometa na šelesnleeh je snsšsl lansko leto 28 odstotkov v primeri s 1. 1988, zunanja trgovina pa Je pedla sa 888 milijonov lir. Značilno Je tudi poročilo o propadanj u komercialnih podjetij. Povprečno mesečno število propadov Je bilo L 1988 481, prešlo leto pe 1,788, skoro Itlrikrst večje kot 1, 1888. Fašistična ekonomija mogla fMfitf paralizi, ki Je udarile kej stični svet 1. 1989. Ne polju produkcije, trgovine ln flnenc Je I-talija nasedovels pod fsšistlčno diktaturo. Med mesdnlm! delavci se Je pojevils armada brezpoeelnih. Poročilo Lige nerodov se glssl, ds je Imele Italija 1.1988 98,000 bresposelnlh, ob saključku Ionskega leta pa nad milijon. Fašistične številke o bresposslno-stl niso točne In sanes|jlve, ker uključujejo le rogietrirene bres-poselne dflsvce. Italijanski fašizem nI uspel v ustanovitvi novega ekonomeke-ga sisteme. Nasprotno se je ggo-dilo. Smer fašistične politike je v soglasju s kapitalistično ekonomijo ln se od slednje prev nič ne ^eslikuje. švsklL ihimis 4U mm* JlVoVnjfl OMfMII« M friS nrnlU If all II orozj« ivanji Določen čas v škl neti pe be Ignorirale J Dunaj, 22. febr. — Avstrijski ministrski predsednik Engslbert DoJfus je sinoči nssneafl, ds ss bo Avstrijs podvlsale In čim prej poslala nesaj v Italijo 800 strojnic In 60,000 pušk, ki so bile poslane v Hlrtenberg v "popravilo" Obenem Je rskel, da avstrijska vlada ne bo odgovorila na francosko-engleškl "ultimat," niti ss ne bo držale določenega čase v noti. Dotlčna note se giesi, da mere Avstrije pojesnltl afero s orožjem Is Italijo v dveh tednih. Japonska svari UgeH Ženeva, 22. febr. Skupščina Uge narodov Je določila petek, 24. februarja, se splošno de-bato o japonsko-kltejskl aferi. Josuke llatsuoke, vodja Japonske delegacije, Je včeraj poeva-rll «kupnino, "naj dobro premi-sli posledice, ki lahko pridejo," če obeodl Japonsko sa napadalca. Cermeke je sleMs M lami. Fla. - Zdravniki so alarmirani oed stanjem člkaške-gešupeaeCsrmaka, ki še ai prestal kritične točke. . Ha PEOBVBTjï Glasovi iz n THE ENLIGHTENMENT AMU) W «¿gJSŽ ULOJ* masoons ****** êêêts* Novic* it Kiiw Anaa, Ksna. - Nekaj naših "domačih" in "tujih" novjc. Kangaška legialatura je m pet v zasedanju. Poslanci ai belijo giar ve, kako narediti, da bo volk sit in kota cela. godi bi pomagali bank rot m-rnu farmarju, ampak to ni mogoče drugače, kot da se breme naloži rasnim bogatil» korporacijam fn oenkirjem. Ampak ti Imajo dovolj svojtti zastopnikov v zbornici, da preprečijo, vsak tak poskus. In Uko bo farmar ie naprej stiskal gnojne vile v rokah in gledal proti nebu za pomoč. Pri sadnjih volitvah je bil eprejet dodaUk k usUvi, ki o-mogoča državni dohodninski davek. Toda tudi tukaj hodijo o-krog kot maček okrog vrele kaže. Najrajii bi ie to naložili revežem, toda vedo, de kjer nI nič vzeti, je ie ranjki Franc Jožef izgubit _ ______ O da, predloge za "gavga," oziroma za upeljevo smrtne Jcaz-ni za razne zločine, je sopet vložena. Ker pa primanjkuje pri nas leea za "gavge," pa hočejo poeUviti moderni električni