Naročnina listu: — Celo leto . , K10*— '?ol leta .... 5*— Četrt leta . . . 2*50 Mesečno. . . , i*— Sunai Avstrije: -— Celo ieto . . „ 15*— Posamezne Številke - 10 vinarjev. — * Uredništvo ln npravnIStvo: Maribor ilorofka ulica. 5. — Telefon St. 113. Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. IZ nrednlStvem se more govortS vsak dan od 11.—1*. mre dnpald—. Veliko vojno posvetovanje v Rimu. Naši državniki in vojskovodje v nemškem glavnem stanu. — Nov avstrijski minister za ljudsko prehrano. — Četverosporazumov odgov r na našo mirovno ponudbo. — Armadno in brodovno povelje eesarja Karla. — Buška protiofenziva ob Seretu, — B ra j la padla, — V Dobrudi nobenega raškega in rumunskega yojaka ved, — Gre ja sejustavlja. Ifajmovejš® avstrijsko . uradu® porodil.®, Dunaj, 7. januarja. Uradno se razglaša: Vzhodno b«j[IMe. Armada generalarfeldmasršala pl. Maojfc/bn-s e n a: Južno-vzhodno od F o c s a n i so včeraj poskušali Rusi na ironti, široki 25 km, velikopotezen, razbremenilni sunek, Le na enem mestu severno od 0 b i 1 e s c i se jim je posrečilo pridobiti nekaj prostora. Razven težkih in krvavih žrtev je še sovražnik izgubil več sto vjetnikov. Severno-zahodno od F o c s a n i je monakovski telesni pešpolk zavzel z naskokom M g r. 0 b o 1 e s c i. Armada nadvojvode Jožefa: Južno krilo av-stro-ogrske in nemške armadne skupine pod poveljem generala Geroka je pridobilo na prostoru v bojih čez Colacu ob Putni in proti C a m p u r i 1 e. Avstro-ogrski in nemški bataljoni generalnega majorja Goldbacha so odbili na obeh straneh ceste 0 - 1 t o z zavsem devet ruskih napadov, pri Čemur 'je imel sovražnik težke izgube. V g o z d n a t’i h K a r-p a i i b sta sneg in mraz omejevala vojno delovanje. Armada princa Leopolda bavarskega: Pri S o 1 o t» v i n i je bil napadalni poskus dveh ruskih stotnij na naše varnostne čete vsled nagle pomoči naših rezerv izjalovljen. Sicer pri c. in kr. armadah nič pomembnega. italijansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Namesteik načelnika generalnega štaba: pl. HČI*- pod maršal. ifafaovefie nemško uradne porodilo, Berolin, 7. januarja. Francosko bojišče. Skupina bavarskega princa Ruperta: Po večurni ognjeni predpripravi so angleški bataljoni južno od Arrasa pričeli napadati. Napad so je v našem artilerijskem ognju in ognju .strojnih pušk pod velikimi izgubami izjalovil. Slabo vreme je bojno delovanje omejilo pri vseh armadah, Vshodno bojišče. Skupina bavarskega princa Leo pol d a: Tudi včeraj so Rusi v odseku pri Mi tavi močno napadali. Napadi so se izjalovili pod velikimi izgubami. Število vjetnikov se je pomnožilo na 1300. Pri kraju Kisielin (zahodno od Lučka) je nemška patrulja presenetila rusko poljsko stražo in jo je vjela. Poizkus ruskih stotnij, da bi južnozahodno od Stanislava v. jele našo stražo, se je ponesrečil. ‘Skupina nadvojvode Jožefa: V zasneženih gozdnatih Karpatih je pri ostrem mrazu prišlo le do patruljnega delovanja in do posamezno se oživlja.'o čega ognja. Med dolinama Ojtoz in Putna so. bili ju zavzetju več postojank Rusi in Rumuni potisnjeni dalje proti ravnini. Močni protisunki svežih čet niso bili v sijanu, da bi nam zopet, odvzeli zasedenega o-zemlja. Skupina maršala pl. Mac k e n s e n a: Vrh gore Mgr. Odobesci je bil včeraj po monakovskem infanterijskem telesnem polku v naskoku zavzet. — Med krajema Focsani in Fondeni je pričel Rus na fronti, dolgi 25 km, z velikim razbremenilnim napadanjem. Samo v smeri proti kraju Obilesti je pridobil nekaj prostora. Ob vstrajriem odporu nemških čet se je ruski naval na vseh drugih mestih pod velikimi izgubami ponesrečil* Več stotin vjetnikov je ostalo v naših rokah. MaceđonsJko bojišče. Poizkusi Angležev, d« bi severovzhodno od Dojranskega jezera prišli v posest bolgarskih pred njih postojank, so se izjalovili. Miru še ne be! Kakor se iz vojnega tiskovnega stana dne 8. t. m. poroča, je izdal cesar Karel i sledeče armadno in brodovno povelje: Vojaki! Vi veste, da sem jaz in z menoj zvezani yla-dar ji poskusilirda H'za mir, ki ga'cel svet tako neizmerno želi, pripravili tla. Zdaj je došel odgovor naših sovražnikov: vsi odklanjajo, ne da bi natančneje poznali naših pogojev, ponujano roko. Ni še dovolj žrtev, še več se jih mora doprinesti. Vsa krivda zadene naše sovražnike. Bog mi je priča. In zopet Vam velja, vojni tovariši, moj klic! Vaš meč je v 30 vojnih mesecih, jcateri bodo skoraj za nami, govoril jasno in odločno. Vaša hrabrost in Vaše junaštvo naj imata tudi v bodoče besedo! Štiri sovražna kraljestva so bila po Vas in armadah naših hrabrih zaveznikov razbita, mogočne trdmiave smo premagali, velike pokrajine sovražnega ozemlja smo si osvojili. Kljub vsemu temu n sovražni mogočnjaki slepijo svoje narode 'in svoje armade vedno z upanjem, da se bo njih usoda vendar preobrnila. Dobro — na Vas je ležeče, da še nadalje napravite ž njimi železni obračun! Poln ponosnega zaupanja v svojo vojno moč Vam stojim na čelu! Naprej z Bogom! Na Dunaju, dne 5, januarja 1917. Karel. Približno enako armadno in brodovno povelje je izdal tudi nemški cesar Viljem. Posvetovanje v Rim«. Posvetovanj Četverosporazumovih ministrov, generalov in poslanikov se tudi udeležuje poveljnik na maeedonskem bojišču, general Sarrail. Dočirn Angleži niso posebno navdušeni za nadaljevanje vojske v Macedonia, Italijani zahtevajo ne samo nadaljevanja, ampak tudi razširjenje glede na moštvo in municijo. Italija sploh obrača ost posvetovanj proti Avstriji in Bolgariji. Po njenem mnenju bi bil tisti kos četverosporazumove fronte, kjer bi se naj začelo s skupno veliko ofenzivo, avstrijsko-italljanska meja in pa Bolgarija, ‘Sem bi naj četverosporazum vrgel svo o glavno moč. O uspehu posvetovanja poročajo listi, da sta Lloyd George in Briand popolnoma zadovoljna, baje tudi kar se tiče Italije in njene vojne udeležbe. Zato pa Italijani