126. številka.
Ljubljana, v sredo 3. junija 1896.
XXIX. leto.
'uEhaja rsik dan fvetor, isimii nedelja in praznike, Ur velja po polti prejeman za a vstro-ogersko dežele ca tse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. ia cctrt leta 4 gld., za jeden Biatec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano bre« potiljanja na dom ca vse leto 13 gld., M četrt leta 8 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 ki.  Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt let*. — Za tuje dežel.- toliko veft, kolikor poštnina zja&a. Z« oznanila platoje ue od stiri«<topne petit-vrat o p<» (i kr., fie se omanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., 60 se dvakrat, in po 4 kr., fie se trikrat ali večkrat tibka. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi se ne vraćaj o. — UredniBtvo in npravuiitvo jo na Kongresnem trpu St. 12, U pravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananiuv t. j. vse administrativne »tvari.
Zaradi praznika Sv. Rešnjega Telesa izide prihodnji list v petek dne 5 junija 1896.
Štajerski Slovenci in nemški konservativci.
Letos bodo volitve v štajerski deželni zbor. Te volitve bodo prinesle marsikako premembo. Slovenci, mislimo, ne bodo ničesar izgubili, imajo pa celo upanje, da jeden mandat pridobe. Spiemembe m bodo godile mej Nemci samimi. Zgubili bodo skoro gotovo nemški liberalci in nemški konservativci nekaj mandatov na nemške naoijonalce. Obžalovali ne bodemo osode ne teb, ne drugih. Tudi nemški konservativci so nam bili le tedaj prijazni, kadar so nas potrebovali. Drugače se pa niso v narodnem oziru dosti ločili od nemških nacijonalcev. To so jasno pokazali v vprašanju celjske gimnazije v deželnem zboru. Predlagali so neko reRolucijo, po kateri bi mi nikdar ne dobili celjuke gimnazije, ako bi se bila vlada nanjo ozirala. V državnem zboru 60 bili pač plašč zasukali, a to nikakor ne iz prijateljstva do nas.
Tedaj je bila levica onemogočila vse konservativne nakane glede volilne preosnove, zato ee je štajerskim konservativcem zaslužno zdelo, dati liberalcem kako brco. Ko se je sklepala koalicija, so mislili v svoji gornje-štajerski kratkcurrVnosti, da bodo vso stvar dobili v roke konservativci, ki bodo že gled •.ii. da bodo njih .stranka in štajerski veliki kmetje iz tega iin< 1 i največ koristi. Lahko si torej mislimo, da je Kalteneggra in tovariše jako jezilo, ko ho izvedeli, da be volilna reforma ne suče več po njih volji. Vsaj smo pozneje videli, kako sodi o volilni reformi Kaltenegger. Pri tacih razmerah ni bilo težko grofu Hohemvartu, ki je bil interesovan v vprašanju celjske gimnazije, kajti šlo je za obstanek njegovega kluba, Kalteneggra poslati za Š'o-vence v boj. Samo naslikati mu je bilo treba, da 8e liberalec ne loči dosti od socijalnega demokrata. Kakšnih jasnih pojmov o politiki, ta mož tako nima, če tudi je že dolgo državni poslanec.
Drugi   povod  pa je, da g. Kurlona tedaj ni
blo na Dunaju. Bil je nekaj bolan. Zatrjevalo se je potem, da bi bil Karlon skušal konservativce pridobiti zoper celjsko gimnazijo. Seveda oKalten-eggai in Hagenhoferju mi tudi no trdimo, da sta nam sovražna Ta dva moža nimata niti pravega pojma o narodnem vprašanju, dasta se voditi od diug.h. Neprijazni so nam le dmgi Štajerski konservativni voditelji, pred vsemi glavni vodja štajerskih konservativcev Karlon. V Gradcu je dolgo škofvival dr. Zvverger, ki Slovencem svoje šk< fije ni bil nikdar pravi oče, temveč le cčim. Imel je o .Slovencih podobne pojme, kakor Ijubljamski kuezo-škof Jakob Miškin, vrli učenec njegov.
Štajerska duhovščina, pa tudi vsa konservativna stranka štajerska, je imela tega moža za nekega političnega vodnika. Ondu je bilo dolgo faktično uresničeno, po čemur hrepeni sedanji škof ljubljanski, Missia, škof je bil dejanski politični vodja.
Še v nekem diugem slučaju so nemški konservativci bili pokazali posebno svojo neprijaznost do nas. Ko jedenkrat v kmetski kuriji niso več imeli večine, je konservativna stranki bila se dogovorila s Slovenci, da bodi v kmetskih občinah voljen v jedni poBtavndajni dobi Nemec, v drugi pa Slovenec za deželuega odbornika. Pri novih volitvah je pa sreča za konservativce bila ugodnejši. Sami so imeli ve Čino v kmetski kuriji in sna&i 'lano obljubo. Slo vencev želja je bila opravičoria. Na Štajerskem je tretji na prebivalstva slovenska, torej bi ne bilo nič tako strašnoga, ko bi jeden deželni odbornik bil Slovenec.
Pri novih volitvah se pa utegne zopet pripetiti, da konsirvttivci pridejo v podobni položaj, da bodo navezani na Slovence. To seveda se bode le zgodilo, če Slovenci prid'jo v zbor. Mi teg* ne svetujemo štajerskim Slovencem, a pristaviti pa mo ramo, da v slučaju, ko bi razmere tako nanesle, da bi šli v štajerski deželni zbor, naj opuste vse ozire proti nemškim konservativcem. To naj si naredi za pogoj vsaki podpori njih stranki, da se voli Slovemc v deželni odbor. Dosti časa je kmetske občine v deželnem odboru zastopal Nemec, naj pa pride Slovenec jedenkrat na vrsto.   Tedaj dogovor-
jeni kompromis naj se trdno drži, a Slovenec ima sedaj biti prvi. Sploh naj gledajo štajerski slovenski poslanci, da nikomur ne bodo tlačanili Le tako si pridobe ugled. Seveda naj zanjo to velja, kadar pojd-'jo v deželni zbor. Dokler pa mislijo, da je ugodneja zanje pasivna politika, naj si jo pridrže. Tudi mi omenjenega nasveta ne smatramo kot kak pogoj, pod katerim naj pojdejo z /bor. Dobro naj si pa zapomnijo, da si s tom nikdo spoštovanja ne pridobi, če se komu usiljuje.
V M JlililJUfil, 8, junija.
Državna in narodna stranka. Po časopisih se sedaj razpravija vprašanje, ali naj bode levica drž.vna ali nemšknnarcdua stranka. Dr. Rua< se je bil i/.rekel na nekem shodu za poslednjo. Vladna g'asila pa setaj svare Nemce pred nemško-narodno politiko. Zinimiva je pa p sa a teh oli-cijoznih glasil. Po njih zatrjevanju je še sedaj v avstrijski državi duh nemški. Če tudi je več poljskih ministrov, vender so vsi centr.ilui orali na Dunaju nemški, notranji Uradi so Ae v mnogih pokrajinah nemški. D živni otroj vodijo nemške ideje. Nemški narod ima v Avstriji stališče, katerega bi ne imel, ko bi se poštovalo število Nemcev. V Avstriji je 12 mil jouov Slovanov in le 8 milijonov Nemcev. Vse to pa prihaja od tod, ker je nemška stranka bila državni strauka. Če pa Nemci prenehajo biti državna stranko, po bode vse to premen lo. Zares tako očitno se od vladne straui šj ni nikdar priznalo, da se v Avstriji ne vlada jednako pravično za vse narod.-, temveč se daje nemški narodnosti preduost.
Nemci — federalisti Beroliuska „National-Zeitung" je prinesla znamenit dopis z Dunaja, v ka'orem se pravi, da avstrijski Nemci nehavajo biti centialisti in postajajo goreči federalisti. Dunajsko vprašanje jo v Avstriji razbilo centralizem. V pokrajinah se boje klerikalnega toka, ki Ee kaže na Dunaja* Slatti Stiki, moravski in šleški liberalni Nemci več ne težo na Dunaj. Di celo nemški na-cijonnlci v plauinsk.h deželah žo ne marajo za dunajske krščanske socijaliste, če tuji so Sami proti-
Gorski župnik.
(Slika. Spisal Fr. Javo r.) (Konec.)
Lepi poletni dnevi so potekli, in jesen je nenadoma in oblastno posegla v poletne pravice ter poslala neprijazen, hladen dan. Nebo jo bilo čez in čez prepreženo z goBtimi meglami.
Olga je prišla zopet k Antonu. Izročila mu je pozdrave od mama, češ, rekla je: „Le pojdi danes, ker je tako dolgočasen dan" — „iu sedaj me imate zopet na vratu," — dostavila je b šaljivo-nedolžnim nasmehom ter se vsedla h klavirju. Začela jo igrati, Anton pa je stopil v drugo sobo.