stol. No, ker hočemo biti tudi mi "civilizirani/' je lahko mogoče, da bo predloga aprejeU. Vložena je predloge za starostno zavarovanje, kaUro je podprla tudi kaneaika federacija SNPJ. Toda za to stvar ni niti trohice tietega navdušenja kot za "gaVge." Videti ni nobenega znamenja, da bo aprcjete. Pa kdo bi se pečal s takimi — im-portirsnimi — stvarmi? Pomagaj si sam, ali pa na eUroet pogini v jarku. To je ameriško! i Sprejeta Je.predloga, da aeavt-na pristojbina zniža za polovico. Torej za eUro "Lizo" 4 dolarje, kar je še vedno več kot ja v marelkaUrem slučaju vredna. Snedli eo torej besedo, ko so tekom zadnje kampanje obljubljali, da bo pristojbina za avU o-menjene vrsU 60c. Sedanji republikanski governor je bil earn eden tletih, ki eo agitlrall na U način. Precej bolj pa ao pomagali laetnlkom boljših vret avtov, ko ao jim znišall na primer od 26 dol. na 12 in pol. Pa aaj je U lahko razumeti. Raztrgane farmarake ali delavake pare, ki lastuje Fordovo "šajtrgo," nI med poelanel. Odpravljen je tudi Ukozvanl •Poll tax," ko ee je od veakega zahUvalo 8 dol. ali pa on dan dela na ceetl. Študirajo tudi, kako ueUvIti "butleganje" gasoline. Državni davek znaša 8c na galono, poleg lc federalnega davka. "Butlegarija" M torej la-plača tudi a gaaolinom in ne samo z našimi kaneašklml koruznimi produkti, kaUrim je včasih primešana tudi kakšna "rattle enake." In pa, križ bošjll Kar dve predlogi sU vlošenl za odpravo naše svete prohibiclje. Torej 68 let "ga" še pijemo na skrivaj in sdaj naj b} to kar javno delali in priznali, da ee niemo še nič poboljtall in da nam še vedno diši prepovedana pijača 1 Razume ae, de razne cerkven jaške in hlnavsko-petriotlčne organizacije protestirajo z vsemi štirimi, sato bodo šle predloge v koš. Am pek pri nae je še junak, kdor prisna, da "ga" rad eukae. Na letni eejl našega ssdružne ge pogrebnega zavoda v Fronte-nacu je bilo podano poročilo za I 1932. Poročilo kaša, da je sta nje zadruge kljub ragfitm zapre-kam povoljno. V sadnjih štirih letih je bil plačan vee dolg. ki je bil prva leU naraste! iiš par tleoč dolarjev;-V načrtu Imamo, da ee koncem tega leU prvič res izplačajo dlvideads. Treba je le. da ss v atočajllt potrebe obračat» na svoj* podjetje4n ne poalušaJU tistih, k! ŠS vedno za-bavljaje čez nae In h valilo tujci^. privatne pogrebnike. Neke Url delajo to tared! Oeebnlh ko-rlati, drugi pa Is nevošfljivostl in Ignorance. Odbor ss 1.19*3 je bil izvoljen sledeči: predsednik tlaa, tajnik Ant. KoUuaaa, blagajnik In poelovodja Fr. Star-člč. V dlrektoriju so poleg njenih itlrib le A. Sular, J. tinier la Fr. KrajasL Zadruga je iUla koneem leU M poeamez nlkov is B društev, torej ekupaj 22* članov. D«lo JS dandanes pot sod redka etvar In Uko je tudi pri nae. V Arm! je WesUrn Coal Co. u- Domač drobiž Procee proti awrileem Virante PeUrsburg, III. - PoroU je bila izbrana v pondeljek ln v torek je državni tožlUlj Nathan Hilf lz Peklna zasllial prve priče. George Geaneel, ki je bil zaprt v sosednji celici istočaano kot Virant, je