Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo , .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIII. - Štev. 28 (648)
Gorica - četrtek 13. julija 1961 - Trst
Posamezna številka L 30
Morala brez Boga
Misijonar Vladimir Kos piše z Japonskega: »Vzgojno ministrstvo je od aprila 1961 uvedlo tedenski enourni moralni pouk v osnovnih šolah. V priporočniku za učitelje razloži namen tega ukrepa: 1. vzgojiti demokratične državljane; 2. vcepiti jim spoštovanje do življenja in do človeške osebe in njenih pravic; 3. navajati jih h konkretnemu udejstvovanju po teh smernicah; in 4. vzbujati splošno državljansko sodelovanje na kulturnem in moralnem področju naroda. Kakor svetal u-trinek je ta ukrep, a kako velika je tema, ki se nam ob njegovem blisku odgrne! Ministrstvo namreč navaja pravljice, bajke in le en ali drug primer iz modernega življenja (n. pr. protestantskega zdravnika — misijonarja Alberta Schiveizerja) kot ponazoritev in nagib za moralno vzgojo. In nekaj bajk je vzetih iz budistične folklore in torej spada v skupino tistih zgodb, o katerih najmlajši dostikrat slišijo le posmeh in zaničljive opazke od strani višjih učencev (in tudi učiteljev, se zdi). Ali si ne bo mlad človek ob priliki stavil edino pravilno vprašanje: Zakaj se moram Pokoriti takšnemu načinu gledanja na življenje? Svoboden sem, enak med enakimi, nad mano ni nikogar več. In ta misel bo toliko bolj upravičena, kolikor bolj bo odrekanje grešnega užitka napor in križ. Resnično, brez Boga nima smisla živeti krepostno, vsaj na splošno ne. Za Alberta Schvveizerja najdejo prostora v idealu, ki ga skušajo dojeti, za Gospoda Jezusa Kristusa pa tudi tukaj ni črke, ki bi Mu dala svojo moč. Kakor da Jt»i sestavljale! knjige slutili vso resničnost Jezusovega bitja, namreč razodetje nadnaravne resničnosti, čeprav vzide že poganskemu bralcu zgodovinskih evangelijev tudi nravno najvišji ideal. Jezus iz Nazareta je dal svoje življenje za sočloveka.«
Ob teh razmišljanjih o poganskih moralistih z Japonske se človek nehote spomni na druge, ki so nam bližji po kraju, a prav tako daleč po miselnosti, namreč na slovenske socialistične moraliste. Tudi v Sloveniji imajo po šolah moralni pouk, ki so mu dali le drugačno ime, in sicer spoznavanje družbe. Tudi tam govorijo otrokom o človeku in družbi in ga skušajo Vzpodbujati k nekim idealom. Toda ti so Prav tako daleč od Kristusa kakor oni na Japonskem, tudi slovenski socialistični Vzgojitelji prav nič ne poznajo Kristusa. Če Ga kdaj morajo omeniti, naredijo to kakor japonski vzgojitelji z bajkami o Budu, smešijo Ga. In vendar velja tudi za slovenskega otroka: Brez Boga nima smisla živeti krepostno življenje in brez Boga morale v pravem pomenu besede ttiti ni. V čigavem imenu in v čigavi moči ®aj mi namreč ukažejo: Ne kradi! Ne ubijaj! Ne nečistuj! če je meni to ugodno? V imenu Marksa in Engelsa, ki sta bila le človeka kot jaz? V imenu partije, ki jo prav tako sestavljajo ljudje kot sem jaz? čemu naj bom pošten, odkritosrčen, spoštljiv do bližnjega, če mi to ne prija? Morala brez Boga je torej prazna beseda in ostane le najgrši človeški egoizem in gon po užitku, da le ne škoduje zdravju.
UMOR NEZAŽELENIH
Pater Kos nadaljuje: »V drugem naj-Večjem japonskem industrijskem mestu Osaki so našli v kanalu plavajočih vsaj 13 spovitkov. Ljudje so se zgrozili, a kako? To je grd, nezakonit način »rešitve Problema«, so pisali v časopisu; po zakonu bi morali biti sežgani. Le to naj bi storili in bi bilo prav. In mimogrede so tudi objavili statistiko lanskega leta: en milijon šestdeset tisoč splavov, opravljenih v skladu z obstoječim državnim zakonom, in približno en milijon splavov, opravljenih na način, ki ga zakon ne predvideva, odnosno ne dovoljuje... V uvodniku časopisa, ki ga imam pred seboj, stoji tudi ta stavek: »Razlogi za splav In Proti njemu so enako močni... Nekaterim se zdi splav umor. O tem se da debatirati, a vsaj smisel imejmo za to vprašanje.« tipično japonsko, to je pogansko, ali ka-kor pravi znana britanska pisateljica Ro-
salind Murriel, »prosvetljeno pogansko«: um jim nalaga upoštevanje n. pr. katoliškega stališča glede splava, a volja najde dovolj razlogov, da se ji ni treba ukvarjati s postavkami tako neprijetnega stališča. Japonsko bi lahko po vsem povedanem imenovali »zemljo umorjenih otrok«. In vendar ljubi Japonec otroka in si ga — pod določenimi pogoji — iz srca želi, dostikrat vsaj, dokler ne ogroža bodočo nabavo televizijskega aparata, avta, pralnega stroja ali povečanja delnic.«
P. Kos molče pristavlja: »...in morda ni le na Japonskem tako!« O, ko bi Vladimir Kos vedel, kako je v Sloveniji, bi dejal, da so Japonci, čeprav pogani, še vedno boljši od njegovih rojakov, ki so v ogromni večini krščeni. Te dni sem nam-
reč govoril z osebo z onstran meje. Pravila mi je, da statistike izkazujejo v Sloveniji deset tisoč splavov na leto brez tistih, ki niso bili nikjer registrirani. In teh je morda prav toliko. Toda pomisliti moramo pri tem, da je Japoncev 90 milijonov, Slovencev pa le bori poldrugi milijon. Zato nič čudnega, če beleži Slovenija najnižji naravni prirastek prebivalstva v vsej Evropi. Kdo je kriv? V nemajhni meri sedanji režim, ki z vsemi sredstvi širi belo kugo med slovenskim ljudstvom in smatra nasprotni nauk Cerkve kot prestopek zoper državni zakon. Zdi se, kakor da bi sedanji oblastniki res želeli, naj izumre slovenski narod in napravi prostor morda Kitajcem, ki jih je šest sto milijonov in se nič ne boje, da bodo lačni.
Tudi Slovenija postaja »zemlja umorjenih otrok« in Slovenci postajamo »umirajoči narod« predvsem po zaslugi socialistične morale in napredka.
Odnosi Moskva-Peking
Precejšnje zanimanje so v svetu vzbudila poročila, po katerih naj bi Sovjetska zveza in Kitajska bili spet v resnih sporih glede svetovne strategije mednarodnega komunizma, za čigar vodstvo se danes vedno bolj odkrito v medsebojni tekmi potegujeta. Kot znano komunistična Kitajska že več časa osporava vodstvo komunističnega sveta Moskvi. Toda na konferenci 81 partij v jeseni lani v Moskvi so ta nesoglasja z ustreznimi kompromisi in taktičnimi sporazumi začasno potisnili v ozadje, tako da se nekaj mesecev o tem ni več govorilo. Prejšnji teden pa je angleški publicist Isaac Deutscher, ki velja kot nekak strokovnjak v teh vprašanjih, objavil svoje zadnje ugotovitve, po katerih se je stari spor med Moskvo in Pekingom spet odprl z okrožnico, ki naj bi jo Hruščev poslal številnim komunističnim partijam po svetu in v kateri obtožuje Kitajce, da se niso držali sporazumov z lanske jeseni in da so nadalje rovarili proti sovjetski partiji ter politiki »miroljubne koeksistence«. Kitajske komuniste obtožuje, da vidijo samo Formozo in nič drugega ter da že od leta 1949 kujejo načrte za vojno proti Zahodu. — Če to odgovarja resnici, potem pridemo do zaključka, da so kitajski komunisti tisti, ki so izsilili vojno na Koreji na pritisk Maotsetunga in ne Stalina. — Po mišljenju kitajskih komunistov bi morali Sovjeti sedaj izkoristiti svojo premoč na področju radijskih izstrelkov in raket ter zlepa ali zgrda spraviti h pokorščini Ameriko. Z drugimi
besedami to pomeni, da naj, če potrebno tudi vojaško nastopijo proti zahodnim imperialistom in v prvi vrsti proti ZDA.
V tej luči gledano zadobita pravkar sklenjeni pogodbi o prijateljstvu s Severnim Vietnamom in Severno Korejo protikitajsko smer. Sovjetska zveza naj bi prešla v ofenzivo ter se hotela obkrožiti s političnimi zavezniki proti Kitajcem, katerim hoče izpod-nesti vsak politično-diplomatski vpliv na azijske države. Vse to pripominjajo boljši poznavalci razmer, ne toliko zaradi ideoloških razlik, kakor zaradi kitajskega pohlepa po skoraj prazni Sibiriji, na katero škilijo Kitajci, ko podpirajo Albanijo in grozijo Formozi.
Za avtonomno deželo
Al - Pokrajinski tajniki KD tržaške, goriške in videmske pokrajine so imeli vrsto sestankov, na katerih so obravnavali vprašanje dežele: Furlanija-Julijska Benečija. Ti sestanki so se vršili takoj po pokrajinskem kongresu KD in so se nadaljevali tudi v Rimu na strankinem tajništvu.
Pretekle dni so se znova sešli pokrajinski tajnik Belci iz Trsta, Burtulo iz Vidma in Cocianni iz Gorice, da bi vzporedili delo vseh treh pokrajin, da bi pospešili parlamentarno debato o načrtu statuta, ki je sedaj pred zbornico.
V kolikor je znano, se bo delo, treh pokrajinskih tajništev nadaljevalo prihodnje dni skupaj z o-srednjimi strankinimi in vladnimi organi.