Dolgo je že igrala Olga in pregledala skoro vse sekirice, ko zapazi mej drugimi v vezani knjigi prost list in na njem pisane sekirice. Hadovedna seže po njem in najde gori kompozicijo Antonovo naslovljeno »Olgi*. Hoteča razveseliti Antona z njegovo skladbo, začela jo je igrati. Tedaj pa je lačelo Antonu burno utripati srce, ves vznemirjen in nervozen skočil je po konci. Saj je v ono skladbo alil vso ljubezen do Olge I — Potem je navidezno miren stopil v prvo sobo, se naslonil na glasovirjev rob tik Olge in zrl neprestano, stepo v njen ljubki obrazek,--srce pa mu je nemirno bilo.
Dokončavši komad uprla je svoje lepe, plave oči tako milo vanj, vprašaje ga, kaj on poreče — on pa se m mogel več premagovati, — — pozabil je vse — pritisnil jo je gorko na svoje prsi in jo poljubil na rožnato lice. — Iu ona 1 — ni se branita, položila je svojo glavico ir.nj in krčevito ovila svoje n.« like roke okoli njegovega vratu ....
V istem trenotku se je zavedel A'iton iz omame, spomnil se je, da je duhovnik in postal je mož. Skoro oduruo ji je razklenil roki in se izvil iz njenega objema — in sedaj že le se je zavedla tudi Olga, kaj Be je zgodilo. Vsa oeupnjena in zmočena je bila za trenotje. Antou jo je prijel za tresočo roko ter ji z mirnim, resnim, zajedno pa pioseč;m glasom dejal : „Olga, odpustite — in pozabite, kar se je baš zgodilo!" —
Olga je bila smrtnobleda in kakor okamenala; iz njenih milili očij pa, ki so bile nepremično nprte v Antona, so kapljale debele solze in se potočile nizdoli po okroglem licu.
Olga se ni več dotaknila ruti jedne tipke. Odšla je povsem zmočena; domov prišedši pa seje bridko razjokala. Spoznala je, da je gojila do An-tona več nego samo gorko prijateljstvo, spoznala je, da je bilo ono skrivno čutstvo, ki jo je osrečevalo v zadnjom času, zajedno pa tudi vzbujalo skrbi — čutatvo ljubezni — do Antona — do onega, ki
je ne sme ljubiti, ki ji ne smo vračati njene vroče, iskreno ljubezni ! — — —
Minulo je zopet nekaj dn\ Olge ni bilo k Antonu. Težko mu je bilo mislečemu, da je ne bode več videl in imel pri sebi, v svoji sobi.
Poslali so služkinjo ponj. Izvedel je od nje, da je gospa opasneje zbolela in da Olga ne more priti. Gospa se jo pri naglem vremenskem prevratu prehladila in začela močno pokašljevati.
Anton jo je obiskal. Koliko je trpel, ko je ugledal Olgo, bridko trpečo radi materine bolezni — radi njega — a on ji ni vedel tolažbe.
Prisedel je k postelji gospe, in jo tolažil, da bode gotovo zopet bolje, in da bede lahko potovala domov. Pa dolgo ni ostal, ker je bila gospa slaba in je potrebovala miru Obljubil je, da se pride, in spolnil je svojo obljubo. S težkim srcem se je vedno poslavljal od Olge.
Minulo je zopet nekaj dni. Gospa Vernikova ni mogla odpotovati, da, postajalo ji je vedno huje.
Auton je prišel baš iz "cerkve od maše, ko pri-hiti nekega dne Olga smrtnobleda, rudečih, objo-kauih oči, razmršenih las, nečakajoč dovoljenja v sobo, se mu vrže na prsi, da jo je jedva prestregd, in ihti in ječi: — „Mam;i — mama — je umrla!
1 Antonu so se porosile oči! —
Bemitje. Če grof Badeni hoče federalistično pre-ustrojiti Avstrijo, je sedaj najugodnejši čas. Niti Slovani niti Nemci se ne bodo več potegovali za interese Dunaja. — Nekaj resnice je pač na tem. Dunaj je zgubil ta pomen, kot ga je imel, dokler so vladali liberalci. Poslednji so b iš s svojim potegovanjem za centralizem mnogo koristili razvoju Dunaja, kar se pa sedaj pozablja.
Madjari in ruščina. Madjari niso izdali nobenega spisa, ki se tiče razstave, v slovanščini, rumunščini ali srbščini, da bi svet ne izvedel, da na Ogerskom še ni vse pomadjarjeno. Pač pa skuša sedaj razstavni odbor privabiti Rise s t*tm v Budimpešto, da je izdal rusko brošuro, v kateri razstavo proslavlja. Sedaj, ko gre za ugoden obisk razstave, se Madjari ne sramujejo ruščine. Tudi na to so pozabili, da so jili Rini prav dobro naklest li pri Vi-lagosu. S »veda mi dvomimo, da bi ta brošura privabila dosti Rusov v Budimpešto. Risi so videli že dosti boljših razstav, kot je budimpeštanska in jo imajo sami letos v Novgorc da. Sicer pa tudi Risom no bode ostalo neznano, kako ogmrski židje v Budimpešti odirajo tujce. Vsekako je pa pomenljivo, da se j« rasatavni odbor spomnil Rusov, za katere 80 dosedaj Madjari imeli samo psovke.
Abesinska vojska Ateje poizpovedbi majorja Salse, ki se je pogajal z Menelikom in imel prilož nost se dobro poučiti, 150 000 z o~drogušami oborožen h vojakov. Potoni ima še 70.000 noaačev s 100 0(J0 mulami. Preskrbljena je tudi s potrebnim topništvom. V bitvi pri Aduvi je abesinsko topništvo vodil francoski častn'k Glocbette, Ue je ta major d* bro poučen, bi pri A Ju i Italijani tudi pri boljšem vtdstvu blU težko k.^i opravili Abesinci so v jako ngodnih pozicijah imeli pripravljenih .{0.000 m »ž, ki bi bili posegli v boj, ko bi bila treba. Preskrbljeni BO .V> sinci dobro z muni d jo. Iz bitve pri Alui 8e je še vrnilo na tisoče iaul s strelivom obloženih. V loanski pokrajini imajo Abesinel 80.000 vojakov ko1 posadke, da se lahko branijo Italijanov, ako bi ■Optt začeli vojco.
Slovansko Sokolstvo.
O telovadbinem \ plivu na človeško telo.
Spisal dr. 1'reininjjr; prevod i* „Sokola". O občni val kOel i telovadbe g voriti zdi as nam skoro od-eč; vsaj mislili bi «b tolikih SO kolsk'h dru:;tv;h in toliki gojitvi teJssnih vaj, dt se občno priznava ta važnost la V8 d.r ni tema tako. Mnogo in mucgo   ljudi n.haj.un", kat rim   telovadba ni dni
gega, kakor nepotrebna mnčitsv telesa ali novodobna
iznajdba za trpinčenje iolskt mladeži.
Ta ugovor o novodobnosti telovadbiai jo dosti
lahko meči zavr.iiti z zgodovino. Vsaj ni ne jedasga aaroda tudi V nsjstsrsjlih časih, ki bi bil zin-mrj-.l telesne vaje. Oe pa pogledamo o, p?, na nsjoaprsd nejsi narod starega veka, na Grke, s,>omamo, dajs
bila v njih telovadba malone prvi podučni predmet..
Da jim telovadbe ni b la cobauo „kom*»l jaustvo4,
pučijo igre olimpijske, kjer sta poleg duha tu Ji moč in okretnost tekmovali za smsgalslp venec
Se \da je imela t ikratna telovadbi drug značaj. Šlo se jo v prvi vrsti za vzgojo dobrih vojakov, ki DS* bt samo branili domov.ne, ampak tudi njeno slavo dalje š-rili in raznnož veli glavno go spestv.). T.ik" t' I sne v.ije so bile v resnici dobre, kaji de.aie so oni narod skoro nepremagljiv.  V m
Anion je prsskrbel in ukrenil vse potrebno z* p< greb Bizojavil je sestri pokojnice, soprogi državnega uradnika v ato.nem meelu, ki je prišla drugi dan m prevtela nesrečna in obupano Olgo — neutešljivo plakajOOO, v svoje varstvo.
* *
„11 ičetfl li vi pokopati gospo, s katero ste bili tauo dobro znnir"4 — je vprašal dekan svojega kapelana, ki je mol e strmel pred se, pri večerji.
, Prosi m, hočem!** — Odgovoril jo lota rae-hanično. In dekan | S ni hotel dalje nadlegovati, videč, da ee mu ne ljubi govoriti. —
* *
M
Ginljivo, v srce segajoče je govoril Anton ob oiprt.m g-obu gospo Vernikove. Izpod oblačnega neba je lahuo rosili jtsenaka gosta megla. Jesenski veter je poigraval s suhimi li-di na gabrovi meji, jih odtigaval in odna.-al daleč po /.raku. —
Ko je metal Anton z malo lopatico grude na krsto, da je otlo d< nelo iz groba, in ko jo videl omagovati blodo, nesrečno Olgo, tedaj se je tresel tudi njegov glas govoreč: .Momeato bomo,— »piia pu! vis es — et in pulverem, — reverteris . . ,u, in svitUi solza se je prikrala v njegovo sicer vedno jasno oko. —
mimo le Rimljane, narod, ki je prvotno bival na majhnem zemeljskem kotičku okoli Rima in ki je razširil gospodstvo svoj-) blizu na ves takrat znani svet. Toda brž ko je zapustil svoja dobra načela, brž ko sta jela brezskrbno lenuhati njegov duh in telo in sta se, mesto da bi se posvetila umetnostim, udala slabeči mehknžnosti — izpodtaknila se je moč celega naroda in padel je Rim . . .
