UDK 630*1 /9 1 SLO ISSN 0017-2723 GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 53, No. 2, Ljubljana 1995 Ljubljana, februar 1995 VSEBINA -CONTENTS 57 Uvodnik 58 Iztok Winkler Stroški gozdnega dela Forest Work Costs 66 Tomislav Dimitrov Biološki parametri, primerni za izboljšanje indeksa nevarnosti pred gozdnimi požari Biologic Parameters Suitable for lmproving the Forest Fire Danger Index 78 Gabrijel Seljak Phyllonoricter Robiniella (Ciemens), še en nov listni zavrtac robinije v Sloveniji Phyllonoricter Robiniella (Ciemens), Another new Lithocolletida of the Robinia in Slovenia 83 Edo Kozorog Mestni gozd Kozlov rob The Kozlov rob Urban Forest 91 Tomaž Kocar Jelka v ljubljanskem gozdnogospodarskem o bmocju 96 Jurij Diaci Pogled v gozdove onkraj severne-meje in v zgodovino 101 Janez Zafran Z obiska strokovne delavnice o nacinu sanacije vetro­lomov 104 Marjan Zupan Štiridesetletnica zakljucka šolanja gozdarjev tehnikov -druge generacije gozdarskega srednješolskega kadra 1 06 Društvene vesti 109 Naši zaslužni gozdarji 110 Aktualno 111 Strokovno izrazje Naslovna stran: foto: Ljubo Cencic SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Vese lic Odgo~orni urednik mag. Zivan Vese li c, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavceva cesta 15 Žiro racun -Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavceva 15 501 o 1-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1.500 SIT za dijake in študente 800 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 500 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomši c, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 61102 Ljubljana Usposabljanje gozdnih posestnikov je vzklilo {'Jave družbene razmere, nov Zakon o gozdovih, novooblikovana javna gozdarska služba, spremenjena vloga lastnikov gozdov, gozdar­ska izvajalska podjelja -novosti, ki zahtevajo spremeniti skoraj vsak korak pri organiziranju del v gozdovih in brez števila prilagoditev -vseh, ki delujejo v gozdnem prostoru. Prilagoditve novim nacinom dela in novim razmeram so za ljudi vselej zahtevno ~)opravilo((. Nekateri so mu kos lažje, drugim povzroca vec težav. Lažje so mu kos ljudje, ki v vsakih razmerah išcejo pot k tistemu, kar jih v sebi globoko prežema, da je cilj njihovega poklicnega dela. Razmere niso nikoli tako dobre, da bi ne ponudile razlage, da je to in ono težko izpeljati, in nikoli tako slabe, da bi ne ponudile vsaj kakšne poti k postavljenim ciljem. ce vidimo cilje, ce smo pripravljeni poiskati poti do njih, ce imamo dovolj volje, da se podamo po njih. Delo z lastniki gozdov je eno od vsebinsko skoraj povsem novih podrocij. s katerimi se srecuje novooblikovana javna gozdarska služba. Gre za izobraževanje, usposabljanje in gozdarsko prosvetljevanje lastnikov gozdov, ki so v novih razmerah dobili vec pravic do svoje gozdne posesti, pa tudi obveze, ki zahtevajo znanje, ce jih želijo izpolniti kot veleva stroka in predpisi. lzhojenih poti v slovenskem gozdarstvu za to delo ni. Potrebno jih je še izkrciti, prilagojene danim razmeram. V slovenskem gozdarstvu dobro poznana in priznana gozdarska strokovnjakinja Tanka Modic, ki vodi krajevno enoto Radlje {obmocna enota Slovenj Gradec), je z njej lastno voljo in prežetosljo gozdu, in kot bi cutila, da mora »gozdna« v Radljah tudi v novih razmerah delovanja gozdarske službe kazati luci, z izvedbo ucnih dni za {mlajše) posestnike spomladi letošnjega leta storila nadvse koristno delo -v merilu vsega slovenskega gozdarstva. Izvedeni ucni dnevi z gozdnimi posestniki o vlogi in ravnanju z gozdom, pri katerih so število dni, po skupnih dogovorih z udeleženci -zaradi njihovega narašcajocega interesa, potegnili do šestega dne, njihovo vsebino pa je gospa Tanka tudi sproti prilagajala in zaokrožila z ogledom pragozda Pecka na Dolenjskem, je brez dvoma uspeh, ki kaže smer in daje pogum na tistem podrocju sodelovanja z lastniki gozdov, ki mu bo moral Zavod za gozdove Slovenije kot javna gozdarska služba v prihodnje posvecati veliko pozornosti. cestitamo 1 lzkrcena je bila ena od poti, v danih razmerah. V drugacnih razmerah in v drugih okoljih bo gotovo treba poiskati še drugacne poti poucnega sodelovanja z lastniki gozdov. Pomembno je, da verjamemo, da poti so. Primer iz Radelj nam to potrjuje. Urednik GozdV 53, 1995 57 Stroški gozdnega dela Forest Work Costs Iztok WINKLER* Izvlecek Winkler, 1., Stroški gozdnega dela. Gozdarski vestnik št. 2/1995. V slovenš cini s povzetkom v anglešcini, cii. lit. 6. Na neposredno delo v gozdni proizvodnji od­pade povprecno polovico vseh proizvodnih stro­škov. Gozdni delavec prejme poleg placila za opravljeno delo še nadomestila za placane nede­lovne dneve (prazniki, dopusti, bolniške in podob­no) in povraci la za nekatere izdatke v zvezi z delom (prevoz na delo, regres za dopust, topli obrok, osebna varovalna sredstva). Poleg tega mora delodajalec od izplacanih plac placat i še tiste prispevke in davke, ki ne bremenijo nepo­sredno bruto place delavca, ampak so obveznost delodajalca. Vsa ta nadomestila in povracila obravnavamo kot splošne stroške dela in jih izražamo s kolicnikom na osnovno bruto urno postavko delavca. Znaša 2,33-2,42 osnovne bruto urne postavke gozdnega delavca. Kljucne besede: delo v gozdu, strošek, kalku­lacija. UVOD INTRODUCTION Spremenjene razmere v slovenskem go­zdarstvu terjajo med drugim tudi vecjo po­zornost poslovnim stroškom, med njimi zla­sti stroškom gozdnega dela. Gozdna go­spodarstva, ki nadaljujejo z delom kot go­zdarska izvajalska podjetja, se zato vse bolj racionalno organizirajo. Konec leta 1994 je bilo po podatkih Splošnega združe­nja gozdarstva Slovenije v nekdanjih goz­dnih gospodarstvih zaposlenih 2.009 ljudi, med njimi je bilo 516 strokovnih, financnih in administrativnih delavcev ter 1493 delav­cev. Neposredno delo pomeni v gozdni pro­izvodnji pomembnejši proizvodni strošek, saj odpade nanj povprecno okoli polovico vseh neposrednih stroškov, najvec pri sec­nji, najmanj pri prevozih. • dr. l. W., dipl. inž., redni profesor, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 61000 Ljub­ljana, Vec n a pot 83, SLO Synopsis Winkler, l. : Forest Work Costs. Gozdarski vest­nik No. 2/1995. ln Slovene with a Summary in English, lit. quot. 6. Direct work in forest production occupies the hall of all production costs on the average. A forest worker gets his payment for the work performed as well as for the days when it is not performed (holidays, leave, sick leave and simi­lar). He also gets refunded some expenditures related to work (fares, vacation allowance, hot meals, personal safety equipment). Apart from this, an employer has to deduct those contribu­tions and taxes from wages, which do not directly charge workers' gross wages but represent em­ployer's liabilities. All the indemnities and refunds are considered as general work costs and are expressed by a coefficient as to the basic gross man-hour. It totals 2.33-2.42 of the basic gross man-hour. Key words: forest work, cost, calculation. Preglednica 1 : Sestava neposrednih stroškov gozdne proizvodnje Table 1: Break dawn of Direct Forest Production Costs v% Secnja Spravilo Prevoz Cutling Skidding Transport Materialni stroški in amortizacija 11 68 83 Material costs and depreciation Delo 89 32 17 Work Zaradi pomembnega deleža v neposred­nih proizvodnih stroških je treba višini stro­škov za neposredno delo posvetiti vso po­zornost. Stroške dela sestavljajo: -placilo za dejansko opravljeno delo oz. cas, prebit na delu, -nadomestila za placane nedelovne dneve, -povraci la nekaterih stroškov v zvezi z delom, ki nastajajo na delavca in jih ni, ce delavca ni, -prispevki in davki od place delavca, ki bremenijo neposredno delodajalca. 58 Gozd V 53, 1995 Preglednica 2: Sestava place in osebnih pre­jemkov gozdnega delavca Table 2: Break dawn of Forest Worker's Wage and Other Receipts v% Placilo za dejansko opravljeno delo 74 55 Payment for the work performed Nadomestila za placane nedelovne dneve 26 19 Re funds for pa id days whi:!n Work is not performed Povracila 26 Refunds i t Skupaj placa Totalwage 100 Skupaj vsi osebni prejemki 100 Total personal income kovne usposobljenosti delavca in težavnost dela. Naše gozdne delavce navadno uvr­šcamo v IV. razred, pri cemer je v kolektivni pogodbi za gozdarstvo izhodišcna placa popravljena še zaradi težavnosti dela. V januarju 1995 so bile izhodišcne place na­slednje: 111. 75.315 Sil/mesecno IV. 80.276 S IT/mesecno (461 S IT/uro) V 82.530 Sil/mesecno VI. 87.040 Sil/mesecno Analiza bruto place gozdnega delavca pokaže, da znašajo cetrtino place nadome­stila za placane nedelovne dneve. Ce pa analiziramo vse osebne prejemke delavca, je razmerje med placilom za dejansko opravljeno delo in nadomestili ter povracili še bolj neugodno. Nadomestila za placane nedelovne dne­ve, povracila in neposredne obveznosti de­ lodajalca v zvezi z delom imenujemo skupaj splošni stroški delavca (nemško Lohnne­benkosten ali indirekte Arbeitskosten ali Arbeitsgemeinkosten, ang. cost of labour fringe benefits). Na ceno neposrednega dela v gozdni proizvodnji vplivajo: -osnovna bruto urna postavka, ki upo­števa stopnjo strokovne usposobljenosti in težavnost dela ter temelji na dolocilih pa­nožne kolektivne pogodbe; -nadomestila za placane nedelovne dneve; -povracila, ki jih prejme delavec v zvezi z delom; -višina obremenitve plac s prispevki, ki jih mora neposredno placati delodajalec. Vse, ki izvajajo gozdna dela, moramo obravnavati enakopravno. To pa ne pome­ ni, da imajo vsi delavci enako bruto urno postavko. Lastniki gozdov, ki sami oprav­ljajo dela v gozdovih, nimajo nekaterih stro­ škov v zvezi z delom in imajo zato nekaj nižjo bruto urno postavko. Izhodišcne place so dolocene s kolek­tivno pogodbo, ki upošteva stopnjo stro- VIL -108.237 S IT/mesecno Vlil.-128.531 Sil/mesecno IX. -154.236.SIT/mesecno Tako dobimo izhodišcne bruto urne po­ stavke za posamezna delovna mesta. De­ janske place pa so odvisne od dosežene produktivnosti dela in poslovnega uspeha podjetja. IZKORISTEK DELOVNIH DNI WORKING DAYS UTILIZATION Na ceno dela pomembno vpliva izkori­stek delovnih dni. Delodajalec mora de­lavcu placati cas (in ucinek), ko je dejansko na delu pa tudi nadomestila za placane nedelovne dneve. Nedelovnih dni, ki jih je treba placati je, kot kažejo podatki v preglednici, veliko. Zato se upraviceno postavlja vprašanje, ali lahko izkoristek delovnega casa povecamo in s tem zmanjšamo število placanih nede­lovnih dni. Odsotnost z dela zaradi bolezni je v gozdarstvu velika in pretežno bremeni delo­dajalca. Na njen obseg lahko vplivamo predvsem dolgorocno s primerno preventi­vo, z ustvarjanjem ugodnejših in bolj zdra­vih delovnih razmer, zašcito delavcev pred vremenskimi vplivi in podobno. Delodajalec ne more presojati, ali je delavec resnicno bolan, to je stvar zdravnikove ocene, mora pa se posvetovati s pristojnim zdravnikom, kaj storiti, da bi bila tovrstna odsotnost cim manjša. Izjemoma bi lahko veljalo, da delo­dajalec tudi preverja, ali delavec, ki je v bolniškem staležu, resnicno izvaja od zdravnika dolocene ukrepe, ali pa bolniški stalež izrablja za drugo delo. To je vsekakor GozdV 53, 1995 59 Preglednica 3: Izkoristek delovnih dni v gozdni proizvodnji Table 3: The Utilization of Working Days in Forest Production Poklicni Lastniki Strokovno-tehnicni delavci delavci gozdov v izvajalskih podjetjih Professional Forest Professional technical staff in workers owne rs companies performing forest work Skupaj dni v letu 365 365 365 Total days ina year Sobote in nedelje 104 104 104 Saturdays and Sundays Možni delovni dnevi 261 261 261 Possible working days Placani nedelovni dnevi 84 (71) 61 52 Paid days when work is not performed -prazniki 11 11 11 holidays -bolniški dopust 21. 21. 12. sickleave -prekinitve interruptions 23 (10 .. ) -redni dopust regu/ar vacation 27 27 -drugi placani nedelovni dnevi other pa id days when work is not performed 2 2 2 Delovni dnevi Working days 177(190) 200 209 Opomba: • polovica dni placana polno, polovica pa 80 % •• placano 70 % treba storiti, kadar je odsotnost zaradi bole­zni nadpovprecno visoka. Najvec izpada delovnega casa odpade na prekinitve dela, predvsem zaradi sla­bega vremena, snega in podobnih naravnih vzrokov. Odnos do placila izpadlih dni je bil doslej v naših gozdnogospodarskih organi­zacijah raz licen. Kolektivna pogodba go­zdarstva Slovenije doloca , da se prekinitve zaradi vremenskih razmer nadomešcajo: -s prerazporeditvijo delavcev na druga ustrezna dela, ki jih je mogoce opraviti; -s prerazporeditvijo delovnega casa v okviru koledarja dela; -z delom ob sobotah, in sicer najvec 24 sobot na leto, vendar n ajvec 3 na mesec za vsa delovna mesta, ki so vezana na teren; -z izrabo dopusta. Ukrepi se uporabljajo po navedenem vrstnem redu. ce tudi s temi ukrepi ni Note: • half of the days futty paid, half paid 80% .. paid 70% mogoce nadomestiti izpadlih dni, se ti šte­jejo kot caka nje na delo in so p l acani v višini 70% osnove place. Velik del izpada delovnega casa zaradi vremenskih razlogov je treba pripisati na­cinu in organiziranosti dela v gozdni pro­izvodnji, ki je postala vse bolj podobna industrijski in se premalo prilagaja naravnim razmeram. Zato bi morali vztrajati, da je delovni cas v zimskem casu krajši kot poleti, da se delovi šca razporedijo tako, da bodo za zimski cas n acrtovana dela tam, kjer so vplivi slabega vremena ali snega najmanjši (nižinski predeli, bližina cest, pri­sojne lege in podobno). Delovni cas za delavce, ki opravljajo terensko delo, se lahko prerazporedi v mesecih, ki so za delo v gozdu bolj ugodni tako, da traja dlje, vendar ne vec kot 1 O ur dnevno ali 50 ur na teden. V zimskem cas u pa tedenska delovna obveznost ne more biti krajša od 60 Gozd V 53, 1995 30 ur tedensko oziroma 6 ur dnevno. Zace~ tek dela pa je treba prilagajati polni dnevni svetlobi, med 6. in 8. uro. · Prekinitve dela zaradi slabega vremena bi morali izkoristiti tudi za izobraževanje delavcev. Zato bi morali imeti vnaprej pri­pravljene take izobraževalne programe, ki bi jih lahko imeli, kadar delavci zaradi slabega vremena ne morejo delati. Na dolžino letnega dopusta lahko vpliva­mo, v okviru zakonskih predpisov, pred­vsem pri sklepanju kolektivnih pogodb, ki vprašanje dolžine letnega dopusta podrob­neje urejajo (18-35 delovnih dni). Vec po­zornosti pa bi morali posvetiti casovni raz~ poreditvi letnega dopusta, in del dopusta nacrtovati tudi v zimskem casu, ko je prica~ kovati izpade zaradi neugodnih vremenskih razmer. Delavec je lahko z nadomestilom place tudi odsoten z dela do 7 dni na leto zaradi nekaterih osebnih zadev (poroka, smrt v družini, selitev in podobni razlogi). IZRACUN SPLOŠNIH STROŠKOV DELA A CALCULATION OF GENERAL WORK COSTS Placani nedelovni dnevi Paid days when work is not performed Za izracun nadomestil upoštevamo pla­cane nedeJavne dneve v dejanskem obse­gu, razen dnevov prekinitev, ki jih je treba nadomešcati. Dolocilo Kolektivne pogodbe o nadomešcaju prekinitev zaradi vremen~ skih razmer ni povsem realno. Težko je namrec v tekocem letu zagotoviti nadome~ šcanje izpadlih dni v novembru in decem­bru. Poleg tega ne prihaja do prekinitev samo zaradi vremenskih razmer, ampak tudi iz drugih razlogov. Zato bomo pri izra­cunu nadomestil upoštevali na racun preki~ nitev 10 delovnih dni. število nedelovnih dni smo povzeli iz zadnje ankete o mehanizaciji ter iz podat­kov v Statisticnem letopisu Slovenije. NedeJavni dnevi so placani polno, tudi najvecji del bolniških dopustov, ki nastaja zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Prekinitve zaradi slabega vremena se nadomešcajo, druge prekinitve so placane v višfni 70% place. Lastnikom gozdov ne priznavamo prekinitev zaradi vremena, ker lahko te dneve produktivno izrabijo. Tako racunamo pri poklicnih delavcih s 195 pogojnimi delovnimi dnevi letno ozi­roma 66 placanimi nedelovnimi dnevi, pri lastnikih gozdov pa z 202 pogojnimi delov­nimi dnevi oziroma z 59 placanimi nedelov~ nimi dnevi, pri strokovno-tehnicnih delavcih pa z 210 pogojnimi delovnimi dnevi. Prevoz na delo Fares Pri delavcih v neposredni proizvodnji upoštevamo prevoz na delo kot prevoz z lastnim prevoznim sredstvom na povprecni dnevni razdalji 52 km (obe smeri) po 11 S IT/km, pri lastnikih gozdov 10 km na de­lovni dan, pri strokovno-tehnicnih delavcih pa 16 km na delovni dan. Topli obrok Warm meals Upoštevamo