zahtevajo, naj jim četverosporazum pošlje več denarja, premoga, surovin in živil. Novi predsednik mariborskega okrožnega iolilSi. Vsi slovenski listi so prinesli vest, da je graški deželni sodni nadsvetnik dr. pl. Kočevar i-menovan za predsednika mariborskega okrožnega sodišča, Ta vest se je objavila popolnoma suhoparno, ' rez vsakega dodatka. Kljub temu je graška „Montags-Zeitung“ z dne 25. dec. priobčila ta-Ie dopis iz Maribora: „(Novi predsednik mariborskega okrožnega sodišča,) lz Maribora nam pišejo: Imenovanje ljub- ljanskega deželnega sodnega nadsvetnika za čred’ sednika mariborskega okrožnega sodišča se je po slovenskem časopisju razglasilo kot stovensko-rinrod-na zmaga nad nemškim prebivalstvom v spodnjem delu dežele. Časopisje je imenovalo kandidate iz Celovca in Gradca, ki bi znali priti v poštev in za katere se je baje spodnještajerski nemški narodni svet zaman potrudil — no, sklepe iz tega si lahko naredi vsakdo. Med tem vendar zadeva ni popolnoma takšna, kakoršno je blagovolilo slovensko-narodno-kleri-kalno časopisje naslikati, in v dejstvu ni nobenega razloga, da bi se trebalo uvažFvati namigavarija slovenskega časopisja, ki hoče kratkemu)o novega predsednika mariborskega okrožnega sodišča kar vnaprej reklamirati za se — manever, ki je dovolj prozoren. Nobenega pravega vzroka ni, da bi sc nemško prebivalstvo Spodnjega Stajerja razburjalo, kajti sicer bi se za Kočevarjevo imenovanje ne potegovale tudi zelo ugledne osebe iz nemških krogov.“ Mi smo še enkrat pregledali vse „klerikalne“, „liberalne“ in tudi „nemškutarske“ slovenske liste in za to še enkrat pribijemo, da so vsi slovenski listi brez vsake opombe zabeležili imenovanje novega predsednika našega okrožnega sodišča in da se tudi pozneje ni noben slovenski list bavil niti z besedico z osebo novoimenovanega predsednika. Notica v „Montags-Zeitung“ je torej nalašč izmišljena in zasleduje vse druge namene, kakor da zavrne namišljeno „reklamo“ slovenskih listov. Ker smo navadno dobro poučeni, kaj se godi za političnimi kulisami slovenskoštajerskega nemštva in ker smo tudi o kandidatih, ki so jih imeli vodilni krogi slovenskoštajerskega nemštva, imeli zanesljivo poročilo iz prvega vira, za to lahko demontiramo trditev „Mcmtags-Zeitung“, da so se ugledne osebe iz nemških krogov potegovale za Kočevarja. Spodnještajerski Nemci so predstavljali dva tabora, ofieielno politični tabor je imel in se na Dunaju po svojih zaupnikih za nje potegoval kandidate, ki smo jih nekdaj mi imenovali takoj, ko je bil dotekel rok kompetence za predsednika mariborskega okrožnega sodišča : drugi tabor je imel kandidate, med katerimi so se nahajale tudi take osebe, ki uživajo vkljub svoji nemški narodnosti zaradi poštenosti splošno spoštovanje. Toda drugi tabor je pač imel svoje kandidate, a za nje ni storil koraka, vsaj na Dunaju ne. Pač pa je prvi tabor navajal razloge proti kandidatom drugega tabora. Med tem je padel Hochenbnrger in ž njim so se podrli tudi vsi načrti in upi prvo imenovanega ta- bora. Drugi tabor se tudi sedaj ni ganil. In tako je prišlo do imenovanja dr. Kočevarja, na kojega imenovanju pa so spodnještajerski Nemci popolnoma nedolžni. Za to so nameni notice v „Montags-Zeitung“ zares prozorni dovolj, a nas Slovencev ne obreme-n ujejo. Sicer pa je naša želja, da se piše resnica — kajti sicer bi še morali v obrambo resnice spraviti marsikaj na dan. Hov minister za ljudsko prehrano. Dosedanji predsednik urada za ljudsko prehrano za časa vojske, Oskar Kokstein, je odstopil. Cesar je imenoval polkovnika Antona Holer za ministra in za predsednika urada za ljudsko prehrano. — Nov minister je bil rojen leta 1871 v Bolcanu na Tirolskem, Leta 1888 je vstopil v armado, dovršil leta 1806 kot nadporočnik vojno šolo z odliko in je postal leta 10OO: stotnik generalnega (štaba; pri generalnem štabu je bil zaposlen v raznih službah do leta 1914 ko je bil imenovan za polkovnika. Od izbruha vojske je bil prideljen vrhovnemu armadnemu vodstvu ko! predstojnik kvartirmojstrskega oddelka. — Prejšnji predsednik urada za ljudsko prehrano se je vrnil na svoje prejšnje mesto kot podpredsednik nižje avstrijskega finančnega ravnateljstva. Sprememba v vodstvu urada za ljudsko prehrano je v zvezi z rastočimi potrebami prebivalstva. Urad za ljudsko prehrano je prav mlad Ustanovljen 13. nov. 1916, je začel poslovati L decembra. Prvi organizacijski načrt se je izkazal kot ne povsem zadovoljiv. Treba je tesnejše in krepkejše organizacije po vojaškem, načinu. Obenem je kazalo med prehrano ljudstva v zaledju in pro hrano Vojaštva ustvariti ožji stik» Zato je bil poklican na mesto predsednika tega urada vojak. Polkovnik Höfer ;e kot predsednik kvartirmojstrskega oddelka vrhovnega armadnega poveljstva od začetka vojske izvedenec v vprašanju o prehrani vojaštva. Pečal se je tudi z zadevo prehrane prebivalstva v zasedenih pokrajinah. Pripisuje se mu izvedenost v vseh vprašanjih ljudske prehrane tudi v zaledju. Öeiverosporamiiiov odgovor« Iz Dunaja se dne 5. t. m. poroča, da je ameriški poslanik Penfield v našem zunanjem ministrstvu dne 5. t. m. izroč 1 noto, ki obsega natančno besedilo četverosporazumovega odgovora na našo mirovno ponudbo z dne 12, decembra 1916. Besedilo je bistveno enako z onim, ki ga je objavila Agence Havas. Grčija se brani» Reuter poroča dne 5. januarja iz Aten, da je imela grška vlada posvetovanja s prejšnjimi ministrskimi predsedniki in kraljem o zadnjem Četverospo-razumovim ultimatumu..Vlada se braaii, sprejefcivse Čet- verosporazumove pogoje ter se hoče radi nekaterih zahtev pogajati, s čet ve rospo razumom. „D a il y Telegraph“ poroča dne 4. t. m. iz Pyre, da; so grški rezervisti spustili železniški most južno od Larise v zrak, da se tako prepreči nadäljno pošiljanje čet na Pelopones. Zapiranje Venizelosovih pristašev 'se nar daljuje. Pošiljanje