Ko je nehal stari vek, izginila je plemenita telovadba in na njeno mesto so stopile razne viteške igre, služeče le bolj kratkočaaju in zabavi, nego dušni in telesni osvežitvi. Sele najnovejši dobi je bilo dano, vzbuditi  telovadbo in narediti iz nje
— rekel bi — samostalno praktiško vedo.
Toda, da je mogla telovadba postati to, morala je imeti izvest no stvarno podlogo, moralo je biti razlogov, ki bi se mogli navesti za njo in ki bi dokazali, da nam je telovadba potrebna, da je dejanstveno važna; jeden prvih in glavnih je pa telovadbin pomen za naše zdravje
Da si moremo razjasniti telovadbiu vpliv na telo, je se ve neobhodna potreba da poznamo svoje telo. Morda je to čudno, da dvomim o tem, da bi jo poznali vsi častiti bralci; da trdim, da je mnogo ljudi, ki ne poznajo svojega nnjlast.nej*eg i imetka; da jim je to, kar je najbližje, s 6 mur sa pečajo dan na dan in kar vidijo vedno — španski vas! Toda iz lastne izkušnjo vem, da najmanj tri č-trtine ljudi ne pozna samega sebe, ne poz m sestave telesne niti ne njegovega delovanja! In ker po pravici slutim, da je tudi mej vami mnogo takih, moram ob kratkem omenjati vse naznačeno. Kajti le potem dobimo pravi nazor o vplivu telovadbinem, ako im mn pravi nazor o telesu.
Človeško telo se sklada iz dveh glavnih d lov in llceris trdega in mehkega. Trdi d*\ ja okostje, skupnost kosti, ki tvorijo trdno podlogo telesa. Kosti rastejo le v mladosti, v dozorelem telesu ostajajo jednako in še-le v starosti 89 nekoliko manjšajo, atrofujejo. Ves čas v življenju pa so morajo prehranjevati, ka-or vsak drug del.
Mehke dete ločimo običajno v ustroje (organe) in te v Sestave. Jeden sestav je zi hranitbo. drugi zopet za čutenje, tretji za gibanje. K hrauiluim sestavom štejemo dihalne ustroje, krvne in prebavne, čutenje posredujejo živčevje in čutila, za gibanje potrebujemo okostje, m štčje.
Ti razni ustroji žive v skladnosH ; ako je jeden mej njimi pokvarjen, je več ali manj bolna celoti, Vzdrživati to skladnost, je glavna niši nalogi; od nje je odvisno zdravje.
V zdravem telesu vlada skladnost, in ta se javlja po sorazmernem telosn .-m delovanja. Polloga temu je p t hrana. Zakaj se moramo ž i viti?
Telo se uepreuehoma obrablja. Nj»ga najmanjši delci — celice — izginjajo in se morajo nadoms-s Iti z novimi, k ir ss ravno goii s hrano, pijačo, prebavo in d.h mjera Ti bi mogel k l i reVi: Čo bi Človek ne delal, na imel bi potrebe nadomeščanja in ne bilo bi mu treba toliko jesti, in s tem bi si prihranil. Negledo ni t >, da ni pravilen tik sklep I n 1 rodnog >sp »d irske strani, je lenoba tudi drugače IkodijivS« Ntj si navidezno prihrani na hrani, pa Ima škodo na telesu, kir se tiči moo. L-reče telo oslabi glede dejaastvene moči. Casto misli Ijodstvo, da je ndebelB človek tuli „raočen*. To je pi dvoje: vsaj ravno debeli ljuljeso nijs!tb$i Njilma dozlevna „mo:! je odvisna o i tolste, ki .nt \-, v telesu naši <'il t v sramoto ruišičjU iu ostalim ustrojem. Dasi je tolsta sklidt^je toplote in hrana za leti .suha"
— vendar jo mora bdi v telesu le v primerni množini Vsaka večja množina tollfts je nep-avilui, oa*\ run' omenjeno skladnost mej ustroji. Najboljše se javlja to ua ustroja mišičja, ki ji d>zlovno po obsegu m igočao, toda kar se tiče moči nI ah j in onemoglo. (Dalje prh.)
Drugi d.m se je odpeljala 0'ga s nvojo teto. 1 red odhodom jo prišla še jedonkraf k kapelanu Antoiiu, da se mu zahvali za vse dobrote, katere je akazd i jej in njeni pokojni mamici. —
Anton jo je prijel za roko in jo poljubil na čelo rekoč : .0 ga — bodite srečna ! Za spomin pa sprejmite mojo skladbo, katero som posvetil vam, in katera je izdala moja čutstva napram vam."
Potok vročih solza se je v 1 i 1 osamelemu un-g>-lju po upalih licih Kdo zna, koliko jih je poteklo za rajno mamico in koliko za — Antonom! —
* ■» «
Pusto je bilo sedaj Antouovo življenje v S. V družbo ni čisto nič zahajal in tudi z dekanom je bil bo!j redkobeseden.
V tem položaju se je domislil, da bo ga prišli nekdaj (iorski firani prosit, naj pride duše past k njim v Goro.
In kako so ga prosili !
„ Pripeljali vam bodemo vsako leto deset voz resja in stelje" — obljubo vali so mu ra i odar ni in najivni farani, hoteč ga a tako vadu podkupiti. —
On pa se je  dobrovoljno nasmehljal češ : od
stelje se ne bodem zredil !--In potrti so zopet
odidi prosilci.
Sedaj pa je pisal Anton svojemu znancu v D., je li fara še prazna*
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 3. junija.
Sinočne seje občinskega sveta ljubljanskega udeležilo ee je 21 občinskih svetovalcev. Otvorivši sejo, naznanil je podžupan dr. vitez Bleiweia-T r s t e n i š k i , da je presvitli cesar izrekel občinskemu svetu svojo zahvalo za sožalje povodom smrti nadvojvode Kirola Ludo vika; isto tako tudi soproga pokojnikova nadvoj vo Jioja Marija Terezija. Oočinski svet vzel je naznanilo stoje na znanje. Nadalje naznanil je gospod podžupan, da je stavbinski red za mesto Ljubljano dne 25. maja dobil Najvišjo sankcijo ter konično povabil občinske svetnike, da se ReS-njega telesa dan udeleže procesije v stolni cerkvi.
Predno se je prestopilo na dnevni red, oglasil ee je za besedo obč. svet. H r a s k y ter kot načelnik enkete za električno razsvetljavo i-.javil sledeče: Po mestu se je te dni razpošiljala brošura z naslovom „Zar F raga der etektrisehen Bjleuchtung in L tibach" ; spisal in založil jo je A. Msvrguadter, inžener v službi tvrdke G inz & Comp. V tej bro-Suri se pisatelj upira sklepu občinskega sveta z dne 14. marcija t. 1., po katerem se ima električna naprava urediti za istomerne toke z uporabo akumulatorjev, ter dolži občinski svet sploh, imenoma pa takratni g i poročevalca ravnatelja A. S^uekoviča, da je pri svojem sklepauju postopal proti mestnim koristim in nedosledno, ter pozivlje uaposled ljubljanske prebivalce, naj se tema sklepn upr6 z vso odločnostjo, češ, da je leta 1894. bilo sklenjeno, urediti električno napravo za jednofazne izmenične toke, s čemer bi se -zgradba naprave radi veljave patentnih pravic morala izročiti tvrdki Gan: 6t Comp. Gleda na vsebino te brošure, katere namen je očividen, podajemo podpisani členi enkeV.-i za električno razsvetljavo nastopno izjavo, s katero dokažemo, da je občinski svet ravnal kakor v formalnem tako tudi v stvarnem oziru popelo m pravilno.