nadomestilo za topli obrok v višini 9.470 S IT/mesecno. Regres za letni dopust Vacation allowance Upoštevamo regres v višini 60% pov­precne place v gospodarstvu, tj. 58.717 S IT/delavca. Dodatek za delovno dobo Allowance granted for insurance period UpoštPvamo povprecno delovno dobo 20 let, dodatek pa 0,5% na leto. Stroški dodatnega rentnega zavarovanja delavcev Costs for workers' supplementary pension insurance Poseben problem so dodatni stroški, ki nastajajo v gozdarskih izvajalskih podjetjih zaradi invalidnih delavcev. Ceprav stroške sedanjih invalidnih delavcev v nekdanjih gozdnogospodarskih organizacijah še pri­znava Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov za zdaj kot izjemne stroške oziroma mora te stroške prevzeti država, pa je treba vendarle racunati, da bo do invalidnosti GozdV 53, 1995 61 [%l -----------------~-~-·-~··· -~--~------~--~ .. Varovalna sredstva Safety equipment Upoštevamo naslednja varovalna sredstva: Vrsta sredstva Equipment type Cena/kos Price/pi ece SIT Trajanje Duration let / years Cena Price letno 1 per year -Zašcitna celada z mrežico in glušniki 5.200 2 2.600 Safety he/met with a net and earmuffs -Gozdarske hlace z mrežico 8.912 8.912 Forestry trousers with a net -Švedski pulover 8.500 2 4.250 Swedish pul/over -Gozdarska jakna-podlože na 7.576 2 3.785 Forestry jacket -lin ed -Gozdarska jakna-ne pod ložena 5.104 5.104 Forestry jack et-unlined -Podobleka (hlace in bluza) 5.250 5.250 Underclothing (trousers and a blouse) -Zašcitni cevlji 20.000 2 10.000 Protective shoes - Gozdarski zašcitni škomji Forestry protective boats 10.190 2 5.095 - Nogavice NOSKIN-dolge NOSKIN stockings -long 2.959 1/2 5.918 - Zimska kapa Winter cap 600 3 200 - Rokavice-antivibracijske Glave s-anti-vibration 1.100 7.700 SKUPAJ 1 Total 58.814 prihajalo tudi v prihodnje in bodo zaradi tega nastajali dodatni stroški. Težko bi te stroške vnaprej kalkulirali, saj ne vemo v kolikšni meri bodo dejansko nastajali in kdaj. Problem je rešljiv tako, da predvidimo obvezno dodatno nezgodno in rentno zava­rovanje vseh delavcev, kar po dosedanji presoji pomeni okoli 8 % bruto place delav­ca. Za lastnike gozdov ta postavka ne pride v poštev. Prispevek na bruto placo, ki bremeni podjetje Contribution per gross wage, company's liability Upoštevamo tiste prispevke na bruto pla­co , ki bremenijo podjetje, vkljucno z dodat­nim prispevkom za beneficirano delovno dobo. Skupaj upoštevamo dodatne prispevke v višini 22,9% na bruto placo oziroma 29,15 %, ce gre za delavce z beneficirano 62 GozdV 53. 1995 delovno dobo. Za lastnike gozdov ta po­stavka ne pride v poštev. V izracunu ne upoštevamo jubilejnih na­grad in solidarnostnih pomoci , ki jih doloca kolektivna pogodba. Ker se pojavljajo samo obcasno, jih lahko pri izracunu kolic ni ka splošnih stroškov zanemarimo. Splošni stroški dela so visoki, vecina jih raste skupaj z rastjo osnovne urne po­stavke za opravljeno delo. Le slaba tretjina splošnih stroškov dela je fiksna in torej z rastjo osnovne urne postavke za opravljeno delo padajo. Zato se kolicnik splošnih stro­škov dela z rastjo osnovne urne postavke za opravljeno delo zmanjšuje. Splošne stroške dela lahko znižamo predvsem z boljšim izkoristkom delovnega casa, posredno pa s povecano produktiv­nostjo dela. Primerjave našega kolicnika splošnih stroškov dela s podobnimi v tujini niso Preglednica 4: Elementi za izracun kolicnika splošnih stroškov Table 4: The Elements for the Calculation of General Costs' Coefficient Poklicni delavci Lastniki gozdov Strokovno-tehnicni delavci Professional workers Forest owners Professional technical staff Letna placa za opravljeno delo 700.720SIT 737.600SIT 939.664SIT Annual Wage for the Work Performed Dejansko dela letno 8,7meseca 9,2meseca 9,6 meseca Annual Work Performed Prevoz na delo Fares 52 km/dan po 11 SIT km/dayat 108.680 SIT 1 O km/dan po 11 SIT 22.000SIT 16 km/dan po 11 SIT 36.784SIT Regres Vacation al/owance 58.717 SIT 58.717 SIT 58.717 SIT Prehrana 9.470 SIT mesecno Meals month Insurance period 82.389SIT 87.124SIT 90.912 SIT Delovna doba Insurance period 10%place Varovalna sredstva Protection equipment 58.814 SIT 58.814SIT Prispevki, ki bremenijo podjetje Contributions -company's /iabilities 22,9% place za delavce, ki nimajo beneficirane delovne dobe in 29,15% za delavce, ki imajo beneficirano delovno dobo povsem ustrezne, saj je sistem placevanja nadomestil in povracil v posameznih drža­vah razlicen. V Nemciji se npr. gibljejo kolicniki splošnih stroškov dela med 2,22 in 2,36 (JACOB 1992) in imajo tendenco rasti. Naši kolicniki so torej nekoliko višji, predvsem zaradi vecjih obveznosti, ki jih imajo delodajalci v zvezi s placami. SKLEP CONCLUSION Ceno dela dobimo tako, da bruto urno postavko delavca po kolektivni pogodbi go­zdarstva Slovenije pomnožimo s kolicnikom splošnih stroškov delavca, ki znaša -za poklicne delavce 2,33-2,42, -za lastnike gozdov 1, 73. Pri izracunu prodajne cene dela pa je treba pri poklicnih delavcih upoštevati še splošne stroške podjetja in vkalkulirani do­bicek podjetja. POVZETEK Neposredno delo je v gozdni proizvodnji po­membnejši proizvodni strošek, saj odpade nanj povprecno okoli polovico vseh neposrednih stro­škov, najvec pri secnji, najmanj pri prevozih (preglednica št. 1 ). Zaradi pomembnega deleža v neposrednih proizvodnih stroških je treba višini stroškov za neposredno delo posvetiti vso pozornost. Na ceno neposrednega dela v gozdni proizvod­nji vplivajo: -osnovna urna postavka, ki upošteva stopnjo strokovne usposobljenosti in težavnost dela ter temelji na dolocilih panožne kolektivne pogodbe; -nadomestila za placane nedelovne dneve; -povracila, ki jih prejme delavec v zvezi z delom; -višina obremenitve plac s prispevki, ki jih mora placati neposredno delodajalec. Analiza bruto place gozdnega delavca pokaže, da pomenijo cetrtino pla~e nadomestila za pla­cane nedelovne dneve. Ce pa analiziramo vse osebne prejemke delavca, je razmerje med placi­lom za dejansko opravljeno delo in nadomestili ter povracili še bolj neugodno (preglednica št. 2). Vse, ki izvajajo gozdna dela, moramo obravna­vati enakopravno. To pa ne pomeni, da imajo vsi Gozd V 53, 1995 63 Preglednica 5: Kolicnik splošnih stroškov delavca (dodatek k bruto delovni uri) Table 5: The Coefficient of Worker's General Costs (an allowance to a gross working hour) Poklicni delavci Lastniki gozdov Strokovni delavci Professional workers Forest owners Technical staff Placani nedelovni dnevi 0,34 0,29 0,24 Pa id days when work is not performed Prevoz na delo 0,16 0,03 0,04 Fares Topli obrok 0,12 0,12 0,10 Warm meals Regres za dopust 0,08 0,08 0,06 Vacation allowance Dodatek za delovno dobo 0,13 0,13 0,12 Insurance period allowance Varovalna sredstva 0,08 0,08 Safety equipment Dodatno rentno zavarovanje 0,08 Supplementary pension insurance Prispevek na bruto pl aco, ki bremeni podjetje 0,34-0,43 0,31 Gross wage contribution-company's liability SKUPAJ splošni stroški delavca 1,33-1,42 0,73 0,87 Total worker's general costs Kolicnik na bruto placo za splošne stroške delavca 2,33-2,42 1,73 1,87 A coefficient as to the gross wage for worker's general costs Preglednica 6: Spreminjanje stroškov dela z rastjo osnovne urne postavke za opravljeno delo Table 6: The Dependence of Work Costs on the lncreasing of the Basic Man-Hour for the Work Performed Osnovna bruto urna postavka The basic gross man-hour -vSlT/inSIT 430 460 500 600 650 900 -indeks 1 index 100 107 116 140 150 208 Kolicnik splošnih stroškov 2,45 2,42 2,35 2,32 2,29 2,21 A coefficient of general costs Skupaj stroški dela Total work costs -v SIT 1 in SIT 1.053 1.113 1.1 75 1.392 1.488 1.989 -indeks 1 index 100 106 11 2 132 141 189 delavci enako bruto urno postavko. Lastniki go­zdov, ki sami opravljajo dela v gozdovih, nimajo nekaterih stroškov v zvezi z delom in imajo zato nekaj nižjo bruto urno postavko. Izhodišcne place so dolocene s kolektivno po­godbo, ki upošteva stopnjo strokovne usposoblje­nosti delavca in težavnost dela. Dejanske place pa so odvisne seveda od dosežene produktivnosti dela in poslovnega uspeha podjetja. Na ceno dela pomembno vpliva izkoristek de­lovnih dni. Delodajalec mora delavcu placati cas (in ucinek), ko je dejansko na delu pa tudi nadomestila za placane nedelovne dneve. Nede­lovnih dni, ki jih je treba placati, je veliko (pregled­nica št. 3). 64 Gozd V 53, 1995 Delavci imajo pravico tudi do povracila nekate­ rih stroškov v zvezi z delom, in sicer: -stroškov prevoza na delo, -stroškov toplega obroka med delom, -regresa za letni dopust, -dodatka na delovno dobo, -stroškov za osebna varovalna sredstva. Vsi delavci so tudi dodatno zavarovani za primer nesrec in invalidnosti. Delodajalec mora neposredno placati od izpla­canih plac še nekatere prispevke in davke; stop­nja tega prispevka je razl icna glede na to, ali imajo delavci beneficirano delovno dobo ali ne. Višina vseh povracil je dolocena s splošno kolektivno pogodbo gospodarstva ali s posebno kolektivno pogodbo za gozdarstvo. Nadomestila za placane nedelovne dneve, po­vracila in neposredne obveznosti delodajalca v zvezi z delom skupaj imenujemo splošni stroški delavca. Izrazimo jih s kolicnikom na osnovno bruto urno postavko delavca (preglednica 3 in 4). V letu 1995 znašajo za poklicne gozdne delavce 2,33-2,42, za lastnike gozdov pa 1, 73. Splošni stroški dela so visoki, vecinoma so variabilni in rastejo proporcionalno z osnovno urno postavko za opravljeno delo. Le slaba cetr­tina splošnih stroškov dela je fiksna in torej z rastjo osnovne urne postavke za opravljeno delo padajo (preglednica 6). Splošne stroške dela lahko znižamo predvsem z boljšim izkoristkom delovnega casa, posredno pa s povecano produk­tivnostjo dela. FOREST WORK COSTS Summary Direct work represents an important production expenditure within forest production, comprising about a half of all direct costs on the average, most of them in cutting, the least in transport (table 1 ). Due to the important share in direct production costs the height of costs for direct work deserve all the attention. The price of direct work in forest production depends on: -the basic man-hour, taking into consideration q4alification and effort required to perform work, and is based on the provisions of the branch collective agreement; -compensation for paid days when work is not performed; -refunds workers are entitled to due to their employment; -the height of contribution charges on wages, which have to be directly paid by the employer. An analysis of a worker's gross wage shows that one fourth of a wage is represented by compensations for paid days when work is not performed. When all personal income is the object of analysis, the ratio between the payment for the work performed and compensations and refunds is stili less favourable (table 2). All performers of forest work have to be equally treated. Yet this does not mean that all the workers have the same gross man-hour. Forest owners who perform forest work for themselves do not have to carry some costs related to forest work; consequently their gross man-hour is a little lower. lnitial wages are determined by the collective agreement, which takes into consideration wor­ker's qualification and the effort required for the performing of the work. Real wages depend on the productivity achieved and the business suc­cess of a company. Work price highly depends on the utilization factor of working days. The employer has to pay the worker the time (and effect) when he is actually working as well as provide the means for compensations for the days paid when work is not performed. These latter days are quite nume­ rous {table 3). Workers are also entitled to refunds for some costs related to work such as: -fare costs, -costs for warm meal during the work, -vacation allowance, -allowance granted on the basis of insurance period's length, -costs for personal safety equipment. All workers are also supplementary insured against injury and disability. Based on the wages paid out employers have to directly pay some contributions and taxes; a contribution rate varies and depends on the fact whether workers are granted insurance years with bonus or not. The height of these refunds is defined by the general collective agreement of economy or by a special collective agreement for forestry. Compensations for paid days when work is not performed, refunds and direct liabilities of an employer in relation to work together are called general worker's costs. They are expressed by a coefficient as to the basic gross man-hour (table 3 and 4). ln 1995 they total 2.33-2.42 for profes­sional forest workers and 1. 73 for forest owners. General work costs are high; they are mostly variable and increase proportionally with the basic man-ho ur for the work performed. Only less than one fourth of general work costs are fixed costs and therefore decrease with the increase of the basic man-hour for the work performed (table 6). General work costs can first of all be reduced by greater utilization of working time and indirectly by increased work productivity. VIRI 1. Jacob, J., 1992. Die Lohnnebenkosten im Staatsforstbetrieb. Allg. Forstzeitschrift 16, s. 874­882. 2. Winkler, l. in sod., 1994. Kalkulacije stroškov gozdarskih del. -Strokovna in znanstvena dela 113. Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakulte­te, Ljubljana, 70 s. 3. Zadnik, J., 1994. Trendi stroškov pridobiva­nja sortimentov in njihove sestave v letih 1977­1988 na Gozdnem gospodarstvu Postojna. -Diplomska naloga. Oddelek za gozdarstvo Bio­tehniške fakultete. Ljubljana, 40 s. 4. *, 1992. Holzernte in der Durchforstung. 111. Tei!. Kosten. Unz, 100 s. 5. *, 1994. Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije. Ur. l. RS, št. 68-2426/94. 6. *, 1993. Uredba o višini povracil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davcne osnove priznavajo kot odho­dek. Ur. l. RS, št. 72/93, 43/94 in 62/94. GozdV 53, 1995 65 Biološki parametri, primerni za izboljšanje indeksa nevarnosti pred gozdnimi požari Biologic Parameters Suitable for lmproving the Forest Fire Danger Index Tomislav DIMITROV* Izvlecek T. D.: Biološki parametri, primerni za izboljšanje indeksa nevarnosti pred gozdnimi požari. Gozdar­ski vestnik, št. 2/1995. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini , cit. lit. 18. Meritve vnetljivosti in gorljivosti mediteranskih rastlinskih vrst so bile opravljene na eksperimen­talnem obmocju Dom pri Bormes les Mimosas na jugovzhodu Francije. Z laboratorijskimi testi na el ektricnem grelcu (epiradiatorju) smo ugotovili nekatere parametre živega gozdnega kuriva trav­natih, grmovnih in drevesnih vrst. Na osnovi teh parametrov je izdelana klasifikacija vrst po casu vnetljvosti, ki jo predstavljamo gozdarjem zaradi ukrepanja pri ohranjanju in zašci ti gozdov pred požari. Hkrati, analogno s severnoameriškimi meto­dami izracunavanja indeksa nevarnosti pred gozdnimi požari, smo merili sušenje in vlaženje mrtvih gozdnih gorljivih snovi na dveh lokacijah: na odprtem in pod sklepom mediteranske makije. Spremembe smo opazovali glede na spremembe meteoroloških elementov zaradi izboljšanja prej omenjenih metod. Klju cne besede: vnetljivost, gorljivost, medite­ranska vegetacija, tveganje požarov. UVOD INTRODUCTION Izpopolnjevanje metod za preprecevanje in boj proti gozdnim požarom omogoca bistveno zmanjšanje povprecne opožarjene površine v gozdovih. Dolga obdobja brez padavin z visokimi dnevnimi temperaturami in nizko relativno zracno vlago ob mocnem vetru vplivajo na stanje mrtvih in živih gozdnih kuriv. Medtem ko so spremembe na mrtvem kurivu posledica fizicn ega pro­cesa, so živa gozdna kuriva izpostavljena fiziološkim spremembam. • T. D., dipl. inž., Državni hidrometeorološki zavod Republike Hrvatske, Gric 3, 41000 Zagreb, HRV Synopsis T. D.: Biologic Parameters Suitable for lmpro­ving the Forest Fire Danger Index. Gozdarski vestnik, No. 2/1995. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 18. Flammability and combustibility measurements for Mediterranean vegetation were made at the experimental area Dom near Bormes les Mimo­sas, southern France. Laboratory tests were pro­duced with an electric radiator (epiradiateur) to achieve certain parameters for living fuel from grassy, shrubby and treelike kinds. Based on these parameters a classification was made rela­ted to the flammability lag and it is presenting to forest service for intervening in preserving and protecting torests against tires. Simultaneously, by analogy to the North Ame­rican methods in calculating Forest Fire Danger Index, the drying and wetting of dead forest fuel was measured at two locations: in open land and under Mediterranean shrubbery. These changes were observed in relation to the changes of meteorological elements in order to improve the mentioned methods. Key words: flammability, combustibility, medi­terranean vegetation, fire-risk. Dobro poznavanje pojavov neposredno pred izbruhom ognja ter potrebnih pogojev za zacet no širjenje ognja in razširitev v požare je zelo koristno za usmerjanje in vodenje preventivnih akcij za prepreceva­nja gozdnih požarov v mediteranskih go­zdovih. Uporaba kontroliranega ognja, ki je eden od uveljavljenih preventivnih ukrepov pri preprecevanju gozdnih požarov, prav tako zahteva dobro poznavanje mehanizma ognja ter znaci l nosti gozdnih kuriv, pred­vsem njihove vnetljivosti in gorljivosti. Cilj raziskav na podrocju vnetljivosti in gorljivo­sti živih in mrtvih kuriv, ki jih že daljši cas izvajajo na jugu Francije, je analizirati raz­merje med vnetljivostjo živih gozdnih kuriv in pluviometrijskim režimom na eni ter raz­merje med vnetljivostjo in vsebino vode v 66 Gozd V 53, 1995 mrtvi gorljivi snovi na drugi strani. Prav tako ugotavljajo njihova nihanja po letnih casov­nih obdobjih (pomlad, sredina poletja, je­sen) in po obmocjih. Cilji teh raziskav na eksperimentalnem obmocju Ruscas (pokrajina VAR) so na­slednji: 1. Predstaviti gozdarjem seznam izjemno vnetljivih vrst, katerih širjenje je potrebno omejiti oziroma prepreciti, in seznam slabo vnetljivih vrst, ki jih je potrebno spodbujati z razlicnimi gozdnogojitvenimi ukrepi J (vzdrževanje, pogozdovanje, krcitev). 2. Opozoriti protipožarne enote o lokaci­jah, kjer je verjetnost izbruha ognja najvecja glede na podatke s seznama rastlinskih vrst in njihove vnetljivosti. 3. Vnesti v indekse nevarnosti pred goz­ dnimi požari, ki jih izdaja Hidrometeorolo­ška služba in jih uporabljajo protipožarne enote, specificne vnetljivosti rastlinskih vrst in s tem izboljšati natancnost teh indeksov v obdobjih hitrih oscilacij. ' 2 PODROCJE MERITEV 2 MEASUREMENT RANGE Eksperimentalno podrocje Ruscas leži v pokrajini VAR v obcini Bormes les Mimosas v gozdu DOM v osrcju masiva Maure na jugovzhodu Francije. Masiv je zgrajen iz skrilasto-kristalastih skal, tla so precej glo­boka in imajo dobro sposobnost vpijanja in zadrževanja vode. Sestava vegetacije je naslednja: -drevesni sloj listavcev in iglavcev: (Quercus ruber, Quercus fanuginosa, Ca­ stanea sativa, Pinus pinaster, Pinus pinea in dr.) -sloj makije bogate z eriko: (Erica arbo­rea, Arbutus unedo, Ca/luna vu/garis, Erica scoparia, Cistus monspefiensis, Cistus sa/­viaefo/us idr.) ter -trate s prevladujocim! družinami trav. Klima je tipicna mediteranska, lokalno modificirana z nadmorsko višino: topla in suha poletja, precej mile in vlažne zime, zelo soncno v vseh obdobjih. Povprecna poletna temperatura je med 20 in 22 °C, zimska pa od 4 do 6 °C. Povprecna letna kolicina padavin je 1000 mm. Veter z seve­rozahoda (maestral) je suh in mocen, ve­trovi z vzhoda-jugovzhoda so vlažni in šibki. Na eksperimentalnem obmocju stojita av­tomatska meteorološka in klimatološka po­staja za zbiranje, obdelavo, shranjevanje in prenos meteoroloških in klimatoloških po­datkov. V laboratorijskem prostoru, kjer se­ žigajo rastlinske snovi, so instrumenti za meritev temperature in relativne zracne vla­ ge. Avtor tega prispevka je bil sredi leta 1990 na specializaciji v Nacionalnem Institutu za raziskovanja v agronomiji (INRA), na od­delku za gozdarska raziskovanja, na ekspe­rimentalnem obmocju Ruscas (Bormes-les­Mimosas). Tako se je seznanil z njihovimi izkušnjami v omenjeni problematiki. V tem letu so v okviru akcije proti požarnih ukrepov raziskovali spremembe kazalcev vnetljivosti naslednjih rastlinskih vrst, ki so jih primerjali s klimatskimi ali meteorolo­škimi kazalci: Arbutus unedo L., Erica arbo­ rea L. in Cistus monspeliensis, ki so zelo karakteristicne za visoko makije Sredozem­ lja, ter Pinus pinaster. Raziskovanja, ki so usmerjena na izbolj­šavo indeksa nevarnosti pred gozdnimi po­žari, potekajo v naslednjih smereh: -uvajanje dejavnikov, ki so povezani z mrtvim gozdnim kurivom, analogno s ka­ nadskimi in ameriškimi sistemi; -proucevanje obnašanja živega kuriva, ker je sloj grmovja (makije) v gozdovih mediteranskih držav zelo važen; -opazovanje meteoroloških razmer, ki so pod sklenjenim gozdnim sklepom. 3 INDEKSI NEVARNOSTI PRED GOZDNIMI POŽARI 3 FOREST FIRE DANGER INDEXES Indeksi ali sistemi ocene nevarnosti pred gozdnimi požari, ki so v uporabi v vec državah sveta, temeljijo na razlicnih podat­kih, kot so meteorološki, topografski, biolo­ški idr. Zbirajo se vsak dan v casu trajanja nevarnosti pred požari (od pomladi do jese­ni). Izhodišcne informacije se dostavljajo službam za boj proti gozdnim požarom. Indeks nevarnosti za pojav gozdnih poža­rov je torej sredstvo predvidevanja (preven- Gozdv 5:3, 1995 67 cije), ki omogoca, da so protipožarne slu­žbe pripravljene in prilagojene trenutni si­tuaciji. Teh sistemov je v svetu vec . Najbolj znan je kanadski (CFFDRS), ki je bil osnovan 1925 in dokoncno oblikovan leta 1970. Njegov podsistem FWI (za racunalniško uporabo je bil dopolnjen leta 1984) se uporablja za stanardni/klasicni borov gozd, uporablja pa ga tudi hidrometeorološka slu­žba Hrvatske. V pripravi je tudi uporaba drugega podsistema FBP (za racunalniško uporabo je bil dopolnjen leta 1992) ki pred­videva obnašanje gozdnega požara pri po­sameznih tipih kuriv. Ameriški nacionalni sistem ocene nevar­nosti pred gozdnimi požari (NFDRS) je bil izdelan leta 1972, in izboljšan leta 1988. Sistem vsebuje poleg meteoroloških podat­kov tudi razlicne modele kuriv, nevarnosti, ki jih povzrocajo ljudje, in relijef. Klasifikacijo kuriv v NFDRS-ju so posta­vili Deeming idr. (1978): a) mrtva kuriva, razporejena po hitrosti, po kateri vsebina vlage/vlažnosti vsake vrste kuriva reagira na veter, padavine, relativno zracno vlago in temperaturo zraka ter b) živa kuriva, pri katerih je vsebnost vode odvisna od vitalnih procesov, raz­vršcena pa so glede na pripad ajoci sloj: -sloj trav z enoletnimi rastlinami plitvih korenin, ki ga suša prva napade, -sloj trajnih grmovnic z globokimi kore­ninami in -sloj dreves, katerih veje in listje ogenj napade nazadnje. V Evropi obstaja glede razlicnih klimat­skih, vegetacijskih in drugih razlik v primer­javi z severno Ameriko vec metod in skoraj bi lahko rekli, da je vsaka država razvila svojo metodo za ocenjevanje nevarnosti pred gozdnimi požari. Ena izmed znanih metod je WBKZ (Waldbrand-Kennziffern) iz nekdanje vzhodne Nemcije , ki jo še danes uporablja hidrometeorološka služba Slovenije. Poleg meteoroloških podatkov upošteva omenjena metoda še fenološke faze rastlin (fenofaze). V Franciji obstaja vec metod, nacionalne meteorološke službe pa uporabljajo mešan indeks, ki združuje prednosti metod CAR­REGA in DROUET. Koncni uporabniki pri­dejo do indeksov ob pomoci Teletela jugo­vzhodne medregionalne meteorološke di­rekcije za petnajst oddelkov Entente. Omenjeni in drugi sistemi ocene nevar­nosti pred gozdnimi požari omogocajo vzpostavitev globalne metode ocenjevanja nevarnosti dolocene regije/obmocja. Z razi­skovanjem "bioloških vrednosti, ki so pri­merne za izboljšanje indeksa nevarnosti pred gozdnimi požari" želimo primerjati citi­rane indekse ali sisteme, ki so že v uporabi v nekaterih mediteranskih državah, s podat­ki, ki jih po navadi Nacionalna meteorološka služba ne zbira in/ali jih ne razpošilja, kot so: -mikroklimatske razmere (temperature tal, temperature in vlage zraka pod pokro­vom gozda); -fizicne razmere (izmenjava vlage med zrakom in mrtvega kuriva pod gozdnim pokrovom); -biološke razmere (vsebnost vode v rastlinah in vnetljivost vegetacije za tiste rastlinske združbe, v katerih se razvijajo požari). 4 METODE MERITEV IN POTEK POSKUSA 4 MEASUREMENT METHODS AND TEST PROCEDURE 4.1 Mikroklimatske meritve mrtvega kuriva 4.1 Microclimatic Measurements of Nonliving Fuel Na dveh lokacijah, na odprtem in pod sklepom visoke mediteranske makije, smo razmestili dve plasti iglic primorskega bora (Pinus pinaster). Vsaka plast je imela po­vršino 4,5 m2 (1 kg iglic/m2) . Nad plastjo smo razpeli pocinkano mrežo, da veter ne bi mogel razsipati iglic. Na nivoju plasti iglic na sedmih tockah v kotih heksagona, s stranicami dolžine treh metrov ter v sredini smo razmestili termoelemente s platina­stimi sondami. Na istih tockah smo postavili termoelemente v višini 50 cm nad plastjo iglic. Na ta nacin se opravljajo psihrometrij­ 68 Gozd V 53, 1995 Slika 1. Merjenje vnetljivosti rastlinskega vzorca v laboratoriju Figure 1. A Laboratory Measurement of a Vegetabte Sample Flammability plamen vegetable sample ske meritve zraka v nivoju plasti iglic ter na višini petdesetih centimetrov, ifl sicer na odprtem ter pod sklepom makije. Podatke, ki jih zbiramo od zacetka julija do konca septembra, nato racunalniško obdelujemo. Cilj je dnevno spremljanje vsebine vlage sloja mrtvih borovih iglic na odprtem ter pod sklepom in dolocanje njihovega fizicnega odnosa do meteoroloških vrednosti zraka nad plastjo iglic vsako uro oziroma vsake pol ure. Analiza je pokazala, da je srednja de­kadna vrednost vsebnosti vlage v mrtvem kurivu na odprtem variirala (nihala) od 2,8% v zacetku avgusta do 6, 7% proti koncu septembra (S. Layec). V istem ob­dobju je srednja vrednost vsebnosti vlage pod gostim sklepom makije varHrala med 7,5% in 15,1 %. Za napovedovalce gozdnih požarov, ki uporabljajo metode z meteoro­lošimi vhodnimi vrednostmi, je to drago­cena informacija, saj so meteorološki ele­menti, zbrani v mreži meteoroloških postaj na odprtem prostoru, medtem ko leži velik del mrvega gozdnega kuriva pod sklepom gozda. GozdV 53, 1995 69 4.2 Uporaba pojma vnetljivosti živega kuriva 4.2 The Use of the Living Fuel Flammability Term Vsebnost vode v rastlinah in vnetljivost vegetacije smo proucevali zaradi možnosti primerjave s klimatološkimi ali meteorolo­škimi podatki: Vnetljivost rastlinskega vzorca oznacuje : -odlašanje vžiga, kar je potreben cas od zacetka izpostavljanja toplinskemu iz­voru do pojava plamena, in -trajanje gorenja, kar je cas od pojava plamena do njegove ugasnitve, oziroma popolnega izgoretja. Izkušnje opazovanj požarov kažejo, da obstajajo znotraj razlicnega gozdnega ku­riva nihanja med vrstami in sestavnimi deli kuriva (listje, veje, vejice, debla) dolocene rastlinske vrste. Vnetljivost niha tudi med letom v odvisnosti od stanja rastlinske sno­vi. Testi ran je vnetljivosti rastlin na posku­snem obmocju mora biti opravljeno na pre­vladujocih rastlinskih vrstah, ki sestavljajo sloje trav, grmovja in dreves. Mogoce je tudi testiranje vrst, ki jih izberejo gozdarski genetiki. Proucevanje nihanj vnetljivosti je usmer­jeno na: -zasledovanje razvoja nevarnosti iz­bruha požara pri doloceni gozdni vrsti, upo­števaje mesto, ki ga ta zavzema v doloceni rastlinski združbi ; -hierarhijo med posameznimi vrstami ; -izdelavo kart razlicnih obmocij na osnovi kart vegetacije, ne samo drevesnih vrst, temvec tudi plasti grmovja in trav; -izvajanje preventivnih gozdnogojitve­nih ukrepov, ki zajemajo prostorsko ome­jeno izkorenitev najnevarnejših rastlinskih vrst ter uvajanje manj nevarnih vrst; -urejanje prostora, upoštevaje vecna­menskost mediteranskih gozdov. 4.3 Priprava rastlinskih vzorcev 4.3 The Preparation of Vegetable Samples Rastlinsko snov preucevane vrste zbi­~amo v obmocjih, kjer je le-ta zelo razširjena tn na posameznih rastlinah, ki so reprezen­tativne za celotno populacijo. Od trenutka jemanja vzorca s poskusnih površin do opravljanja meritev v laboratoriju vzorce varujemo v zaprtih plasticnih posodah v hladilniku. S tem preprecujemo spremembe znacilnosti rastlinske snovi nekaj ur po jemanju vzorcev, saj želimo, da je vzorec cimbolj podoben naravnemu stanju. Ker se želimo izogniti vplivom dodatnih faktorjev heterogenosti, iglice ali vejice z listjem razvršcamo po razvojni fazi tkiv: A: tkivo v casu rasti, B: zrelo tkivo letošnje vegetacije (N) C: tkivo lanskoletne vegetacije (N-1) D: tkivo predlanskoletne vegetacije (N­2) Rastline pripravimo za test tako, da sna­memo vse cvetove, plodove, suho listje, prav tako tudi caše v podnožju bo rovih iglic. Vnetljivost se v deževnih dnevih ne meri. V prvem dnevu brez dežja izvajamo testira­nje vnetljivosti preucevane vrste kot po navadi. 4.4 Potek postopka 4.4 Procedure Course Meritve opravljamo z epiradiatorjem (la­boratorijskim elektricnim grelcem) z mocjo 500 W, ki je sestavljen iz kovinskih spiral, vloženih v disk iz cistega silicija s premerom 1 OO mm (slika 2). Elektricni odpor daje in­frardece sevanje od 3~-t (3 · 1 O~) ob 7,5 W (7,5J/s) na cm2. Energetski pretok-moc , ki smo jo dobili s povezavo med površino diska, ki izžareva infrardece ~evanje, in paralelna površino plošce za zažiganje rastlinske~a vzorca na 30 cm razdalje, je 30W cm-. Da se izognemo padcem napetosti, je epidiator prikljucen na mrežno napetost prek stabilizatorja. Tako je energija, ki vpliva na rastlinsko snov, nespremenljiva. Energija, ki jo oddaja disk za zažiganje, se prenaša na rastlinsko snov predvsem z žarcenjem in s konvekcijo, samo manjši del pa s prenašanjem na mestih dotika med rastlinsko snovjo in diskom za zažiganje. Plinski gorilnik leži 4 cm nad diskom za zažiganje v stolpcu konvekcije, kjer omo­goca namerno vžiganje hlapljivih plinov, v nobenem primeru pa ne sodeluje pri toplot­nem razkroju rastlinske snovi. Brez tega 70 GozdV 53, 1995 gorilnika hlapljiv! plini v stolpu konvekcije "pokajo" in ga s tem motjio (stolp konvekci­je). Celotna struktura je v zaprti" komori iz pleksi stekla z manjšo odprtino za manipu­liranje. S tem je onemogocen vdor okoli­škega zraka, ki bi lahko deformiral stolp konvekcije, s tem pa tudi proces meritve. Poskusi se zacnejo šele, ko grelec do­ seže svoj režim ravnovesja na celotni po­ vršini, kar se zgodi približno 15 minut po vklopu grelca. Po tem casu vžgem o gorilnik nad grelcem. 