Položaj v Kuwaitu
Položaj v Kuwaitu se je po prvih razburjenjih nekoliko pomiril. K temu je nekoliko pripomogla razprava pred Varnostnim svetom OZN v New Yorku, kjer je iraški zastopnik izjavil, da ne bo uporabil sile za priključitev k Iraku. Vsekakor pa je zanimivo, da je sovjetski delegat postavil veto proti britanski resoluciji, ki je pozivala, da se spoštuje neodvisnost in celovitost Kuwaita, po drugi strani pa je potegnila z Nasserje-vo resolucijo o umiku britanskih čet.
Kuwait je postalo prestižno vprašanje Arabcev, ki jih vodi Nasser, kajti na eni strani so se morali upreti priključitvi Kuvvai-ta Iraku, na drugi strani pa trpeti, da so šli Kuwaitu na pomoč britanski vojaki. Tako je Nasser sicer pustil angleške vojne križar-
Po krvavih izgredih v Alžiriji
V Alžiriji je pretekli teden zopet tekla kri. Kot smo že zadnjič o-menili, so voditelji alžirske osvobodilne fronte za 5. julij oklicali protestni dan proti nameravani razdelitvi Alžirije v slučaju, če bi se alžirsko ljudstvo na bodočem glasovanju izreklo proti zvezi s Francijo. Na te svoje namere je general De Gaulle že večkrat namignil, toda nikdar niso naletele na tak odpor kot prav sedaj. Nekateri si to razlagajo tako, da so se alžirski nacionalisti revanžirali nad pretrganjem pogajanj v Evia-nu, pred katero jih je postavila Francija zaradi vprašanja Sahare, in s tem spraviti v ravnovesje politično bilanco, ki se je v zvezi s saharskim vprašanjem nagnila na francosko stran. Treba je priznati, da si je Alžirska osvobodilna fronta s to svojo akcijo 5. julija precej utrdila položaje, o katerih je kdo lahko še dvomil. — Kot znano je med splošno stavko, ki so jo proglasili, v več krajih prišlo do krvavih spopadov s francosko policijo, katerih tragična bilanca je bila čez sto mrtvih in pet sto ranjenih. Splošna stavka je uspela v tričetrt alžirskih de-partmanov, zbog Časar ni sedaj nobenega dvoma več, da je alžirsko ljudstvo v večini na strani začasne alžirske vlade. To je po večini opazovalcev naj večji diplomatski uspeh, ki ga je lahko dosegla alžirska osvobodilna fronta tik pred pričetkom obnovitve pogajanj s francosko vlado, do katerih bo po še ne potrjenih vesteh prišlo 17. tega meseca. Brez dvoma se bodo alžirski delegati vrnili na pogajanja v svesti si tega političnega uspeha, ki jim je bil v tem kočljivem trenutku zelo potreben — 131. obletnica zasedbe Alžirije po francoskih vojakih (5. julija 1831) se je torej praznovala
v precej drugačnih okoliščinah kot so si pričakovali Francozi.
Tudi drugače ni mirovala diplomacija začasne alžirske vlade. Po neprijetnem udarcu, ki ga je doživela z znano tunizijsko-malijsko izjavo, da je Sahara last vseh A-frikancev, je Ferhat Abbas šel na obisk v Maroko k Hasanu II., da nekoliko popravi stanje. In res mu je maroški kralj obljubil popolno solidarnost pri saharskem vprašanju, vendar si je pa kljub temu pridržal proste roke, ko bo Francija šla iz Sahare.
Od svoje strani pa je tunizijski predsednik Burgiba poslal k De Gaullu posebnega odposlanca, kateri mu je izročil spomenico, v kateri Tunizija zahteva, da Francija čimprej izprazni oporišče Bi-zerto. Opazovalci pripominjajo, da je vse to diplomatska igra med afriškimi voditelji v zvezi s Saharo. Burgiba je hotel s to svojo potezo pokazati alžirskim nacionalistom, da zna biti tudi on anti-kolonialist, ko je potrebno.
Bližnji razvoj bo pokazal, kako se bodo dogodki razvijali dalje.
Eichmann se zagovarja
Na procesu v Jeruzalemu je Eichmann zaključil svojo samoobrambo : poudarjajoč, da se čuti moralno krivega, toda ne pravno, ker da se je moral pokoravati u-kazom Hitlerja. Dejal je dobesedno : »S človeškega vidika se čutim krivega, ker sem organiziral in izvedel deportacije. Toda sam nisem mogel napraviti ničesar proti temu, ker sem bil le orodje v rokah višjih in močnejših; usoda me je držala priklenjenega v svojih rokah. — Mogel bi napraviti samomor, toda ne odpovedati pokorščino Hitlerju.«
Senat odobril šolski zakon
ke skozi Sueški kanal, po drugi strani pa je zahteval umik britanskih čet iz. Kuwaita. Nekatere a-rabske države so tudi nekoliko zamerile šejku Abdulahu es Salimu, da se je obrnil za pomoč k Angležem namesto k svojim arabskim »bratom«.
Hruščev, Berlin in razorožitev
Hruščev je v soboto v Kremlju govoril kadetom vojaške akademije in pozval Kennedyja, Macmil-linna, De Gaulla, naj se udeležijo neke vrste vrhunske konference za sklenitev nemške mirovne pogodbe. — V nadaljevanju pa je naznanil, da je ukazal prekiniti napovedano znižano število vojaštva kot odgovor na vojaške priprave NATO-ja. V eni roki meč, v drugi pa oljkovo vejico.
Al - Sedaj je tudi senat odobril zakon za pravno ureditev slovenskih šol. Zakon postaja tako pra-vomočen in se s tem zaključuje ugodno vprašanje, ki je bilo pri srcu vsem pripadnikom slovenske etnične skupine. Zakon je bil sprejet po besedilu, katerega je sprejela zbornica, da bi se tako izognili nadaljnjim zakasnitvam. Zakonski osnutek je zadovoljiv in le načelni nasprotniki zanikujejo njegov pomen. Slovenski demokrati, ki so dali svoj delež k zakonu in šolski predstavniki, ki so se večkrat srečali v Rimu s parlamentarci KD in PSDI, imajo priliko, da pokažejo, da je njihova odgovorna politika pospešila konkretno rešitev problema, katerega bi komunisti iz demagogije radi videli, da bi bilo odloženo »sine die«. V krajevnih demokratičnih krogih poudarjajo odločilno vlogo, ki so jo imeli v parlamentarnem delu poslanci KD in PSDI (predsednik komisije Ermini in poročevalec Franceschini ter poslanec Pier Luigi Romita) za izid važnega zakona.
Kuba: slanina in maslo na nakaznice
Kubanski diktator Fidel Castro je določil, da bo vlada z 20. junijem omejila potrošnjo masla in slanine ter v ta namen uvedla posebne nakaznice, po katerih bo
vsak državljan lahko kupil 1 libro maščob na mesec.
To omejitev je kubanska vlada utemeljila tako da je to potrebno, ker so ZDA ustavile trgovino s Kubo. Kuba je namreč prej kupila od Združenih držav za 50 milijonov dolarjev slanine letno; sedaj vse to odpade. Sovjetska zveza — je dejal Castro — je obljubila deset tisoč ton slanine, kar pa je očividno premalo.
Rudarska nesreča na Češkem
V rudniku Dukla blizu Ostrave je prišlo dne 7. julija do hude rudarske nesreče, ki je zahtevala smrt 108 rudarjev. Prišlo je do eksplozije in požar, ki je nato izbruhnil, se je razširil s tako naglico, da se nesrečni rudarji 'niso utegnili rešiti. To je v tem letu najhujša rudarska nesreča na svetu.
Aleš Bebler - veleposlanik
v Indoneziji
Predsednik republike Tito je imenoval za novega izrednega veleposlanika v Indoneziji dr. Aleša Beblerja, dosedanjega predsednika zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine.
Splošna železniška stavka
Železničarski sindikati CISL, CGIL in UIL so napovedali za v petek 14. julija splošno 24-umo stavko. Stopila bo v veljavo opolnoči 14. julija in bo veljala do polnoči istega dne. Prometni minister je izdal v zvezi z napovedano stavko proglas, s katerim označuje za neupravičeno napovedano stavko.
ŽIVLJENJE GOVORI
MIRANDA ZAFRED:
Skrite
Ze v zgodnji mladosti je bila oropana toplega družinskega življenja. Ko se je poročila, je mož kmalu umrl.
Imela je močno voljo, a je bila hkrati uporna in tesnovestna ter zanesenjaška. Zelo pa je želela, da bi se posvetila. Zato je po moževi smrti hotela stopiti v strog samostan (to je s klavzuro). Taka je bila Alojzija Marillac, ko je našla veščega duhovnega vodnika, sv. Vincencija Pavelske-ga. Vodil jo je 39 let! Brez tega odličnega vodstva bi bila najbrže zapadla mrkemu janzenizmu, ki je tedaj imel precej vpliva.
Sv. Vincencij je predvsem skrbel, da se ji umiri njena duša. Navajal jo je k zaupanju v božjo previdnost. Namesto da bi stopila v samostan, ji je svetoval, naj Živi med svetom, goji duhovito življenje in naj se posveti karitativnemu življenju. Uvidel je, da se bo prav na ta način uravnovesilo njeno tesnobno dušno stanje in
v o
da se bodo obrusile napake njenega značaja. Ni se motil.
Z vso odločnostjo se je predala skrbi za zapuščene — vsake vrste: za zavržene novorojenčke, za bolnike, za uboge, za kaznjence, za duševno bolne itd. Kjer so se pokazale kake nove potrebe, povsod je hitro organizirala pomoč. Bila je izrecno modra v tem delovanju. Sama je izdala skrivnost te modrosti, namreč zaupanje v božjo previdnost.
Da bi to njeno delo ne preminilo z njeno smrtjo, je ustanovila družbo usmiljenk. Ena veja teh so v Gorici Marijine sestre, ki strežejo bolnikom po hišah.
Sv. Alojzija Marillac je umrla pred 300 leti, 15. 3. 1660., njena ustanova pa še vedno daje dobre sadove.