Do meseca oktobra 18'»-1 so predložile tvrdka Gauz & C.imp., Schuckirt: & Cirnp., Siemens & Hilske podrobno in precej uatttučno izdelane načrte za električno napravo z uporabo vodne sile, in bolj splošne načrte za parno napravo. Mej zi lnje ime novauimi je bil načrt tvrdke Gmz&Ciuip. najbolj površno izdelan. E-ike^* sa je bila prepričala, «1 Lpibljaua električar niprave za uporabo vodne sile radi prevelikih stroškov sedaj ns moro graditi, marveč da bi za mesto bilo ugodno zgraditi napravo za parno sio. Ksr za parno napravo ni bdo nobenega pr.-.j-'kta, kt bi mogel služrd za ;> »1 Uv> kakemu deh* jitivnerau sklepanju, napravila je enke a, kar sa je v takratnem poročilu izrecno pond&cjalo, iz načrtov Ganz & Cimp, Siemens & H tiske neko kombinacijo, ki »š imela služiti za ;>oiligo daljšim ob-ravoa/am. V tej kombinaciji, katei-i jo občinski svet v seji dne 12. decembra 180 4 80$laS)0O pritrdil, se je bilo predlagalo, di stroški ne s.nejo prasezati zneska 400 000 gli., da so centrali uredi na parao s do za jednofazne izmenične toke tako, da se pozneje lahko razširi bodisi za uporabo parne ali vodne silo, a to le pogojno, di so ta kombinacija odobri tudi po kakem strokovnjaka, ra-Ji česac je bilo sklenjen >, projekte izroiiti vuanjomu elektrotehniškemu isvadsnou v presojo. Niklo pa s takratnimi sklopi ni Intel izjaviti, da bi se zgradbi. MStrsls morala izročiti tej ali oaai tvedki. P^av jasen do^as za to je dejstvo, da je mestno županstvo vest, priob5eao v prvem sešitku „Z'it^chrf; flir KVitroteehnik* 1896., kjer se je t dilo, da jo po sklepu občinskega h veta žs dognano, da se zgradba električne centrale izroči tvrdki Ganz & Cimp., z dopisom z dne 19. fe-bruvarija 1895. v tem zm:slu popravilo, da iz sklepa
BjjnjJT* Dalj« v prilogi. "3&*r
Čez nekaj dni je dobil odgovor, da verne gorske dušice še vedno željno čakajo dušnega pastirja.
Minulo je par mesecev, in na Gori so slavnostno sprejeli novega župnika — Antona.
Topi.o so pokali, godci gudli, vladalo je silno veselje mej tako dolgo zapuščenimi firani. Samo Anton je bil resen in nekako otožen, vender prijazen in ljubezniv do vsakega. — —
Sedaj je prebil tudi on svojo bol in že 30 let župnikuje v Gori kot ljubljenec svojih dušic . . .
Postal je velik dobrotnik svojim faranom, saj podpira uboge in tolaži žalostne — — — ljubezen cele fare mu je zadostno plačilo. — —
„Klapu" — pade župniku Antonu brevir raz kolena in ga zdrami iz spominov.
Gori na stropu, kamor je bilo uprto njegovo oko, pripredel se je pajek do vrha in se skril v svojo mrežo, katero je stara kuharica Katra vsled slabih očij prezrla pri ometanji.
y peči še vedno prasketa plamenček — zunaj pa brije ostra burja, raja okoli oglov gorskega žup-nišča in se zaletava v njegova okna, da zažvenke-tajo vsak trenutek male šipe v že črvi vem okvira. Buči in vrši kakor daljno gromenje, vmes pa zazveni včasih jasen pisk in ae zopet izgubi mej bu-čeči orkester bnrjinega zbora.
Priloga ^Slovenskemu Naroda" št. 126, dne 3. jnnija 1890.
občinskega sveta nikakor ne izvira, koma naj bi se izročila zgradba električne naprave.
V občinskem svetu je bilo mnenje, da je v tako važni zadevi, kakor je določitev sistema, treba zaelieati tudi mnenje kakega nnanjrga elektrotehnika-veščaka,  ki ja imel Že priložnost  sodelovati pri ocenah in zgradbah električnih naprav. Dokaz temu je govor občinskega svetovalca in deželnega poslanca Ivana Hribarja v seji deželnega »bora kranjskega dne 14. febrnvarja 1895., ko je ta izrecno poudarjal, da se občinski evet resno peča z vprašanjem o uporabi akumulatorjev, da se toraj vprašanje o sistemu ne smatra za dognano.  Tudi iz sklepa deželnega zbora kranjskega z dne 14 februvarja 1895., s katerim se mestni občini ljubljanski v evrho električne naprave dovoljuje najetje posojila v zneskn 400.000 gl, kateri sklep je Njega Veličanstvo dne 7. maja letos blagovolilo sankcijonirati, se razvidi, da se posojilo ni dovolilo za kako posebno vrsto električnih tokov. Da se leta 1894. pred sklepanjem občinskega sveta ni mrgel aasiišati nobeden strokovnjak, utemeljeno je v tem, da je bila stvar zelo nujna,  ker se je zanedanje deželnega zbora kranjskego, ki je moral za najetje potrebnega posojila dati svoje privoljenje, bližalo že svojemu koncu. Sklepe občinskega eveta z dne 12. decembra 1894  je mestni magistrat prt četkom leta 1895. naznanil vsem trem tekmujočim tvrdkam s pripombo, da se daljše obravnave, kar zadeva splošni investicijski kapital in obseg električne naprave, morajo vršiti na podstavi teh sklepov. Vsled tega obvestila je poslala tvrdka Siemens & Halske meseca febrnvarija 1895. dva nova načrta, jednega za istomerne toke z uporabo akumulatorjev, drugega za večfasnn izmenične toke, oba tako podrobno izdelana, da bi se na njih podstavi  Lhko sklenila definitivna pogodba. Tvrdka Scbuckert & Comp. je poslala )>den, bolj splošen načrt za istomerne toke z uporabo akumulatorje*; od tvrdke Gane & Cirnp. pa enkuti ni došel nobeden novi načrt,  kakor tudi nobeden račan o rentabilitet.i in stroških delovršhe, kar tukaj poeebno poudarjamo, dostavljajoč, da je tudi  prvotni  načrt te tvrdke za parno silo bil le splošno in brez podrobnosti izdelan.
Radi  strokovnjaške  presoje  projektov  se je eni. ČU obrnila do ravnateljstva c. kr. tehnolcgiškega obrtnega muz»ja na Dunaju s prošnjo, nnj izvoli v ta namen  nasvetovati  strokovnjaško izobraženega uezavrsnega izvedenca. Na to prošnjo je ravnateljstvo nsevetovalo profeacrja in predstojnika elektrotehniškemu oddelku  na tehnologiškem   obrtnem muzeju Karola Schlenka, moža,  ki ja kot elektrotehniški strokovnjak na izbornem glasu in katerega je tudi vluda sama že čeatckrat  poklicala kot izvedenca v elektrotehniških zadevah.   Konstatujenio, da se je prof. Schlenk v Ljubljani natančno informoval o razsežnosti mesta iu o eventualni uporabi električno energije v podnevnom časn, ter da je npoštevajoč te dejanske raimere in na podstavi predloženih pro jektov prišel do zaključka, da je na Ljubljano uporaba iatomernih tokov in akumulatorjev iz gospo-daretveuega »Ulišča ugodnejša nego uprraba katerekoli vrste iemeničnih tokov.   Izjavljamo,  da temu strokovnjaikemu izreku pripnsnavamo odločilno ve Ijavo,  da nimamo  nobenega  povoda  dvomiti nad Schlenkovo  objektivnostjo  ter  odločno zavračamo M#yrgundterjsvt) sumničenje, Češ, da je Schlenkova ocena prietranik«. Ko n »tat u jem o, da smo na izrecno željo zastopnikov tvrdka Gana & Comp., ki so trdili, da je električna centrala v Gradcu Slabo urejena, da ne zadoetnje potrebam  itd, potovali v Gradec Študirat to centralo,  ter da amo se ondu natančno informovali o razsežnosti eUktrovodne mreže, n iz gubah  električne  energije,  o   kocsumu električne energije ▼ podnevnem časn in o drugem potrebnem, ter se po temeljitem razgovoru s stavbenim revna taljen   graakega stavbenega urada,   Mi-ricsm Pu-tscbarjem pMpfidali, da za Ljntdjano izmenični tok i| gOHpcdarHtfenega stališča ni pgoden. Konstatnjemo, du smo  s.< o iabotO sistetma električnih tokov posvetovali tudi s zastopniki tvrd Burtaloms & O.irop. v I Ji n u  in  Fr. K Mek v Pragi, torej z zastopniki tvrdk, ki pri ljubljanski električni napravi prav tako kakor stavbeni ravnatelj Putschvr nimajo absolutno nobenega interese, in da so  tudi ti nasvetu prof« Schlenka pritrdili.   Konstatujerao, da je v Nemčiji, kjer  patenti  Ganz & Comp.   nimajo  veljave, kjer torej vsakdo lahko centrale gradi sa katerokoli vrsto tokov, ineseca aprila 1096, iz 148 delujočih električnih naprav bilo za izmenična (jedno- in večfar.ne) toke urejenih le 15 naprav  in poleg teh še 5, ki pre tvarjajo prvotne izmenične toke v istomerne, in da se pri večini  naprav za iamenične toke uporablja voda kot gonilna sila. Opozarjamo na to, da je tudi bo* tiska deželna  vlada  pred  kratkim  zgradda v Sarajevu električno napravo za istomerne toke in akumulatorje, pri kateri je elektrovodna mreža dokaj bolj raasežna, nego je v Ljubljani pričakovati. Opozarjamo, da sta v Sarajeva elnkirična naprave za razsvetljavo in električno želeenico tako združeni, da jeden in isti dinamcelektrtčoi stroj po potrebi lahko daje toke ali za razsvetljavo ali za železnico. Mimogrede opozarjamo še na to, da se je elektrotehniški oddelek praških  občinskih  plinarn glede električne razsvetljave v mestu  Pragi tudi iirekel za uporabo iatomernih tokov in akumulatorjev.