povedal, da je sliial grozno ječanje v Vlrantovi celici Dalje ao pričali Frank Franko, VlranUv svak; pokojnikov brat Frank Virant, meetnl klerk v Eaat Peoriji E. W. Tucker, mirovni sodnik Chsries Schmidt tudi od Um in Geo. Reicheldorf; vgl ti so pričali, da je bil SUrtfn Virant pri najboljiem zdravju, ko je bil odveden v zepor bres zepornega odloka. Obtožence zagovarja advokat William J. Reardon, ki je dejal, da so obtoženi deputiji najsposobnejše vršili svojo službo dolgo let. Njihov sagovor je, da se je Martin Virant sam obeall v celici. Obravnavo vodi sodnik Guy Williams. Polna sodna dvorana dokazuje, da se občinstvo zanima za ta proces. Sharon, Pa. — Tu aU se poročila Frank Rozman in Mary Ger-mednfk. Mlademu peru obilo sreče, v- Youngstown, O.—Poročila aU se Anton KoeUlec In Mary SUn-dohar. Obilo sreče. Rojaki v mlekarski eUvkl Sheldon, Wie. — Dne 19. t. m. ae je tačeLt mlekarska sUvka in slovenski farmarji ao telo aktivni v Um konfliktu. Luka Der-novšek, predsednik društva it. 278 SNPJ, je bil takoj prvi dan na plketni Uniji. Tu je še mir. toda v oeem milj oddaljenem kraju Conrad je prišlo do praek; nekega farmarja eo preUpli in mu mleko ratllll. Stavko vodi mlekarska tadrugt v državi Wisconsin. SUvkarjl zahtevajo $1.40 sa sto funUv mleka in 40c sa funt maala. Smrtni slučaji U Salle, m. — Tu Je umrla pionirka Mery Jurečič, stara 70 let in doma is Cerkelj pri Kri-kern. Tu Je bivela 40 let in zapu-šče osem odreičenlh otrok. Pueblo, Colo. — Umrle Je Ka-Urina Jerman, stara 7M let. — Dalje Je umrl Joe. Vadnar, star 2ft let In rojen tu. Cleveland. — SUriem Andrej in Mery Blatnik je umrla sedemletne hčerka Elizabeta sa ikrla-Unko. — Dalje je umrle Mery Crček. roj. Preveč, stara 56 let in doma z Vrhnike pri Rakeku. Zapuftča moža in sedem otrok. Roek Springs, Wyo.—V jenu srJu je bilo sedemnajst Sloven cev In Slovenk v tukajinji mest nI bolnlinicl. HeoaeveH dnbil—aahoj po pošti Washington. D. C.—V torek ■e je izvedelo, da je poite v Wa-shlngtonu zadnje dni preje!« zavoj, v keterem je bil eksplotivni pulkln naboj. Eavoj je bil adre-slrsn na predsednika Roosevel-U In oddan je bil v Watertownu, N T. Zavoj jt bil odprt po naključju. Mnenje je, de je to reč podla I kak "crank." •jj februarja. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije »de la —ffcjeno truplo, naplavljeno pri Gornjem Dupleku. llmrli ao: v Središču ob Drs vi 94-letni posestnik I. Kolarir. na Teznu pri Mariboru 70-letni pek Frailc Vombeg, v Kamnici nad Mariborom 36-letna Marija Cafuta, v Dolskem pri Rajhen burgu trgovka ln posestnlca Ma rija Skoberne, v ženski bolnici v Novem mestu Guati Samida, v Ljubljani tovarnar klavirjev Rudolf Warbinek, v Ljubljani trgovčeva ¿ena Ela Brezn{kova, v celjski bolnici 33-letna zidar jeva žena Terezija Potočnikova s Spodnje Hudinje, v Trbovljah Helena Gor j up. Smrtni padec. — Na Viču se je dogodila 5. t. m. nenavadna smrtna nesreča. V soboto zvečer je odšel posestnik Jakob Ki har na Viču sdoma po tobgk, a ga ves večer ni bilo domov. Domači