Ali ni tudi v tebi dosti zdravih, skritih moči! Prosi Boga, da jih spoznaš, da se udejstvuješ, oz., da ti pošlje veščo roko, ki ti jih izkoplje, odkrije.
Vtisi z letošnjega skupnega romanja
življenja ucrkve
Zakon o praznovanju nedelj
Parlament severnega Porenja in Vestfalije je izglasoval novi zakon, ki ureja praznovanje nedelj in praznikov. Zakon obsega tudi posebne določbe za tako zvane »dneve molka«, ki so veliki petek, praznik vseh svetnikov, spominski dan padlih v vojni. Na te dneve je prepovedana vsak-tera manifestacija, prireditev, film ali igra, ki nima verskega značaja. Tudi na sveti večer od štirih popoldne je dan molka. Zakon tudi določa, da morajo delodajalci na praznike, ki niso tudi državno priznani, dati priliko svojim delavcem, da morejo opraviti svojo versko dolžnost.
Število škofijskih sedežev v Afriki
Iz posebne statistike, ki jo je izdala Kongregacija za širjenje vere, je razvidno, da je bilo 1. februarja na ozemlju Afrike 182 škofijskih sedežev. Škofov domačinov je 32, 141 je Evropejcev in 12 Amerikancev. Število domačih škofov vedno boij raste, tujih pa se manjša. Povprečna starost škofov je 54 let.
Novi francoski misijonarji
V zadnjih štirih letih je iz Francije odšlo na misijonsko pplje okrog 1.000 misijonarjev in sicer največ v Afriko. Misijonarji pripadajo 45 različnim misijonskim kongregacijam.
Afriški katoličani, zgled dobrodelnosti
Visoko zavest misijonske odgovornosti so pokazali afriški katoličani v Leopold-ville-u v Kongu pri nabirkah za misijone. Največ so darovale tiste mestne župnije, kjer so v večini domačini. Letošnja misijonska zbirka je dala 212.000 frankov, lani pa le 178.000.
Pastirsko pismo na dom
Škof iz Hertogenboscha v Holandiji je sklenil, da njegovih pastirskih pisem ne bodo več brali v cerkvah, ampak jih bo poslal vsem vernikom svoje škofije na dom. Tako je prepričan, da bo njegova pastirska beseda dosegla več vernikov, kakor če pastirska pisma berejo v cerkvah.
Kapele v katoliških šolah
Vse katoliške šole v Angliji bodo odslej imele tudi svoje kapele. Minister za vzgojo je dal tozadevno dovoljenje pod pogojem, da se kapele zgradijo izključno s prispevki vernikov in ne iz podpor, ki jih daje država privatnim šolam.
Ganljivo papeževo pismo nadškofu ujetniku
»Osservatore Romano« je priobčil dolgo pismo sv. očeta Janeza XXIII., naslovljeno na praškega škofa Berana, odpeljanega od komunistov neznano kam pred desetimi leti. Dne 10. junija je nadškof Beran praznoval 50 letnico mašništva in sv. oče se ga je ob tej priliki spomnil s toplim pismom, ki ga pa naslovljencu ni mogel poslati. Zato ga je objavil »Osservatore Romano« in morda ga mučeniški nadškof ne bo nikdar čital. Sv. oče se najprej s prisrčnimi besedami spominja nadškofove 50 letnice mašništva, ki zasluži najvišje priznanje in čestitke. Skuša ga nato s toplo ljubeznijo in očetovskim sočutjem potolažiti in mu vliti novega poguma za nadaljnje boje. Pohvali ga nadalje zaradi njegovega junaštva v obrambi pravic Cerkve, nesebičnega dola in svetlega zgleda,
ki ga je vedno dajal svojim vernikom. Sredi tega dela je bil pred desetimi leti iztrgan izmed svojih ovčic in poslan v neznano. A njegovo trpljenje, zaključuje sv. oče, ni brez pomena. Pšenično zrno mora najprej odmreti, da ob svojem času obrodi bogate sadove. Sv. oče pošilja nato svoj očetovski papeški blagoslov njemu in vsemu češkemu ljudstvu z željo, da bi se povzpelo do najvišjih duhovnih višin.
Pod cirkuškim platnom
Na praznik sv. Petra in Pavla je tržaški škof msgr. Santin pod platnom velikega cirkusa Palmieri-Bennevveis, ki se je takrat mudil v Trstu na Montebellu, podelil zakrament sv. birme 6 otrokom cirkuške družine ter nato na pripravljenem oltarju v cirkuški areni daroval sv. mašo. Vsi uslužbenci so pobožno prisostvovali sveti daritvi ter prejeli tudi sv. obhajilo.
Prijazna knjižica
Mislim, da je kar na mestu zgornji naslov za novo knjižico, ki je pred kratkim izšla. Napisal jo je dr. Maksimilijan Jezernik in govori o sv. očetu Janezu XXIII. Avtor je v poljudni obliki in s toplo besedo orisal življenje in dosedanje delo sv. očeta. Ker je profesor na Propagandi v Rimu, so mu bili pri sestavljanju knjižice na razpolago ne samo viri, temveč tudi ponovno srečanje s sv. očetom. Zato je mogel vanjo vliti nekaj tiste prijaznosti, ki smo jo tudi mi sami videli na Janezu XXIII., ko smo bili pretekli teden v Rimu. Knjižica ima tudi čedno lice. Zato se ne čudim, da je že pošla, ali da jo je vsaj težko še dobiti. Naj bo ta knjižica trajen spomin med nami na 80-letnico sv. očeta.
(r + r)
Letošnja romarska pot nas je vodila na jug. Nesli smo našo besedo in našo pesem v daljne južne kraje. Pot je bila dolga in včasih tudi naporna, a zadoščenje, ki smo ga imeli, je bilo vredno naj večjega truda, največjih nevšečnosti. Za pet dni nas je bilo vseh 320 romarjev povezanih v veliko slovensko družino, ki jo je povsod spremljala lepa slovenska pesem. Čudovito je bilo doživetje na tej dolgi poti. Nepozabni nam bodo ostali vtisi, ki smo jih prinesli iz raznih krajev, kjer smo bili. Nemogoče je pozabiti, kar smo videli, kar smo doživeli. Za pet dni smo zapustili za seboj sedanjost, vsakdo je pozabil na svoje velike in male probleme in je skušal od tega romanja pridobiti čim več, tako v duševnem, verskem in turističnem pogledu.
LORETO
Najprej nas je naša pot vodila v Loreto, kamor smo dospeli zgodaj zjutraj. Na naše veliko začudenje je bila cerkev še zaprta! To je za nas Slovence nekaj nepojmljivega 1 Romarska cerkev se mora držati urnika, kdaj naj odpre svoja vrata romarjem! Na trgu nam je gospod Jurak podal nekaj kratkih misli o tem znamenitem romarskem kraju, kamor prihaja vedno veliko število romarjev in kamor vozijo tudi bolnike kakor v Lurd. Nato smo vsi skupaj zapeli Marijino pesem in lavretan-ske litanije, nakar smo stopili v Marijino svetišče. Sredi cerkve je v kapelo spremenjena nazareška hišica. Staro izročilo pripoveduje, da so prinesli to hišico angeli iz Nazareta najprej na Trsat pri Reki, od tam pa v Loreto. Od kolen izrabljen tlak okoli hišice jasno priča, koliko milijonov romarjev je že iskalo pomoči pri Materi božji. Bazilika ima več lepih stranskih kapel, med katerimi je tudi slovanska kapela, ki jo krasijo slike svetih bratov Cirila in Metoda.
V cerkvi smo imeli mašo s skupnim petjem in skupno molitvijo. Kdor je želel, je imel priliko za spoved. Veliko število romarjev je stopilo k obhajilni mizi. Msgr. Silvani je imel pridigo, med katero je podal kratko zgodovino te znamenite romarske cerkve. Nato se je spet mogočno dvignila naša lepa pesem v tem velikem Marijinem svetišču! Po maši smo zunaj prisostvovali ganljivemu prizoru: bolniške sestre so peljale v cerkev celo vrsto bolnikov. Na obrazu vseh teh nesrečnikov se je bralo upanje, da dobijo posebnih milosti pri božji Materi. Vozili so se v cerkev s pesmijo; v njih očeh je sijala posebna luč, ki jo je poživljal notranji mir.
Loreto je mestece na hribu. S postaje smo lahko videli, kako se nad vsemi hišami mogočno dviga Marijino svetišče. To je veličastna cerkev, katere kupola nudi krasno sliko tistemu, ki jo -vidi od daleč. Človeku se zdi, kot bi Marija razprostirala vsenaokrog svoje milostne roke in božala s svojim milim pogledom vse tiste, ki prihajajo k njej od blizu in daleč, da se ji poklonijo, da ji potožijo svoje težave,
r i j®# f
"j	r	L—	l
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
G. Janez Hladnik — častni monsignor
G. Janeza Hladnika poznamo vsi, saj je bil lansko leto tudi tukaj na Primorskem in nam je govoril ob različnih prilikah, še bolj ga poznajo argentinski izseljenci, ker se je med njimi naselil že dolgo pred drugo svetovno vojno in zanje zelo veliko dobrega storil. Sedaj je cerkvena oblast i-menovala g. Hladnika za častnega monsi-gnorja. Slovenski rojaki v Argentini so to imenovanje slovesno proslavili dne 1. maja v Slovenski vasi v Lanosu.
Novemu monsignorju iskrene čestitke tudi vseh Primorcev, ki hranimo na njegov obisk trajen spomin.
Izredna slovesnost v Selah na Koroškem
V Selah na Koroškem so imeli na praznik sv. Petra in Pavla izredno novomašno slavje. Že trem bogoslovcem iz daljnih dežel je selska župnija s podpiranjem o-mogočila bogoslovne študije. Eden od teh je Izidor Le Houng iz Vietnama v Južni Aziji. Bogoslovne študije je dovršil v Turinu in rad se je odzval svojini dobrotnikom, da je prišel mednje darovat svojo prvo daritev. V daljnem Vietnamu sta bila v duhu z njim 92 letni oče in 85 letna mati, ki se te izredne slovesnosti nista mogla udeležiti. A nadomestovala sta ju dobra selska mati in oče.