Konetatujt-mo nadalje, da so razmere na Dunaju ali v Pešti glede konsnma po dnevi z našimi ljubljanskimi absolutno ne dajo primerjati, da torej Bi pripustilo sklepati, da je uredba, ki ae obnese v
velikih mestih, ugodna tudi za mala mesta.   Kon- c statujemo, da sta gospod Goldenzvveig. višji inžener, \ in dunajski zastopnik tvrdke Ganz & Com. in in- ; žener Mayrguodter Schlenkovo oceno projektov na svojo željo dobila na vpogled, Česar pa drugi tek- ] mujoči tvrdki nista zahtevali, da sta oba členom j enkete v posebni seji razvijala svoje ugovore,  da s pa členov o veljavnosti svojih trditev nista prepri- i čala, dn enketi navzlic opetovani zahtevi nista po- < dala nobenega računa o stroških delovršbe in,  kar i se je tudi zahtevalo o uporabi premoga v dunajekih j centralah. Enketa iz svoje strani torej ni imela no- i benega povoda občinskemu svetu nasvetovati, da i se zasliši še jeden strokovnjak;  vender se je gosp. 1 MHvrgiiadterju že o Božiču 1895. povedalo, da v slučajn, ako o resničnosti in zanesljivosti Schlen-kovega poročila dvomi, in ako more dokazati, da bode električna enketa za jednofazne toke pri  na- i pravnih stroških ceneja in stroški delovršbe nižji ali v sj ne vičji kakor pri napravi za istomerne toke, naj to stori v posebni ulogi na županstvo, v kateri lahko tudi prosi, da se zasliši mnenje še jednega izvedenca.   Koostatujemo, da mož tega ni storil, kakor še jedenkrat poudarjamo, da od tvrdke Ganz & Comp. nismo nikoli prejeli nobenega računa o rentabiliteti in stroških delovršbe pri projektovani parni centrali.
Konatatujemo, da se je enketa za vse pred loge odločila v popolnem soglasju, da so vsi ti predlogi pred javno sejo bili soglasno odobreni v pravnem odseku, in da so bili vsi predlogi v javni seji dne 14 marca letos po vsestranski stvarni razpravi vzprejeti soglasno, pri čemer posebej na-glašamo, da je več občinskih svetovalcev spravilo na razgovor vse ugovore in pomisleke proti napravi z istomernimi toki in akumulatorji, katere jim je inžener Mnyrgi'indter kratko pred sejo bil objavil, in da so bili ti ugovori in pomisleki v obširni razpravi dokazani kot neveljavni. Nsglašamo opetovano, d* je tvrdka Gane & Comp. imela- časa dovolj, svoje projekte v zahtevanem zmislu popolniti in s podrobnimi računi podpreti, da pa tega ni etorila, ampak prišla v zadnjem hipu le par ur pred javno sejo dne 14. marca s svojimi pismenimi za htevami po novem strokovnjaškem presojevalca, hoteč le definitivno sklepanje na tak način zavleči; da se takim zahtevam, posebno če so stvarno tako slabo podprte, že iz ozira na drugi dve tekmujoči tvrdki, ki sra storili vse pravočasno, ni smelo ustreči, kajti sicer bi ne moglo biti konkurenčnim obravnavam nikdar konca.
Pridejati še moramo par opaeek. Gospod Mayrgundter naglasa v svoji brošuri parkrat nekako ostentativno, da je enketa ogledujoč si razne električne naprave, potovala na mestne stroške; kdor hoče, lahko mej vntami Čita tudi še tajno očitanje, da enkete pri njenih sklepih nieo vodili samo stvarni razlogi. Na to pripomnimo, da se potovanja v ob činskih zadevah vrše povsod na občinske stroške, posebno takrat, kadar dotični potovalci ne razpolagajo čez veliko lastno premoženje in da se je po-tovasje, o katerem je govor, vršilo vslt*d sklepa občinskega sveta. Zoper vsako sumničenje, naj si pride od kogarkoli, da bi na sklepe enkete razen stvarnih razlogov vplivalo tudi kaj druzega, prote-itnjemo z vso odločnost o, kajti to zadeva našo osobno, doslej neomadeževano čast. Konstatujemo, da je gOMpod M*yrgiindter due 14. marca proti jednemu .'Umi eukete izjavil, da se bode, ako se ne vzprejme sistem jednofaznih tokov, posluževal vseh publicističnih sredstev, da se sklep občinskega sveta ovrže, totej s tem hotel uplivati na sklepanje enkete.
Iz celega tona hrnšur* še končno konstatujemo, da je ii.ženerja Mioyrjnindterja navidezna skrh za občni blagor mesta Ljubljane služila le kot plašč, ra katerim zakriva avoj pravi namen, narediti v Ljubljani dobro kupčijo. Dokaz temu je mej drugim to, da se je mož nazadnje ponudil zgraditi tndi napravo za iHtomerne toke. V Ljubljani d :e 2. junija 1896. Enketa za električno razsvetljavo. I V. Ilrasky, načelnik Andr. Sa ne kovic, poročevabc  I. Snbic, člen.
Prestopivši na dnevni red poročal je oho\ svet. Zabukovec o predlogu glede preosnove amortizacijskega načrta pri mestnem loterijskem poaojilu ter v imenu finančnega odseka nasvetoval, naj ostane amortizacijski načrt nepremenjen, ker ni verjetno, da bi se mogla doseči potrebna sprememba dotičnega zakona. Obč svet pritrdil je nasvetu brez ugovora. Obč. svet. Kozak poročal je o mestnega magistrata dopisu glede nagrad onim policijskim stražnikom, ki so I. 1895 ulovili 54 psov brez pasjih mark ter predlagal, naj ee v pri znanje in vzpodbujo dovoli 50 gld. nagrade. Predlog je brez ugovora obveljal. — Obč. svet (poročevalec dr. Stare) odobril je nadalje pravilnik za oskrbovanje regulacijskega zaklada ter ob jednem naročil magistratu, naj ga predloži c kr. dež. vladi.
Obč. svet. dr. Požar poročal je o računih vodstev mestnih ljudskih šol glede porabe dotacij v šolskem letu 1894/5 ter nasvetoval naj se računi odobre s pridržkom, da ima vodstvo šole na Barju v osmih dneh predložiti potreboa potrdila. Obč. svet pritrdil je temu nasvetu ter nadalje odobril račun vodstva prve mestne deške petrazrednice o porabi dotacije letnih 60 gld. za vzdževanje šolskega vrta, račun vodstva druge mestne deške petrazrednice o porabi dotacije za vzdržan je šolskih
delarn, račun ravnateljstva c. kr. velike realke o porabi dotacije ter konečno račun o porabi dotacije za mode I irsko šolo.
Obč. svet. Šubic poročal je v imenu olepševalnega odseka o popravi pota od Podturnske grajščine v Šiško. Ta priljubljena pot je v resnici zanemarjena in so nekateri moatiči uprav nevarn', zaradi tega naj se čim prej izvrše potrebne poprave. Glede sgradbe novega hleva pri Švicariji pa naj magistrat stopi v dogovor z najemnikom g. Eder-jem. Oba predloga sta bila brez ugovora vzprejeta, isto tako tudi predlog obi. svet. TrČka, naj se nastavi čuvaj, ki bode zlasti ob nedeljah in praznikih pazil na mestne nasade v Tivoli.
Obč. svet. S vete k stavil je samostalen predlog glede uredbe pokojnin, preskrbnin in vzgojnin občinskih uradnikov in slug, odnosno njih vdov in sirot. Po § 29. občinskega reda za deželuo stolno mesto Ljubljano ima občinski svet pokojninsko in preskrbninsko sposobnost pri mestu stalno nameščenih oseb kakor tudi njih vdov iu sirot — dokler se kaj druzega ue ukrene — presojati po predpisih, veljavnih za državne uradnike in sluge upravnih oblastev. Pred kratkim pa je stopil v veljavo nov zakon glede pokojnin, preskrbnin iu vzgojnin državnih uradnikov in slug, oziroma njih vdov iu sirot, ki natanko določa letne zneske, ki pripadajo vdovam, oziroma sirotam po činovnera razredu ranjkega moža, oziroma očeta. Ker pa so občinski uradniki uvrščeni samo v šest činovnih razredov in še dandanes ni določeno, kako se ti vrstijo z ommi državnih uradnikov, treba je preskrbeti za vsak konkretni Slučaj. Govornik stavi zaradi tega sledeči samostalni predlog :
Slavni občinski svet izreci, da je zakon z dne 14. maja 189G, drž. zak. štev. 74, v smislu § 29 občinskega reda vzeti za podlago, po kateri se ima v bodoče presojati pokojninska in preskrbninska sposobnost pri mestu stalno nameščenih osob, oziroma njih vdov in sirot, ter da je po tem zakonu vse ono ukreniti in urediti, kar zahtevajo njega določila, katera pripoznava občinski zastop tudi v kolikor se tičejo olajšanja, ozirom* zboljšanja dose-dnnjih pravic ali užitka dotičnih upravičencev, zlasti vdov. V to svrho se pa določa, da se vrstijo čl-novni razredi občinskih uradnikov z onimi državnih uradnikov tako, da je smatrati G. razred občinskih uradnikov jednakim 11. razredu državnih uradnikov, potem 5. = 10., 4. = 9., 3. = 8., in 1. sa 7.