4.5 Parametri vnetljivosti 4.5 Flammability Parameters Gaudet (1989), Layec (1989) in Valette (1990) so obširno opisali metode meritev in znacilnosti analiz vnetljivosti rastlin. Ri­met (1990) je uvedel intenziteto gorenja kot dodaten parameter vnetljivosti. Ce želimo dobiti reprezentativne srednje vrednosti za vsak poskus, je potrebno izvesti 50 testi­ranj. Takšno število testov omogoca stati­sticno in graficno obdelavo dobljenih podat­ kov. Parametri vnetljivosti so: -Frekvenca ali pogostost vnetljivosti FI (Frequence d'inflammation) FI je število testov, pri katerih smo opazili vžig, izraženih v petdesetinkah (od O do 50). Rezultat je negativen, ce se ogenj ne pojavi po 60 sekundah. -Odlog vžiga Dl (Delai d'inflamma­tion) Dl je aritmeticna sredina odloga vžiga, merjenega v primerih, ko smo vžig opazili. Izraža se v desetinkah sekunde. -Sredina trajanja gorenja DC (Duree moyenne de combustion) DC je aritmeticna sredina trajanja gore­nja, merjenega v primerih, ko smo vžig opazili. Izraža se v desetinkah sekunde. -Intenziteta gorenja IC (Jntensite de Ja combustion) Kadar pride pri poskusu do vžiga, ocenju­jemo kvalitativno gorenje po naslednji le­ stvici: ocena 1 : gorenje zelo slabe intenzitete ob pojavu zelo majhnega plamena, ocena 2: gorenje slabe intenzitete ob pojavu majhnega plamena, ocena 3: gorenje srednje intenzitete, ocena 4: gorenje mocne intenziteta ob pojavu velikega plamena, ocena 5: gorenje zelo mocne intenziteta ob pojavu zelo velikega plamena. -Indeks sušnosti IS (Indice de sleci­te) IS se racuna iz sveže teže (PF) in suhe teže (PS) rastlinskega vzorca: IS = 200 (PS/PF)-100 Rezultat je aritmeticna sredina štirih iz­merjenih vrednosti. V tabeli navajamo pri­ mer meritve vsebine vode rastline: TH = PF -PS · 1 OO PF TH = vsebnost vode (vlage) PF = teža svežega vzorca PS = teža suhega vzorca tA = srednja vrednost vsebnosti vode (vlage) rs = srednja vrednost indeksa sušnosti 1' 11 111 IV PF 8,245 8,153 8,279 8,352 PS 3,345 3,311 3,354 3,423 TH 59,4 59,4 59,5 59,0 IS -18,8 -18,8 -19,0 -18,0 TH = 59,3% (24 ur v sUšilni komori) Is = -18.7 4.6 Meritve vnetljivosti 4.6 Flammability Measurements Meritve vnetljivosti in gorljivosti rastlinske snovi potekajo po naslednjem vrstnem re­du: -Odhod na lokacijo, kjer zberemo ca. 1 kg rastlinske snovi, ki jo shranimo v dobro zaprte plasticne škatle. Nabiramo samo vršicke rastlin v istem fenološkem stadiju. Za posamezne rastline (Cistus monspelien­sis) vzamemo na teren tudi rocni hladilnik. -Po vrnitvi odcitamo pred vhodom v GozdV 53, 1995 71 laboratorij vrednosti suhega in mokrega termo metra. -V laboratoriju izpolnimo snemalni list, v katerega z besedami in dolocenimi šiframi zabeležimo vse pomembne podatke o ras­tlinskem vzorcu, meteoroloških razmerah, casu zacetka in konca testiranja, o ožji lokaciji vzorca itn. -Za prvo serijo meritev odsekamo vrši c ke rastlin dolžine do 8 cm (premer grel ca je 1 O cm), in v 25 plasticnih kozarcev vloži mo rastlinske vzorce teže ca. 1 g 1. V ognjevaren (pyrex) kozarec vloži mo ca. 8 g vzorca za meritev vsebnosti vode rastlin. Odvecno snov shranimo v plasticni posodi v hladilniku. Kozarec z 8-gramskim vzorcem prene­semo takoj v sušilnik s stalno temperaturo približno 60 °C (v ZDA 65 °C) in zac nem o s serijo meritev 25 vzorcev na elektricnem grelcu. Po vsakem poskusu zabeležimo cas trajanja od trenutka, ko vložimo vzorec na grelec, do pojava ognja, ter cas trajanja v sekundah od pojava ognja do njegovega ugašanja. cas se meri s štoparico, vredno­sti pa se takoj vnašajo v racunalnik . Po prvi seriji meritev se na racunalniku izracunajo srednje vrednosti odloga vžiga in trajanja gorenja. Za drugo serijo meritev vzamemo iz hla­dilnika preostalo vegetacijo in ponovimo postopek tehtanja 25 vzorcev teže ca. 1 g in enega pyrex kozarca s ca. 8 g vzorca, ki ga takoj damo v sušilnik. Drugo vegetacijo vložimo v plasticno posodo in shranimo v hladilnik. Po drugi seriji meritev natehtamo v dva pyrex kozarca po ca. 8 g rastlinskega vzorca (ostanek rastlinske snovi odvržemo stran) in jih takoj prenesemo v sušilnik. V sušilniku so tako vse skupaj 4 pyrex kozarci s po 8 g vzorcev za ugotavljanje vsebnosti vode (vlage) v testirani rastlini. Ponovimo postopek izracuna odlašanja vžiga in traja­nja gorenja. Z racunaln ikom graficno in stati sticno obdelamo dobljene vrednosti Teža vzorca mora biti v mejah od 0,95 do 1 ,05 grama. Vzorec se meri na preciznih tehtnicah obcutljivosti 0,001 gram . V Republik! Sloveniji je proizvajalec teh tehtnic TEHTNICA Zelezniki, tip tehtnice je EB-300 M. (standardna deviacija, koeficient korelacije itn.) in podatke shranimo. V primeru, da merimo samo eno serijo s 25 vzorci (po navadi del rastline od N-1 , N-2 in N-3 leta), damo v sušilnik za ugotav­ljanje vsebnosti vode v rastlini na zacetku meritev dva kozarca s po ca. 8 g vzorca in druga dva kozarca na koncu serije. Ce želimo natan cnejše podatke za vsebnost vode v rastlinskem vzorcu, je postopek drugacen in meritev traja 4 dni. 4.7 Ocena vnetljivosti 4.7 Flammability Assessment Po preglednici 1 ocenimo vsako izmed rastlinskih vrst. Ocena se v razponu 6 nivojev doloca na osnovi deleža pozitivnih testov FI (Frequence d'inflammation) in srednjega odloga vžiga (Delai d'inflamma­tion). Dl = povprec ni odlog vžiga v sekundah FI = delež pozitivnih testov (O do 50) Ocene: O - slabo vnetljiv 1 malo vnetljiv 2 -srednje vnetljiv 3 vnetljiv 4 -zelo vnetljiv 5 skraj nje vnetljiv Preglednica 1: Tablica ocene vnetljivosti Table 1: Flammability Assessment Table ,-- Dl o o o 1 1 2 32,5 1 o o 1 2 2 27,5 o o 1 2 2 3 22.5 o 1 2 2 3 3 17.5 1 1 2 3 3 4 12.5 1 2 3 3 4 5 FI <25 25-38 39-41 42-44 45-47 48-50 Ocene O in 1 pomenijo slabo vnetljivost posamezne rastlinske vrste, 2 in 3 srednjo ter 4 in 5 mocno vnetljivost. Po vsaki seriji dvotedenskih meritev vnet­ljivosti v Franciji objavijo informativni bilten in ga odpošljejo naslednjim institucijam: -direkciji za ruralni prostor in gozdove pri ministrstvu za kmetijstvo, -regionalnemu klimatološkemu uradu, -medregionalnemu centru za koordina­ cijo akcij Civilne zašcite , 72 GozdV 53, 1995 -delegaciji za zašcito mediteranskih gozdov. 5 UPORABA REZULTATOV 5 RES UL TS' USE študija sloni na opisih razvoja vrednosti, merjenih v casu sezone, ter klimatskih vred­nosti, ki so znacilne za trenutek meritve ali za obdobje pred tem. Meritve so bile oprav­ljene na prevladujocih drevesnih vrstah, ki sestavljajo plasti trav, grmovja in dreves na poskusnem terenu Apnenaste in Kristalin­ske Provanee v letih od 1978 do 1990. Prav tako so izdelane posebne raziskave na vrstah, ki so jih izbrali gozdarski genetiki. Zaradi zelo obsežne snovi v tem clanku podajamo samo najbolj znacilne rastlinske vrste zgoraj omenjenih slojev, tako da dobi bralec pregled nad namenom raziskovanja bioloških parametrov. Splošna pravila General Rules Od brsta do zrele faze/zrelosti in odpa­danja listja se zaradi strukturalne in fizi­kal no-kem i cne spremembe tkiva listov spremenijo cas vnetljivosti. Frekvenca za­netenja je na najnižji vrednosti v casu brsta in ostaja zelo slaba, vse dokler je vsebnost vode od 150 do 200% glede na suho snov. Srednji odlog vžiga, ce ga je možno izracu­nati, je vedno zelo visok. Ko je srednje trajanje gorenja zelo majhno, je vnetljivost izjemno hitra. Enak fenomen opažamo, ko se po obilnem dežju bistveno poveca vseb­nost vode, ali potem ko rastlina razvije drugi brst. Takoj ko se vsebnost vode zniža s 150 na 1 OO ali 80 %, frekvenca vnetljivosti hitro narašca, hkrati pa se srednja vrednost odloga vžiga bistveno zmanjšuje in se sora­zmerno povecuje srednje trajanje gorenja. Toda pri takšni vsebnosti vode v rastlini, meritve, iz katerih izracunamo srednje vred­nosti (posebej posameznih odlašanj), ka­žejo veliko disperzije. Po zreli fazi se vsebnost vode stabilizira po navadi med 120 in 80 %. Pri mrtvih tkivih listja ali iglic, ki odmirajo v razlicnih casov­nih obdobjih, v odvisnosti od rastlinske vrste in doživetega "hidricnega stresa" (motnje fotosinteze in respiracije v casu suše), so vrednosti vnetljivosti neposredno odvisne od vsebnosti vode, ta pa je odvisna od meteoroloških razmer. Sloj trav Grass Layer Brachypodium ramosum L.: Ta vrsta, ki je zelo pogosta v deg radi ranih združbah in na tratah, gradi neprekinjene preproge. Prav tako je tesno prepletena s Quercus coccifera. Del te trajnice, ki raste nad zemljo, obdrži pri optimalni rasti tudi suhe elemente (veje) iz prejšnjih let, tako da vnetljivost te preproge nikoli ni na najnižji ravni. Takoj ko pride do. suše, se zacne del rastline, ki raste nad zemljo, sušiti od spod­njega dela proti vrhu. Zaradi tega so ob­mocja, kjer raste ta rastlinska vrsta, od zacetka poletja zelo primerna za izbruh požarov, ki se potem z lahkoto razširijo. Vendar ti požari niso zelo intenzivni zaradi majhne fitomase, ki redkokdaj presega 1 OO kg/ha, rastlinje ni nikoli višje od 40 cm in Slika 2. Meteorološka postaja Ruscas (foto: T. Dimitrov) Figure 2. The Ruscas Weather Station toplota gorenja ni vecja od 1 O do 12 kJ/g. Zaradi prilagojenosti suši, se rastlinska vrsta uporablja za znanilko prve nevarnosti, ce upoštevamo izgled delov, ki rastejo nad zemljo. V nasprotju s tem pa pomeni Aphyliantes monspe/iensis zelo majhno nevarnost gozdnih požarov, ceprav njena vnetljivost nima ocene O. Vzrok je v tem, da ta vrsta nikoli ne razvije neprekinjene preproge in ker sredi sušne sezone nad zemljo ni su­hega dela. Preproga trajnih trav, ki je prav tako suha v zimskem obdobju, pa kaže obmocja, ki so zelo ugodna za izbruh požarov. Ti požari so redkokdaj katastrofalni v tem letnem obodbju leta, kljub temu pa lahko opustošijo precejšnje površine. Grmovni sloj Shrub Layer Arbutus unedo: Vzorce vejic tipa A najdemo od meseca maja do julija in njihova vnetljivost je zelo slaba. V zacetku obdobja je na najnižji stopnji zaradi velike vlažnosti tkiv, z zmanj­šanjem vsebnosti vode pa vnetljivost po­stopno narašca. Vnetljivost vejic tipa B je spremenljiva in ima oceno 1 ali 2, ko je vsebnost vode med 130 in 150. Ocena 3 se praviloma dodeljuje v casu dolgotrajnih suš, ko vsebnost vode niha okrog 11 O. Ocena 4 se dodeljuje zelo redko, samo v primerih izjemno dolgotrajnih suš. Vnetljivost vejic tipa C je vedno vecja od vnetljivosti vejic tipa B. To dovoljuje upo­rabo te vrste kot oznako za nevarna ob­dobja v primeru nastanka gozdnega poža­ra. Ko postane v dolocenem obmocju Arbu­tus unedo skrajno vnetljiv, postane nevar­nost gozdnega požara realna. To so poka­zali E. Gaudet (1988) in S. Layec (1989). Erica arborea L.: Razliko med vejicami tipa A in B na eni ter vejicami tipa B in C na drugi strani lahko Slika 3. Merjenje sušenja in vlaženja mrtvega kuriva iglic primorskega bora (foto: T. Dimitrov) Figure 3. Drying and Wetting Measurement of the Needles' Nonliving Forest Fuel of the Littoral Pinus nigra da/matica 1 ; 1 opazimo le na zacetku rastnega obodobja. Vnetljivost vejic tipa Aje slaba do srednja. V nasprotju s tem je vnetljivost ~ejic tipa B in C zelo mocna, na kar vremenske spreM membe vplivajo zelo malo. Mocna vnetlji­vost, združena z zelo veliko toploto gorenja (višjo od 20 kJ/g), je zelo znacilna za to vrsto, ki gradi neprehodno makijo s srednjo višino poganjkov od 4 do 5 m. To vrsto imamo za zelo nevarno in spada med najboljše indikatorje za nastanek gozdnih požarov. Celo po prenehanju padavin ostaja vnetljivost te vrste še vedno visoka, ne glede na zmanjšanje meteorološkega indeksa nevarnosti pred požari. Precejšnje zmanjšanje potencialne nevarnosti požara, ki jo predstavlja ta vrsta, nastopi le med cvete njem. Pri Ca/ycotoma spinosa je znacilno, da se v casu požara veje, napolnjene z vrocim zrakom in vnetljivim plinom, locijo od grma in dvigajoc se visoko znotraj stolpa konvek­cije padajo v stanju razbeljene žerjavice dalec pred fronto požara, kjer odpirajo nova žarišca. Njeno odstranjevanje ali unicevaM nje kakor tudi unicevanje Erice scopade, ki je še bolj vnetljiva od opisane erike, je stalna zahteva strokovnjakov za boj proti požarom. Drevesni sloj Tree Layer Pinus halepensis Mil/.: lglice vejic v casu rasti A pomenijo maj­hno nevarnost, medtem ko so vejice tipa B, še bolj pa tipa C, zelo vnetljive, neodvi­sno od meteoroloških razmer, ki na njih malo vplivajo. Vnetljivost te vrste dodatno narašca s starimi iglicami, ki ostajajo pet­najst dni na drevesu, preden se posušijo in odpadejo. Odpad, ki ga ustvarjajo suhe iglice, je zaradi svoje obilnosti, kar je pove­zano z precejšnjo velikostjo iglic in njihovo mehkobo, zelo vnetljiv in gorljiv. Ta odpad je odlicen prenosnik požarov, pa tudi drago­cen pripomocek pri izvajanju namernih poM žarov zaradi odstranjevanja mrtve gorljive snovi pod gozdom. Kombinacija rastlinskih vrst s Pinus hale­pensis v drevesnem sloju, Ouercus cocci­fera v grmovnem sloju in Brachypodium ramosum v sloju trav je ena izmed najbolj vnetljivih, ki sploh obstajajo. Problem je v tem, da drevesni sloj ni nikoli dovolj gost za zmanjšanje moci rasti grmovja in trav, ki dosežejo svojo najvecjo vnetljivost v istem obdobju. Rizik se povecuje tudi zaradi tega, ker veje Quercus coccifera zadržujejo suhe iglice alpskega bora. Ourcus ifex L. : V nasprotju z nekaterimi idejami o zame­njavi iglavcev z listavci so poskusi in teren­ska opazovanja pokazala, da je listje vejic tipa B in C Qurcus ifex zelo vnetljivo v poletnem obdobju. Ta mocna vnetljivost se malo zmanjšuje zaradi razvoja novih po­ganjkov, vendar je glede na njihovo majhno maso njihov vpliv šibek. Suho listje je zelo vnetljivo, ampak ne gradi goste in nepreki­njene preproge. V cistih in gostih formacijah Qurcus ilex zmanjšuje moc nižje rastocih rastlin, na vecini lokacij pa omogocajo od­prte formacije nižjim slojem razvoj na obro­bju pa tudi pod pokrovom posameznih dre­ves. V sloju pod alpskim barom ta vrsta v nobenem primeru ne zmanjšuje vnetljivosti formacije. Skratka, pospeševanje listavcev pred iglavci zaradi vnetljivosti njihovih iglic je nesmiselno. Pinus pinaster: lglice primorskega bora so v poletnem obdobju manj vnetljive od iglic alepskega bora zaradi krajšega zadrževanja na vejah dreves. lglice tekocega leta (tip A) so go­tovo manj vnetljive, ker so mlade in vlažne. lglice zrelih vejic (tip B), vejic leta n-1 (tip C) in n-2 (tip D) so srednje vnetljive. Celo v casu namocnejših suš niso dobile ocene 4 ali 5. Opad suhih iglic je vsekakor vnetljiv, njegova moc gorenja pa je odvisna od velikosti fitomase. Togost iglic povecuje kompaktnost tega sloja, s tem pa tudi gorljivost. Vrste, ki so jih izbrali gozdarski genetiki Species Selected by Forestry Genetics Experts Gozdarski genetiki so izbrali dolocene rastlinske vrste, ki so jih po testiranju nji­hove ustreznosti za zamenjavo vnetljivih vrst predstavili gozdarskim službam. Take manj vnetljive vrste so: Abies cepha/onica, GozdV 53, 1995 75 Acacia melanoxylon, Alnus subcordata, Eu­calyptus dalrympleana, Eucalyptus MacAr­thurii in Hakea saligna. 6 KLASIFIKACIJA VRST PO CASU ODLAŠANJA (ODLOGA) VŽIGA 6 CLASSIFICATION OF SPECIES BY FLAMMABILITY LAG Specificna analiza vnetljivosti kaže, da le-ta niha v odvisnosti od fenološkega sta­dija in znacilnosti tkiv v posameznem štadi­ju, kar bistveno spreminja reakcijo vegeta­tivne snovi na toploto. Preglednica 1 prika­zuje informacije o vnetljivosti, upoštevaje srednje fiziološko stanje, v katerem so rast­line v poletnem casu. Pri uporabi podatkov iz preglednice 1 je potrebno upoštevati, da stanje, v katerem je proucevana rastlinska snov, lahko niha od enega do drugega poletja in od ene do druge lokacije. Tako lahko pride do velikih nihanj celo v istem poletju, ko se vnetljivost lahko premakne z ravni slaba na raven mocna, kar lahko vidimo na primeru Cistus monspeliensis. Vnetljivost od srednje do mocne ravni velikega števila rastlinskih vrst je vzrok za veliko gorljivost mediteranskih gozdnih združb. Zaradi zmanjšanja nevarnosti pred gozdnimi požari so potrebne intervencije gozdarskih strokovnjakov z izdelovanjem presek ali uvajanjem kultur manj vnetljivih nasadov. Z vzgojo nasadov Cedrus atlantica ali Abies cephalonica je možno bistveno zmanjšati nevarnost požarov. Poganjki teh dveh vrst imajo majhno vnetljivost, odrasli nasadi pa tvorijo sklenjen sklep, ki v primer­javi s Pinus halepensis ne dopušca razvoja mocnega grmovnega sloja. Z uvajanjem zimzelenega hrasta (Quer­cus ilex) na mesto bora ne rešujemo pro­blem zašcite teh združb pred požari, med­tem ko je uvajanje vrste Cupressus arizoni­ca, drevesa z vodoravnimi vejami, trajen ukrep za zmanjšanja nevarnosti pred poža­ri. Pri ohranjaju gozdov pred požari imajo prednost grmovne vrste z malo ali srednjo vnetljivostjo, kot je Arbutus unedo, namesto nevarnih vrst, kot so Ca/luna vulgaris in razlicne vrste erik. Nevarne vrste je možno odstraniti z lo­kalno uporabo sistemskih herbicidov triclo­pyr ali glyphosate, kar se je že pokazalo za zelo uspešno. Kontrolirana vžiganje ali paša pri odstranjevanju ali selekciji nevar­nih vrst ni ucinkovito. 