grških čet na Pelopones gre zelo počasi naprej. Dosedaj so spravili tje samo 7000 vojakov in 80 topov. Vsled blokade sc že jako občuti pomanjkanje moke in drugih živil; po celi deželi se pojavljajo nemiri. Romonsko blišče. Preroki, M so napovedovali, da se bo rusko-ru-munska armada na južnem bregu Sereta ustavila in ojačena po novih ruskih četah postavila našim v bran, niso pravo zadeli. Združeni Rumu n i in Rusi so se med mestoma Galac (izliv Sereta v Donavo) in Focsani že umaknili na Levi breg Sereta. Važno rumunsko trgovsko mesto B r a j-I a ob Donavi j,e dne 4. januarja padlo našim v roke. Sedaj se bije hud boj za mesto Focsani, ki leži Severno od Rimnicul-Sarata. Naši obkrožujejo mesto od juga, zahoda in deloma že tudi od severozahoda» — Mesto Gal a c ob Donavi pa je ogroženo po bolgarski artileriji. Čete armade nadvojvode Jožefa so iz Sedmograške vdrle deloma že v moldavsko ravnino, in po treh dolinah prodirajo proti srednjemu toku reke SereL V D o b r u č i so Bolgari in Turki popolni zmagovalci. Deželo so tako očistili sovražnika, da se ne nahaja ne eden ruski ali rumunski vojak več na tem ozemlju. Nainovejše poročijo pravi, da so Rusi ob S e r e t u pričeli z veliko p r o t i o f em ziv o. Brajia padla. Naše čete so dne 5. januarja po pardnevnem napadanju zavzele utrjeno rumunsko mesto Brajia na levem bregu Donave. Nemško večerno poročilo z dne 5. jan, pravi: V V e 1 i k i V 1 a hi ji so nemške in b o 1-garske Sete zavzele glavno rumun-s k o trgovsko mesto Brajia. D o b r u Ö a je popolnima oŽiliStena So v r až n i k a V Brajli ogromne zaloge živil. Iz Bukarešte poročajo, da so v Brajli nakopičene ogromne zaloge žita, moke, kave, riža in drugih živil, katerih Rumuni in Rusi niso mogli pravočasno spraviti na varno. Povprečna cenitev ječmena z-naša 3% milijona hektolitrov in 30,000 ton pšenice in koruze. Naši dospeli do Sereta. Rusko-rumunske čete so naši vrgli od mesta Fundeni (južnovzhodno od Focsanija) do Galaca na \ vzhodni breg Sereta. Naši resno ogrožajo ne samo j Galac, ampak tudi mesto Focsani. Bolgari s svojim ! topovskim ognjem obvladujejo važno obdonavsko me- Sto’Galae. Položaj ruske in rumunske armade pri mesto Focsani in dalje proti severozahodu postaja mučen,, ker čete nadvojvoda Jožefa prodirajo dan za dnevom dalje v Moldavo., Nobeden Bus ali Bumun več v Dobmfci. Dne 5. januarja so naše in bolgarske čete zapodile zadnjega ruskega in rumunskega vojaka iz DobruČe» Naša hrabra armada v Dobruči pod vodstvom bolgarskega generala Nerezova je sedaj prosta za nadaljha važna podjetja. Divji beg. Rumunsko ljudstvo ne beži samo. iz Velike VL lahije, ampak tudi iz Moldave pred našimi armadami. Beg je naravnost nekaj groznega. Ljudje bežijo brez vsega. Blatne ceste ne dovoljujejo, da bi vzeli s seboj živino ali kaj več prtljago. Mnogo ljudi, posebno starčkov in otrok, pomrje med potjo od gladu. — Večina beguncev beži v južno Rusijo. Napol oblečeni in za silb obuti bežijo Rumunei iz svoje domovine. 'Za njimi pa ruska in; rumunska armada žažK»? bogate vasi In sela. Celo ozadje je en sam žareči plamen. Nebo je krvavordeče. Skupne romunske izgube. Rumuni s® od začetka vojske do dne 1. januarja izgubili skupno 346.000 mož, med lemi, 18.000 častnikov (15 generalov irx 49 polkovnikov). Iislo bojišče. Na ruski fronti so vršijo pomembnejši boji e-dino v Bukovini v prostoru pri Kirlibabi, in dalje proti jugu na rumunskih tleh. Naši so z naskokom zavzeli več sovražnih postojank» Na ruskem bojišču je nastopil hud mraz,. italijansko bojišče. Odkar je bila zavrnjena deveta italijanska o-fenziva, si Italijani niso več upali resno napasti naše fronte ne na Krasu in ne na ostalih delih, dasi-ravno so od tedna do tedna napovedovali deseto o-fenzivo. Od Časa do časa se vršijo na celi fronti artilerijski boil. V gorovju na Koroškem in Tirolskem imajo več metrov visok sneg. Italijanski listi pišejo povodom četverosporazumovega vojnega posvetovanja v Rimu, da je upravičena želja, naj bi četverospo-razum s svojimi četami ojačil italijansko fronti proti Avstriji, Vojni svet v Rimu. V Rimu se te dni vrši velik četverosporazumov vojni svet, od katerega si Italijani obetajo, da bode sklepal o zelo važnih rečeh, ki bodo merodajne za bodoče italijansko bojevanje. Vojnega aveta se udeležujejo angleški ministrski predsednik Lloyd George. minister lord Milner, generalštabni načelnik Robertson, francoski ministrski predsednik Briand, vojni minister Lyautey» municijsld minister Thomas in ruski general Poličiin. v LISTEK. Ekseelemea. Teheranski ekspresni vlak je drvel po široki ravnini, ki se razteza utrudljivo za oko in dušo v svoji enakomernosti ob vzhodnem Kaspiškem jezeru. Tako drvi že dva dni. Postal je rjavkast od rjavega prahu, prilagodil se je tako stepi, da ga je razločiti od nje samo po urnem gibanju. Na tej poti ne razveseli očesa nobena novejša slika. Ni jezera, ni drevesa, ni Človeškega bivališča. Peščeno ozemlje je zadušilo vse življenje. Samaja stjep. Tem živahneje pa je v vlaku, katerega petina je napolnjena z donskimi kozaki, ki so poslani tukaj na perzijsko mejo, samo en koridorni voz je bil še prihranjen za civiliste, zadnji oddelek tega voza je bil zaprt, na vratih je visela tablica z napisom: Rezervirani I. razred. V vozu so Čepeli potniki-civilisti v pisanih gručah, mohamedanei. in poljski Židje, kmet iz južne Ruglje v visokih škornjih in trgovec v pisanem kaftanu, yse je sedelo in čepelo okrog samovarja, govorilo in Sadilo in pljuvalo, dim se je vlekel težak po oddelkih, dišalo je po Česnu in po olju. V rezerviranem oddelku pa je bil zrak nasičen gronja belih rož, okna so bila zagrnjena z rumeno svilo, da ne prihaja stepni prah na bele damastne blazine, električna -luč se je ogledovala v gladko iz- brušenih zrcalih, šum proletarcev se je odbijal ob razkošni tihoti, V mehkih blazinah je slonel edini popotnik, mož visoke postave, poveljujočega obraza, — hladnih črt in mogočnih oči. Bil je oblečen v priprosto uniformo, a na njej sta se svetila dva velika zlata gumba, znak ruskega sodnika. Po hodniku sta prišla dva sprevodnika. Govoreč, roke v žepih. Obmolknila sta, ko sta prišla mimo rezerviranega oddelka, stopila sta na prste in šepetala: „Tu sedi ekscelenca.