Ta predlog izročil se je pravnemu m personalnemu odseka, ki naj se v družbi z tioančnim odsekom o njem posvetuje, ter o resultatu čim prej poroči občinskemu svetu v konečno sklepanje.
Potem zaključil je gospod podžupan ob 7 . uri javno sejo.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, S junija.
— (Potrditev ljubljanskega župana.) Iz
uradnega vira se nam javlja, da je Njegovo c. in kr. Veleča8tvo z najvišjim odlokom z dne 20. maja izvolitev gospoda Ivana Hribarja za župana deželnega stolnega mesta Ljubljane najmilostiveje potrditi blagovolilo.
— (Sv. Rešuje (j a Telesa procesija) pojde jutri — ker je promet v Špitalskih ul.cab zaprt — is stolne cerkve čez Valvasorjev trg, sko.'.i Vodnikove ulice, šolnki drevored, potem čer. most, skoti Gledališke in Gospodske ulice, čez Turjaški trg in Hradeckega most na Mestni trg, od koder se sprevod vrne nazaj v stolnico. Bataljon vojakov stal bodo na Mestnem trgu, vojaška godba pa bode spremljala procesijo.
— (Imenovanje) Vodja zemljiške knjige v Ptuju g. Avgujt B lechs c h m i d t. je imenovan vodjo zemljiške knjige pri ljubljanskem dež. sodiA u.
— tNa c. kr. ženskem učiteljišči) ne bodo vršil; vnpusobtreuoetni izpiti za pouk v ženskib ročnih delih od 15. do 19. junija, za ofr< ške vrtnar ce pa od 22  do 26. junija t. 1.
— (Današnji sokolski jour fixe,) pri katerem sodelujejo iz posebne prija2noeti g. kapelnik Beni še k, režiser I ne man in g Pod g rajski ter reditelj Fr. Perdan v raznovrstnih komičnih prizorih, obeta biti izredno zabaven in opozarjamo torej vse člane nanj. Ker je točno ob 9. uri skupni nastop Sokolov (proste vaje za posamične oddelke so od V»9. do 9, ure) je tudi za tiste člane, ki sami ne telovadijo, pogled z galerije na četo telovadcev prav zanimiv in   se   sme reči, da se s to
! točko že prične prav za prav jour-fixe. Z ozirom na zares mikaven vspored je torej pričakovati tudi primerno obilne udeležbe.
— („Slavčeva* velika vrtna veselica.) Kegljanje na dobitke bode jutri v četrtek in v nedeljo, vsakokrat od 9 ure zjutraj do 10. ure zvečer. Dobitki so lepo okrašeni ter so naslednji: I 12 kron ; II. 8 kron; III. 6 kron; IV. 4 krone; V. 2 krone; VI. 4 krone za največ serij; VII. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet, Serija treh lučajev velja 10 kr.
— („Slovensko planinsko društvo".) Drogi društveni, popoludanski izlet iz Trzina čez Rašico v Črnuče in Jezico uspel je pretečeno nedeljo kaj lepo. Vzlic temu, da se je vreme dopoludne zelo kisalo, eešlo se je do 30 izletnikov, kateri so se s popoldanskim kamniškim vlakom peljali do Trzina. Tam so v gostilni g. Narobeta mimogrede spili kozarec vina in odšli. Vreme je postalo zelo lepo in ker soince ni pripekalo, bila je hoja jako prijetna. Skoraj uro daleč pelje pot po lepi senci bukovega gozda ter polagoma dospeš na prvi vrh, raz kateri se ti odpre jako leg razgled, in sicer toliko Časa, dokler zopet ne prideš v gozd, po katerem navzdol dospeš na veliko cesto malo pred črnuškim mostom. Zaznamovanje pota se je te temeljito popravilo in dodelalo. Ob 6, uri dospeli so izletniki k „Medu", kjer so jih pričakovali prijatelji in znanci in 80 se tam prosto zabavali.
— (Dijaška in  ljudska kuhinja v Ljubljani) Dne 20. majnika t. I. se je vršil občni zbor imenovanega društva v njegovih prostorih na Starem strelišču ljubljanskem. Predsednik g stotnik Hubscb-mann v p. je  zborovanje pričel s primernim jeder-natim nagovorom, ter nadaljeval s kratkim pregle dom društvenega delovanja v dobi od 1. maja 1895 do 30. aprila t. 1. S prispevki, ki so jih blagodušno namenili visoki   deželni   odbor, slavna mestna občina in posebno slavna kranjska hranilnica, je bilo mogoče, da  je  društvo   razpečalo dosedaj največje število jedil   in   kruhov, prvih 218.81*0, drugih pa 105 030, skupaj   tedaj 323.920 v jednem letu; od teh je bilo 878(i brezplačno danih dijakom in učencem tukajšnjih srednjih in obrtnih šol.   Zalibog pa je tO provzročilo, da je društvo porabilo znaten del svojega premoženja, kajti brezplačna hrana dijakov sama je  znašala po   tarifi 798 gld. 9 kr.   Naj bi tedaj veledušui   podpirutelji priskočili v pomoč, da se še nadalje omogoči podpiranje pridne mladine z zdravo in   tečno hrano, drugače bi moralo drušrvo znatno krčiti razdelitev te podpore. Največja požrtvovalnost se   mora   pač priznavati v dičnih naših častnih damah, ki se neumorno vrste dan za dnem pri opoludanski   službi, t. j. pri   delenju kosila ter pri gospodinjstvu in opravi sploh. Marsikateri dijak se jih   bode v poznih letdi hvaležno spominjal, ko bode   morebiti   zavzemal kako   prečastno  mesto v človeški  družbi.   Pa tudi gg. odborniki vrlo podpirajo društveni  smoter s svojim delovanjem pri gospodarstvu m opravi. Vsled svoje preselitve v Celje so iz društva in njegovega odbora izstopili gospa in g. Maver iu gospodičina Mina Hoenig. Njih lDletno nepretrgano   in neumorno delovanje se je čutil odbor dolžnega   priznati s   krasno izdelano zahvalno diplomo. Neizprosna smrt je društvu odvzela izredno delavno   častno  damo gospo Kristmo Kavčičevo in nepozabnega častnega člana msgr. Luko Jerana, očeta naše mladine. Bodi jima blag spomin!   Odbor je v obče sestavljen kot preje;   mesto odstopivšega odbornika  g. Alfonza  Maverja je   vstopil g. lMvard Regnard, mesto tajnika g. Kvgena Laha, ki je zalibog zadržan   po obilih drugih opravilih, je vstopil g. Josip  Zupančič, in   kot sonamestnica kuhinjske predstojnice  je   pristopila gospa Fanny llotfnann. Društvo neguje blage namene in res zasluži iskrenih simpatij ter izdatno podporo.
— (Bicikliški red) za stolno mesto Ljubljano pride še tekom tega  meseca  pred obč. svet.
— (Dirka kluba slov. biciklistov „Ljub ljana") vršila se je dne 31. pr. m. ob najugodnejšem vremenu. Ob 1. uri popoludne spustil je starter pri 21 kilometru ob Travnovi hiši 5 dirkačev, katerih imena smo svoječasno naznanili. Izmej teh je došel i rvi na cilj g. Jakob Gorjanc v 30 min., drugi g. Josip Jaklič v 32 min in tretji g. Joeip Medica v M min. Prvi je postavil torej rekord za progo Ljubljana-Vrhnika. Tukaj je zopet dokazal g. Gorjanc, da moremo od njega pričakovati še veliko lepih uspehov pri dirkah, ker ta vožnja njegova je bila izborna in to še posebno, če se jemlje v poštev, da cesta po tako dolgotrajnem de-ževanju ni bila najboljša. Po končani dirki se je pričela prosta zabava na vrtu pri Jurci, kjer je bilo poleg klubovih člauov, ki so se mnogobrojno udeležili izleta, /.branega mnogo ljubljanskega občinstva poleg Vrhničanov, ki se o tacih prilikah kažejo vedno naklonjene bicikliškemu športu. Omeniti moiamo, da smo videli mej izletniki navedenega kluba ta.'.is prvikrat tudi dve dami, kar priča, da se jelo tudi ženstvo zanimati za vožnjo na biciklih. Darila, katera je podaril g. Čuden, so se razdelila včoraj na „jour-Jixu* dirkačem-zmngovalcem.
— (Policijske vesti.) Mestna policija ljubljanska aretovala je danes krojača in posestnika Gašperja Kalana iz Udmata zaradi javne nasilnosti. Ko je namreč stražnik Molka hotel prijeti neko znano vlačugo, potegnil se je Kalan zanjo ter jo šiloma osvobodil. — Znani vagant Ludovik Lovrin izročen je bil danes deželnemu sodišču zaradi hudodelstva motenja vere.