7 ZAKLJUCEK Raziskovanja, izpeljana na mediteran­skih gozdnih vrstah so nas pripeljala do novih spoznanj: -vnetljivost dolocenih listavcev, kot so Quercus suber, Quercus pubescens in Quercus ilex je vecja kot vnetljivost posa­meznih iglavcev, kot so Pinus pinaster, Cedrus atlantica in Abies cephalonica; -nevarnost pred požari je vecja v zdru­žbah, bogatih z Erico arborea, kot v zdru­žbah s prevladujoca vrsto Arbutus unedo, tako v obdobjih suš kot v obdobjih minimal­nega tveganja. Raziskave so prav tako pokazale, da so v celotnem letnem ciklusu spremembe v vsebnosti vode v tesni korelaciji s parametri vnetljivosti. Merjenja na eksperimentalnem obmocju Ruscas, so omogoc i la izdelavo kart vegetacije, ki služijo kot osnova za izdelavo kart potencialne nevarnosti pred požari, kakršne so: -karte vnetljivosti vegetacijskih združb in -karte gorljivosti, ki so izdelane. v merilu 1 :20.000 s kodiranim opisom vsake vegeta­cijske združbe. Na osnovi spoznanj o specificni vnetljivo­sti so analizirali odnose med podatki, ki jih je oddajal satelit NOAA (temperatura po­vršine, hidricni stres vegetacije, požar ve­getacije), in dolocenimi biološkimi parame­tri, kot je vnetljivost. Prezgodaj je delati zakljucke , kljub temu pa se ti parametri razvijajo in nacrtujejo nove raziskave na tem podrocju. Opisano metodo bodo uporabili na Hrva­škem pri meritvah vnetljivosti in gorljivosti submediteranske vegetacije, po vzpostavi­ 76 Gozd V 53, 1995 tvi eksperimentalnega poligona v Makarski (Dalmacija). Ta raziskovalna enota bo prou­cevala gozdne vrste prihodnosti, kar bo gozdarjem v pomoc pri izbiri vrst, ki so primerne za uvajanje v gozdove priobal­nega dela Jadrana. CONCLUSION The research carried out in Mediterranean kinds led to the following conclusions: -the f!ammability of some broad-!eaved kinds like Quercus suber, Quercus pubescens and Quercus i!ex is higher than that of some conife­rous kinds like Pinus pinaster, Cedrus atlantica and Abies cephalonica; -fire danger is higher in the associations rich with the Erica arborea than in those where Arbu­tus unedo prevails, which equally holds true of drought seasons and periods of minimal risk. The research has also proved that throughout the entire annual cycle the changes in water quantity are in close correlation with flammability parameters. Measurements at the experimental area Ruscas have enabled the elaboration of vegetation maps, which serve as a basis for the working out of fire-risk map such as: -maps of vegetation association flammability and -combustibility maps made on a scale of 1 : 20 000 with a code description of each vegeta­tion association. Based on the results on specific tlammability the relations between the data received by the NOAA satellite (surface temperature, vegetation's hydric stress, vegetation's fire) and specific biolo­g Ic parameters like flammability were analysed. It is stili too early to draw conclusions yet the parameters mentioned are being developed and new research is being planned in this scientific field. The method described is going to be used in Croatia in flammability and combustibility measu­rements of the Submediterranean vegetation ance an experimental range has been founded in Makarska (Dalmatia). This testing unit is going to investigate the forest species of the future times, which will represent a help for foresters in deciding which species are appropriate to be introduced into the forests of the littoral part of the Adriatic Sea. LITERATURA LITERATURE 1. Alexandrian, D.: Estimation de l'inflammabi­lite et de la combustibilite de la vegetation, CEMA­GRAF, Bl No 288, Aix-en-Provence, 1982. 2. BertoviC, S., Dimitrov, T., Jurcec, V., idr.: Osnove zaštite šuma od požara, CiP Zagreb 1987. ' ' 3. Caramelle, P ., Clement, A.: lnflammabilite et combustibi!ite de la vegetation m8diterraneen­ne, Avignon, 1978. 4. Dee ming, J., Burgan, R., Cohen, J. D.: The national Fire-Danger Rating System USDA Fo­rest Service General Technical RePort INT-39 Ogden, UTAH, 1978. ' ~· Dimitrov, T.: Specija!izacija u IN RA Avignon, Odto ~a šumarska istraživanja Ruscas (Bormes­les-Mtmosas) svibanj 1990. g. (rokopis). 6. JovanoviC, B.: Dendrologija, !ŠAO, Beo­grad, 1982. 7 .. Layec, S.: Des parametres biologiques sus­ceptlbles d'am81iorer !'indice de risques d'incen­dies de forets, DAA, Rennes, 1989. 8. Lawson, B. D.: Fire Wather Index, Canadian Forestry Service, BC-P-17, Victoria B. C., 1977. ~: Roux, D., Sol, B.: La pr8vision m8teo, une all1ee contre les incenties, La recherche Environ­nment, suppl8ment au No. 234 de la Recherche str. 898-900, 1991. ' 10. Sol, B.: Etat de la recherche en France et previsions meteorologiques pour les incendies de forets dans le Sud-Est de la France, Meteorologie et incendies de forEHs, p. 251-261, Geneve, 1992. 11. Sol, B.: Teneur en eau d'une liti8re d'aiguil­les de pin maritime: influence des conditions me~eorologiques, Direction de la Meteorologie Nat1onale, Note de travail SMIR/SE No. 6, Sep­tembre 1991. .12. Sc:>l, B.: Risq~e numerique meteorologique d'tncend1es de Forets en zone m8diterran8enne Meteorologie Nationale, Note de travail SMIR/sE: No. 1, Mai, 1989. · 13. Sol, B.: Temperature d'une litiere en terrain decouvert: modelisation phisique et comparaison avec les mesures, Meteoro!ogie Nationale Note de travail SMIR/SE No. 2, Aout 1989. ' 14. Vallette, J. C.: Evolution temporelle des parameter d'inf!ammabilite et des donnees satel­litaires de juin a septembre 1990, Meteorologie et incendies de forets, p. 262-275, Gen eve, 1992. 15. Vallette, J. C., Moro, C.: lnflammabilites des especes foresti8res ene region m8diterra­neenne Francaise, IN RA, Recherches foresti8res Avignon, 1990. ' 16. Vallette, J. C.: Risques presentes par L'Ar­busier et la bruyere arborescente, IN RA, Recher­ches forestieres, Avignon, 1989. 17. Vallete, J. C.: lnflammabilite, teneur en eau ~~. turges~e.nce relative de quatre especes forest1eres med1terran8ennes. Seminario sobre ~etodos y equipos para la prevencion de incen­dlos forestales, ECE/ILO/FAO, Valencia Espana 1986. ' ' 18. Vallette, J. C., Clement, A., Delabraze P.: lnflammabilite d'especes mediterraneenne. T~sts rapides. Campagne ete 1978 INRA Avignon 1978. ' ' ' GozdV 53, 1995 77 Phyllonorycter robiniella (Ciemens), še en nov listni zavrtac robinije v Sloveniji Phyllonorycter Robiniella (Ciemens), Another new Lithocolletida of the Robinia in Slovenia Gabrijel SELJAK* Izvlecek Seljak, G.: Phyllonorycter robiniella (Ciemens), še en nov listni zavrtac robinije v Sloveniji. Goz­darski vestnik, št. 2/1995. V slovenšcini , s povzet­kom v nemšcin i, cit. lit. 7. Pozno spomladi 1994 se je v bližini Nove Gorice pojavila za Slovenijo nova neevropska vrsta listnega zavrtaca robinije Phyl/onorycter ro­biniella (Ciemens 1859) (Lepidoptera, Gracillarii­dae). V prispevku so podrobneje opisani imago in biologija žuželke ter prikazani podatki o pozna­vanju zdajšnje razširjenosti v Sloveniji. Kljucne besede: Phyllonorycter Robiniella (Ciemens), Robinia pseudoacacia. UVOD INTRODUCTION Robinijo (Robinija pseudoacacia L.). ali kot ji napacno pravijo tudi akacija, je leta 1601 v Evropo prinesel Francoz Jean Ro­bin. V novem okolju je dobro uspela, med drugim tudi zato, ker jo niso ogrožali škod­ljivci, ce izvzamemo nekaj malo pomemb­nih polifagnih vrst. Leta 1983 je bil na obmocju nekdanje Jugoslavije, nedalec od Zagreba (Igre, Ma­celjski 1983) na robiniji prvic najden listni zav rtac n earkticnega porekla Parectopa ro­biniella Clemens. Leto pozneje je ugotov­ljen na vec mestih v Sloveniji (Macek 1984), kjer se je najbrž pojavil že nekoliko prej. Na Primorskem se je od tedaj moc no razši­ril, zlasti v Vipavski dolini, v Goriških Brdih in v Primorju, postopno pa se širi tudi proti severu po dolini Soce in Idrijce. V zadnjih • mag. S. G., dipl. inž. kmetijstva, svetovalec za varstvo rastlin pri Kmetijsko veterinarskem zavodu Nova Gorica, Kromberk, 65000 Nova Gorica, SLO Synopsis Seljak, G.: Phyllonorycter Robiniella (Cie­mans), Another new Lithocolletida of the Robinia in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 2/1995. ln Slovene with a summary in German, lit. quot. 7. ln late spring 1994 a noneuropean species of Lithocolletida, Phyllonorycter robiniella (Ciemens 1859) (Lepidoptera, Gracillariidae), completely new in Slovenia, emerged in the vicinity of Nova Gorica. The imago and the biology of the insect as well as the data on its presen! occurrence in Slovenia are in detail presented in the article. Key words: Phyllonorycter Robiniella (Cie­mans), Robinia pseudoacacia. letih se njegova števil cnost precej umirja, kar je najbrž povezano z razširitvijo njego­vih naravnih sovražnikov. Lani (1994) sem na robiniji v Novi Gorici in okolici že v zacetku junija opazil izvrtine, ki so po obliki povsem drug acne od tistih, ki jih dela prej omenjeni robinjev zavrtac . Te so mehurjaste, ovalne in celorobe in sprva opazne samo s spodnje strani listov. Šele pozneje, ko je gosen i cica že skoraj povsem odrasla, je obrise izvrtine opaziti tudi na zgornji strani lista v obliki marmori­rane pege. Ta zelo spominja na izvrtine, ki jih pri jablani dela vrsta Lithocolletis blan­cardella Fabr. Po znaciln ih izvrtinah in gostitelju ni bilo težko ugotoviti, da gre za vrsto Phyl/ono­rycter robiniella (Ciemens 1859) (Lepidop­tera, Gracillariidae). Njena domovina je se­verna Amerika. Do leta 1991 je bila v Evropi ugotovljena v Italiji (Bolchi & Trema­terra 1989), Švici, Franciji in jugozahodni Nemciji -Bodensko jezero (Whitebread 1990). V Italiji se bolj množi cno pojavlja na širšem obmocju Milana (Trematerra in Se­ 78 GozdV 53, 1995 rini 1991 ), v letu 1994 pa tudi že v Furlaniji (lastna opazovanja). 2 METODE OPAZOVANJA V LETU 1994 2 OBSERVATION METHODS IN 1994 Po prvem odkritju v zacetku junija sem vizualno v tedenskih razmikih spremljal di­namiko zavrtavanja novih listov in pojav imagov v manjšem sestoju robinije v Novi Gorici. Pojav imagov sem spremljal z otre­sanjam vej v lovilna mrežo (kecer). 3 OPIS IN BIOLOGIJA 3 DESCRIPTION AND BIOLOGY Phyllonorycter robimella (Ciemens 1859) je majhen metuljcek, ki z razprtimi krili meri 6 do 6,5 mm. Glava in pipalke so srebrnka­ste, tipalke in oprsje temnorjavo s temnor­javim copom na glavi. Sprednja krila so nad osrednjim pregibom zlate barve s svetimi p recnimi pasovi, pod pregibom pa temno­siva s posameznimi temnejšimi sencami. Nad osrednjim krilnim pregibom so štirje o recni kostalni pasovi srebrnkasto bele bar­ve ; prva dva potekata izrazito poševno; prvi precni pas je pred sredino kril, na obeh straneh temno obrobljen; nasproti, na dor­zalni strani, je samo nekoliko svetlejša lisa; drugi p recni pas je približno na sredini kril, prav tako temneje obrobljen in se na osred­njem pregibu skoraj spoji s svetlejšim dor­zalnim pasom; približno na 3/4 krila je tretji svetlejši pas, ki skoraj brez prekinitve pre­haja v dorzalnega; cet rti precn i in temno obrobljeni svetli pas je le malo pred vrhom 1 -Phyllonorycter robiniella (Ciemens) -mocno napadeni list 1 ci robinije kril. Na koncu prednjih kril je okrogla ali klinasta crna apikalna pega; apikalni rob je c rnikast; koncne rese so srebrnkaste. Zad­nja krila so temno siva, z resami enake barve. Ko miruje, ima metuljcek posebno držo, ki je znacilna bolj ali manj za vse predstav­nike družine Gracillariidae. S povsem izteg­njenimi sprednji nogami se opre na podla­go, zato je prednji del dvignjen nad raven preostalega telesa. Licinke imajo t. i. hi permetabolicni razvoj, po cemer se tudi ta družina listnih zavrtacev razlikuje od sorodnih. Gosenicice 1. in 2. stadija so izrazito dorziventralno splošcene , z zelo razširjenim oprsjem in glavo in so brez nog. Te delajo tenek, podolgovat rov tik pod spodnjo povrhnjico, ki se na koncu razširi. Hranijo se s celicnimi sokovi (»pla­zmofagija«). Od 3. stadija dalje so goseni­cice bolj ali manj valjaste z razvitimi prsnimi in zadkovimi nogami. Manjka le par na VI. zadkovem clenu . Te gose nicice se hranijo z listnim parenhimom (»histofagija<<). Na spodnji strani lista napravijo ovalno izvrtino z mehurjasto pridvignjeno spodnjo povrhnjico. Robovi izvrtine so bolj ali manj ravni. Zgornja stran lista je na tem mestu rahlo privzdignjena in bledo zeleno marmo­rirana. Sorodna vrsta Parectopa robiniella dela izvrtine nepravilnih oblik, in to na zgornji strani lista. Ko gosen i cica odraste, se zabubi v vrete­nastem, svilnatem zapredku znotraj izvrti­ne Pogosto najdemo v izvrtini tudi po vec zapredkov, kar je posledica združevanja vecjega števila, sprva locenih izvrtin. 2 -Phyllonorycter robiniella (Ciemens) -izgled izvrtin na zgornji strani listicev. Phyllonorycter robiniella prezimuje pre­težno v stadiju imaga v raznih skrivališcih (Whitebread 1990). Glede tega, ali lahko prezimijo tudi gosenicice v odpadlem listju ali skrite v brstih, so mnenja raziskovalcev še precej deljena (Trematerra in dr. 1991 ). Prav tako je še precej nejasnosti, koliko rodov razvije na leto. V originalnem opisu vrste (Ciemens 1859) je omenjen en sam rod, ki se pojavi v septembru in oktobru. V Lombardiji v Italiji so ugotovili kar pet rodov (Trematerra in Serini 1991 ). Na obmocju Nove Gorice sem v letu 1994 naštel štiri rodove (slika 1 ). Prve zavrtine sem opazil 13. junija, ko so bile gosenicice prvega rodu vecinoma že v 4. in 5. razvojnem stadiju. Iz tega sklepam, da so bila jajceca odložena že nekje sredi ali proti koncu maja, kar se ujema s stanjem v Lombardiji. Sveže zavrtine 2. rodu so se pojavile v prvi dekadi julija. Ulov metuljckov z metodo stresanja je bil v tem obdobju (v zacetku julija) še neuspešen, ker je bila populacija na opazovanem mestu ocitno še zelo maloštevilcna. Natancno locevanje prejšnjih rodov je bilo sprico medsebojnega prekrivanja in opazovanja v nekontroliranih razmerah, manj zanesljivo. Bolj množicno pojavljanje svežih zavrtin smo opazili v zacetku avgu­sta, do prave gradacije pa je prišlo v sep­tembru. Posamezne sveže zavrtine sem našel še v zacetku oktobra, pri cemer pa ni jasno, ali je šlo morda za delni 5. rod ali pa le za zakasnele primere 4. rodu. 3 -Robinjev listni zavrtac (Parectopa robiniella Clemens) dela v primerjavi z vrsto Phyllonorycter robiniella (Ciemens) drugacne izvrtine. Obseg pojava in razširjenost v Sloveniji v letu 1994 The lncidence Range and the Occurrence in Slovenia in 1994 Preseneca izjemna namnožitev listnega zavrtaca Phyllonorycter robiniella (Cie­mens) v eni sami sezoni. Od posameznih zavrtin v juniju se je poleti in v septembru tako namnožil, da je bilo na nekaterih mestih v okolici Nove Gorice (med Grcno in Panovcem, Kostanjevica, Rožna dolina, pod Markom v Šempetru) listje robinije skoraj sto odstotno poškodovano. Do jeseni se je razširil po vsej Vipavski dolini in južnem delu Goriških Brd, vendar je bilo tod listje robinije vecinoma še malo prizade­to. Drugo, loceno žarišce se je pojavilo v okolici ankaranskega križišca, od koder se je zavrtac nato razširil navzgor po Dekanski dolini in naprej v smeri Kopra in Šmarij. 4-Phyllonorycter robiniella (Ciemens) -goseni­cice razlicnih razvojnih stadijev (levo spodaj -5. stadij, desno zgoraj 4. stadij, v izvrtini zgoraj 3. stadij). 80 GozdV 53, 1995 imago 111ai&118~ .......... ~ (!mago) e jajceca (Eggs) ~ gosemce (Caterpil/ar$; ; ' 1 i 1 ! ! m IV v VI VII Meseci vm IX x XI XII Slika 1: Phyllonorycter robiniella (Ciemens) -razvojni krog (N. Gorica 1994) Figure 1: Phillonorycter robiniella (Ciemens)-deve/opmental circle (N. Gorica 1994) Slika 2: Phyllonorycter robiniella (Ciemens)-razširjenost v Sloveniji; stanje 1994 Figure 2: Phil/onorycter robiniella {Ciemens)-Occurrence in Slovenia; Situation in 1994 Gozdv 53, 1995 81 Konec avgusta sem posamezne zavrtine našel tudi na okrasnih robinijah ob bencin­ski crpa l ki na Tržaški cesti v Ljubljani. Trenutno poznavanje razširjenosti vrste Phyllonorycter robiniel/a (Ciemens) je prika­zana na sliki 2. Sodec po zacetn i h pojavih, je bila nova vrsta zanesena k nam najbrž že poleti 1993. Po prvem odkritju v Novi Gorici sem v naslednjih dneh našel zavrti ne še na štirih mestih v bližnji okolici, cep rav so bile te še zelo maloštevilne. Vsa primarna žarišca na Goriškem so bila skoraj brez izjeme v bližnji okolici bencinskih crpalk. Iz tega sklepam, da je bila nova vrsta zavrtaca nakljucno prinesena iz Italije, njegov vnos pa tesno povezan s turisticno dejavnostjo na tem obmocju (nakup bencina, igralništvo). Pra­vilnost podmene potrjuje tudi množicen po­jav zavrtaca blizu ankaranskega kri žišca in na Tržaški cesti v Ljubljani, v obeh primerih v neposredni okolici bencinskih crpalk . SKLEPI CONCLUSIONS Iz tako eksplozivnega pojava v letu 1994 na širšem obmocju Nove Gorice in v Dekan­ski dolini sklepam, da listni zavrtac Phyllo­norycter robiniella (Ciemens) vsaj za zdaj pri nas še nima resnih naravnih sovražni­kov. Ocitno mu submediteranske klimatske razmere posebej ustrezajo. Skoraj cisti se­stoji robinije, ki jih v okolici Nove Gorice, v Vipavski dolini in v Slovenski Istri ne manj­ka, mu omogocajo skoraj neovirano širje­nje. Navzocnost v Ljubljani in njegova raz­širjenost tudi v hladnejših obmocjih Evrope kažeta, da je tudi v Sloveniji njegovo nadalj­nje širjenje za zdaj omejeno edino z uspe­vanjem robinije. Kakšen je njegov vpliv na prirast lesa robinije, lahko za zdaj le posredno ocenju­jemo. Vsaka izvrtina zajame vsaj cetrtino ali pa tudi celo polovico l i stica, v casu poletne gradacije pa so lahko na vsakem l isticu tudi tri ali štiri izvrtine. S tem se, teoreticno, vsaj razpolovi tudi fotosintetska produktivnost listov in kol ic ina akumuliranih 82 GozdV 53, 1995 rezervnih snovi ter se zmanjša prirast zlasti poletnega lesa. Glede na njegove gradacij­ske zmožnosti in obseg prizadetosti list­nega tkiva, utegne biti za robinijo precej bolj škodljiv kot pred leti priseljeni robinijev listni zavrtac (Parectopa robiniella Cle­mens). Vendarle se lahko nadejamo, da se bo tako kot pri robinijevem listnem zavrtacu s pojavom naravnih sovražnikov tudi popu­lacija vrste Phyllonorycter robiniel/a (Cie­mens) kmalu umirila. LITERATURA 1. Arzone A., Vidano C. (1990): lnsetti esotici di nuova introduzione in Italia e in Piemonte. lnformatore fitopatologico XL (7-8): 47 -54 2. Igre J., Maceljski M. (1983): Parectopa robiniella Clemens -novi štetni insekt nearktickog porijekla u Jugoslaviji. Zaštita bilja 34 (3) 3. Macek J. (1984): Robinijev listni zavrtac (Parec­topa robiniella Clemens) nov škodljivec drevesnih vrst Slovenije. Gozd. vestnik XLII (2) 4. Marchetti L. (1979): Una alterazione delle foglie di Robinia. lnform. fitopatologico XXIX (3) S. Nienhaus F., Butin H., BOhmer B. (1992) : Farb­atlas Geholzkrankheiten: Zierstraucher und Parkbiiu­me. Eugen Ulmer GmbH, Stuttgart 6. Trematerra P., Serini B. G. (1991): Sulla biologia di Phy/lonorycter robinie/lus (Ciemens) (Lepidoptera, Gracillariidae), minatore fogliare di Robinia pseudoaca­cia L. lnformatore fitopatologico XLI (3): 49 -52. 