“ V tem hipu se je stresel vlak, sprevodnika je vrglo v steno in nazaj in že je stal vlak. Sprevodnika sta si trla bunko na Čelu in se v-praševala: „Kaj se je pa vendar zgodilo? Je skočil iz tira? Razbojniki?“ Vrata so loputala, okna. so se odpirala, hodnik se je napolnil preplašenih potnikov, to je trkalo, kričalo, vpraševalo. Miren in dostojanstven je ostal samo rezervirani oddelek s tablico. Razburjeni potniki so videli železniške uradnike, ki so skočili iz vlaka na tir in hiteli k lokomotivi. Pred lokomotivo je bila dresina in ob vlaku ščst orožnikov in orožniški častnik, ki je zakričal grozeče na vlak: „Glave proč! Zaprite okna!“ Okna so jeknila, vrata so butnila, srca so zatrepetala, drug je pogledal drugega: Koga iščejo ti pasji sinovi? Tebe, bratec? Mene? 'O sveta Pasija! Častnik z orožniki je stopil na vlak. Kdo je z-govoril prvi grdo besedo? Po vlaku je zašumelo — vohun! Ravno oni vohun, o katerem pišejo ruski v- »adni listi že več tednov. In zopet se vprašujejo ciči: Si ti, bratec? „Zakaj je ta oddelek zaprt?“ vprašal $e rezko častnik. Sprevodnik je zazijal in zastokal: „Vaše prvo-izhoditeljstvo . .. .“ Prvoizhoditeljstvo! pa je sunilo v vrata — gospod v blazini, ki ni bil vstal kakor drugi in ki ni bil odgrnil okna, je premeril s svojimi hladnimi očmi; o-ficirja, tega oči pa so hitele po uniformi in takoj nato je stal častnik kakor ukopan, roke ob hlačnem Šivu: „Oprostite, ekscelenca, jaz glupec nisem vedel .... .V. Ekscelenca je izvolil nasmehniti sie in Je mahnil z roko: „Dobro, že v redu, gospod stotnik, domnevam, ‘da Vas je pripeljal kak višji ukaz. No, pa kaj je novega?“ Častnik se je oddahnil. Sam vrag, če lopneš v rezerviran oddelek in je notri — ekscelenca! Zato je uslužno poročal: „V tem vlaku je mož, ki ga iščemo že dolgo.“ „Kdo?“ Hladne oči ekscelence so se uprle v, Častnikove. „Boris Miropoljski.“ „Kaj?!® — ekscelenca je vstal kakor v strahu in vprašal razburjeno: ..Oni zloglasni vohun?“ „Da, ekscelenca“, je potrdil ponižno-ošabno Častnik. Ekscelenca je pomislil hipec, potem je pa rekel naglo: Na francoskem bojišču vsled neugodnega vremen* razleti' topovskega ognja nobenih važnejših vojnih..; dogodkov, V Rimu se vršijo velika Četvero-Šporazumova vojna posvetovanja. Francosko časopisje zatrjuje, da se pripravlja četverosporazum na splošno’ta velikopotezno ofenzivo na francoskem bo jtštai v prvi polovici meseca februarja. Japonske čete neevropskih bojiščih? Švicarski listi poročajo: Pri pogajanjih o od- govoru čotverosporazuma na mirovno ponudbo osrednjih držav je bilo znova sproženo vprašanje japonske udeležbe, pri vojni v Evropi. Japonska je baje sedaj obljubila, da pošlje svojo čete na evropejska bojiSča, Z-a to pa zahteva odškodnino, ki je zelo visoka in M bi prišla pred vsem na račun Rusije. P-čolnl na delu. čni predsednik. Nemški Nationalverband pa bi rad upelj al novi pravec. da kdor je dosedaj imel predsedniško mesto, jo naj tudi odslej obdrži. To se — v čast principom — seveda ne nanaša na osebe, ampak samo na stranke. Razven dr. Großa se imenujejo tudi dr, Roller in dr. Dinghofer kot kandidati, kar je znamenje, da kljub vsem drugim vestem še National,verband ni sklepal o tem vprašanju. Boj za predsedniško mesto bo zanimiv, ker lahko razdeli z-bornico takoj v začetku v nemški in nenemški blok. Ali bo dr. Sylvester odstopil ? Nerudu National-verband je v svoji giavni skupščini dne 4. t. m. izrekel dr. Syivestru popolno zaupanje. Domneva se, da bo dr. Sylvester nmaknil naznanilo svojega odstopa Prehranjevalni urad. Iz Dunaja se poroča, da je predsednik prehranjevalnega urada Oskar Kok-stein odstopil. Bil je velik zaupnik bivšega ministrskega predsednika Korberja, Kokstein ni mogel izvršiti svojega namena, da bi se prehranjevanje skupno in enotno organiziralo od vojaštva, Avstrije in Ogrske. Za to je sedaj odstopil. Tedenske novice. Nemški P-8oln; ki se ie te dni vrnil v domače pristanite, je v 11 dneh potopil 11 sovražnih ladij. P-Čoln „št. 46“, o katerem so Angleži poročali, da so ga dne 21. dec. na visokem morju potopili, se je nepoškodovan vrnil. — V Sredozemskem morju je P-čoln potopil francosko ladjo „Vernia“ z 120 vojaki in 38 mornarji. Macedonsko bojišče. Ob roki Orni topovski boj. Cetverosporazumovo vojn« ladje obstreljujejo gršfka obrežna mesta v E-gCjskem morju, katera so zasedli Bolgari, Londonski listi pišejo, da bo poslala Anglija pol milijona mož neevropskih narodnosti na macedonsko bojišče, A Francozi pa bi radi svoje čete z macedonskega bojišča postavili na francosko bojišče. Politične vesti. Naš zunanji minister v Nemčiji. Grof Cerain, naš zunanji minister, je dospel dne 6. januarja v glavni nemški sten, kjer se vrše važna posvetovanja, katerim prisostvuje cesar Viljem, maršai Hin denburg, kancelar Bethmann Hoilweg in še maogi drugi. Tudi naša maršala nadvojvoda Friderik in Hötzendorf sla se mudila v nemškem glavnem stanu. Bivši justični minister pl. Hockenburg* r bo baje imenovan, kakor se poroča iz Dunaja, za drugega predsednika najvišiega sodišča, Predsjednik poslanske zbornice. Ko je odstopil dr. Sylvester, nastane vprašanje, kdo bo prihodnji predsednik, Dosedaj je bila navada, da je dala najmočnejša stranka parlamentu predsednika, Trenotno je najmočnejša stranka Češka Zveza. Po stari navadi bi se torej moral vzeti iz njene sredine zborni- * v Zadnji čas za podpisovanje V. vojnega posojila. Za podpisovanje V. vojnega posojila je zadnji čas v sredo, dne 10. januarja, ob 12. uri