— (Izpred porotnega sodišča)   Pri tukajšnjem porotnem sodišču pričela se je predvčerajšnjim zvečer in se vršila še danes obravnava proti ciganskemu godcu Alojziju Breščaku iz Hoj pri Kranju zaradi hudodelstev javne nasilnosti, težke telesne poškodbe, tatvine in raznih drugih deliktov. Breščak je še le 24 let star,  a jeden najdrzovitejših ciganskih tatov;  a tudi  silovit je,  kakor  malo kateri njegovih tovarišev.   Kakor posnamemo obširni ob tožnici, izvršil je Alojzij Breščak od leta 1891. sem v družbi drugih ciganov, deloma pa tudi sam ne-številno tatvin  in   čeravno so  orožniki po popisu njegove  osebe  vedeli,  da je on mej  tatovi ter ga pazno zasledovali, vendor se jim ni posrečilo dobiti ga v pest, ker se je posluževal tujih iekaznih listin. Kadar so ga prijeli,  bil je  skrajno  silovit ter je večinoma ušel.   Konečno  se je dne 21. febrnvarja letos  posrečilo  orožniku Joeipu Fasanu, da ga je pri Sv. Duhu  zasačil  in  s pomočjo  drugih ljudij aretoval.   Vrednost po Breščaku ukradene gotovine in raznega blaga — kolikor se je dalo dokazati — znaša čez 550 gld. Kradel je živino, obleko, orožje, jedila, vino in žganje itd. Ko ga je posestnik Rožnik v Hruševem zaBačil pri tatvini, potegnil je Breščak samokres češ „boino pa začeli streljati", vsled česar si Rožnik ni upal, tatu dalje zasledovati. Ko se je leta 1891. nekega dne posestnik Dolničar vračal s Hrvatske v Tomišelj, napali so ga pri Škofeljci trije cigani ter ga težko poškodovali; mej napadalci bil je tudi Breščak. Posebno veselje imel je Breščak s tem, da je s puško pomeril na razne osebe ter jih tako  spravil v velik  strah.   Tako je postopal pri Cotmanu na Dobrovi,  pri Aliču v Topolu, pri Ku barju v Krivčevem in drugod.   Ko  ga  je orožnik Fasan dne 21. februvarja letos v hiši Matije Slap-nika pri Sv. Duhu aretoval, branil se je Breščak z veliko  silovitostjo  in skušal orožnika ustreliti. S pomočjo drugih ljudij posrečilo se je konečno orožniku ukrotiti in prignati cigana v Ljubljano. Obtoženec taji pri obravnavi vse, česar ga dolži obtožba, a izpovedbe prič — katerih je bilo zaslišanih okolo 70 — pravi da so  popolnem neresnične.    aJaz za to nič ne vem",  bil je  obtožencev stereotipni odgovor. — Pred sklepom lista se nam poroča: Danes ob 1. uri popoludne bila je obravnava proti ciganu Alojziju Breščaku končana.   Porotnikom stavilo se je 21 vprašanj, katera so ti — razven dveh — vse potrdili. Sodišče obsodilo je Breščaka na osem let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno; po prestani kazni   pa  se  bode Breščak izročil prisilni delavnici. Breščak, velik in krepak fant, kate rega sta pri  obravnavi  ves  čas stražila dva orožnika s nasajenim   bajonetom,   poslušal je obsodbo povsem ravne>dušno.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani i Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 24 do 30. maja kaže, da je bilo novo rojencev 21 (nm 3432°/o0), umrlih 14 (=22 88°/»o) mej njimi so umrli za škarlatco I, za vrutico 1, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mri veu<l.t 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 5. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer:   za škarlatico 8, za vratico 18 oseb.
— (Razgnan shod ) Iz Novega mesta se nam piše: Ljudje zatrjujejo, da v Šmihelu 31. maja niso imeli litanij, ker je kaplan Krajec moral v Novo mesto hnjskat zoper zborujoče delavce. V Smihelu se govori, da je neki duhovnik rekel ljudem, da je itito, če gredo k litanijam, ali v Brunnerjevo gostilno nejevernike razganjat. Govori se nadalje v obe : Z gimnazije se izključi vsak dijak, katerega je policija odvedla iz kakega javnega lokala zaradi neprimernega vedenja. Kaj pa poreč« učiteljski zbor k temu, da so orožniki c. kr. profesorja in še učitelja veronauka dr. Marinka kot raagrajalca in voditelja razgrajalcev iatirali iz zbirališča mirnih delavcev. — Šolski nadzornik g. Šuman je bil 31. maja in 1. junija v Novem mestu in se je lahko na licu mesta o tej Btvari poučil. Kaj poreče on in kaj poreče dež. šolski svet V Ker se ne gane niti okr. glavarstvo niti kdo drugi, bo menda treba prositi g. Perneratorterja, da spravi stvar v drž. zboru v razgovor. Predno je Marinkova armada razgrajalcev šla na eborovališče, se je sešla v stanovanju dr. Marinka oziroma v prostorih kat. rokodelskega društva, Tam
so pili. Ni znano, je-li dr. Marinko tudi pil ali le gledal, kajti 31. maja si je bil pokvaril želodec, ko se je v svoji kleti zmotil in mesto buteljke kake dobre črnine izpil stekleničico črnila. Razgrajalci so torej dobili piti, a dobili so tudi denar, po krono vaak. Pili so ti ljudje tudi dopolndee v neki krčmi v Kandiji in po končanem, strahovito pogumnem naskoku, v dveh krčmah v Kandiji. Plačevali so seveda voditelji te armade. V krčmi, kjer so Marin -kovi razgrajalci nepadli delavce, so rasbili šipe v vratih in skakali po pogrnjenih mizah. Vidi se, da je dr. Marinko pripeljal na shod jako omikane ljudi. — Končno naj omenim še naslednjo dogodbico: Neka žena je hotela svojega moža spraviti na shod. Rukla mu je: .France, vstani, kaj spiš, pri Brun-nerju pa ljubljanski frajmavrarji vero zatirajo; ka-pitelj in šinihelsko cerkev hočejo zažgati." — „Pusti me; noriš, kakor tisti, ki so ti to povedali" je odgovoril mož svoji beeedujoči žeai in naprej spal. Kapitelj in šmihelska cerkev pa res nista pogoreli, mož j« le prav imel.
— (Seat goved se je zastrupilo.) V vasi Laze, občina Stari trg prt Ložu, poginilo je pretočeni teden pri posestniku And. Kotniku v jednem dnevu šestero prav lepih goved. Pri sekciji je c. kr. okr. živinozdravnik iz Logatca spoznal, da je živina poginila vsled preobiluega zavžitka rastline Colchicum autunanale, katera raste posebno na bolj močvirnih senožetib. Vas Laze leži ob bregu cerkniškega jezera in se tam ta rastlina v obilnem številu nahaja. Omenjeni posestnik ima vsled to nesreče občutno škodo, najmanj 700 gld. Vse njegovo premoženje obstalo je samo v tem blagu in je mož eedaj prišel na nič.
— (Podjeten mladenič) star šele 19 let, doma v Št. Petru na Krasu, se je hotel minoh teden po ceni peljati iz Zagorja na Dunaj. Skril ee je v to svrho v železniški vagon, napolnjen s cinkom in namenjen na Rusko. Vožnja od Zagorja do Gradca je trajala tri dni in tri noči. Ker pa je podjetni mladenič pozabil vzeti v vagon kaj hrar.o, sta ga glad in žeja primoraln, da ee je v Gradci oglasil, kjer je železniška uprava seveda naredila konec njegovi vožnji na Dunaj.
— (Nagrobni spomenik profesorju Josipu Lendovšeku.) Koroški Slovenci nameravajo svojemu nepozabnemu prvoboritelju, prerano umrlemu profesorju Josipu Lendovšeku postaviti na pokopališču v Dvoru nagrobni spomenik. „Mir" je objavil v ta namen naslednji od najodličuejših koroških rodoljubov podpisani oklic: „Meseca kimovca tekočega leta bo že leto, kar smo izročili materi zemlji nepozabnega rsjnega gospoda profesorja Josipa Len-dovš-ka. V krasni slovenski vasici — v Dvoru — počivajo ostanki moža, ki ni imel le za probujenje Slovencev v zgornjem, marveč tudi v spodnjem slovenskem Korotanu neprecenljivih zaslug. Koroški Slovenci so zgubili v njem prvaka, učitelja-voditelja katerega bomo le težko pogrešali. Saj vendar ni na slovenskem Koroškem rodoljuba, ki bi ne poznal njegovega delovanja na narodnem in slovstvenem polju. Ker si je blagi pokojnik tako častno ime in lep spomenik postavil mej koroškimi Slovenci, spodobi se, da mu tudi mi postavimo časten in spo doben spomenik. Ker smo se namenili meseca ki movca tega leta nepozabnega rajnega obletnico prav slovesno v Dvoru obhajati, obračamo se do vseh gospodov slovenskih rodoljubov na Koroškem, naj bi izvolili v to svrho neko svotico žrtvovati. Dotične prispevke blagovolijo naj doposlati vsaj do začetka velikega srpana tega leta uredništvu lista „Mir", ki bo iz prijaznosti izkaze objavljal. Pokaži, slovenski Korotan, da tudi ti častiš in spoštuješ može, ki no ti bili vse."