7. Whitebread S. E. (1990): Phyllonorycter robiniella (Ciemens, 1859) in Europe (Lepidoptera, Gracillari­idae). Nota lepid., 12: 344-353. PHYLLONORYCTER ROBINIELLA (CLEMENS), NOCH ElNE NEUE MINIERMOTTE DER ROBINIE IN SLOWENIEN Zusammenfassung ln der Nahe von Nova Gorica (West-Slowenien) wurde im SpatfrOhling 1994 eine, fOr Slowenien neue nearktische Blattminiermotte der Robinie Phyllonorycter robiniella (Ciemens 1859) (Lepi­doptera, Gracillariidae), festgestellt. Im Septem­ber kam es schon zu einem Massenauftreten um die Stadte Nova Gorica und šempeter, wo die Robinienblatter fast hundertprozentig beschadigt wurden. Ein anderer Fokus bildete sich in der Umgebung von Koper aus. Die Art wurde, wahr­scheinlichst durch die turistische Tatigkeit, aus ltalien zufallig eingeschleppt. Nach den ersten, noch provisorischen Beobachtungen konnten in der Umgebung von Nova Gorica 4 Generationen verfolgt werden. Die lmago und der Entwicklungs­verlauf des lnsektes wird in dem Beitrag genauer beschrieben und die Kenntnisse Ober die aktuelle Verbreitungsituation in Slowenien dargestellt. Mestni gozd Kozlov rob The Kozlov rob Urban Forest Edo KOZOROG• Izvlecek Kozorog, E.: Mestni gozd Kozlov rob. Gozdar­ski vestnik, št. 2/1995. V slovenšcini, cit. lit. 14. Mestni in primestni gozdovi so tisto podrocje, kjer se srecujejo razlicni interesi. Za gozdarja je to podrocje, kjer prihaja v stik z javnostjo, zato je njegovo vkljucevanje tu zelo pomembno. Clanek obravnava nacin in potek ureditve mestnega go­zda Kozlov rob pri Tolminu; ta je potekala že v novih razmerah gozdarstva v Sloveniji. Kljucne besede: mestni gozd, javnost, vloge gozdov. 1 UVOD INTRODUCTION Slovensko gozdarstvo je s sprejetjem novega zakona doživelo velike spremem­be. Predvsem je zdaj loceno strokovno delo, izvajanje, lastništvo in financiranje vlaganja v gozdove. To zadnje vodi država. Vsako odlocanje je pod mocnim nadzorom države, lastnikov in javnosti. Zato je pretok denarja veliko bolj namenski in nadzorovan, njegova pot nazaj v gozd pa ne vec tako direktna. V teh razmerah so se znašle med drugim tudi gozdne ucne poti, mnoge od njih so menjale lastnika, financerja, vzdrževalca in upravljalca, ki praviloma ni vec ista oseba. V casu, ko še vzdrževanje starih poti ni zagotovljeno, je seveda vsaka želja po postavitvi nove poti izziv in nova izkušnja za slovensko gozdarstvo. Zato želim prika­zati nastanek projekta Mestnega gozda Kozlov rob, ki vkljucuje tudi zgodovinsko naravoslovno ucno pot, in seveda nakazati aktualno problematiko na tem podrocju. * E. K., dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin, Tumov drevored 17,65220 Tolmin, SLO Synopsis Kozorog, E.: The Kozlov Rob Urban Forest. Gozdarski vestnik, No. 2/1995. ln Slovene, lit. quot. 14 Urban and suburban forests are regions where different interests coincide. For a forester this is a region where he eames into contact with the public, therefore his participation is of extreme importance. The article deals with the method and course of the regulatlon of the Kozlov rob urban forest near Tolmin, carried out already within the changed situation regarding forestry in Slovenia. Key words: urban forest, public, forest roles. 2 ZACETEK PROJEKTA IN METODE DELA 2 PROJECT'S APPROACH AND WORKING METHOD Ideja je nastala pred posvetom Mestni in primestni gozdovi v Sloveniji spomladi 1993. Takrat smo na SGG Tolmin v okviru strokovne naloge analizirali vse pomemb­nejše mestne gozdove v obmocju. Tako je bilo v povezavi z gimnazijami izvedeno štetje obiska in anketiranje krajanov in obi­skovalcev mestnega gozda posebej ob Hublju pri Ajdovšcini, v Panovcu pri Novi Gorici in na Kozlovem robu pri Tolminu (Oblak 1993). V želji, da bi množico podat­kov kar najkoristneje uporabili, smo zaceli pripravljati tudi idejni projekt za izvedbo naravoslovnih ucnih poti. V vseh primerih gre za precej obiskane mestne gozdove, ki so vecinoma v zasebni lasti. V primeru tolminskega Kozlovega roba, kjer je izvedba že v zakljucni fazi, smo projekt zastavili nekoliko ambiciozneje kot ureditev mestnega gozda v celoti. To je obenem poskus, na kakšen nacin smo se v novih razmerah sposobni vsaj enako­vredno vkljuciti v prostorsko nacrtovanje in izvajanje projektov v gozdnem prostoru, ki niso neposredno predpisani z Zakonom o gozdovih. GozdV 53, 1995 83 Najprej smo se povezali z vsemi soude­leženimi v tem prostoru in jih skušali prido­biti za usklajeno delovanje. Tako smo z anketo vkljucili tudi lastnike gozdov, ki so se ugodno odzvali, in obcino kot lokalno skupnost. Po dokoncn i izdelavi projekta smo imeli javno predstavitev ob lanskem Tednu go­zdov, skupaj s predstavitvijo nove organizi­ranosti gozdarstva. Ureditev smo lahko na­daljevali z vkljucitvijo sponzorjev in javnimi deli v okviru obcine Tolmin. Ves cas smo sodelovali z Gimnazijo Tolmin. Na posameznih segmentih so bile opravljene štiri maturitetne naloge, pri kate­rih smo gozdarji uspešno sodelovali kot somentorji. Slika 1. Pieronijeva risba Kozlovega roba iz 17. stoletja. Picture 1. The Kozlov Rob Castle above Tolmin, an 11/ustration by G.B.Pieroni from 11h century 3 PREDSTAVITEV KOZLOVEGA ROBA 3 THE PRESENTATION OF KOZLOV ROB Kozlov rob je opazen gric nad Tolminom, porasel z gozdom. Na njegovem 428 m visokem vrhu so ostanki srednjeveškega gradu z istim imenom. V zgodovini je imel za Tolminsko razl icne simbolne vloge. Za podložnike je bil n ekoc simbol fevdalne oblasti in utrjenosti. Proti koncu sred­njega veka je bil grad simbol znamenitega Tolminskega punta. V Soški fronti je bil Kozlov rob pomembna opazovalna tocka. Danes je po svoji vlogi Kozlov rob tipicen mestni gozd za rekreacijo, sprehode in vsakodnevne stike krajanov z naravo. Zaradi dominantne lege in zgodovinske vloge igra pomembno vlogo tudi pri identi­teti ožje in širše Tolminske, ki je v dana­šnjem casu mocno povezana s turizmom. Analize obiska kažejo, da je Kozlov rob dnevno zelo obiskan, žal pa je širše pre­malo predstavljen, da bi pritegnil vec turi­stov. · 4 UREDITEV MESTNEGA GOZDA KOZLOV ROB 4 THE ARRANGING OF THE KOZLOV ROB URBAN FOREST Doslej je bilo že kar nekaj projektov v zvezi z Kozlovim robom. Nekateri so bili 30 r---------------------~--------~ 25 r---------------------4-+-------~ 20 r--------------------+---t~----~ 15 r---------J~----~--J-~--~~---~ 10 r-----~~~r-~~~--------~~~ 5~~~------~~----------------~ o ~-+--~--~-+--~--~-+--~--~~ 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Ura 1 Time ___....__prihodi ___.___odhodi Arriva/s Departures 84 GozdV 53, 1995 nerealni, drugi pa so propadli, ker niso upoštevali zasebne lastnine. Naš projekt smo zato razdelili v dve fazi. Prva je realno dosegljiva že v tem trenutku in se nanaša na površine, na katerih je že zagotovljena javna vloga, tj. južne obronke Kozlovega roba (državna lastnina) in poti, ki so izlocene v katastru. Ankete, ki smo jih izvajali leto prej med obiskovalci, krajani in lastniki gozdov, so bile že zasnovane tako, da bomo želje anketirancev karseda upoštevali. Ta del projekta je vseboval naslednje elemente, ki smo jih z javnimi deli in sponzorji skoraj v celoti izvedli: 1. Razmejitev mestnega gozda, posta­vitev vstopnih tabel s preglednim zemljevi­dom, ureditev parkirnega prostora ter po­stavitev ovir za prehod z motorjem ali kolesom. Ureditev statusa mestnega gozda in režima obiska z odloki pa je ostala za novo obcino. 2. Ureditev in oznacitev poti Obiskovalce želimo usmeriti na tri, po svoji vlogi razlicne poti. Zgodovinsko-na­ravoslovna ucna pot poteka po južni, najbolj obiskani strani na vrh. Grajska pot je najstarejša pot po severni strani in je namenjena predvsem tistim, ki si želijo tišine in miru, saj je pot manj obiskana in poteka po starejšem bukovem gozdu. Trim steza je namenjena rekreaciji in je speljana okoli grica. Z boljšo oznacitvijo teh poti bi bilo manj neurejenega gibanja po gozdu, saj to moti kar 34 % lastnikov gozdov, to željo pa je izrazilo tudi velik del krajanov in obiskovalcev. 3. Z zgodovinsko~naravoslovno ucno potjo smo želeli dati vsebino že dosedaj najprivlacnejši poti na vrh. Poleg velike turisticno-informativne, bo imela tudi vzgojno-izobraževalno vrednost. Posamezne informacijske tocke, ki so oznacene vecinoma z lesenimi tablami, bi lahko razdelili v tri skupine: • Tocke, ki so tematsko povezane z zgodovino Tolminske, so privlacne za ve­cino obiskovalcev. Sem spadajo ruševine gradu, restavrirani avstrijski bunker iz soške fronte, kapelica sv. Martina in panj, na katerem so oznaceni glavni dogodki tolmin­ske zgodovine. • S krajinsko-naravoslovnimi tockami smo skušali predstaviti tolminsko pokrajino in procese v njej. • Gozdarsko tematiko smo skušali cim bolj nevsiljivo vgraditi v cim vec tock. Naj­boljše so tiste tocke, kjer se vse tri teme Slika 3. Potrebe krajanov in obiskovalcev pri ureditvi mestnega gozda. Picture 3. Public Opinion of the Necessity to Arrange an Urban Forest " wHh ;-,;~~ to:'_ke . opat ; j 1 ; il 1 piknik prost~[= 1 Picnicspot 1 trim steza Jogging route oznacena pot Marked route • ' drugo 1 Other o 5 10 15 20 25 30 % JI krajani O obiskovalci Local Visitors pe ople GozdV 53, 1995 85 prepletajo (npr. prej omenjeni panj, s kate­rim smo poleg zgodovine prikazali tudi casovno dimenzijo rasti drevsa). 5 PROMOCIJA MESTNEGA GOZDA 5 URBAN FOREST'S PROMOTION Kozlov rob kot razgled ni gric in zgodovin­ski simbol Tolminske je že dolgo v podza­vesti Tolmincev. Ankete so jasno pokazale, da postaja pomemben element te naveza­nosti tudi gozd, ki porašca Kozlov rob, saj ugodno vpliva na pocutje sprehajalcev. Zato smo uvedli termin mestni gozd; svoje k še vecji popularizaciji tretje, vse pomemb­nejše dimenzije Kozlovega roba, pa naj bi prispevala tudi knjižica, ki je obenem vodnik po zgodovinsko-naravoslovni ucni poti. To je namrec zelo pomembno tudi za celotno Tolminsko, saj se ta razvija iz pašniške v gozdnato pokrajino. V skladu s tem se mora zato pocasi spremeniti tudi odnos do gozda. Najboljša promocija za vse to je gotovo urejen mestni gozd. Zato smo na koncu projekta novi obcini predali našo vizijo o prihodnji vlogi Kozlovega roba in poudarili naloge, ki bi jih morala na tem podrocju še opraviti obcina. Te so zlasti ureditev statusa in lastniških razmer, upravljanje in nadaljna promocija ter vklju citev Kozlovega roba v turisticno podobo Tolminske. 6 ZAKLJUCKI IN RAZMIŠLJANJA 6 CONCLUSION AND REFLECTIONS Projekt Mestni gozd Kozlov rob je nasta­jal v spremenjenih razmerah gozdarstva. Pri tem smo spoznali, da bo moral biti gozdar pri podobnih nalogah družbeno ve­liko bolj aktiven, kot doslej, saj bo moral pritegniti tako uporabnike, kot lastnike go­zdov (tudi javnih 1), sponzorje, in izvajalce posameznih del. Sodelovati bo moral s sorodnimi institucijami in iskati v njih zave­znike za skupni nastop. Naša zgodovinsko naravoslovna ucna pot se od dosedanjih gozdnih ucnih poti razlikuje po naslednjem: • Tematika je veliko širša, saj smo pose­gli celo po zgodovinskih temah. Tako že­limo povecati aktualnost in zanimivost poti in s tem u cinek in interes predvsem lokalne skupnosti za obstoj take poti. • V primerjavi z vecino gozdnih ucnih poti, ki so vecinoma v primestnih gozdovih, smo pot postavili v samem mestnem gozdu na sprehajalno pot, ki je bila že doslej mocno obiskana. S tem bo vzdrževanje veliko cenejše,_ vzgojni ucinek pa veliko vecji. Slika 4. Kdo naj bi financiral ureditev? Primerjava odgovorov krajanov in obiskovalcev z dejanskim financiranjem v deležih. Picture 4. The Financing of the Kozlov Rob Urban Forest lnquiry Answers and the Actua/ Situation vlaganja niso potrebna b lnveslments are not necessaty...__ Other (sponsors) drugo (sponzorji)J!!E!!!W:::J. finance gozdarstva Forestty finances samoprispevek ~ Self-impcsed contribution denarni nabiralniki c~~mt~JI'C~~~~ Cash collection boxesJ!!Si~j::j::j~~j~:i:~J t uristicna taksa Tourist tax o 10 20 30 40 50 60 70 % • krajani Cl obiskovalci El dejansko Local Visitors Facts pe ople 86 Gozd V 53, 1995 Pri tem ugotavljamo naslednje: 1. Sorazmerno lahko smo navezali stike s sorodnimi institucijami, sponzorji in celo z zasebnimi lastniki gozdov, saj so vsi custveno navezani na ureditveno obmocje. Nekoliko teže pa je v podobne projekte vkljuciti Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS kot upravljalca državnih gozdov. Treba je najti nacin, da bi tal>Osterreichs Wald« (1994): Osterreichs Wald -Vom Urwald zur Waldwirtschaft. Eigenverlag Autorengemein­schaft »Osterreichs Wald«: Wien, 544 s. 2. Hudales, O. (1969): Postelja gospoda Fibri­ha. Mladinska knjiga, Ljubljana, 93 s. 3. Johann, E. (1994): Berg bau und Eisenindu­strie rund um den Hochobir, Kii.rntner Forstverein Information, 23, s. 11-12. 4. Johann, E. (1989) »Wald in Not« (1918­1938). Osterreichische Forstzeitung (12), s. 44­49. 5. Johann, E. (1989): Der Aufbruch in eine neue Zeit (1883-1918). Osterreichische Farsi­zeitung (12), s. 3~-43 . 6. Lazarevic, Z. (1994): Kmecki dolgovi na Slovenskem : socialno-ekonomski vidiki zadolže­nosti slovenskih kmetov 1948-1948. Znanstveno in publ icist ic n o središce, Ljubljana, 171 s. 7. Prežihov Voranc (1956): Jamnica. Cankar­jeva založba, Ljubljana. 8. Ressler, G. (1994): Waldgeschichte in den Karawanken. Karntner Forstverein Information, 23 s. 11. 9. Schaar, H. (1994): Waldwirtschaftgemein­schaften in Karnten. Kii.rntner Forstverein Infor­mation, 23, s. 13. Z obiska strokovne delavnice o nacinu sanacije vetrolomov Disentis in Schwanden, Švica, 27.