Seljani so novomašnika sprejeli nadvse slovesno s petjem, deklamacijami, slavo-
Skupina romarjev pred loretsko baziliko
da dobijo pri njej moč in pogum za nadaljnje življenjske boje, da iščejo pri njej tolažbe, ki jo more dati samo ljubeča mati.
POT IZ LORETA V NEAPELJ
Sedaj nas je čakala dolga pot proti glavni točki našega romanja. Po premoru v Loretu smo spet stopili v železniške vozove in se odpeljali proti jugu. Pot je bila dolga, vročina neznosna, bili smo trudni od prečute noči v vlaku iz Trsta v Loreto. Lahko rečemo, da je bil ta del našega romanja najhujši; marsikateremu je bilo skoro žal, da se je podal na tako potovanje. Kazalci na uri so se premikali tako počasno, da se je zdelo, kot bi ne bilo te poti nikoli konec. Nekaj minut smo se ustavili v Rimu na postaji Triburtina, nakar smo nadaljevali pot. Peljali smo se skozi krasne vinograde in lepo obdelana polja. Kmalu smo zagledali tudi velike pomarančne nasade, ki so bili za nas nekaj novega. Vožnja ni bila več tako neznosna, vedno bolj smo se bližali našemu cilju. Pozabili smo na ves trud, na vročino, ki nas je na tej dolgi poti spremljala.
Dospeli smo v Neapelj!
Bili smo trudni, zaspani in... seveda tudi precej umazani! A bili smo zadovoljni, da smo dospeli v to slikovito italijansko mesto, o katerem pojejo številne pesmi, o katerem pravijo, da je najbolj romantičen kraj.
POMPEJI
Tisti večer smo povečerjali in šli k počitku. Naslednje jutro smo se z vlakom odpeljali v Pompeje, glavni cilj naše romarske poti. Stopili smo v cerkev rožno-
/i
loki. Govorjeno besedo je novomašniku tolmačil č. g. Vode iz Turina, ki ga je spremljal. Pri maši je ob spremljavi godbe zadonelo ljudsko petje, ki je bilo novomašniku posebno všeč, saj je tudi sam izboren pevec. V prijetnem razpoloženju je nato potekal ves dan do večera. Novo-mašnik je bil nadvse srečen, da je dobil tako lepo nadomestilo za svojo daljno domovino in za svoje ljudi. Dobri Seljani pa so bili tudi od svoje strani srečni in ponosni, da so vzgojili domačega misijonarja, ki se jih bo vodno spominjal pri sv. daritvi.
G. Vinko Zaletel v Argentini
Pred kratkim je odletel na obisk v Argentino g. Vinko Zaletel. S sabo je nesel vse svoje škatle in škatlice, da tamkajšnjim rojakom pokaže zanimivosti, ki so v njih skrite. Upamo, da se bo v Južni Ameriki njegovo bogastvo še pomnožilo in da bomo prihodnjo zimo videli tudi kako kačo-klopotačo in g. Vinkota, ki jo fotografira. — V njegovi odsotnosti ga na župniji v Vogrčah nadomestuje g. prof. Filej.
Slovenski zbor v Pittsburghu slavi zlati jubilej
Pevski zbor »Prešeren« v Pittsburghu je slavil 50 letnico svojega obstoja. Lep jubilej je slovenski zbor proslavil s koncertom narodnih in umetnih pesmi v Slovenskem domu. S koncertom je zbor zelo razveselil pittsburške rojake, ki tako radi poslušajo lepo slovensko pesem.
Obisk v Pompejih
venske Matere božje, ki slovi kot ena najvažnejših Marijinih božjih poti na svetu. Pročelje je iz dragocenega kamna, notranjost svetišča je bogato in lepo okrašena. Na stebrih so prekrasni mozaiki. Povsod, kamor se oko zazre, vidi samo bogate in lepe stvari. Slika Matere božje je okrašena z dragocenimi kamni. Prav tako kot v Loreto prihaja tudi v Pompeje vedno veliko število romarjev iz vseh delov sveta. Posebno mnogo jih pride dvakrat na leto, in sicer 8. maja in prvo nedeljo v oktobru. Takrat se tudi moli znana molitev »Supplica alla Madonna di Pompei«. Prvič smo se Slovenci srečali z milostno podobo pompejslce Matere božje. Tudi tu smo skupno molili in peli. Zavest, da smo tudi v to znamenito romarsko cerkev prinesli svojo pesem, nas je navdajala z veseljem.
V cerkev nas je po končani maši in lepi pridigi, ki jo je imel č. g. Jože Jurak iz Argentine prišel pozdravit pompejski škof, msgr. De Signora, ki nam je podal nekaj misli o tej znani romarski cerkvi ter nam povedal zgodbo, kako je Marija pred leti izprosila zdravje nekemu težko bolnemu dekletu.
Po zajtrku, ki smo ga imeli v neki restavraciji, smo si šli ogledat
IZKOPANINE STARIH POMPEJEV,
ki jih je leta 79 po Kr. zasul vezuvski pepel. Skoda, da je bilo na razpolago malo časa in se nismo mogli predolgo muditi, da bi si lahko podrobneje ogledali kraj. Vendar smo si iz tega, kar smo videli, lahko ustvarili jasno sliko, kakšna so bila stanovanja starih Rimljanov, kako so živeli, kakšne so bile njihove navade. Posebno sta znameniti hiši grškega pesnika Menandra in zelo znana »Casa dei Vet-tii«, ki sta še precej dobro ohranjeni. Hiše bogatejših Rimljanov so okrašene s prekrasnimi slikami in kipi, ki jasno pričajo, da so takrat živeli veliki umetniki. Človek ostrmi pred toliko lepoto in pred dejstvom, da so se tolike stvari ohranile še do da-
nes, skoro dva tisoč let po strašni nesreči, ki je zadela to bogato in razkošno rimsko mesto v času njegovega največjega razcveta. Čuden vtis spremlja človeka, kadar hodi skozi mrtvo mesto in skoro ne more verjeti, da je bilo tam nekdaj življenje. Izkopanine pričajo o mogočnosti nekdanjega rimskega cesarstva.
V mestu je vedno polno turistov, človek sliši tam najrazličnejše jezike, sreča najrazličnejše ljudi, ki prihajajo tja iz vseh delov sveta, da si ogledajo te znamenite izkopanine.
Bali smo se žgočega sonca, ki ves dan pripeka na teh kamnih. Toda na našo srečo nismo trpeli neznosne vročine, kljub temu da je bilo vreme jasno in je sonce ves čas sijalo. Naj mimogrede omenimo, da smo si v Pompejih vsi nabavili slamnate klobuke. Morda niso tam še nikoli prodali toliko slamnikov v enem samem dnevni. Celo naši duhovniki so se sprehajali s slamnikom na glavi.
PO' končani turi v Pompeje smo si še enkrat ogledali Marijino svetišče in se nato napotili proti postaji, kjer smo počakali na vlak ter se odpeljali spet v Neapelj, seveda vsak s svojim slamnatim klobukom !
NEAPELJ
Popoldne smo se z avtobusi peljali na ogled Neaplja. Imeli smo na razpolago kake tri ure, vendar lahko rečemo, da smo kljub omejenemu času videli mnogo in si lahko ustvarili jasno sliko tega velikega italijanskega mesta. Peljali smo se mimo krasnih in bogatih hiš, a tudi mimo starih in revnih podrtij. Videli smo razobe-šeno perilo, videli smo umazane ulice. Vendar smo imeli vtis, da živijo tam kljub vsej revščini ljudje vesele narave, ki si ne delajo bogve kako velikih preglavic za jutrišnji dan, temveč so zadovoljni s tem, kar imajo. Med potjo smo se za trenutek ustavili v neapeljski stolnici sv. Januarja (s. Gennaro). Tudi v tej cerkvi smo lahko občudovali njeno bogastvo in krasne umetnine. Posebno lep je srebrn relief na oltarju v kapeli, v kateri hranijo telesne ostanke sv. Januarja in nekaj njegove strjene krvi. Peljali smo se skozi najvažnejše u-lice, mimo znamenitih stavb, šli na najvišjo točko, od koder smo imeli pred seboj razgled celotnega mesta in smo lahko občudovali njegovo krasno lego ob morju. Neapelj je zares slikovito mesto, prav tako kot se razodeva v številnih romantičnih pesmih. Slikovito je tudi v svojih revnih in umazanih predelih, saj se tudi tu kaže duša njegovih prebivalcev.
Peljali smo se ob morju po ulici Parte-nope, Caracciolo in po znameniti in toliko opevani Margellini. Povsod smo občudovali lepoto in lego tega obmorskega mesta, ki je po svoji značilnosti nekaj posebnega. Nemogoče je povedati, kaj vsega smo videli, kakšen vtis smo si ustvarili, ko smo gledali njegove gradove, njegove krasne palače, njegovo veliko pristanišče, ob katerem vodi prekrasna obmorska cesta. Povsod se je našim očem nudil lep razgled.
še lepše zgleda mesto ponoči, ko je vse razsvetljeno, zlasti če ga človek gleda s kake visoke lege.
IZLETI
Naslednji dan smo se razdelili v razne skupine: nekateri so šli na izlet na otok Capri, drugi v Amalfi, Salerno in Sorren-to, tretji so se z žičnico povzpeli na Vezuv. Nekaj jih je pa tudi ostalo v Neaplja- ■ S teh izletov je vsakdo prinesel različne vtise; vsakdo je tako rekoč svoje hvalil-Dejstvo pa je, da so vsi ti kraji zelo lepi-Tisti, ki so šli na Capri, so lahko videli znamenito »Grotto azzurro«. To je zares prekrasen prizor: človek bi skoro ne verjel, da je to le delo narave. Zdi ise kot bi bila voda v jami razsvetljena z močno sinjo lučjo. Tako barvo smo do sedaj videli samo v kakem barvanem filmu.