so bili v skrbeh, ker ni bila Rlharjeva navada, da bi izostal dalj časa zdoma. Ko so ga šli na vsezgodaj iskat, so ga i^-šli mrtvega blizu železniške pr<* ge na cesti. Postal je žrtev nesreče. S seboj je bil vzel velik kuhinjski nož, ki ga je vtaknil v iep. Ko se je vračal domov od trafike, mu je spodrsni^ in padel je tako nesrečno, da se mu je nož zabodel naravnost v srce. Vsaka pomoč bi bila zaman. "Ciciban" na odra. — Režiser Delavskega odra Svobode v Ljubljani Ferdo Delak je sklenil, da postavi Zupančičeve mladinske pesmi (zbirko "Ciciban") na o-der v obliki nekakšne revije. Pri študiju te mladinske predstave mu je pomagala njegova žena, sas»o»orivee. r^brusrjs popoldne je v i^TUljsnico ter iz-^vih Ko «t je poks-*> mu £ Ar<* tod» samomonvec »^rieie nezavesten ter $ odnesel dalj«. NekoH- m a» vendarle prestre-potegnili na breg. V«. "¿etnim dihanjem je M \ ssinoniorivec je bil to Pri njem niso našli m-'listin, Uko da njegove, i-Bfeosti doslej ie ni bilo mo- ngotoviti. g - Tudi 4eleI^ TOine listke bi radi podr*- l ker so cene ie tako in ta- «cej visoke, so sklenili za ¿T bodo naložili samo do-. u vsak vozni listek do Ko je treba plačati 1 Din le do 200 Din znaša do-,2 Din, nad 200 Din pa 3 Tu bodo »pet najbolj priza-tisti, ki si ne morejo privoš-iko dolge vožnje, da bi zna-„jd 200 Din. In ti so v ve-i»to so obremenili najbolj j listke do .40 Din, ker se največ proda. aor vojnega invalida. Boovski gori poleg Leskov-Krškem je šel v prosto-imrt posestnik in družin-fc, vojni invslkl Jože Ke-vojni je bil rsnjen v gla-je dolgo časa bolehal. *Mo-prestati lani še neko opo-, rana pa se nikakor ni ho-ticeliti. 2e poprej ves obu-Kerin je zdaj obupal do is ie večkrat si je hoter življenje, a so domači toi.plesalki Katja Delakova. Po preprečili. Pred nekaj ps je Kerin takoj po zaj-, odšel v svojo zidanico ter j obesil. Žena, ki je pri-u njim, ga je našla sicer rega, vendar je Kerin čez minut umrl. lapljenca, ki je pred nekaj i skočil v Ljubljanico in u-, so spoznali: bil je 38-letfc elavec Anton Žagar, stanu« Gradu. Zakaj je-« šel v ne vedo. Opazili pa so, da nekaj dni taval Ves zme-in se je hotel nekoč že obe-v rajskem gozdu, kar pa preprečili, ■rti so: V Ljubljani na Du-ki cesti gostilničarka Anto-Kountny, v Primskovem pri liu Marija Mallyjeva, v iju tovarnar in posestnik w Omerza, na Brezjah 74-Martin Bohinjc, v Krškem ii upravitelj Fran Pavšič, kolica ter imenovali šest novih odbornikov. PRIMORSKE NOVICE ^ : "Kdor je šel skozi ne b0 vei tre-^««ubo denarja, pre-T 811 ^Mjenja. Samo ^ ll?*11 V «> pokorni zaritavo ** tem .vetu", ln ta- J? f ~ V Mariboru ie J*'» delavca Jos. Kavra- DfnT * 0,1 dvCh upl7! pri tem £ tos^^nrano tet m in so h!n nt me- * Siki *Unov«l v Jez- w;^:--Pred ne. * Te ^ ^ P* ®o rta našli Na Vipavskem, pišejo, je slabo. Silna stiska vlada tamkaj. Cena vina je bila spočetka 1 lira za liter, zdaj pa je padla na 0.70. K sreči je vlaila preklicala znano nAredbo, da se vino iv pod 10 stopinj alkohhola no sme prodajati, sicer bi bila