-28. junij 1994 Janez ZAFRAN* Švicarski inštitut FSL (Federal Institute for Forest, Snow and Landscape Research) in združenje ICALPE (Center for alpine environments) sta v casu od 27. do 28. junija 1994 organizirala strokovno posveto­vanje o problemih in raziskavah s podrocja sanacije vetrolomov. Posvetovanje je pote· kala v mestu Disentis (kanton Graubunden) in mestu Schwanden (kanton Glarus), na raziskovalnih objektih. Leta 1990 je širši predel Evrope prizadel hud vihar, ki so ga poimenovali 'Vivian'. Med mocneje prizadetimi predeli sta bila tudi Disentis in Schwanden. Od 24. do 27. februarja 1990 je v vec mocnih sunkih v okolici Disentisa podrl 150.000 m3 in v oko­lici Schwandna 300.000 m3 smrekovega le­sa, vecinoma na strmih in težko dostopnih pobocjih. Zaradi ogromnih kolicin napadle lesne mase in spravil no težko obvladljivih površin, so se po vetrolomu pojavile težave pri sanaciji in pri prodaji smrekovega lesa. Spravilo so izvedli z žicnicami, traktorji in helikopterji. Samo v okolici Disentisa je bilo opravljeno 32% helikopterskega spravila. Spravilni stroški so bili veliki, v povprecju so pri vsakem m3 lesa imeli 40 SFR izgube. Celotna sanacija je bila koncana v treh letih. Ob sanaciji vetroloma je nastalo veliko nejasnih vprašanj in tudi priložnosti za razi­skave na razlicnih podrocjih, ki so vezana na ucinkovito in kompleksno reševanje po­dobnih problemov, ki so v alpskem svetu dokaj pogosti. Pojavila so se vprašanja, kot so: -Kako se bodo razvijale populacije lu· bad arjev in kakšno škodo lahko naredijo? * J. Z., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Postojna, 66230 Po­stojna, Vojkova 9, SLO -Ali se bo na tem delu obcutno povecalo število snežnih plazov? -Kakšni bodo procesi erozije? -Kako se lahko spremeni vodni režim? Zaradi perecega problema in številnih nerešenih vprašanj se je švicarski inštitut FSL odlocil za obsežno raziskavo na po­skusnih ploskvah. Raziskave naj bi pote­kale na razlicnih podrocjih in pritegnile kar najvec razlicnih raziskovalcev. Projekt naj bi zajemal oziroma obravnaval: -nacin naravne regeneracije, -raziskave naravne vegetacije in tal, -gibanje populacij žuželk in plazilcev, -hitrost propadanja lesa, -obnašanje divjadi, zlasti vpliv na mladje, -raziskave s podrocja mikorize, -razširjenost in vrstna pestrost lišajev, -pojavljanje vodne erozije in plazov, -migracija semen drevesnih vrst iz ostankov gozda. Razvil se je projekt z naslovom: Razvoj obmocij, poškodovanih od vetra v visoko­gorskem gozdu, z odstranitvijo in pušca­njem podrtega drevja. Poizkus so zastavili na štirih locenih opazovalnih objektih. Na vsakem objektu so površino sistematicno razdelili, in sicer na: -površino, kjer je bilo podrto drevje odstranjeno, izvedena je bila priprava in sad nja; -površino, kjer so samo odstranili po­drto drevje in niso pogozdi li; -površino, kjer so pustili nedotaknjeno stanje. Zelo pomembna naloga projekta je spo­ znati zakonitosti naravne regeneracije go­ zda na teh ogolelih površinah. V ta namen so na objektih nakljucno porazdeljene plos- GozdV 53, 1995 101 kve, kjer ugotavljajo pojavljanje in razvoj mladja. Posamezne ploskve so tudi ograje­ne, da bi izlocili vpliv divjadi, ki je tudi v tem predelu dokaj perec problem. Ugotavljajo dokaj ugodno pomlajevanje pionirskih li­stavcev, pojavljajo pa se tudi posamezni osebki smreke, ki se širi iz okoliških ostan­kov gozda. Socasno tudi spremljajo migra­cijo semen iz teh ostankov gozda. Na vsaki površini imajo postavljena dva pravokotna transekta s posebnimi posodami, v katere 'lovijo' posamezna semena. Ugotovili so, da na razdalji nekaj sto metrov od goz­dnega roba še vedno pade 1-2% kolicine semen, ki je v sosednjem nepoškodovanem sestoju (smrekovi sestoji). Po številu mladja je najbolj ugodno pomlajevanje na površini, kjer je bilo odstranjeno vse podrto drevje, medtem ko je na površini, pušceni v zatece­nem stanju, osebkov manj, vendar jih divjad ni poškodovala. Šele daljše spremljanje pomlajevanja bo pokazalo, na kateri od obeh površin je naravna regeneracija bolj ugodna. Vecina rastišc na tem delu je po naravi smrekovih, vendar naravne oziroma pra- Del od 500 ha popolnoma unicenih gozdov v okolici naselja Disentis .. 1 gozdne oblike gozdov ne poznajo. Gozdovi so smrekovi z minimalnim deležem listav­cev in dokaj enomerni. Z ukrepi pogozdova­nja skušajo prihodnje sestoje spremeniti v vrstno bolj pestre in raznodobne, ki bi bili ekološko in mehansko bolj stabilni. Na delu objekta, kjet se je izvedla sadnja, so med sadike smreke v šopih sadili tudi listavce (zlasti bukev in javor). V vsakem šopu je tocno doloceno število sadik ene drevesne vrste. Vsaka sadika v šopu je natancn o dolocena z azimutom in razdaljo od sre­di šca ploskve. Vsako leto izmerijo višinski prirastek in evidentirajo delež propadlih sa­dik. Dolocenih zakljuckov o uspešnosti še ni, saj je raziskava naravnana izrazito dol­ gorocno. Ob raziskavi pojavljanja erozije in plazov ugotavljajo, da je teh najmanj na predelu, kjer je stanje po vetrolomu nesanirano. Poškodbe tal, kjer so se pozneje pojavili procesi erozije, so nastale predvsem pri spravilu. Po dveh letih spremljanja napre­dovanja erozijskih procesov, se razmere umirjajo in naravno sanirajo, ceprav so nakloni 25-35%. Nad naselji so zaradi Nesanirani predel na raziskovalnem objektu potencialne nevarnosti snežnih plazov po­stavili zacasne snežne grablje. Pri sanaciji vetroloma so imeli veliko težav z mocno povecanimi populacijami lubadarja. Skoraj ves les je bil napaden že pred sanacijo. Uporabljali so feromonske lovne nastave, ki pa niso mogle znižati števi lcnosti populacij, temvec so služile le kot kontrola. Proti lubadarju so se borili le s tem, da so sanacijo izvedli dokaj hitro (tri leta) in neolupljen les na zacasnih skladi­šcih nenehno škropili z vodo. Da bi se prepricali, koliko casa se lubadar lahko širi, so ob robovih in tudi v notranjosti sestojev pušcali žarišca . Po dveh letih spremljanja razvoja populacija lubadarja še vedno na­rašca, tako da je velik del obmocja, kjer so pustili žarišca, že popolnoma unicen. Druge raziskave o pojavljanju gliv in pro­padanju lesa, mikorizi, lišajih in razvoju žuželk so šele zastavljene in prvi rezultati bodo verjetno znani šele cez nekaj let. Lubadar 'napreduje' v notranjost sestaja približno Zacasni varovalni objekti pred plazovi nad nase­eno drevesno višino letno ljem Disentis (Vse slike-foto: Janez Zafran) Štiridesetletnica zakljucka šolanja gozdarjev tehnikov -druge generacije gozdarskega srednješolskega kadra Marjan ZUPAN* V lanskem oktobru smo se gozdarji, ki smo zakljucili srednje tehniško šolanje leta 1954 zbrali v Radljah ob Dravi. Med seboj precej povezani smo se sicer zbirali na vsakih 1 O ali pozneje 5 let. Štiri­desetletni jubilej pa je za nas pomenil kar nekaj posebnega, še bolj svecanega, kakor ostale obletnice. Vecina okoli šestdeset let stari smo se ob srecanju pocutili dokoncno dozoreli, da moremo gledati na preživeto in preteklo delo s svojimi izkušnjami, kar nekoliko dru­gace, suverenejše in pokroviteljsko. Vecina smo v preteklih zadnjih letih že pristali v pokoju in s tem odvrgli vse, kar je bilo hote ali nehote po naših službah ali delovnih mestih pristranskega. Zavedati smo se zaceli, da smo lahko do vsega gozdarskega: strokovnega ali politicnega, neobremenjeni in objektivni. Ker je iz naših vrst in naše generacije izšlo nekaj poznanih in eminentnih sloven­skih gozdarjev, ki so dosegli najvišji aka­demski naslov ali pri operativnem delu vidno posegli v gozdarstvo, smo bili v razgovorih lahko toliko bolj suvereni. Naša pot v stroki se je zacela, kot je bilo omenjeno, daljnega 1954. Bilo nas je 49 po številu, bili smo drugi srednješolski ka­der po vojni. Kako je bilo takrat, kako je danes. Vse delo v gozdu se je odvijalo na klasicen, skoraj »arhaicen« nacin . Le v državnih gozdovih so se pocasi in z nezau­panjem, poizkusno zace le pojavljati mo­torne žage. O traktorjih ni bilo ne duha ne sluha. S konjsko vprego pripeljan les se je zbiral na velikih skladišcih, ki so bila na-· • M. Z., 64260 Bled, Reciška cesta 3, SLO vadno na železniških postajah, le iz držav­nih gozdov smo les odvažali s kamioni. Delo gozdarja je bilo zelo naporno. Pre­hoditi je bilo potrebno kilometre in kilome­tre, da so bili posli opravljeni. Ni bilo dovolj 8 ali 1 O ur, v sezonah je pisarn iš ko delo ostajalo za pozne nocne ure. V primerjavi s tistim casom smo bili pozneje in so tudi danes gozdarji pravi gospodje. Danes so vozila vsakomur na razpolago, celo osebna vozila za vsakogar posebej. Tudi gozdni delavec je trpel neprimerno huje kot danes. 1 O-urni delovni cas je bil obvezen, deževni dnevi se niso priznavali. Fluktuacija zaposlenih v gozdarstvu je bila zelo velika. V zacetku smo zaposlovali domacine, ki so dobesedno zrasli v naših gozdovih in bili najboljši delavci, vendar so bili v primerjavi z delavci po tovarnah pre­malo placani. Zato so zaceli zapušcati delo v gozdu in so odhajali v tovarne. Prišli so Prekmurci, deloma Primorci (na Gorenj­skem), pa tudi njih so scasoma pritegnila tovarne. Nato smo uvažali Bosance in Her­cegovce, najraje kot sezonsko delovno moc. Mislili smo, da so to najcenejši delavci, vendar, ko jim je bilo treba poskrbeti za vse življenjske pogoje, smo spoznali, da je bila ta delovna moc zelo draga. Toda fluktuacija še ni bilo konec. Ostajali so eni ali drugi in danes imamo v Sloveniji po narodnostih zelo pester živelj. Tudi v organizacijskem pogledu je bil cas, v katerem smo delali zelo raznolik. Od štiridesetih ali petdesetih let je bilo okoli šest ali še vec reorganizacij. Od Gozdnih uprav, Lipov, Tozdov, Tokov do zadnje, ki je trajala kar nekaj let, da se je osvojil novi Zakon o gozdovih. Vse te reorganizacije so nas prizadevale psihicno ali materialno, 104 Gozd V 53, 1995 gozdu pa navadno bolj škodile kot koristile. Menjavanje nac ina gospodarjenja na vseh podrocjih je bila sploh bolezen realsociali­sticnega obdobja. Ta zadnja reorganizacija, ki se je ·zacela leta 1990 in nadaljevala do sprejetja no­vega zakona pa je bila za našo generacijo pravzaprav najbolj usodna. Kakor v ostalem slovenskem gospodarstvu v tranziciji, smo se zaceli preštevati. Kdo bo zapustil delo in odšel. Seveda tisti, ki je najbližje upoko­jitvi. Zaceli so se iskati tudi nehumani naci­ni. Pojavljalo se je nespoštovanje mlajše generacije do našega preteklega dela, v stilu tako razširjenega današnjega zavrže­vanja vsakršnih vrednot in pozitivnih avtori­tet. Marsikje so nas odpravljali nespoštljiva in nasilno. Vsako upokojevanje je težko, je življenj­ska prelomnica, nepripravljene, nenadno in prisiljeno pa je posebno težko. Vsak ki pošteno dela, ima nacrte, misli vnaprej, na svoj nacin . Nam pa se je dogodila tako, da so nam nacrti ostali nedokoncani in neizpol­njen i. Ali jih bodo generacije za nami izved­le? Lahko boljše, lahko slabše -na tak nacin , kakor smo se jih zamislili mi, zago­tovo ne. Ne bi rad omalovaževal vloge gozdnih gospodarstev, ki so prispevala k splošnemu napredku v gozdarstvu. Vendar, da so po­nekod popušcala politikom tudi zaradi las­tnih koristi, da so napolnjevala svoje blagaj­ne, se vdajala nesorazmernim planskim secnj am, ki so jih ponekod podjetniško tudi sama predpisovala, še bolj pa so jih pred­pisovali republiški in zvezni organi, je bilo neodpustljivo. To so obcutili tudi zadnji cleni pri neposrednem delu v gozdarstvu. Bili so casi, ko smo bili ne samo tehniško ampak tudi v biološki smeri vzgojeni in ozavešceni gozdarji, primorani biti samo lesni manipulantje in zbiralci kubikov. Zato se mi zdi, da je vendarle zadnji Zakon o gozdovih velik napredek, ki je prekinil s podjetniškim gospodarjenjem v gozdu. Koncno je evropski; dana je prilož­nost, da je gozdar res lahko gozdar in samo gozdar. Podjetniki naj se le izživljajo v svojih ekonomskih transakcijah, gozdarje­nje pa naj pustijo pri miru. Ne morem mimo vseh odvecnih cest, nesmotrn ih vlak, ki so dobesedno prepredle nekatere terene, mimo težke, vsak biotop un icujoce mehanizacije, ki jo je podjetništvo prizadejala gozdu. Žalostni so spomini, ko Za spomin, ob štiridesetletnici zakljucka šolanja na srednji gozdarski tehniški šoli GozdV 53, 1995 105 se je na vsak nacin, s cesto in vlakami hotelo prodreti v danes k sreci ohranjeno in zašciteno obmocje , kot je predel pod Martuljkovo skupino; samo zaradi nekaj sto ••kubikov«. Naravovarstveniki in planinci so delu brezobzirne operative katastrofalni po­seg preprecili. Tako in še o cem smo razpletali svoje misli bivši sošolci, pozneje delavci v go­zdarstvu, sedaj pa že veterani. Zavedamo se, da pristajamo v svoji zad­nji življenjski dobi, ko že marsikoga ni vec med nami. Nacrtov ni vec veliko, so vecidel le še spomini in treznejši pogledi na preži­veto. Vecinoma smo ostali le še opazovalci. Vsak po svoje pa smo vendarle preživeli tudi bogata delovna leta in nismo ostali povsem praznih rok. Naše delo je vtkano v mnogih oddelkih, kjer se je tudi po naši zaslugi kaj ohranilo, vtkano je v mnogih smiselnih posegih, gradnjah, novozaraslih DRUŠTVENE VESTI in lepo vzdrževanih, vtkano je v pravi orga­nizaciji dela in sploh dobrem sonaravnem gospodarjenju z gozdom. V naših letih bomo še naprej znali odkri­vati vrednote in lepote. Sedaj bomo delali tisto kar nas najbolj veseli. Sami si bomo ustvarjali prijetno, udobno in upajmo srecno starost. Nikakor ne bomo objokovali minulih let. Rekli si bomo: Dober vecer starost, sprejemamo te kot dar minulih let, iskali bomo v tebi dobroto in lepoto. Sprejemali bomo starost in ostajali mladi. Sošolci iz Dravske doline in okolice Ra­delj so nam pripravili zelo lepo srecanje. Pokazali so nam nekaj objektov, sad njiho­vega dela, popeljali so nas na turisticno kmetijo in poskrbeli za veselo razpoloženje. Združeni, kot smo še vedno, se bomo v nekaj letih, upamo polnoštevilno, spet zbra­li, tokrat nekje na Gorenjskem. GDK: 945.26 (047.2) 27. Evropsko gozdarsko smucarsko tekmovanje Skupina sedmih slovenskih gozdarjev se je v casu od 20.-25. februarja 1995 udele­žila prireditev v sklopu že 27. srecanja gozdarjev Evrope, ki je potekalo v znanem športnem centru Oberhof v nemški deželi ThOringen. Med sodelujocimi so bili v vecini delavci Zavoda za gozdove Slovenije (A. Prelesnik, T. Devjak, M. Perušek, S. Smo­diš, J. Konecnik) ter T. Rok in M. Rozman, ki tudi delata v gozdarstvu. Prva dva dneva sta bila namenjena spo­znavanju podrocja Turingije, njenih kultur­nih in turisticnih znamenitosti ter še posebej gozdarstva. Spoznali smo, da je tudi tukaj »Nemška šola<< v gozdarstvu pustila trajne posledice v obliki nepreglednih smrekovih gozdov na bukovih rastišcih. V teh gozdovih »gospo­darijo<< predvsem veter, sneg, jelenjad in lubadarji. Razne »naravne<< katastrofe imajo tak obseg, da jih gozdarji komajda uspejo sanirati -vendar zopet vecinoma s sadnjo smreke. Le pocasi prodira spozna­nje, da edinole naravna zgradba lahko zagotovi stabilnost in trajnost gozdov. Od spoznanja do uresnicitve pa imajo še zelo dolgo pot. Za Turingijo ima gozd izreden pomen že skozi celotno zgodovino. Kar 535.000 ha površine te nemške dežele pokriva gozd. Z gozdnatostjo 34% je z gozdom najboga­tejša dežela Nemcije. Vecina gozdov listav­cev je v zahodnem delu in proti vzhodu prehajajo v monokulture smreke na velikih površinah. Naravno strukturo (90 % listav­cev) je clovek s svojimi posegi spremenil tako, da je sedaj prek 70% iglavcev (smre­ka, bor) in le 30% listavcev (bukev, hrast, javor, jesen, lipa). Težave jim povzroca zelo velik delež (prek 40 %) smrekovih mlajših sestojev (do 50 let), v katerih ne zmorejo opraviti potreb­ 1 06 Gozd v 53, 1995 nih negovalnih in varstvenih del. Splošni cilj je povecanje deleža listavcev. To pa jim zelo otežkoca preštevilna divjad, saj je mocno poškodovanega kar 76% mladja hrasta in 47% bukve. Prizadevanje za varstvo narave se kaže tudi v tem, da imajo izlocenih kar 50.000 ha gozdov s poudarjenimi varstvenimi režimi: 2 biosferna rezervata, 4 naravne parke in 82 krajinskih parkov. Znacilnost teh gozdov je tudi izredno velik obisk turistov, ki hodijo, tecejo, kolesa­rije in jahajo po brezštevilnih markiranih poteh v vseh letnih casih. Najbolj znana taka pot je 168 km dolga ooRennsteig Wanderweg«, ki naj bi jo vsaj enkrat v življenju prehodil vsak npravi« nemški pohodnik. Zanimivo je, da zacetki te poti segajo v davno zgodovino, v 14. stoletje, ko so prek tega podrocja tekle trgovske poti. V današnji obliki je pot uve­ljavljena od leta 1896, ko je bilo ustanov­ljeno društvo popotnikov ooRennsteig«. Na vec ekskurzijah so udeleženci pod strokovnim vodstvom videli gozdove in se seznanili s problemi tega dela Nemcije, ki zaradi velike gozdnatosti nosi ime nZeleno srce Nemcije«. Udeleženci prve ekskurzije so spoznali gospodarjenje s •>prebiralnimi« gozdovi li­ stavcev v zahodni Turingiji. To je 4.600 ha velik kompleks gozdov z 78% bukve, 4% hrasta ter še drugimi listavci. Tema druge ekskurzije je bila sodelova­nje gozdarstva pri varstvu narave. To je bilo predstavljeno na primeru biosfernega re­ zervata >>Wessertal«, ki je bil eden od 270 objektov izbranih v programu UNESCO že leta 1970. Površina rezervata je 17.000 ha, 88% je gozda, ter predstavlja znacilno sliko sredogorske pokrajine v Turingiji. Udeleženci ekskurzije v Suhi so si ogle­dali znano tovarno lovskega orožja, kjer dnevno izdelajo 1 0-15 pušk, katerih cene se gibljejo od 4.000--JO.OOO DEM. v zelo lepo urejenem orožarskem muzeju je pred­stavljena zgodovina izdelave orožja od su­lice dalje -vseskozi pa je to vezano na gozd in ruda. Vse ekskurzije so bile dobro pripravljene in strokovno izpeljane. V okviru prireditev in srecanj je bil orga­niziran tudi poseben vecer, na katerem so nekatere evropske države predstavile svoje gozdarstvo. Povsod je v ospredju prizade­ vanje za varstvo narave, ki pridobiva na pomenu v vseh evropskih regijah. Nekateri so na zelo izviren in zanimiv nacin predsta­ vili problematiko. Žal o slovenskem gozdar­ stvu nimamo primerne brošure ali drugega materiala za take predstavitve. Ni dovolj imeti le lepe gozdove in visoko razvito stroko, pomembno je to znati predstaviti domaci in tuji javnosti. Tekmovalni del se je pricel s svecano otvoritvijo in obveznimi govori deželnih in lokalnih veljakov iz politike in stroke. Na tekmovanju je nastopilo 880 gozdark in gozdarjev iz 17 držav Evrope, ki so bili razdeljeni na 16 razlicnih starostnih