Morska voda okoli otoka ima živo modro barvo. Kar pa nas je nekoliko razočaralo, je toliko opevano južno nebo. Zares nismo v njem videli nič -posebnega-Morda je bilo temu vzrok precej megleno vreme.
Vsakdo se je vrnil z izleta zelo navdušen nad tem, kar je videl. Kdor je šel nU Capri, si je lahko ogleda! vilo znanega švedskega pisatelja in humanista Axela Muntheja. Vila se dviga visoko nad morju in je iz nje prelep razgled vse okrog.
Romanje se je bližalo koncu. Čakal nas je samo še Rim. Bil je zadnji dan naše poti. Zjutraj zgodaj smo se z vlakom odpeljali iz Neaplja. Pristali smo na postaj* Ostiense. Končno smo bili v italijanski pte-
stolnici	(Konec	prihodnjič)
Napačna ljubezen do Slovencev
Trst, 10. julija 1961.
NOVO GLEDANJE NA DEMOKRATIČNE SLOVENCE
V zadnjem času je nastala v vrstah demokratičnih italijanskih someščanov neka sprememba. Marsikdo se bo spomnil, da so nas nekoč vse skupaj metali v en koš: vsi smo bili »slavocomunisti«. Sedaj pa so Pričeli razlikovati med komunisti in demokratično usmerjenimi Slovenci. Začeli so celo opozarjati, da zaslužijo demokra-hčni Slovenci simpatijo.
Brez dvoma je to neki napredek v miselnosti naših someščanov.
Seveda se mišljenje ljudi razvija počasi. Pri tem nastajajo tudi težave.
MAKSIMALNE IN MINIMALNE ZAHTEVE SLOVENCEV
Komunističnim Slovencem očitajo, da imajo maksimalne in pretirane zahteve, demokratični Slovenci bi bili potemtakem bolj skromni v svojih željah. Zadovoljili h se tako rekoč s tem, kar bi bili voljni hudujoči krogi sami dati, in tudi to, ka-dor bi bili voljni dati.
Ali
je to resnično?
Ko je sprejel vladni načelnik Fanfani junija obe deputaciji Slovencev, so bile Zahteve enega in drugega zastopstva čisto e"ake. Zdelo se je, da so Slovenci svoje spomenice drug od drugega prepisali.
Ni seveda izključeno, da bi bili v kakem Primeru Slovenci v svojih predlogih različnega mnenja. Toda ni v tem bistvena razlika med nami in komunisti. Bistveno ,e nekaj drugega. Komunistom je borba naše manjšinske pravice sredstvo za ut*ditev komunizma, propagandna gesta. Bistvo je komunistična organizacija, vse drugo je le pripomoček. Nam pa je bistve-^ stvar nas narodni obstoj, organizacije Pa so pripomoček.
GRADBENO DOVOLJENJE V SESLJANU
Najbolje bo to pokazal naslednji primer. ^ bližini Sesljana ima Ustanova julijih in dalmatinskih beguncev namen graditi 286 stanovanj. Kraj spada pod ^evinsko-nabrežinsko občino, ki jo uprav-Va občinski svet, v katerem imajo Slo-Venci večino. Ta je odrekel gradbeno dojenje. Razumljivo je, da je v italijanskem tisku završalo. Ukrep občinskega SVeta smatrajo za protiustaven. Ustava bi Po njih mnenju dopuščala svobodno na-Seijevanje prebivalstva kjerkoli.
KAJ PRAVIMO DEMOKRATIČNI SLOVENCI?
Vsak pač razlaga ustavne določbe po Sv°je. Ne gre za svobodno preseljevanje Prebivalstva po državi, kar ustava dopu-*c'a• Gre za premišljeni načrt, kako poita-1‘iančiti slovensko občino, ki tvori most ^ed Trstom in Italijo. Država da od de-narja davkoplačevalcev kako milijardo lir, ^a se zgradijo poslopja, ki bi se mogla Seiiduti tudi na kakem drugem mestu. To Se ne godi z namenom, da se uveljavi u-stava, temveč da pride slcn’enska občina \ r°ke italijanskega občinskega odbora in
Župana.
Ker bo vedno ostalo ogromno ljudi brez Primernega stanovanja, bo lahko država Vedno upravičeno gradila nova stanova-r>,a- Tako bo lahko slovensko zemljo na-
tr
Pala z italijanskimi priselniki, ki jih ne 0 nikoli zmanjkalo. Slovenski živelj bo v kratkem času pomenil brezpomemben
ostanek in manjšinski staiut bo postal nepotreben.
NASE ŽELJE
Manjšinsko vprašanje je treba študirati. Podobno stanje kot pri nas je v mnogih krajih. Demokratični Italijani bodo morali to stvar globlje proučiti. Potem bodo gledali tudi na naše zahteve z drugačnim
FILM c
Mladina na platnu
Imeli smo priliko gledati že celo vrsto filmov, v katerih so imeli glavno vlogo mladi ljudje. V ozadju je vedno socialno okolje, v katerem živijo: družina, starši. Ne bomo trdili, da hočejo ti filmi obravnavati psihologijo teh mladih ljudi; prikazujejo jih le v njihovih dejanjih, v njihovi nestrpnosti do vsakdanjih dolžnosti, v njihovi osamljenosti v krogu ljudi, ki ne razumejo njihovih problemov. To so mladi ljudje, ki bolj ali manj zgrešijo svojo pot. Ti filmi prikazujejo mladoletnike od najbolj nedolžnega eksibicionizma do pravih zločinov.
Je ta mladina včerajšnja ah današnja? Rečemo lahko, da so problemi vedno isti: možni prav tako včeraj kot danes. Vsekakor je treba poudariti, da kino z lahkoto poenostavi tudi to, kar ni v življenju niti najmanj enostavno; prikazuje namreč kot nekaj navadnega in nujnega tudi to, kar je v življnju abnormalno in zgrešeno. Iz teh dejanj mladih ljudi se kaže nerazumevanje s strani odraslih, ki jim ne znajo slediti in zato tudi ne znajo rešiti njihovih problemov.
V nekaterih izmed tovrstnih filmov je mlad človek postavljen v tako okolje, ki je že samo na sebi neobčutljivo. Mladina, ki tu živi, ne more biti drugačna kot abnormalna, žalostna, nasilna v svojem govorjenju in v svojih dejanjih. Starši se zanjo ne zmenijo, v šoli dobi le površne nauke in tako je prepuščena sama sebi in je večkrat boj, ki ga mora bojevati, večji od njenih moči in zato podleže.
Filmi italijanske produkcije pripisujejo napake mladine le obnašanju staršev. »Mi zahtevamo od mladih ljudi, da se obnašajo kot naši otroci, a kdo je nas naučil biti starši?« se sprašuje v nekem filmu eden od staršev.
Zaključek vseh teh filmov je torej pravzaprav le obdolžitev, ki si jo družba naperi proti sami sebi, da ni na višini svoje vzgojne odgovornosti. Odgovor na to bo: ta družba ne zna vzgajati, ker enostavno ne pozna vzgojnih temeljev in nima zaupanja vanje; nima zase nekega jasnega moralnega pravila; predaja se le impulzom in nima nobenih načel. Nima dovolj razumskih sredstev za svoje poslanstvo, zato se zateka k raznim izgovorom, intuicijam ali temu, kar ji narekuje čut.
Toda ti filmi ne rešijo problema mladine. Omejijo se na to, da ga enostavno prikažejo, a mu ne poiščejo niti razloga niti rešitve. Zato hodi ta mladina še naprej svojo pot, ker nima nikogar, ki bi jo znal voditi, ki bi ji znal pokazati, katere so resnične življenjske vrednote; nima nikogar, kateremu bi lahko brez strahu in sramu zaupala svoje najbolj skrite misli, tiste misli in tiste probleme, ki se neizogibno lotijo mladega človeka, kadar mu življenje odpre svojo prvo stran.
Mira
VPRAŠUJETE - ODIimtiJUMO
Kaj so Šolski odbori?
Kaj so šolski odbori? Bi nam lahko bolj natančno razložili? Ko smo mi hodili v šolo, jih ni bilo.
Odgovor : Najprej o tem, kaj so šolski odbori!
Že več kot pol leta so se trudili titovski komunisti, da bi vse slovenske organizacije stopile pod vodstvo skupnih odborov, v katerih bi imeli odločujočo besedo ko-munisti.
Po tej priliki so ustanovili na srednjih šolah po poedinih razredih odbore dijakov. Ti odbori so bili izključno pod njihovim vodstvom. Jasno je, da imajo kot glavni namen, prepojiti dijaštvo z brezversko in komunistično miselnostjo.
Ce hočemo, da pride dijaštvo pod drugačen vpliv in da se ne bodo več snemali križi s sten šolskih prostorov, moramo postati katoličani bolj odločni. Z vso odločnostjo je treba podpirati katoliške dijaške organizacije. Ne smemo ostati v šibki difenzivi, temveč moramo preiti k ofenzivi. Znani so primeri, da razlaga profesor dijakom, da je »Bogu pojem, ki nič ne pomeni, in se nihče ne zgane.
Neki politik je pred kratkim dejal katoliškemu človeku, naj bi katoličani pustili politiko in zaprti v cerkvah molili.
To so delali katoličani marsikje in želi
posledice. Pravijo, da je tudi Hitler zato prišel na površje, ker so katoličani pustili njemu besedo v politiki.
V Nemčiji je izšla knjiga »Politische Heilige und katholische Reformatoren« (avtor: Kranz Gisbert; založba: Verlag Winfried-Werk Gmbh., Augsburg, 2 zvezka), to se pravi »Politični svetniki in katoliški reformatorji«. Ta knjiga nazorno slika dolžnosti katoliških ljudi. — Priporočamo jo vsem, ki dobro obvladajo nemško.
Zakaj naj bi molčali?