opoldne. Kdor more, a še ni podpisal, naj to takoj stori! Vojno posojilo se najložje podpiše pri domači posojilnici, če pa te ni, pa pri c. kr. poštnem uradu. Slovenci in Slovenke, storite svojo domoljubno dolžnost! Cesar sprejel za cesarjeviča slovensko knjigo. Družba sv. Mohorja v Celovcu je poslala g, gardnemu podpolkovniku Jerneju pl, Andrejki, ki je spisal knjigo „Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini“ — knjigo „Zgodovina 17, pešpolka“ v krasni izdaji, da jo pokloni presvetlemu nadvojvodu Francu Jožefu O tonu, vrhovnemu imejitelju tega polka. Gospod podpolkovnik je dobil iz cesarskega dvorca na Dunaju sledečo brzojavko: „Njegovo Veličanstvo se zahvaljuje Vašemu preblagorodju najtopleje, da ste poklonili Njegovi cesarski in kraljevi Visokosti presvetlemu cesarjeviču v slovenskem jeziku pisano zgodovinsko knjigo o pehotnem polku št, 17, ki jo je, bogato ilustrirano, smatrati za dragoceno poljudno delo, Po Naj višjem naročilu: Generalni major Zdenko princ z Lobkovic.“ Cesarica Cita in Elizabetin red. Naš cesar je določil, da ima odslej naprej pravico podeljevati E-lizabetin red naša cesarica Cita». Dosedaj je smel ta red podeljevati samo cesar. Cesar podaril maršalu baronu Conradu maršalsko palico. Cesar je dne 5. januarja sprejel v av-dijenci načelnika našega generalnega štaba maršala barona Conrada in mu podaril maršalsko palico, katero mu je tudi osebno izročil. Generalni cesarjev pribočnik baron pl. Bolf-ras je stopil v pokoj. Cesar mu je ob odstopu izročil laskavo pohvalno pismo in mu dovolil, da sme še i nadalje nositi uniformo generalnega pribočnika, Slovenskim ženam in dekletom! Z bojišča se nam piše: Že ste parkrat pisali o veliki nalogi naših žen in deklet zaradi narodne vzgoje naše mladine, Mislim, da se to še naj večkrat zgodi. Mi možje „In Vi menite, da ga poznate? To je preveja-necv gospod stotnik. No, jaz bi Vas prosil nečesa!“ „Ukazujte, ekscelenca!“ „Dovolite mi, da Vas spremim na Vaši poti po v taku, jaz sem poznavalec takih ljudi, lahko Vam tu pomagam. Miropoljski — da, on Vam zleze v židovsko suknjo ali v kozaški kožuh, mislite, da je kmet, ali trgovac, pa je Miropoljski, in mislite, da je Mi-ropoljski, pa je kmet, je trgovec. Papirji, pravice?! Eh; tudi te še dobe.“ Od oddelka do oddelka je koračil mogočno častnik, rožljal s sabljo in zvenel z ostrogi. Za njim so hodili orožniki, ob njem državni svetnik. Zlata gumba sta bleščala in ponižala glave, njegove oči so pa prodirale dušo vsakega. „Sem s pravicami!“ — je zavpil častnik in tresoče se roke so ponujale zmandrane in zamazane listine, plahi pogledi so se upirali v strahu in zadregi v oba moža. O sveta Rusija! Naj reče stotnik, da si ti Miropoljski, obesijo te, bratec, preden jim dokažeš, da nisi Miropoljski ... Ob vratih je stal pop. Suhega obraza, dolgih las, nemiren. Častnik je planil nanj, kakor jastreb, pop pa se , je stresel, ali ekscelenca s© je dotaknil častnikovega rokava in se sklonil k njegovemu ušesu, Šepetaje: „Hočem Vas varovati neljubih zmot. Vi delate po čuvstvih, a tu je treba delati z razumom. Hočete, da Vam privedem jaz vohuna?“ Častnik se je hitro priklonil; ekscelenca je pa rekel živahno: „Prosim, dajte mi dva kozaka in počakajte v rezerviranem oddelku, da se oddahnejo.“ ! Ni minulo pet minut, že je vstopil ekscelenca, in rekel tiho: „Imam ga! Zaslišite in poglejte Vi sami, Vaše oči so bolj mlade, rečem Vam toliko- da je eden teh dveh Miropoljski,“ Za častnikom sta stala kurjač in sprevodnik, začudeno bedastega, zasajenega obraza, za njima dva kozaka. Častnik je zagrmel: „Sem pravice!“ Vzel je drobnovid in pregledoval podpise. Nič radiranega, nič ponarejenega, in moža pred njim poštenega obraza, zatrjujeta, da služita že več let Malo se nasmehne častnik: Izpodletelo je ekscelenci! Obrne se, da bi rekel, da ne najde krivice nad tema dvema, ter šel zopet nad popa — kar gre: krrrrk — po vlaku, strese se in stoji. Častnik je pogledal tja, kjer ni stal več ekscelenca in skočil k oknu. Tam vidi čudno Čudo: Ekscelenca stoji na stroju, ki puha kakor razbesnela z-verina, in skoči naprej, drvi, drvi — vlak pa stoji tu zapuščen, izdan. Izza stroja zamahne roka iz rokava uniforme. Kam gre ekscelenca? Zijajoč je stal častnik; kurjač in strojevodja pa vsklikneta: „Ah ti prevajenec! Nas osumi, nas spravi iz stroja, a sam se odpelje. To je Miropoljski.“ Častnik je stal sredi voz, polnih kričečih vojakov in civilistov, sredi neizmerne stepe. Vohun, katerega bi bil tako lahko prijel, se je peljal z naglico 100 km na uro proti meji. Vohun je tudi lahko ekscelenca, če mu to le služi ... ' I „ l in mladeniči na bojišču ■ prosimo slovenske žene' in I slovenska dekleta, da visoko čislajo narodno čast in ‘ da svojo narodno zavednost vlivajo v mlada in sprejemljiva srca naših malčkov, Biti slovenske krvi bo-j di Slovencu ponos! Naši mladini se hi treba sramovati svojih slovenskih očetov in bratov, nasprotno, opravičeno so lahko ponosni na nje. Kamor so nas postavili, povsod smo storili svojo dolžnost. Slovenci in Hrvati! Taki smo bili vedno, zvesti, pošteni ih ■ hrabri. Kdor nas sovraži, sovraži naše dobre lastnosti, Ljubimo za to z vsem žarom svoje ljubezni slovensko ljudstvo, ljubimo milo slovensko govorico, — ljubimo našo prekrasno slovensko zemljo! Slovenske žene in dekleta, v tem duhu nam vzgojujte naše o-troke! Odlikovana slovenska vojna karata. Č. g. Krištof Tomšič, duhovnik goriške nadškofije, sedaj vojni km at v rezervni bolnišnici št 2 v Mariboru (kn. šk. dijaško semenišče) je za svoje vaeto in vestno službovanje odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem II, jazreda na belo-rdečem traku. — & g. Franc Kren, bivši kaplan pri Mariji Snežni na Velki, sedaj vojni kurat na rumunskem bojišču, je za svoje hrabro zadržanje pred sovražnikom odlikovan s Signum laudis. Ć. g. Kren, ki