katego­rij. Posamezniki so nastopili v teku na smuceh s streljanjem, štafete pa so pote­kale brez streljanja. Najbolj uspešni so bili predstavniki smu­carskih velesil-Italijani, Nemci, Norvežani, Cehi, ki so imeli v svojih ekipah tudi nekaj nosilcev medalj z olimpijskih iger. Vecina Slovencev je tekmovala v najšte­vilnejši kategoriji (30-40 let), kjer je bilo uvršcenih kar 182 tekmovalcev. Naši so se z razmeroma dobrim tekom in slabim stre­ ljanjem razporedili od 42. do 58. mesta. V tekmi štafet je sodelovalo kar 120 ekip, od katerih je naša boljša zasedla 23. mesto. Na sestanku organizacijskega komiteja je bila izražena želja in možnost, da še v tem tisocletju (predvidoma leta 1999) prire­ditev pripravimo v Sloveniji. Kot najprimer­nejša lokacija pride v poštev Bled (nastani­tev) s Pokljuka (enkratna možnost za iz­vedbo biatlonskih tekem). Pogovori se bodo seveda nadaljevali na ravni ministrstva z vkljucitvijo turizma in smucarske zveze. Upamo, da se bomo tudi na ta nacin enkrat predstavili tujini. Do tega leta pa so priredi­telji že znani: 1996 -Lille ham er (Norve­ška), 1997 Harachov (Ceška) in 1998 Tirol­ska (Avstrija). Zahvaljujemo se vsem, ki so omogocili udeležbo in pomagali ekipi: Zavodu za gozdove Slovenije, GG Kocevje, GG Po­stojna in Zvezi gozdarskih društev Slo­ venije. Janez Konecnik GozdV 53, 1995 107 Ekskurzija veteranov Zveze gozdarskih društev Slovenije Dne 26. maja 1994 sta nas mag. Janez Pogacnik in predsednik Zveze gozdarskih društev Slovenije mag. Franc Perko vodila po notranjskih gozdovih. V Postojni nas je direktor Gozdnega gospodarstva inž. Frenk Kovac s svojimi sodelavci seznanil z aktualnimi težavami slovenskega gozdarstva: procesom dena­cionalizacije, prepovedjo secnje v nekaterih gozdovih, celo prizadevanji, da se lastninijo tudi nekdanji veleposestniški gozdovi. Vete­rani se še spomnimo, da so veleposestniki na osnovi podatkov, ki smo jih nekoc poslali v Beograd, že dobili odškodnino za svoje gozdove. Clovek se zamisli ob spoznanju, da smo vcas ih s težavo pridobivali mlade ljudi za delo v gozdu, danes pa jih je treba z dela v gozdu toliko odpustiti. Ocitn o ima vsaka generacija svoje probleme. Verjetno bi jih lažje premagovali, ce bi bili bolj pouceni , da so krize sestavni del življenja. Cep rav smo po bitki vsi modrejši, je ven­darle res, da ob njihovem reševanju ne bi smeli trpeti gozdovi. V Matenji vasi pri Postojni smo videli model podjetništva na primeru 1 O ha velike gozdne drevesnice, ki lahko proizvede do 1.000.000 sadik letno. V nastali krizi, ko se v bližnjih gozdovih posadi le tretjina te ko licine, so se v drevesnici intenzivno us­merili tudi v vzgojo okrasnega drevja, grmi­cevja in cvetlic, ceprav na tem podrocju niso imeli tradicije. V ta namen so postavili tudi automatiziran 14 x 8 m velik rastlinjak za vzgojo potaknjencev in cvetlic. Gozdno gospodarstvo je dalo drevesnico v najem nekdanjemu vodji drevesnice. Delo dobro poteka in v drevesnici so optimisti. Prof. Sgerm je omenil, da je imel v bližnjem Orehku podjetnik Lavric leta 1870 potujoco žago za hlodovina, kar je bila redkost. Ustavili smo se v Pivki, na kmetijsko gozdarski zadrugi. Kar 95 % dohodkov ustvarijo s 14.000 m3 odkupljenega lesa in le 5 % z odkupom slame, sena in živine. 108 Gozd V 53, 1995 Po valovitem planotastem svetu pivške kotline s prek 520 m nadm. višine, prepre­ženim s travniki, pašniki, njivami ter manj­šimi sestoji in omejki, smo se pripeljali do Zagorja, kjer izvira reka Pivka, ter se nato peljali skozi Knežak, kjer je gozdna uprava za del snežniških gozdov, ter skozi Korit­nice do Mašuna, ki leži na 1022 m nadm. višine na prevalu med Pivško kotlino in Loško dolino. Tu je znana gozdarska posto­janka, ki je cilj mnogih strokovnih ekskurzij, lovskih in planinskih pohodov, študentom gozdarstva pa poznana kot pogost kraj njihovih terenskih vaj. Veci n a snežniških gozdov je bila nekdaj v lasti veleposestnikov, med njimi je pose­bej pomembno ime rodbine Schoenburg­Waldenburg, ki so bili zelo skrbni gospodarji teh gozdov, v njihovi službi pa je za snež­niške gozdove dolgo skrbel tudi znani go­zdarski strokovnjak in dober kronist Scholl­mayer. Ni ga, ki ga tod ne bi prevzeli mogocni jelovo-bukovi gozdovi, v katerih prevladujejo 130-160 let stare jelke. Prek 60 % lesne zaloge v teh gozdovih odpade na drevje s premerom nad 50 cm. Žal tudi v teh gozdovih jel ki in smreki peša vitalnost. V najvecjem strnjenem gozdnem kom­pleksu v Sloveniji, ki od Javornikov prek snežniških gozdov seže v gozdove Gor­skega Katarja in v druge dinarske gozdove, domujejo tudi številne zveri, kot so rjavi medved, volk, ris, divja macka in druge. Ustavili smo se v ograjenem delu gozda z ledinsko pomenljivim imenom Zverinjak. Ko so v snežniških gozdovih po revoluciji leta 1848 jelene prakticno iztrebili, so na prelomu stoletja sem pripeljali nekaj parov jelenjadi ter jih leta 1907 izpustili iz obore. Po strmi, dobro utrjeni gozdni cesti, smo pocasi zapušcali snežniški masiv, ki ga krasi 1796 m visoki Snežnik, ter se pripeljali v Kozarišce, do gradu Snežnik, ki leži v prelepem okolju, skrit ob vznožju snežni­ških gozdov. Prvic omenjajo pisni viri grad v letu 1269. Skozi te kraje je nekoc vodila pomembna pot med Istro in Loško dolino. Grad je dobro ohranjen in kaže vpliv rene­sanse, baroka in romantike. Ob njem je v letih 1868-1875 delovala slovenska go­zdarska šola. Zdaj je grad muzej z ohranje­nim inventarjem zadnjih lastnikov-rodbine Schoenburg-Waldenburg. Ob gradu smo si ogledali polharski mu­ zej, ki je menda najvecji tovrstni muzej v srednji Evropi, in na izviren nacin prikazuje številne nacine lova polhov in njihovo upo­ rabo v gospodarske in prehrambene name­ne. Pravcati izumiteljski dar so imeli polh arji pri snovanju raznovrstnih pasti. Kožice so tudi izvažali v evropske dežele in Ameriko. NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI Na povratku nas je pot vodila prek Lo­škega polja skozi Stari trg in Lož ter nato ob Cerkniškem polju, iz katerega napravijo obilnejša deževja obcasno naše najvecje jezero. Že leta 1687 je Valvasor strokovno opisal ta biser narave in zato tudi postal clan angleške kraljeve znanstvene družbe. Z našo ekskurzijo smo se srecali s Krpa­novo deželo in z znacilnimi dinarskimi go­zdovi, za kar gre zahvala vsem, ki so organizirali to ekskurzijo, notranjskim go­zdarjem pa še posebej za gostoljubje. Ivo Žnidaršic GDK: 945.39 Dr. Vladimir Tregubov Vladimir Tregubov se je rodil v Petrogra­du, SSSR, 7. januarja 1904, umrl pa je v Ljubljani, 8. 1. 197 4. Osnovno šolo je obiskoval v Švici, realko pa v Zagrebu. Leta 1931 je diplomiral na Visoki kmetijski šoli v Wageningenu (Nizo­zemska), 1934 pa na Visoki gozdarski šoli v Nancyju, Francija. V letih 1935-1940 je v gozdovih Bosne zbiral gradivo za doktor­sko disertacijo in s tem prvi raziskal to obmocje na fitocenološko-ekološki osnovi. Doktorat znanosti je pridobil 1941 v Mont­pellieru v Franciji. Med okupacijo je deloval na Hrvaškem in se 1944 vkljucil v NOB. Leta 1947 je postal znanstveni sodelavec Gozdarskega inštituta Slovenije v Ljubljani, 1949-1952 je bil direktor Zveznega zavoda za gorske gozdove v Ljubljani. V letih 1952­1954 je kot znanstveni sodelavec Centra za raziskovanje Francije v Parizu raziskoval gozdove vzhodnega Maroka in izlocil nove rastlinske združbe. Hkrati je leta 1952 pre­daval na univerzah v Montpellieru. Dve leti je bil ekspert organizacije FAO v Iranu. V letih 1962 in 1963 je bil znanstveni sodela­vec Inštituta za biologijo pri SAZU v Ljublja­ni, njegov zunanji sodelavec je ostal do smrti. Od 1963-1970 je deloval v Iranu, kjer je osnoval in vodil gozdarsko fakulteto ter bil 1964 imenovan za rednega profesorja. Za svoje delo v Iranu je prejel vec odliko­vanj. Po vrnitvi v Slovenijo se je leta 1971 upokojil. V Sloveniji je skupaj z M. Wrabrom in G. Tomažicem postavil osnove fitoceno­logiji na podrocju gozdarstva. Pri prouceva­nju gozdov alpskega in dinarskega sveta je izlocil in opisal nove gozdne združbe. Bil je aktivni udeleženec mnogih mednarodnih in domacih zborovanj. Bibliografija:-nEndemicne vrste drveca u Jugoslaviji<<, Zbornik medunarodnog šu­ marskog kongresa u Budimpešti, 1936. ­ »Prebiralno gospodarstvo v manjših gozd­ nih enotah«, lzvestja Gozdarskega inštituta Slovenije, 1950. ->>Naravni sestoji mace­sna v Sloveniji in gospodarjenje z njimi<<, Zbornik IGLG Slovenije, 1962. Mnogo strokovnih clankov, objavljenih v domacem in tujem tisku ter mnogo elabora­tov v Sloveniji, Maroku in Iranu. Literatura: l. Puncer, Umrl je prof. dr. inž. Vlado Tregubov, Gozdarski vestnik 1974, str. 35-36. Cvetka Koler Gozd V 53, 1995 109 AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO * * Zakljuceni podiplomski študij Dne 11. aprila 1995 je na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjala magistrsko nalogo ·cvetka-Teja KOLER, dipl. inž. gozd. Naslov naloge je TEZAVER SLOVENSKE GOZDARSKE TERMINOLOGIJE Z DODATKOM ANGLEŠKE VERZIJE. TEORIJA IN PRIMER S PODROCJA PRIDOBIVANJA GOZDNIH PROIZVODOV. V Gozdarski knjižnici in INDOK dejavnosti smo v letu 1985 uvedli, poleg že uveljavljenega klasificiranja po mednarodno uveljavljeni Gozdarski decimalni klasifikaciji, še indeksiranje dokumentov, hranjenih v Gozdarski knjižnici. V letu 1989 smo prešli na izgradnjo racunalniško podprtega bibliografskega informacijskega sistema za gozdarstvo na Sloven­skem. Zasnovali smo dvojezicno podatkovno zbirko GOZD.BIB, ki vkljucuje bibliografija raziskovalcev takratnega Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo in Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete ter prispevke strokovnjakov iz slovenske gozdarske operative. V Gozdarski knjižnici imamo od leta 1992 naroceno svetovno podatkovno zbirko s podrocja gozdarstva TREECD, dosegljivo na opticno citljivem disku CD-ROM. Zasnovana je v angleškem jeziku. Povpraševanje po obeh omenjenih zbirkah je veliko. Srecujemo se z velikim problemom dolocanja kljucnih besed. Obstojeci viri gozdarske terminologije niso dovolj ucinkovito sredstvo za pomoc raziskovalcem in dokumentalistki pri indeksiranju dokumentov in še bolj uporabniku pri oblikovanju tematske poizvedbe. Predvsem slednji potrebujejo sistem, v katerem gesla ne bodo le nanizana po nekem vrstnem redu, temvec mora sistem voditi in usmerjati uporabnika k izbiri ustreznega gesla, ki bo zagotovilo ucinkovit odziv iz podatkovne zbirke. Pri strokovnjakih dokumenta/istih je kot ucinkovit pripomocek za indeksiranje dokumentov in formuliranje podatkovnih zbirk uveljavljen tezaver, to je geselnik nekega strokovnega podrocja, ki nakazuje hierarhicne odnose med pojmi z namenom usmerjati uporabnika k pojmom podrobnejše ali bolj splošne vsebine znotraj iste tematike. V nalogi je prikazan razvoj gozdarske terminologije in deskriptorskega klasifikacijskega sistema v svetu in v Sloveniji. Na primeru je prikazana problematicnost indeksiranja dokumentov s strani avtorjev zapisov. V nalogi je predstavljena teorija za dolocanje kljucnih besed in deskriptorjev ter za izgradnjo tezavra. Za podrocje pridobivanja gozdnih proizvodov so izdelani rocno in strojno zgrajeni tezavri gozdarske terminologije v slovenšcini in anglešcini. Primeri naj služijo kot iztocnice za morebitni projekt izgradnje tezavra slovenske gozdarske terminologije. INDOK služba Gozdarske knjižnice 11 O Gozd V 53, 1995 Tudi v letu i995 skupina za gozdarsko ljevala prevajanje gesel iz veC)ez1cnega strokovno izrazje pri Zvezi gozdarskih dru­slovarja Lexicon silvestra oziroma izboljša­štev Slovenije ne miruje. Januarja je nada-vala dosedanji prevod. Nemško geslo Dosedanji prevod Spremenjeni ali dopolnjeni prevod i 22 keimen; aullaulen; kaliti kliti; kaliti aulgehen i 23 Keimkralt f moc lklitja kalivost 1 i 24 Keimpotenz 1; kaljivost 1 vitalnost fsemena; Keimlii.higkeit f; sposobnost 1 klitja Keimverm6gen n i 25 Auslauler m; poganjek m, priti ika 1 Stolon m; S pross m, podzemni poganjekm, unterirdischer pritalni i29 Masti obrad m težkih obrad mtežkih plodov semen i 3i Sprengmast 1; obrad m, delni obrad m, delni Teilernte 1 obrad m, razredcen i 34 Auslliegen n des izletavanje n semena izpadanje n Sam en s semen npl i 35 Mannbarkeitsalter n · starost 1, semenska zrelost t, semenitvena i 37 Kernpllanze 1; semenovec m seme nica f; Kernwuchs m semenecm i 39 Kussel 1; drevo n, nizko drevo n, nizko košato Kollerbusch m; vejnata; Sperrwuchs m rast 1, zatrta i40 Kummerer m; drevo n, zakržljavo drevo n, kržljavo KOmmerling m i43 Protzm;Wollm košm koš m;silak m i 44 aulwachsen, im vzrasti v sklopu m vz rasti v strnjen em Schluss sklepu i 45 anwachsen; prirasti: zakoreniniti se anwurzeln; zakoreniniti se lestwurzeln sich; einwurzeln sich: ... i 46 Baumhabitus m; izgled m, drevesa vzrast fdrevesa Baumgestalt f i 4 7 Peitscher m izgled m, bicast drevo n, bicasto; drevo n, šibasto i 48 Strauch m; grm m; grmm Busch m grmovje n i 50 Krurnmung 1; ukrivljenost 1; krivost 1 Stammkrummung 1; krivost 1 Biegung 1 i Si krumrnschaltig: krivodebelni kriv; krummstammig krivodebelni Gozd V 53, 1995 iii 152 geradschaftig; geradstammig 153 einschnOrig; sabelwOchsig 155 Sablewuchs m; SabelwOchsigkeit f 156 hangen 158 astig; astig; astreich; verzweigt; 159 feinastig ; schwach­astig mit schwachen Asten ravnodebelni ; raven sabljastorasel sabljavost f viseti; nagnjen biti vejnat drobnovejnat raven ; ravnodebelni sabljast rast, sabljasta nagnjen biti ; viseti vejnat; ve jat tankovejnat; drobnovejnat Objavljamo še nekaj ·doslej neobjavfjenih. izboljšanih gesel iz slovenskega prevoda Lexicon silvestra. Nemško geslo Dosedanji prevod Spremenjeni ali dopolnjeni prevod 9 frostexponiert; mrazu m, izpostavljen pozebi f, izpostavljen frostgefahrdet 13 Sickerwasser n; voda f, odcedna voda f, pronicajoca Senkwasser n; Gravitationswasser n 15 versumpfen zamocvirit i zamocvirit i se 16 Hangwasser n voda f, pobocna; voda f, pobocna taina voda f, odtocna 21 Waldstreu f; stelja f; opad m opad m;stelja f* Bodenstreu f; Sreu f; Forna f 25 Wurzelzone f; sloj m, prekoreninjen sloj m, prekoreninjeni; Wurzelbereich m; sloj m, koreninski Wurzelraum m 30 nahrstoffarm; mager; reven (tla) ; reven (tla); oligotroph ; nerodoviten (tla) nehranljiv (tla) unergiebig ; karg; arm; gering * spremenjeno zaporedje gesel pomeni, da je geslo na prvem mestu ustreznejše M. Lipoglavšek 112 GozdV 53. 1995 Ekskurzija v tropski deževni gozd V Evropi je malo gozdarjev, ki se na tako majhnem prostoru kot je Slovenija, srecujejo s tako pestrimi podnebnimi, geograf­skimi in vegetacijskimi razmerami. Pa vendar svojega gozdnega prostora (skoraj bi lahko rekli vrticka) ne moremo prav oceniti, ce ne spoznamo še vsaj treh skrajnih podnebnih in gozdnih obmocij: borealni gozd, tropski ali deževni gozd in sahelsko-pu­šcavsko vegetacijo. Seveda ne samo in zgolj gozd, ampak tudi gozdarstvo in življenje ljudi nasploh. Vabim vse, ki mislijo podobno, da se mi oglasijo. Skupaj bi se dogovorili za tri potovanja v naslednjih letih, kjer bi lahko potešili najvecjo radovednost. Za zacetek predlagam potovanje in spoznavanje tropskega deževnega gozda, katerega strokovni ogled in predstavitev skupaj s turisticnim programom je na našo pobudo kakovostno pripravilo francosko javno gozdarsko podjetje (ONF) v gozdovih, s katerimi gospodari v njihovi koloniji Francoski Gvajani v Južni Ameriki tik nad ekvatorjem. Program bo pester tako po strokovni kot tudi turisticni plati: predstavitev gozdarstva v Francoski Gvajani (ONF), ogled arbo­retuma, plantaže plemenitih listavcev, gojenje naravnih tropskih gozdov, žaga tropskih listavcev, delovišce v gozdu, poskusne ploskve in laboratoriji in še mnogo drugega. Ogledali si bomo tudi vesoljski center za izstrelitve rakete Arianne, nekdanje francoske cezmorske kaznilnice, s katerih gozdovi za turisticne namene gospodarijo gozdarji ONF, potovali po rekah v notranjost tropskega gozda, spali tudi v kolibah v gozdu in še mnogo drugega. Trajanje: 9 dni (možnost posamicnega podaljšanja) cas: oktober ali november 1995 Letalski prevoz iz Ljubljana-Pariz-Cayenne-Pariz-Ljub­ljana. Cena: okoli 2500 DEM (odvisno od števila udeležencev) Vse, ki jih zanima podrobnejši program tega potovanja, ali pa se zanimajo za uresnicitev ••trilogije« v naslednjih letih, vabim, da se oglasijo najkasneje do 16. junija (še posebej za to potovanje) po telefonu 061 12311 61 dopoldne ali pismeno na naslov M. š. BF Oddelek za gozdarstvo, Vecna pot 83. Milan Šinko