V članku »Problemi naše manjšine« je omenjen dogodek, ko je v šoli dijak snel križ s stene. Nekateri pa da bi radi potlačili to zadevo. Zakaj naj bi se o tem ne govorilo? Zakaj naj bi se ne razjasnilo odkod izvira brezverni pouk? Zakaj naj bi se staršem ne povedalo, kje je nevarnost za duše otrok, zakaj naj bi jih ne opozorili, da morajo paziti, kam zahajajo njih otroci, s kom občujejo?
Odgovor: Ce je kdo bolan, gre k zdravniku in, če treba, pod žarke. Brez-verstvo je najhujša bolezen. Za to bolezen je treba temeljitega zdravljenja, predvsem pa opozarjati starše pred nevarnostjo, kateri so izpostavljeni otroci. So pa težave, ker je med nami še vedno precej slepcev, ki ne razločajo belo od črnega, še več pa egoistov, ki se zadovoljujejo, da imajo sami vero, za druge se ne zmenijo, ker nimajo ljubezni.
RAZNE NOVICE
Za Avstrijo spet obvezen potni list
Slovenska krščanska družina ob diamantni poroki Franca Cesarja in njegove žene Rozalije Kozil v Belgiji. Bog nam daj dosti takih družin
z vizumom
Zaradi zadnjih terorističnih dejanj v severni Italiji v zvezi z Južno Tirolsko je italijanska vlada sklenila zopet uvesti obvezen potni list z vizumom za prehode iz Avstrije v Italijo. Skoraj gotovo pa bo to veljalo tudi za italijanske državljane, ki potujejo v Avstrijo, kamor so prej lahko šli le z osebno izkaznico.
Titov konzul nastopa proti ameriškim Hrvatom
Združeni ameriški Hrvatje so priredili spominsko proslavo svojih žrtev, ki so jih poklali partizani pri Pliberku in pri Mariboru. Za to priliko so prireditelji kot slavnostnega govornika povabili ohijskega poslanca v ameriškem kongresu Feighana, ki se je vabilu odzval. Jugoslovanski konzul v Pittsburghu Miroševič pa se je pismeno obrnil na kongresnika Feighana in ga pozval, naj ne govori na hrvaškem dnevu. Seveda se Feighan ni zmenil za konzulov »poziv« ter je nastopil na .proslavi. Poleg tega je še izjavil, da bo zahteval o tem preiskavo, v kolikor je mogoče smatrati konzulovo pismo za vmešavanje v ameriške notranje zadeve.
Clevelandska »Ameriška Domovina«, ki je novico prinesla, piše: »Človek se samo čudi, kako je mogoče, da se je Titov diplomat tako daleč spozabil. Verjetno je pozabil, da je v svobodni Ameriki in ne v Titovini ali kateri koli drugi komunistični deželi, kjer ima partija absolutno oblast in zadnjo — besedo.«
Nad 200 mrtvih pri pomorski nesreči
Nad 200 oseb je našlo smrt pri eksploziji, ki je nastala na ladji »Save« v bližini Mosambika. Ladja je bila last portugalske družbe in je imela na krovu 200 portugalskih vojakov in 215 potnikov, izmed teh 42 Evropejcev. Do nesreče je prišlo ob izlivu reke Linde, 16 km južno od Kua-limanskega pristanišča. Po eksploziji se je vnelo gorivo in strelivo, ki je bilo na ladji, in po zadnjih vesteh povzročilo smrt 215 potnikov, od teh 42 Evropejcev.
Tragična smrt štirih oseb v koloniji ONMI pri Rimu
Na umetnem jezeru Cantemo v bližini Frosinone se je dne 7. julija zgodila težka nesreča, ki je zahtevala smrt štirih mladih ljudi. Dečki iz kolonije ONMI so prišli s svojim duhovnikom na izlet k jezeru. Eden izmed dečkov je skočil v vodo, da bi se osvežil. Opozorjen od vodstva centrale, da je jezero zelo nevarno, je takoj prišel iz vode, a se mu je pri tem spodrsnilo in je izginil pod gladino. Takoj mu je priskoči'! na pomoč neki drugi deček in 27 letni duhovnik Dante Desiderati. A vsi so izginili pod gladino, še tretji do-ček se je pognal v vodo, da bi nesrečnežem nudil pomoč, a tudi njega so zagrnili valovi, šele pozno popoldne se je ognje-gascem posrečilo, da so dvignili trupla iz
jezera in jih prenesli v zavod v Acuto, kjer so jih med splošnim žalovanjem položili na mrtvaški oder. Duhovnik Dante Desiderati je bil tretji izmed devetih otrok in sin kmečkih staršev iz tamkajšnje okolice. Tudi njegov brat je duhovnik in poučuje v zazavodu ONMI.
Kennedyjevo hčerko so rešili pred utopitvijo
Kennedyjeva triletna hčerka Karolina je bila v resni življenjski nevarnosti. Padla je v bazen na vrtu Bele hiše in le nagli intervenciji neke gospe, ki se je za njo pognala v vodo, se ima zahvaliti, da ji je rešila 'življenje. To se je zgodilo ob priliki nekega sprejema v Kennedyjevi hiši. Karolina je izrabila priliko in odšla na vrt, kjer je stopila v pnevmatični čoln v bazenu, čoln pa se je prevrnil. Ko bi ne bilo mlade gospe Sultonstallove, ki se je kljub temu, da pričakuje otroka, pognala v vodo, bi dekletce gotovo utonilo.
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: P. M. 5.000; slovenski duhovnik 100.000; romarji na Brezje 15.000; St. 50.000; N. N. 2.000; S. M. 20.000; Venieri 1.000; Hvala 4.500; N. F. 25.000; g. Sampo ob smrti soproge Terezije 50.000; Z. M. 5.000; K. V. 1.000; Ž. D. 1.000; N. N. iz Barkovelj 500; R. E. 5.000; Widmann 1.000; P. M. 1.000 lir. Družina Gorjup rabljen klavir za dvorano. Vsem dobrotnikom Bog povrni!
Za Katoliški dom: Cej Jožef 500; S. T. 500; S. V. 200; Deb, Mici 200; Leban Marija 300; Faganel Julka 300; Leban Slavka 200; Reščič Olga 200; Uršič Marija 1.000; N. P. S. 1.000; Orel Marija 1.000; družina žgavc 1.000; Munih Katarina 1.000; F. F. 1.000; Cej Alojzija 500; Kompare 5.000; Kavčič Marija, učit. v pokoju 5.000; V. B. 2.000; K. 2.000; J. F. 2.000; družina Bandelj 2.000; »Duhovno Življenje«, B. Aires 310; Komel Nadija 500; Peršolja Kristina 500; Božič Karlo 1.000; Koršič Ciril 4.000; Milost Marija 500; Podreka - Perko Ivan 5.000; Rijavec Rafaela 1.000 lir.
Radio Trst A
Teden od 16. do 22. julija 1961
Nedelja: 9.30 Slovenske zborovske skladbe. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Tri sestre«; igrajo člani RO. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Vokalni oktet »Planika«. — 16.00 Popoldanski koncert. — 18.00 Turistični razgledi. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (42) »Kralj Matjaž. — 21.20 Schonberg: Kvartet op. 7.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu. Osnovni tečaj. 55. lekcija. — 21.00 Puccini: »Gianni Schicchi«, opera v enem dej. — 22.00 Nove knjige in izdaje.
Torek: 18.30 Mihevc: Planeti; Mirk: V deveti deželi; Vodopivec: Simfonična koračnica. Orkester Ljubljanske Radiotelevizije, vodi Uroš Prevoršek. — 19.00 Glasbena skrinjica, oddaja za mladino. — 21.00 Za kulisami druge svetovne vojne: (8) »Nizozemsko tajno bojišče«. — 21.30 Pianist Witold Malkuzinsky igra skladbe De-bussyja, Rachmaninova, Chopina, Proko-fieva, Szymanowskega, Paderevvskega in Skrjabina. — 22.00 Poezija starodavnih o-riemtalskih ljudstev: (9) »Armenska in georgijska poezija«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. — 18.30 Brahms: Simfonija št. 2 v D-duru, op 73. _ 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih: (2) »Via Tor San Lorenzo in Via San Sergio«. 21.00 »Marsikaj v mestu Kotaču«, komedija v treh dej.; igrajo člani RO.
Četrtek: 18.30 Haendel: Concerto grosso v F-duru, št. 9, op. 6 in concerto grosso v d-molu, op. št. 10. — 19.30 Na vakance: Beležka študentov na počitnicah. — 21.00 Simfonični koncert.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. O-snovni tečaj. 56. lekcija. — 18.30 Mancinel-li: Beneški prizori. — 19.30 Obletnica tedna: »Četrt stoletja od izbruha španske državljanske vojne«. — 21.15 Konccrt o-perne glasbe. — 22.00 Garibaldinski pisatelji: »Giuseppe Cesare Abba«. — 22.30 O slovenski klavirski glasbi: (14) »Ivo Petrič in Pavle Merku«.
Sobota: 14.15 Sestanek z Jelko Cvetežar in Marjanco Deržaj. — 15.30 Tržaški obiski: »Sveti Ivan«. — 18.30 Iz del slovenskih skladateljev: Srebotnjak: Trije samospevi; Trije preludiji za harfo; »Mati«, za glas in orkester. — 19.00 Operne uverture in medigre. — 19.30 Žena in dom. 20.40 Celjski komorni zbor. — 21.00 »Rdeča čelada«, radijska igra; igrajo člani RO.
Po poti križarjev v Sveto deželo
(IV. nadaljevanje)
8. dan: Gremo v Tarz, rojstni kraj apostola Pavla, ki je bil sprva srdit sovražnik kristjanov. Po doživetju pred Damaskom pa se je spreobrnil in postal apostol narodov. Danes smo bili tako srečni, da smo spet imeli sveto mašo.
Ob 9.30 smo se že peljali čez reko Sejan in gledali, kako v tekoči vodi perejo kočije in avtomobile. Ob obrežju je nekoč stanovala Kleopatra, ki pa se je raje kopala v mleku.