je že od začetka vojske na bojišču, ima sedaj že troje odlikovanj. Odlikovancema iskreno čestitamo. Slovenci, podpisujte vojno posojilo! Finančni minister je odredil, da je zadnji rok za podpisovanje 5. vojnega posojila sreda, dne 10. januarja 1917 in da se po tem roku podpisovanja za vojno posojilo ne smejo več sprejemati. Kdor še torej ni podpisal, a ima dovolj sredstev na razpolago, naj podpiše še te dni. Podpisujte pri vaših domačih posojilnicah, kjer dobite tudi vseh potrebnih pojasnil. Razdeljeni dvekronski papirnati bankovci. Av-stro-ogrska banka naznanja, da sprejemajo bančne blagajne na dva ali na štiri dele razdeljene dve kronske bankovce samo do 31. januarja t L in sicer brez odbitka; pozneje jih pa bodo sprejemale samo proti odbitku, ki se še le bo določil. Utesnitev vojaških oprostitev. »Hrvatska Riječ« poroča: Kakor smo izve eli se bodo koncem februarja močno omejile vojaške oprostitve in bodo v dodoče oproščene le take osebe, ki se nahajajo v za državo posebno važnih civilnih službah. Ta ukrep se bo izvršil za to, da se omogoči invali-I dom zaslužek. Dosedaj se je namreč pokazalo, da mnoga podjetja svoje d- lovne sile reklamirajo, invalidov pa nočejo nastavljati. Noša enoletnih znakov rezervistov, nadomestnih rezervistov m črnovojnikov. Rezervistom, nadomestnim rezervistom in črnovojnikom 1. sklica se sme za dobo vojne dovoljevati noša znakov enoletnega prostovoljstva, če dokažejo, da so do 1. novembra 1916 pridobili polno pravico enoletnega prostovoljstva. — Za priznanje pravice do znakov je prosit pri svojem krdelu, ki provizorično dovoljuje nošo znakov, definit vno nošo pa dovoljuje pristojno dopolni veno okrajno poveljstvo. Dostojanstvo se označuje: rezervni desetnik z znakom enoletnega prostovoljstva, nadomestni rezervni pešec z znakom enoletnega prostovoljstva, črno-vojni poddesetnik z znakom enoletnega prostovoljstva. Izmenjavanje invalidov z Italijo in Francijo. Med našo državo in med Italijo in Francijo je dosežen dogovor glede izmenjavanja invalidnih oficirjev in vojakov, ki se nahajajo v vojnem vjetni-štvu. Za izmenjavo lahko prosijo sorodniki. Prošnje je nasloviti na vojno ministrstvo, oddelek IX., vojni vjetniki. Za natančnejše informacije naj vpraša, kogar to zanima, pri svojem okrajnem glavarstvu. Prvi zvon iz litega jekla v Avstriji. Tudi [župnijska cerkev StrengDerg v šenthipolitski škofiji na Nižje Avstrijskem je moralo oddati v vojne namene svoj veliki zvon. Kot nadomestilo za oddani zvon so naročili v livarni Bochum v Nemčiji nov velik zvon iz litega železa. Zvon je lepo delo, ima, kakor se poroča, srebrno čisti glas in je v Avstriji prvi cerkveni zvon iz litega jekla. Davek na glasovirje.. Uprava dunajske mestne občine bo upeljala nov davek in sicer bodo bbdačeni glasovirji, ki so namenjeni za zabavo in ne za pouk. Glasovirji v šolskih zavodih ne bodo obdačeni. Živa zgorela. Koroškjemu „Miru“ poročajo iz Loč: Katarina Trismk, 481etna samska posestnica v Rutah, župnim Loče, je na božično biljo popoldne z-lezla v močno zakurjeno peč in zgorela — Dekle, ki je služilo pri njej, pripoveduje: „Pri kosilu opoldne je še pametno govorila. Izplačala me je za preteklo leto. Potem je rekla, da bo tudi, s seboj obračunala. Spravljala me je po ljudi, da bo naredila testament. Nisem je hotela pustiti same. Bala sem se, da bi si ne naredila česa. Pa je všla v kuhinjo in mi zabranila, da nisem mogla za n,o. Zaprla se je. Hitela sem klicat k precej oddaljenim sosedom. Ko smo se vrnili, smo videli močen dim in občutili vonj, kot da poliva ogenj z maščobo. Reva se je sama pekla v peči. V tem sta ravno prišla mimo tudi dva gospoda in vdrla v kuhinjo. V kuhinji strašen dim po žganem mesu in obleki. Iz peči le malo gledajo noge. Nogavice do gležnjev sežgane, ravnotako vsa obleka. V peči gor;. Gospoda pogasita ogenj, pozneje s težavo potegnejo iz peči vroče, črnoobžgano truplo. Kar se ni stopilo v hudi vročini, je bilo zgoljeno, črno osmojeno. Udje še vsi skupaj, tudi obličje celo, a osmojeno in črno kakor zamorsko. Kakšna sila je morala biti, ki je spravila to močno, veliko postavo tu skozi malo odprtino v razbeljeno peč! „Že kot 241et-no dekle“, je pripovedoval neki mož, „si je v zmedenosti hotela odsekati roko. Orodje pa je bilo topo in ni prebilo kosti. Odteklo ji je veliko krvi, a se je še sama obvezala in šla v posteljo. Rekla je, da ji je slabo. Ko smo zapazili rano, smo poklicali zdravnika. Mirno je držala roko, kio ji je izrezaval razsekano meso iz rane.“ Pozneje je sama pravila neki ženski, da je hotela izpolniti besede sv, pisma: „Ce te pohujšuje tvoja roka, odsekaj jo!“ In da je prišla k zavesti, kaj dela, šele, ko je začela teči kri. Bila je močna in silno polnokrvna in je včasih vsa gorela v obrazu. Pred par leti je v stanju zmedenosti navezala velik zveženj posteljnine, obleke, podob in jo nesla k sestri. Govorila je, da bo umrla: Hotela je, da jo denejo, popolnoma zdravo, v sv. olje. Ali je že tedaj mislila na kaj takega, kar je storila sedaj?! Cez nekaj časa je neopažena všla zopet nazaj in bila zopet pri zdravi pameti. Zadnji čas ji očividno ni bilo dobro Dekli je tožila, da ponoči ni mogla spati.. Bila je zelo izmučena. Neka žena ji je rekla: „Ti s. bolna, boš morala iti k zdravniku!“ Odgovorila je, „Zdaj še nisem, pa bo še hujše.“ Gotovo te mora1* trpeti hude telesne in duševne muke. Ko je malo p* prei, predno je šla v smrt, dobila „Bogoljuba“ in gu brala, je rekla, da samo o njej pišejo in da se še med ljudi ne bo več upala. Tudi njene besede: „Jaz bom umrla kot mučenica“, pričajo, da je trpela na blodni ideji, ki jo je vodila do takih dejanj in slednjič do tako nesrečnega konca. Ljudje, ki so poznali njeno stanje, so rekli: „Sama si je hotela naložiti pokoro. Živela je lepo, bila je usmiljena in radodarna in je še zadnji teden prejela sv zakramente. Oskrbovala je podružnično cerkev in zvonila. Za zvonovi e neutolažljivo žalovala, 'Kadar je bila pri zdravi pameti, je bila pridna in razumna delavka. Bila e naročena na več časopisov in je bila dosmrtni ud Mohorjeve družbe. Bog ji daj večni mir!