viničar-stvu na Vipavskem šteta zadnja ura. Saj le po teh /lizkih cenah vino ne gre v denar, živina je skoroda zastonj. Za 400 do 600 lir že dobiš kravo. {V Sloveniji je še slabše: kravo dobiš že za 400 dinarjev.) Davka pa je toliko, da ga kmetje težko plačujejo in da ao v zaostanku za več let. Zdaj so davčne odloge ukinili in strogo izterjujejo vssk davek. Cena prašičem pa je ze-io visoka. En prašič te stane sko-roda toliko kot ena glava goveje živine. Ce pa hoče kmet prašiča zaklati, mora plačati vnaprej 40 lir. Ng Spodnjem Vipavskem pa je poloJaj ie hujši. Nekaterim delavcem, kl so se vr-* nili iz konfinaclje, je skoro žal, da so prišli domov, ker ne morejo najti dela, aa naj se še tako trudijo in naj se Ae tako ponujajo za nizko mezdo. Za italijanski Jadran. — Zveza kulturnih društev v julijanskem dalmatinskem Zkdru je pod predsedstvom fašističnega tajnika Marinkoviča poslals Mussoliniju prošnjo, naj z zakonom uvede na vseh važnejših italijanskih iinivertah posebne stolioe ta jadransko zgodovino v katerih bi poučevali o izmišljenih dokazih, da je Jadransko morje italijansko ia od nekdaj UMifa jO v Dornbergu Terezija Vodopivec, mati tolminskega dekana Jožeta Vodopivca. Novo reMro fašistične stranke v Ajdovščini je imenovano V njem so dr. Simonetii, dr. A. Furlani, A. Rizaato, E. Ruggero in A. CastettaaL di proga Trbiž-Videni, češ, da bc tako; laže premagovala velik« strmine in bi bilo boljše zvezo s Trstom, fcJt ktrificirati nameravajo ^udl transverzalno linijo TraURim. Za temi namerami tiči tudi nakana, da bi promet med Italijo in Srednjo Evropo šel Čez Avstrijo, ne da bi moral čez Slovenijo. 5 let ječe za vohunstvo. — Izredno sodišče v Rimu je te dni obravnavalo primer, ki je razburjal francosko javnost. Pred sodniki sta stala francoski državljan, ravnatelj pariške politehnike prof. Carl Eydoux in njegova tajnica Georgetti Bon-nefont, ki sta bila obtožena vohunstva v prid Francije. Oba sts prišla avgusta preteklega leta v Italijo, se nastanila v Trstu, prirejala avtomobilske izlete v Postojno, na Reko in v Ljubljano, odtod pa spet v Bohinj, Gorico, Trnovski gozd, Ajdovščino, Vipavo, Kobarid, Čedad in nato z vlakom v Trbiž. Iz Trbiža sta spet prirejala izlete v. obmejnem pasu Italije in Avstrije. Obtožena sta bila, da sta na teh izletih nabirala podatke o vpja-ških objektih, cestah, utrdbah, trdnjavah, vojašnicah, mostovih, torej o stvareh, ki zanimajo I-taliji sovražni državi Francijo in Jugoslavijo. Obtežilno za krivdo profesorja je bilo tudi d*j-stvo, da je ravnatelj politehnike, kjer študirajo francoski in jugoslovanski oficirji. Dalje vi obtožnica, da je bil profesor v zvezi z nekim visokim oficirjem francoskega vojnega ministrstva. Profesor je baje dejanje priznal, dejal pa, 4« ni prišel samo zaradi tega, marveč da je zgpiske izvršil bolj mimogrede. Njegova tajnica je izjavila, da ni vedela, kaj profesor počne. Razprava je trajala samo en dan In je bil profesor obsojen ha 5 let, zaradi amnestije pa so mu odbili tri leta ter vračunali