Spremljajo nas veliki nasadi pomaranč, v daljavi pa z bleščečim snegom pokrite gore. Peljali smo se mimo največjega azijskega letališča s 1500 letali in 3000 letalci. Od tu je odletel Power. Po tej poti je šel 1. 333 pred Kr. Aleksander Veliki, tu se je bojeval s Perzijci in doživel največjo zmago, s (katero si je zaslužil naslov »Veliki«. Po tej poti so se pomikale rimske legije, pa tudi mnogi svetniki so hodili tod, na primer sv. Barnaba, apostol Pavel večkrat, sv. Evtimij in drugi.
Ta krasna ravnina je zelo rodovitna. Priznana je kot najbogatejša pokrajina Turčije. Ima lepe hišice, mnogo bombaža, trte, žito. Zaradi vročine podnevi ni mogoče delati, zato poljedelci začnejo z delom že ob treh zjutraj in proti večeru do devete ure.
Opoldne smo se ustavili v restavraciji
ob morju. Poskusila bom opisati bogato predjed (antipasto) po turškem običaju: ribja jajca, jagnjetovi možgani in jezički, riž in kaperi zaviti v duhtečem listu, kuhano jajce, dvovrsten sir, krompir, ruska solata, ribe z majonezo, paradižniki, oljke, gnjat, surovo maslo, kumarce, salama, testen svaljek. Potem je prišla na mizo zelenjadna juha, jagnjetova pečenka, krompirjeva kaša, špinača na maslu, mešana solata in pomaranča z banano.
Po kratkem počitku smo se odpeljali proti gorski soteski Bitan, Belon, po planjavi Hatay in Habay. Dospeli smo v znamenito mesto Antiohijo, ki je nastalo več stolet pred Kristusom. Leži ob reki Oron-to. V mestu je še mnogo spomenikov preteklosti. Nekdaj je bilo glavno mesto za rimske pokrajine na bližnjem Vzhodu. Prebivalci so navdušeno sprejeli krščanstvo po Barnabu, Pavlu in Petru.
Ob 17.30 smo prišli do sirske meje. Turški obmejni stražniki nam niso pogledali niti potnih listov. Voščili so nam srečno pot in znašli smo se v Siriji.
Prva postaja je bila Alep, nekdaj glavno mesto Sirije, šteje 500.000 prebivalcev. Leži v nižini in je lepo razsvetljeno. Ceste so dvotirne, široke in gladke. Vstopili smo v hotel Omayad. Zaradi vročine imajo v sobah zelo široke postelje in ker je vladal popoln mir, sem prav sladko zaspala.
VneDELJO 16. 7. VSI NA REPENTABOR /
REPENTABOR 1961
V nedeljo 16. julija bo na Repentabru XII. slovenski tabor. Posvečamo ga našemu dragemu slovenskemu domu:
materini besedi, naši mladi književnosti, pesmi na vasi, folklori naše krajine,
naši zemlji in pravdi za zemljo, kakor se bije zanjo v drami. Srečali se bomo Tržačani s Korošci in Goričani. Drug drugemu prinašamo pozdrav.
Zapeli bodo fantje na vasi, ki jih vodi Ladi Vodopivec.
Zaplesali bodo fantje in dekleta narodne folklorne plese, pod vodstvom Marije Oficije.
Slovenski oder bo odigral dramo Janeza Jalna, preneseno na tukajšnja tla:
O O IVI
Med dejanji pojo fantje in recitira svoje pesmi mladi rod. Repentabor je praznik slovenske besede in pesmi. Je dokaz, da nismo mrtvi, ampak živi in ustvarjalni. Repentabor je naša pesem in ttaše veselje.
Slovenci, dokažimo z veliko udeležbo, da cenimo in ljubimo svoj dom in materino besedo!
Ob 16. uri popoldanska pobožnost v repentaborski cerkvi.
Ob 16,30 pričetek tabora.
Odidite že zgodaj na pot, da ne bo na koncu zmanjkalo v avtobusih prostora kot je navadno vsako leto. Združite udeležbo z izletom.
SLOVENSKA PROSVETA
Obmejni promet v juniju
S poletnimi meseci je narasel tudi obmejni promet. Na goriškem področju je v preteklem mesecu prekoračilo mejo v obe smeri skupno 109 tisoč oseb, kar je znatno višje število kot lansko leto v istem času.
Napovedani seji občinskega in pokrajinskega sveta
V tem tednu sta napovedani prvi seji novoizvoljenega pokrajinskega in občinskega sveta. V petek 14. julija bo seja občinskega sveta, na kateri bodo izvolili župana in odbornike. V soboto 15. julija pa se bo prvič sestal novoizvoljeni pokrajinski odbor. Izvolili bodo novega predsednika, potrdili svetovalce in odstop nekaterih izvoljenih svetovalcev. — KD se je domenila, da se v občinskem in pokrajinskem svetu poveže s social, demokrati za sestavo odborov.
Tudi kmečki delavci stavkajo
Sindikalne organizacije spolovinarjev, kolonov in neposrednih obdelovalcev so. v torek 11. julija napovedali 24-urno stavko. S to stavko hočejo kmečki delavci doseči svoje pravice in sicer odpravo spo-lovinarstva in nadomestitev z novim kolonskim sporazumom, ki naj bi upošteval potrebe sedanjega časa in omogočil izročitev zemlje tistemu, ki jo obdeluje. Prilagodi naj se tudi socialno zavarovanje vsem strokam spolovinarjev.
Tudi v Gorici imamo avtomatično medkrajevno zvezo
Po zgledu velikih mest smo te dni dobili tudi v Gorici avtomatično medkrajevno telefonsko zvezo, tako zvano »tele-selezione«. Velja za pogovore s Trstom, Vidmom in červinjanom. Potrebno pa je, da pred številko, ki jo želite poklicati, postavite še za vsako izmed tem mest •določeno številko. Če hočete klicati Trst, morate najprej zavrteti številko 040. Po tej številki sestavite še številko, ki jo želite klicati. Videm ima predpisano številko 0432, Červinjan pa 0431. Ko zavrtite to predpisano številko, nekaj sekund počakate, nato sestavite še vašo številko in začnete pogovor. Tudi določeni cas pogovora so zdaljšali. Kljub teleselezione se posamezniki lahko še vedno poslužujejo telefonske centrale kakor doslej. Seveda je tudi teleselezione podvržena avtomatičnemu štetju časa in odgovarjajočemu plačilu.
Števerjan
V soboto zvečer se je sestal k prvi redni seji novoizvoljeni števerjanski občinski svet. Še prej pa so se občinski svetovalci udeležil^ sv. maše, da bi izprosili božjega blagoslova na delo, ki jih čaka. Dnevni red je bil precej odsežen. Naj omenimo le važnejše točke. Najprej je svet izvolil člane raznih komisij, ki so izgubile veljavnost s potekom mandata prejšnjega občinskega sveta. Obnovljen je bil odbor občinske podporne ustanove. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči Občinarji: Franc Koren, Anton Klanjšček, Jožef Gravner, Jožef Stanič, Jožef Perin. Volilno komisijo bodo sestavljali sledeči občinski svetovalci: Bogomir Mužič, Zdenko Terčič, I-van Koršič in Lucijan Vogrič. Namestniki bodo: Alojz Mužič, Adrijan Mikluš, Zdravko Klanjšček in Albin Komic.
Odobren je bil načrt za delno napeljavo vodovoda, ki ga je izdelal inž. Schiazzi iz Gorice, števerjanski vodovod bo priključen, kot je znano goriškemu na Oslav-ju in v Gradiškuti. Določena je bila vsota 20 milijonov lir za prvi del gradnje vodovoda. Nadaljua vsota 35 milijonov za dovršitev vodovoda je bila že naprošena lansko leto, toda do sedaj ni bila še odobrena.
Odobren je bil načrt za opremo otroškega vrtca v znesku poldrugega milijona, ki ga je država že nakazala. Načrt predvideva poleg pohištva tudi nabavo televizijskega in kinematografskega aparata. Za vsoto 900.000 lir, ki jo je občina prejela od prefekture kot odškodnino za okvare v občinski hiši za časa, ko je bila v njej finančna in orožniška vojašnica, se bo popravila streha občinske hiše, napeljala voda in zgradila pri hiši shramba za vozila.
Doberdob
V torek zvečer smo v velikem številu pospremili k večnemu počitku mlado ženo Danico Gergolet. Komaj 28 let ji je bilo. Mali Fabij niti ne bo dobro vedel, kakšna je bila njegova mamica. Ledvična bolezen »nefritis« ji je že dalj časa pila življenjske
moči, dokler ni v ponedeljek zjutraj podlegla v goriški bolnici. — Težko preizkušenemu možu in sorodnikom naše iskreno sožalje, pokojni dobri Danici pa naj Bog poplača njeno žrtev in ljubezen z večnim plačilom!
Sovodnje
Šolsko vprašanje pred občin, svetom
Dne 5. jun. je novi občinski svet imel prvo redno sejo. Na tej seji so najprej imenovali različne odbore in komisije ter določili, da povečajo razsvetljavo po glavni cesti v Sovodnjah od Rubij skega trga do Kamna proti Štandrežu. Namestili bodo nove neonske luči, kar bo stalo približno dva milijona lir. Ob koncu se je g. župan pri slučajnostih dotaknil tudi vprašanja šol v občini. Pri tem se je nerazumljivo zakaj zaletel zoper šolo v Gabrjah in dejal, naj bi to šolo ukinili, otroke pa prepisali v Rupo, del pa v Sovodnje, češ da bo tako imela občina manj stroškov, otroci pa da se bodo bolje učili. Nekateri so potegnili z županom, proti se je pa odločno postavil Karel Cernic. Dejal je: »Sram me je, da je naš g. župan postavil v diskusijo obstoj šole v Gabrjah, še predno je vlada odobrila šolski zakon, češ da so s šolami preveliki stroški. Prej smo izglasovali postavko dveh milijonov lir za razsvetljavo v Sovodnjah, sedaj pa naj bi zaradi varčevanja ukinili gabrsko šolo! Ali ni boljše, da damo denar za šole? Mi da bi sami ukinili šolo v Gabrjah, ki je obstajala že pred prvo vojno, in bi tako postali grobarji slovenstva na tej zemlji?! Rajši protestirajmo zoper tiste starše, ki pošiljajo otroke v italijansko šolo in s tem šibijo naše šole. Zaman se postavljamo, da smo Slovenci prve vrste in napredni, če pa hočemo uničevati svoje šole.«
Temu odločnemu protestu g. Černiča so se pridružili skoro vsi ostali svetovalci in g. Pipan iz Gabrij je dejal: »Jaz sem užaljen, da pridejo s tako zadevo na dan.«
Res se je čuditi g. županu, da je prišel s takim predlogom na dan, četudi samo zaradi debate, kot je dejal. Kdo mu je navdahnil to misel, morda PSI ali kak drug še bolj »napreden« tovariš? — Že pri prvi seji smo lahko videli, kako gledajo na slovenske šole napredni titovci in komunisti.