“ je rekel duhovnik ob grobu, „Bog, ki gleda le na voljo človekovo, njej, ki tega, kar je storila, gotovo ni storila pri zdravi pameti in iz zlobnega namena." Gospodarske novice» Veljavnost kavinih kart podaljšana. Ker tudi v bližoji bodočnosti ni misliti na večji uvoz kave v našo državo, je vlada odredila, da bo veljavnost tudi prihodnjih kavinih kart podaljšana od 6 na 8 tednov. Prihodnje kavine karte Jbodo torej 8 tednov vel lavne. y!; Gospodarski tečaji: 'Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v cepljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 15. februarja, do 15. maja t. 1. Sprejme se 12 vajencev v starosti od 15 let dalje. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnieo ljudske šole in kr i-; list ali pa domovnico, je vložiti pri ravne! kmetrske šole na Grmu. pošta Novomesto na 1 j-skem, do 15. jan. 1917. — Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu zr> -mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo pr krčno izvežbati v vseh potrebnih vuiogradnienih in trtniških delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1917. Sprejme se 8 učencev v starosti od 15 let naprej. Viničarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnieo ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto na Kranjskem, do 15. jan. 1917. — Usposoblj enostn i izpit za gospodinjske u čirt e 1 f i c e. Po naredbi ministrstva za javna dela z dne 24. novembra 1916, št, 72,333, morajo učiteljske kandidatinje za kuharske in gospodinjske šole položiti zrelostni izpit ; od leta 1917 naprej le na izobraževališču za gospo- j din iške učiteljice na kuharski šoli gostilničarske za- i druge na Dunaju ali pa na izobraževališču za gospodinjske učiteljice društva „Vesne“ v Brnu na Moravskem. Za naprej se bodo morale torej tudi kandidatinje iz Štajerskega na enem teh zavodov izobraževati za gospodinjsko-učiteliski poklic. Kako se razvija Svira v industrijsko državo? Pred kakimi 70 leti se je štiri petinke švicarskega prebivalstva preživelo od kmetijstva.. Danes še koma* tri desetinke. Uvoz živil je znašal leta 1885 za osebo 70 frankov, danes 156 frankov. Škode tega enostran- skega razvoja so sledeče: Odvisnost Švice od ino- zemstva se vešča v usodepolni meri tudi s tem, da prehaja kapitalistično načelo, kriti potrebo tam, kjer je najceneje, vedno bolj tudi na preskrbo živil. Pozabiti se pa pri tem tudi ne sme, da države, ki so glede preskrbe živil navezane na inozemstvo, morajo prinašati žrtve špekulaciji. Nevarnost znanih trustov se bliža;'monopol mesa je n. pr. le še vprašanje časa. Negotovost dohodkov je -vedno večja vsled odvisnosti industrije od svetovnega trga. Razvoj v enostransko industrijsko državo povzroča nadalje tudi premnoženje socialnih nasprotij in s tem poostre-nle socialnega boja. V demokraciji prehaja industrijska država prej ali slej v delavsko državo, s tem k socialnopolitičnim poskusom, k enostranskem obdače-nju posesti, k gospodarstvu z dolgovi in končno k finančnem polomu. Naraščajoči industrialize m ogroža tudi obrambno silo naroda; kmetijska država ima največ in najboljše vojake. To vidimo v zgodovini. Industrializem pomnožuje končno tudi število inozem-cev, katerih število je v Švici od leta 1856 do 1910 osemkrat naraslo. * Cepljenih trt letos zelo primanjkuje. Vinogradnikom, ki imajo kaj rigolanega sveta ali ki hočejo prazna mesta v vinogradih zasaditi s cepljenkami, naj takoj naročijo primerne trte pri deželnem odboru ali kakem trsničarju. Spomladi trt najbrž ne bo več dobiti. , —- j Prodaja vina, „Ah,sem dolžan povedati, počim j; šemi vino prodal? —'Qdgovor; Glasom § 18 cesarske l naredbe z dne 21, avgusta t. 1. je listig kažnjiv, ki v j svrho izkoriščanja izrekih razmer, ki jih jo vojna povzročila, zahteva za neobhodne potrebščine očitno čezmerne cene. Vino je po izreku sodišča taka reč. Ce se od Vas zaideva povedati, počim ste vino prodali, niste tega po kazenskem zakonu dolžni; storiti, ker Vam utegne škodovati in- kot osumljence sploh niste dolžiji sebi v škodo dajati pojasnila. Koliko stane vinogradnika vino? Ravnatelj p. kr. Kmetijske družbe kranjske je v „Kmetovalcu" izračuni!, da stane vinogradnika, ako 'še vsaj površno računajo vsi stroški pridelovanja, liter vina, ako z« naša dnina s hrano in pijačo vred na dan- 4 K — 2 K 30 v; ako pa znaša mezda na dan 3 K pa print 1 liter vina na 2 K 08 v, in če 2 K - 1 K 85. vin. Ako torej danes vinogradnik svoj pridelek proda malo dražje, se ga še ne moro smatrati za dražitelja kmetskih pridelkov. Ravnatelj g. Pirc piravi, da odločno zavrača očitanje, da bi omenjeni račun bšl namenoma pretiram Ako si sme vsak trgovec in prek trpeč -računati „meščanski dobiček“ 10—20%, ; bode to menda pač tuđi vinogradniku dovoljeno. Živinske cene. Posestnik iz celjske okolice piše: „Prosim, da se obelodani najvišja cena za pitano govejo živino, posebno za vole I. razreda. Jpz sem šel dne 5. novembra ponujat vole v nakup uradno določenemu nakupovalcu. Ta mi je rekel: „Sedaj se ne plačuje volov več po 3 K 1 kg, ker so jih vojaki v Romuniji veliko število pridobili.“ To se mi čudno zdi, ko mesarji, n. pr. v Žalen, še vedno prodajajo meso po 6.30 K in drugod po 7—8 K. Tore'; je meso več kot polovico dražje kot živina. Prosim razjasnite nam to zadevo in natisnite uradno doto Čene cene za vole in ostalo živino.