v kazen tudi pet mesecev preiskovalnega zapora. Tako bo moral sedeti še eno leto in sedem mesecev . Njegova tajnica je bila obsojena na tri leta in 4 mesece, a so jo zaradi amnestije izpustili ter izgnali čez mejo. Za prdCes in usodo ravnatelja Eydouxa se je zanimala francoska vlad«' sama, ki je zahtevala, naj sodtSče milo obsodi profesorja, ¿e v zahvalo, ker so francoske oblasti nekega italijanskega vohuna v Parizu kaznovali samo z izgonom. "Mlada Soča". — Primorski e mlgrantl v Ljubljani imajo svoje prosvetno društvo "Soča", ki ima apet poseben mladinski 'Odsek, imenovan "Mlada Soča"! Ta odsek utegnejo oblasti v kratkem razpustiti in so odborniMn že svetovali, naj se rajii kar nami "pibotovoljno" "razideKV česar pa člani seveda ne marajo storiti. V kratkem pričakujejo odlok. Louis Adaihič o Ameriki nekoč ¡to zdaj lavleček iz njegovega predavanj«* ki ga )e imel v Zagrebu dne 31. januarja v hrvatskem jeziku s velikim uspehom Društvo hrvatskih književnikov in Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu sta naprosili nalaga rojaka Louisa Adamiča sa predavanje o Ameriki. Predavanje se je vršilo 31. januarja v veliki dvorani Glasbenega zavoda. Toliko posluAaloev je prišlo, da je bila dvorana nabito polna, nabita je bila tudi mala dvorana in vse galerije in še mnogo ljudi je odšlo, ker niso| dobili prostora. Zagrebčani so spoznali Adamiča po knjigi "Smijeh u džungli", kl so jo dobili v hrbatskem prevodu, in po ftmogi h • intervju viti, ki so jih i priobčevall hrvatski listi. Pomočila o uspelem predavanju pravijo glede mnogega obiska, da je Adamičev nastop dokazal, da ni pri publiki nezapimanja sa književno vredne stvari in da je Adamič premagal vse tiste hrvatske književnike, ki se prito-Žujejo nad krizo knjige in ne-brižnost publike za književnost, posebno domačo. Listi pravijo dalje, da se je Adamič, čeprav ni govoril o sebi, predstavil kot stoprooentni Američan in "čutili smo, da je Adamič res takšen, kakršnega ie je opisal v "Smehu v džungli". Z nikdar vidnim optimizmom govori o največjih strahotah, govori o tem, kako je treba pričakovati le hujše svtari, a od časa do časa mu za-trepeče v ustnih kotičkih vedri slovanski smeh . . ." Adamiča sta posdravila dr. Nikola Andrič in Slovenec dr. Zarnik, nakar je Adamič začel ovoje predavanje, ki naj ga v obrisih priobčimo v izvlečku. "Ne gre pričakovati od mene, da vam bom dal kompletno sliko sedanje Amerike, ker je to v tem kratkem času popolnoma nemogoče. Dal vam bom, v kolikor mi bo mogoče, kratko sliko sedanjega položaja v Ameriki. Amerika ni navadna driava, ni navadna dtfela, Amerika je o-gromen sistem driav. V Ameriki vlada gigantizem. Ona ima vse največje, najdaljše in najogromnejše. V Ameriki gradijo palače s 80 do 90 nadstropji, a v (New Yorku je palača, kl ima 10£ nadstropji. Amerika ima največje tovarne, v katerih dela po tisoč in tisoč delavcev. V nekaterih tovarnah dela nad 1«0,000 delavcev. Amerika ima tudi oele tovarno za prosveto, univerze, ki jih obiskuje po 26,000 