Pevma
V sredo preteklega tedna so udarci mrtvaškega zvona naznanili, da nas je za vedno zapustil g. Nikolaj Dominko, višji sodnik kasači j skega sodišča v pokoju. Rojen v Pevmi pred 92 leti je s svojo pridnostjo, vesnostjo in poštenostjo prišel do najvišje službe v sodni službi in si tako zaslužil častni naslov': ekscelenca. Veliko je v svojem življenju potoval. Obiskal je
Zahvala
Vodstvo romanja Loreto, Pompej, Rim
se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu romanja. Posebno se vodstvo zahvaljuje osebju CITa za odlično tehnično pripravo in izvedbo.
Za romarski odbor
dr. Lojze Škerl
Rojan
V petek 7. julija je zgubila naša ženska Marijina družba zvesto članico Terezijo
razne kraje in ljudi službeno in privatno. Nikdar pa ni pozabil svojega rojstnega kraja. — Pevme. Leta v pokoju je preživljal v Ljubljani. Vsako poletje pa je rad preživljal v svoji rojstni vasi. Z uborno pokojnino okoli 18.000 dinarjev si je pomagal, kakor si je pač mogel. Varčeval je s to penzijo, da je lahko v poletnih mesecih obiskal domači kraj. Vedno si je. želel biti pokopan na domačem pevmskem pokopališču, katero je tako rad obiskoval. Iz cerkve, kamor je redno zahajal ob nedeljah k sv. maši, ga je vedno vodila pot na pokopališče, kakor bi iskal kraj, kjer naj bi ga položili k večnemu počitku. Tako se je tudi zgodilo. Cestna nesreča ga je privedla v goriško bolnico, kjer je čez par dni izdihnil svojo blago dušo. Pokopan, ob veliki udeležbi domačinov, zdaj počiva tam, kjer si je želel. »Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači ti truplo leži« bi lahko rekli g. Nikolaju. Z lepo besedo se ga je pri odprtem grobu spomnil naš g. župnik. Pevmci so mu v slovo zapeli par lepih žalostink. Točno ob 7. uri so spuščali njegovo krsto v grob, ravno ko se vsak večer oglaša zvon na Oslavju, ki spominja na vse padle v vojnah. Tudi njemu je zapel ta zvon, saj je imel v prvi svetovni vojni visoko in odgovorno službo vojaškega sodnika. — Tako počiva zdaj g. Nikolaj na našem in svojem pokopališču. Najvišji Sodnik pa, kateremu je vse življenje služil, naj mu prižge večno luč. Sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. * * *
K tej žalostni novici naj dodamo še veselo. Preteklo nedeljo je pristopilo prvič k obhajilni mizi pet naših malčkov. Njih lica so žarela od radosti, ko jih je g. župnik prvič v življenju obhajal. Nam vsem naj bodo v opomin, da le z otroško dušo bomo lahko tudi mi nekoč Boga uživali. Zahvaljujemo se g. župniku za trud, ki ga je imel z našimi malčki, ko jih je na ta dan pripravljal. Zahvaljujemo se tudi gospe učiteljici Bratuževi, ki je te otroke vodila, da so se lepo pripravili z molitvijo na prejem sv. obhajila, ki so ga prvič prejeli zase, za svoje starše in znance.
RAJBELJ Še ena pritožba
Dopis v KG z dne 29. 6. me je nagnil, da tudi jaz povem, kako se obnaša jugoslovanski carinik na Predelu. V zgled en sam primer: Nekemu tukajšnjemu rudarju, ki je šel z motornim kolesom preko Predela v Log, je carinik na meji ukazal sneti pneumatike, da bi videl, ali ne nosi kaj prepovedanega. Ko ni ničesar dobil, je hotel, naj rudar sam zopet spravi kolo v red, toda temu je bilo preveč. »Razdrl sem jaz, ali skupaj spravili boste vi!« In je pred njim raztrgal prepustnico. Pozneje je vso zadevo javil italijanskim organom na meji. Ta carinik preseda vsem, menda celo samim Jugoslovanom, ki si pa ne morejo pomagati, ker pri nekaterih pametna beseda nič ne zaleže.
Sampo, staro komaj nekaj nad petdeset let. Bog ji ni dal trdnega zdravja, saj je bolehala skoro celo življenje, dal pa ji je čuteče srce. Dokler je mogla, je hodila vedno krog bolnikov in jim pomagala. Kako je bila priljubljena, je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Naj ji Bog bogato poplača vdano prenašanje mučnega trpljenja in vsa njena številna dobra dela! Možu, ki je pokojni zvesto pomagal prenašati trpljenje, izrekamo iskreno in srčno sožalje.
OBVESTILA
RAVNATELJI vseh nižjih srednjih šol obveščajo starše, da je rok za vpisovanje v I. razred Državne srednje šole, Industrijske in Trgovske šole ter vseh strokovnih tečajev do 25. julija, za učence, ki so izdelali V. razred osnovne šole.
OBVESTILO ZA ORGANISTE. Pod naslovom 12 SVETIH PEMI je izšla pesmarica z notami za mešani zbor in za ljudsko petje, deloma z orglami. Pesmi je uglasbil priznani komponist Stanko Premrl, spesnil pa Peter Flander. Pesmarica se dobi v slovenskih 'knjigarnah v Trstu in v Gorici.
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE: se
bodo vršile v tržaškem semenišču od 17. septembra do 21. Vpisovanje po pošti ali telefonu pri msgr. Silvami-ju, openskemu dekanu (Opčine. - Villa Opicina - Trst, tel. 21276). Javite čimprej!
Duhovska zveza v Trstu
DUHOVNE VAJE bodo v Gorici po tem le redu:
Za fante: od 16. avgusta zvečer do 19. avgusta zjutraj v Sirotišču. Vodil jih bo misijonar Ciril Demšar.
Za dekleta: od 23. avgusta zvečer do 27. avgusta zjutraj pri uršulinkah. Voditelj bo g. Jože Jurak.
Priglasiti se je treba: Župni urad, Stolna cerkev - Gorizia, Corte S. Ilario 7.
VPISOVANJE V SREDNJO ŠOLO. Ravnateljstvo Nižje Trgovske Strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča učence V.r. osnovne šole, ki so opravili uspešno izpit, da traja vpisovanje za I. razred do 25. julija 1961, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Učenci pri vpisu morajo predložiti naslednje dokumente:
1. Rojstni od anagrafskega urada;
2. potrdilo o precepljenju;
3. potrdilo o zdravih očeh;
4. zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo na tajništvu šole.
IZLET NA DUNAJ: Sporočamo, da Je izlet zaradi težav s potnimi dovoljeni prestavljen na čas od 22. do 26. avgusta
SKUPNO ROMANJE NA BARBANO
Letos bo običajno skupno ro-manje vseh naših duhovni j' «a praznik žalostne Matere božje dne 15. septembra in bo imelo spravni značaj: V zadoščenje Bogu za vse žalitve našega ljudstva.
Prva skupna sv. maša z ljudski© petjem bo ob 8. uri, druga pa ob 11. u" ri. Popoldne bo procesija s kipom M. B-po otoku.
čč. gg. prosimo, da si do časa za" gotovijo prevozna sredstva. Naj bodo po možnosti udeležene vse duhovMJe štandreškega in devinskega dekanata-
Duhovniška zvez®
OBLETNICA
Ob smrti naše drage matere
Marije Sancin vd. Pangei’c
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik0111' prijateljem in prijaznim vaščanom za V0' moč in tolažbo, ki so jo nudili ves ^ bolezni, zlasti še ob smrti.
Žalujoči družini ŽERJAL in
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp0®' trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 1 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mo^ Tiska tiskarna Budin v Gorici
»Brat Svetko, ali so pričujoči fantje vredni, da jili sprejmem v našo skavtsko organizacijo, da položijo zaobljubo?« — Prizor ob skavtski zaobljubi, pri kateri vidimo vodjo pokojnega Svetka Grgiča iz Bazovice
EDINSTVENA PRILIKA
P/TASS/
GORICA — KONFEKCIJE — Corso Verdi 92
nadaljuje s propagandno razprodajo vsega poletnega blaga po sledečih cenah:
ŽENSKE OBLEKE:	MOŠKE	OBLEKE:	OTROŠKE	OBLEKE:
Obleke	od	L	900	dalje	Obleke	od	L 6.500	dalje	Obleke	od	L	3.200	dalj1'
Tailleurs	od	L	1.700	dalje	Jope	Gd	L 2.900	dalje	j	od	L	1.200	dalj6
Jope	od	L	1.500	dalje	Hlače	od	L 15()0	dalje
Bombažasti	.	.	Hlačke od L 290 dalj
dež. plašči od L 4.900 dalje Bombažasti
Plisirana	dež. plašči od L 5.900 dalje Bombažasti
krila	od	L	1.800	dalje	Srajce	od	L 900	dalje	dež.	plašči	od	L	4.800	da'Je
TO JE VEČ KOT LIKVIDACIJA!
OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE IN SE BOSTE PREPRIČALI
DEŽNI PLAŠČI ZA L. 3.900