“ — Odgovor; Mi smo se na uradnem mestu poučili o zadevi in sc nam je povedalo, da je cesarska namestnija z odio kom z dne 29. avgusta 1916 nastavila sledeče najvi-Šje cene za 1 kg žive teže: Pitani (klavni) voli T vrste H f* f» >> lil » I» J* itA* >1 Plemeni (vprežni) voli Pitane (klavne) krave I. vrste It II I* 11- Y> II M »* ’ Močnobreje piemene krave in telice od 3 K 20 v....................... Krave z novim mlekom od 3 K 30 v Teleta............................... Žemljice, na Ogrskem. Že več mesecev oznanjalo vse ogrske trobente — tudi ministrske — da je bila zadnja žetev, na Ogrskem tako slaba, da ne more nič ogrske moke v Avstrijo. Ponižni Avstrijci drobe kruh, v katerem je pač ovsene in krompirjeve in ječmenoveg a prav malo pšenične moke, in upajo na rumunsko moko. Nobene stvari ne čita,jo ljudje s takim veseljem, kakor poročila o plenu na Romunskem A dočim pri nas še Čakamo boljših časov, so jih na Ogrskem že učakali. Vlada je izdala za čelo Ogrsko naredbo, da je. zopet dovoljeno žemlje peči, bele žemljice iz pšenične moke' ničlarice. Taka naredba je pač dokaz, da imajo na Ogrskem sami dovolj moke ničlarice in jim ni treba čakati na dovoz romunskega plena. Izvoz mila iz Ogrskega prepovedan. Ogrska vlada je prepovedala izvoz mila v poštnih zavojih iz Ogrskega v druge države. Razme novice» Zobje. Slabi zobje in zobobol je večkrat posledica zanemarjenja zob. Navadno pride kes prepozno, Zobe moramo snažiti vsak dan vsaj enkrat s krtačto co in vodo: ako icrtačice nimamo, lahko odrgnemo zobe s trdo rutico. Jedila, kartera ostajajo v ustih do 3 K 50 v. do 3 K 20 v. do 2 K 90 v. do 3 K 50 v. do 3 K 10 v. do 2 K 60 v. do 0 na K 10 v. do 3 K 40 v. do 3 K 50 v do 3 K. med zobmi, začno gniti. Glivice, ki nastanejo, povzročajo gnilobo zob in neprijeten duh. Za izplakovanje ust se zelo priporoča sledeče preprosto sredstvo, s katerim uničimo glivice in ohranimo zobe pred, gnilobo: Vsak večer si moramo izplakniti usta z razto-kom kuhinjske soli. Navadna žlica soli zadostuje za kozarec vode, Ak)o se mu polna žlica, soli preveč zdi, naj vzame spočetka le pol žlica, potem vsaki da« nekaj več, tako da se privadi na množino, kjatero s» priporoča. Zelo škodiiiva so zobem prevroča ali premrzla jedila. Tudi škoduje zobjem hitra prememba vročih in mrzlih jedi. Ne dopuščajte, posebno otrokom, na vroča, jedila piti mrzlo vodo. Razgreta mrzla plast zoba. poči, ako pride na njo mrzla voda, in ravno tako nasprotno, kakor poči mrzla steklina, &-ko prehitro vlliješ vanjo vročo tekočino. Zelo škodljivo je grizti trde reči, kakor: orehe, lešnike, pregristi nitko pri šivanju, namesto jo odtrgati, — Gtrooi naj se že v zgodnji mladosti privadijo čistiti in varovati si zobe. , Jelen usmrtil lovca. V lovišču Planina na (Deškem so našli v gozdu ležati mrtvo truplo OOletnega-lovca in paznika Franca Sladek. Dognali so, da je jelen vrgel Sladeka ob tla in ga z rogom dregnit v oko tako silno, da mu je ranil možgane. Bela barva in dojenčkove Oči. Vsakomur bo že znano, kako skeli v oči, Če hodi po zasneženi krajini in mu ne najde oko temnejše točke, da bi se odpočilo na njej, Posebno hudo je, če zasije solace- n« sneg. Kaj je to, so izkusili Hanibalovi vojaki in sta njimi Napoleonovi iip naši. Sneg na .pla.ainhjtoi©, velika muka za oči, marsikdo, ki je morai po.njeni hoditi, je oslepel, zato imajo zdaj vojaki očala za varstvo oči. Sploh ni bela barva, dobra za oči- Kdor bere dosti in ima opešane oči, začuti, kako ga zbada belina papirja v oko, dočim začnejo črne črke plesati pred očmi. Kdor bere na solncu, si -pokvari, hereto oči, dogodilo se je tudi že, da je kdo pri tem nag-!oma oslepel, Kaj pa oči naiših najmanjših, malih dojenčkov? Prof, Wolf v Newyorku je predaval v letnem zborovanju društva za oči o tem iti se.je izrekel, da je usodna pomota našega časa, da so daje dojenčku in njegovi okolici, obleki in pohištvu, samo belo barvo. Bela barva je najslabša za otroka. Posebno na vozičku, ko se upre sobice v fiele odeja, y belo lakirane stene, to je približno tako, kakor ve sije solnee na sneg. Slabovidnosti, 'ki je delež naših otrok, ni toliko kriva šola, kolikor je krivo napačno ravnanje z dojenci. Profesor Wolf meni, da je za ..>• troka najboljša barva glede na oči zelena, za mater i in za dojiljo pa rjava. Tudi rdeča barva, dela dobro, j ima ugoden upliv na omotico in na kožne bolezni.-1 Modra luč otopi bolečine, V sobi, ki je opremljena rdeče ali modro, se čuti človek vedno prijetneje, nego v beli opremljeni. Naši stari so timed take stvari bolj kot mi, zato so imeli zelena ati rdeča zagrinjala, Vse belo v otrokovi sobi in še lakirano, vpliva jako slabo na otrokove oči. a skozi oči na živce. Bola barva je gotovo barva snage, ali pri majhnih o-trocili ni na mestu z ozirom na njihove oči. D® piši. iMaribor. Iz mariborske okolice se nam piše; Zelo hvaležni smo vodju prehranjevalnega urada g. komisarju dr. Lajnšicu, da je sladkor pravično razdelil. Tako je sedaj tudi zadnja liri bovška, občina za potrebo preskrbljena s sladkorjem, dočim so. ga poprej mariborski trgovci po svoje razdeljevali. r>|bTo bi bilo, ko bi se tudi petrolej in sol po .enakem ključu kot sladkor delila med kmetske občine, Maribor. Na V. vojno posojilo se „je v mariborskem političnem okraju do petka, dne 5. januarja,, podpisalo 8,869.616 K. Od te svote se je: pri. šolskih nabiralnicah samih podpisalo 1,604.500 i\. Torej so tuokrajna podpisovanja na V, vojno posojilo delež presegla ona na IV. vojno posojilo. Hoče. Kmečka hranilnica in posojilnica Hočah sprejema še nadaljne podpise za V. avstrijske vojno posojilo. Naraimmi® sam© »Mdelfi&w« „Strsie"» Kdor hoče imeti „Stražo“ samo v pondeijek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže** v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je g$o|P ah Star naročnik, da ne bo pomot Sama Pon-deijkova Straža stane za celo leto k rzm %* pol leta K 1*6© ; za četrt leta SO $f8wa Posojilnica v Mariboru (Narediti dom) sprejema prijave za peto avstrijsko vojno posojili ter daje- potrebna, pojasnite vsak delavnik od 8 de 12. utre dopoldne - tor od 3, do 8. um .papoldnfiv »|