slušateljev, predava pa več tiaoč profesorjev. Koliko konjskih sil imajo vse tovarne» ne vem, vam pa, da gredo v milijarde. Amerika ima približno 126 milijonov prebivalce^. Blizu polovice prebivalstva prebiva v velemestih. To so velika mesta do več milijonov prebivalstva. New York ima n. pr. 8 milijonov prebivalcev, Philadelphia t do 3. V Ameriki je 5 do 6 mest s 3 do 4 milijone prebivalstva. P6 tia-ših cestah v Ameriki drvi oftrog 22 milijonov avtomobilov, imamo okrog 1« milijonov radio a-paratov, 14 milijonov telefonskih aparatov itd. Okrog 5*00,-000 oseb kontrolira vse prebivalstvo, to so pravi, 96% vsega bogastva Amerike je v njihovih rokah. Točneje bi rekli, da aa-mo 50 ljudi poseduje vt* ameriško boffaetvo, vse rudnike, fte-leznice, stekleno industrijo, železo itd. Teh 50 r#oi ima vetjo moč od največjih vladarjev. Mod njimi so n. pr. Morgan, Ford, Rockefeller in drugi, ki jih vi niti ne poznate po imenu. Oni imajo svoje interese, intimne, medsebojne interese. V svojih rokah drže gospodarsko silo, a njihov smoter je, da izbi je jo Čim večji dobiček. Da povečajo svoj kapital, investirajo denar v razna podjetja in tako povečujejo svojo moč bres konca ln kraja. To je ameriški kapitalizem. Ameriški kapitalizem jo v bistvu drugačen od evropskega. Razlika med obema kapitalizmo-ma je v tem, da ostane ameriški kapital zmerom v Ameriki, do-Čim se evropski pretaka čez moje Evrope. Prav to je poglavitni razlog, da oe je Amerika razvila do take višine. Na sploh lahko rečemo, da je v Ameriki vso v privatni lasti, samo pošta je pod državno upravo. V tem sistemu živi 125 milijonov ljudi 1 It Od vsega prebivalstva je If milijonov industrijskih delavcev, 16 milijonov poljedelcev, 6 milijonov malih trgovcev, 10 milijonov malomeščanov (zdravniki, inženirji, duhovniki itd.), pol milijona bogatinov in njih otroci. Ta ogromna masa j« odvia-na od omenjenega alstema brez kakšne socialne kontrolo. ' Ta sistem vpliva na politiko to se pravi, politiki so sluiabni-ki tega sistema. Zelo redkokdaj deluje ta sistem v dobro splošnosti, a kadar !o deluje zanjo, ni to za dalj časa, zakaj večina ljudi živi v stiskah. Od 1984 do 1988 je bilo v Ameriki veliko blagostanja, Cool-id g f ova prosperiteta. . To blagostanje ni bilo batirano na zdravem sistemu. Amerika jo producirala najprej' municljo, da so oe Evropci lahko klali, a kasneje je stopila v vojno sama, da reši svet za "demokracijo". V kratkem času ae je kapaciteta produkcije v Aperiki potrojila, a ostala je aeVt^a še nadalje v rokah velikih bankirjev in indu-strijcev. Kapaciteta se je povečala, a z njo vpad ludl število milijarderjev. Pred vojno ji imela Amerika 16,000 milijonarjev, po vojni pa «,000. Delavci ao ImeH med vojnb velike plače, poeebno v tovarnah municije. Za oaem ur del« so dobivali 10 do 12 dolarjev dnevno. Mehaniki In otrojnlkt so ^ivali 16 do Sa dolarjev na dan, rudarji 100 do 200 dolgr-Jev na dva tedna. V tistem času so živeli delavci bolje od tukajšnjih veMrgovcev. Vsi delavci so si prihranili precej denarjg. 36 multimllijonarjev ni moglo zapraviti vsega denarja Irt niso vedeli, kako bl prišli do fe-narja. ki so ga imeli delavci. Tedaj se je pričela doba oitij in ratsipavaojl. Od 1920 do 1928 so jo tap*-citate produkcijo v Ameriki povečala ia 60%. Največji pfc>-blem kapitalistov je bU, da bl našli kupce sa tisto stvari, ki so K- producirale vtmnošlnah. Najti fe bilo treba alitem sa prodi-jo teh otvari. Skušali so vpil-vati na kupce, naj bl te predme-te kupovali. To jo ustvarilo ameriško reklamo. (Konec prihodnjič.) ¿L. Držsvso sodttfe ss Izrsk-lo prod laJmhl|Mi Odločilo je v prilog staVfc*rjo« in ao Izreklo proti vmešavanju «-"sa y delavskih aporih Videm. — Italijanska vlada namerava investirati 1200 milijonov lir za elektrifikacijo nekaterih «elesniških prog. IM di gimi naj bi ao elektrifklraU to- Giaasppe Zangara. kl Je streljal pnflrijaklm Izpraševanje» laknj po Harrisburg, IHu—Drjavno vr-hovmo sodišča je nepričakovano stopilo n« čelo proti IfcSkJanitC sodnijsklh prepovedi v delavskih sporih, ko jo to dni zavrglo In-junkcijo mestnega sodnika H. A. Davisa lz Philadolphljo, katero jo lidal proti gledališkim delavcem, ki so bili zastavkali pr!k nekom iostru. V svojem odloku sodlMo na-glaša, da ima dolkvatvo absolutno pravico do stavko ln mirnega piketlranja. Z mirnim pltie-tiranjem stavkarjl lahko povzroče materialne ligube delodajalcu, no do bl slednji imel pravico do tožbo ia odškodnino, t naglasom to doktrine so Jo oodfščo pridružilo tistim, kl so proti vmešavanju sodišč v delavskih sporih. Tudi to Je naglašono v odloku, kl Jo sa ponnsylvanoko vrhovno sodišče nekaj izrednega, kfc* Jo v preteklosti veljalo sa najkonaor-vatlvnejšo. Sodniki se naj vmešavajo v delavske spore lo toliko, kolikor se temu nI mogoče isognltl v Interesu dobro vlado. "Njih odloki pa morajo slonotl na skrbno pretehtanih d#J-stvlh" in ne na pristranootl pro-ti tej ali oni stranki, pravi vrhovno sodišč*. Za pornisjrlvansko delavstvo Jo U odlok večjega pomena. Podjetnikom Jo signal, da so vol ne morejo toliko naslanjati na so--sylvsnska. llnUal*! delavski vodja aretiran Amsterdam, 22. fobr. T Tu so aretirali predsednika Splošne delavsko tveze, Sneevileta. Ob-tošen Jo, da jo pozival holandake pomorske čete, naj posnemajo u-pomik* v Vzhodni Indiji, hI so odvedli bojno ladjo "De Zovon IWlnclen" pred par Udnl. v Laoningu Jo 20. t. m. governerju Comstooku diktatorja «a državne banko. Oo-v ar nor smo (H>ljubno podaljšati moratorij sa banks in odlašaj koliko smejo vložniki dvignili denarja. , „ , IHvja kozjettna i-o» Al»*!*». c»l - pooelnlh delavcev kot t otoka Ca taline. Jo, di Je 20,000 kot ni tem <* k« Ii sdaj Jih bodo poetvoHH. FEBRUAJUA. PROSVETA ZELEZNA PETA ■AROttlTE SI DNEVU UST PROSVETA Tiska vabila za veselica in shode, viiitnice, t knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvi slovaškem, deškem, nemškem, angteškem jeiiku is VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ClAl 8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI - r k