— (Hrv slov. pevsko društvo  .Sloga" v Gradci) Osnovalni odbor tega drnAtva je sklical za danes  zvečer prvi občni zbor,  kateremu  sledi k mere, s sodelovanjem društvenega pevskega in tam barašktga zbora. Lokal: Steinfeldar Bierhalle.
* (Prva električna železnioa v naši mo
narhiji) ne bo napravila na Ogerskem in bo vezala Budimpešto in H- ko Vožnja na tej progi bo trajala samo eeet ur.
* (Umor radi odklonjenega šopka) Iz Budimpešte se poroča, da je v nekem slovaškem mestecu garnizujoči poročnik Schindler potrajstletni hčerki imovitega poaentatka Ufalusmja poklonil šopek. D«k)e ni maralo okolu nje suknji č*ga ee poročnika in je šopek odklonilo. Poročnik je na to u«trelil dekle, potem pa nam sebe.
* (Degradiran metropolit) Rumunski sinod se ja m<&e\ dne 1. t. ro. v Bukureštu in degradoval slovoano prvega duhovnika v kraljestvu, kor je uvel nitke kritovernke novotarije, ker si je prilastil abao lutuo cerkveno avtoriteto in ker je slabo gospodaril s cerkvenim imetjem Metropolit mora kot navaden menih vstopiti v tieti samostan, kjer je začel svojo duhovniško karijero.
* (Na biciklu h krstu.) V Sen Salvariu blizu Turoia jn dirkač Gariglio h krstu svojega sina povabil celo vrsto športnih prijateljev in v slovesnem sprevodu dal novorojenca peljati h krstu. Sprevod sta otvorila dva petletna dečka na biciklih. tema je sledila petletna deklica, za njo se je na trikolesnem tandemu peljala babica z novorojencem, za njo pa kakih 80 biciklistov. Sprevod je seveda obudil veliko senzacijo in mnogo smeha.
* (Bčrni kabinet".) V Avstriji imamo sicer zakon, kateri jamči za tajnost poštnih poslatov, a kakor mnogo drugih zakonov, se tudi ta v praksi krši. Nekdaj toli razupiti „Orni kabinet" obstoji menda še vedno. O tem se je prepričal neki delavec v Brnu. Ta delavec dobiva v zapečatenih paketih neke strokovne liste, d* jih deli mej tovariše. Ko je v soboto odprl dotični paket, je mej listi našel dve debeli uradni pismi, jeduo naslovljeno na brnsko policijo, drugo na ondotno sodišče Pisaai nista mogli priti v paket drugače, kakor da sta se pomešali mej liste tedaj, ko se je odprl paket in se je pregledovala njegova vsebina.
* (Ples v korist na smrt obsojenemu morilcu) se je vršd te dni v Clevelandu v državi Obio. Ples so priredili obsojenčevi sorodniki. Prodalo se je 600 vstopnic po £ dolarjev. Dohodki so namenjeni za troške za revizijo obravnave eventu-valno za dostojen pogreb.
Darila, i
Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Avgust Nodilo v Dolenjem Logatcu 14 kron 89 vin., nabrane na piru g. Antona in g. Marije Petrovčič iz Broda. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
Dunaj 3. junija. Ministerski predsednik je danes zbornici predložil načrt službeni pra gtnatiki za državne uradnike. Glede načrta o uredbi uradniških plač je zbornica naročila budgetnemu odseku, naj na jesen o tej vladni predlogi poroča tekom 14 dnij.
Dunaj 3. junija. Budgetni odsek je v sinocni seji vzprejel brez premembe vladni predlog državnih posojil v znesku l1/. milijona gld. Ljubljani, ljubljanskim hišnim posestnikom iu deželi kranjski. Klun je predlagal, naj se vračanje posojil razdeli na 40 let. Finančni minister se je izrekel zoper ta predlog, kateri je odsek odklonil.
Dunaj 3. junija. Mladočeški poslanec Adamek je danes predlagal, naj se koj, ko se reši zakon glede lokalnih železnic, začne razprava o zakonskem načrtu glede domovinstva. Zbornica je predlog odklonila. Proti predlogu so glasovali tudi slovenski poslanci. Chlumecky je izjavil, da pride zakon o domovinstvu na jesen nuj prvimi predlogami na vrsto.
Dunaj 3. junija. Cesar se je vrnil iz Budimpešte in vzprejel danes v posebni avdi-jeuciji ministerskega predsednika grofa Badeuija in finančnega ministra dr. Dilinskega.
London 3. junija. Poročila s Krete javljajo, da se ponavljajo grozodejstva. Turki koljejo in pOŠfgaJo po celem otoku. Kristijaui beže v samostane in v konzulate. Kazen že odišlega brodovja 7 ladij je vlada odposlala še 2 ladji pred Kreto.
„Slov. učiteljsko društvo v Ljubljani" je sklenilo pri svojem zadnjem občnem zboru poeta viti svojemu starohti Andreju Praprotniku nagrobni spomenik, na rojstni hiši vzidati spominsko ploAčo in če bode le mogode, napraviti doprsni kip pokojnika.
Ker pa društvo samo nima d*>n*rja, da bi moglo to storiti, etroški bodo pa veliki, obrača se z nadepolno prošnjo do vseh tovarišev, prijateljev, znancev in učencev raujkog*, da bi po uioči pripomogli, da bi hh zgoraj omenjeni sklep mogel uresničiti in tako prvaku sloveuskega učiteljstva tudi primeren spomamk postaviti.
Pokoju kovih zaslug za narod, za vzgojo in »ploh ni treba tu naštevati. Priča so njegove lepe poučne in druge knjiga, premile povsod udomačene Marijine kakor preljubke otroške pesmi in hvaležni spomin, katerega gotovo v«ak njegov učenec v svojem srcu nosi.
Prispevki naj se blagovolijo pošiljati uredništvu „Učit  Tovariša" v Ljubljsni.
V nadeji, da blagi ranjki Še ni pozabljen, pričakuje društvo obilnih darov.
Za odbor „Slov. učit. društva v Ljubljani" dne 3. junija 18UG
Andrej Žumer, Jak Furlan,
predsednik, tajuik.
Cenouo domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega preba\ljenju se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „)ltili orega Seidliti praska", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebnvljenja. Originalna fikatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek VBak dan lekur A. MOLL, c. iu kr. dvorni ralagatelj na DLJNAJI, Tucblauben 9. V lekarnah na dežoli je izrecno zahtevati MOLL ov preparat, Bazuamovan z varnostno znamko in podpisom.    1 (1756-8)
Zavarovalne stvari.
C. kr. priv. zavarovalno društvo
v Trstu.
Iz poslovnega poročila za 57. poslovno leto (1895), katero se je občnemu zboru dnč 30. maja t. 1. predložilo, posnamemo sledeče važnejše točke :
Sekcija zavarovanja na življenje sklenila je leta 1895 zavarovalno glavnico v vrednosti gld. 12,490.729 — in letne rente zt gld. 33.317 —. Zavarovane gotovine bilo je koncem 1. 1895 okroglo
80 milijonov goldinarjev glavnice in goldinarjev 215.428"— letne renio. — Premijskih dohodkov bilo je gld. 3,323.880 — ; izplačanih je bilo pri zavarovanju na smrt in na doživetje gld. 1,62 1 2 7 (J *— ; rszven te svote pa je bilo rezerviranih še goldinarjev 249.800'— za slučajne škode. — Premijska rezerva znaša gld. 19,116.992'— in po odbitku vzvratnih zavarovanj čisto gld. 17,737.264'—.
Premijskih dohodkov v oddelku zavarovanje proti elementarnim nezgodam (požarom in poškodbam pri prevožnji) bilo je gld. 7,259.822'—; vzvratna zavarovanja so veljala gld. 3,370.720—; za škode izplačala se je — od-števŠi vzvratno zavarovalne deleže — svota goldinarjev 2,342 871.— ; rezerva v pokritje škod znaša čisto gld. 350 240 —.
Za odpise pri nepremičninah določila se je svota gld. 100 000"—; za razpoložno rezervo sekcije zavarovanje na življene pa se je obrnila tudi svota gld, 100 000—. Za vsako delnico določila in izplačala se je svota gld. 70'—.
R-zerve znašajo sedaj gld. 22,864.729—, od teh gld. 19,728 74G"— premijske rezerve (in sicer čiste, t. j. po odbitku deleža za vzvratna ztvarova-nja), gld. 2,622.102'— pridobitne rezerve in goldinarjev 513 881"— rezerve za kurzne razlike.
Glavni zastopnik za Kranjsko
je gospod (2492)
Ivan Perdan
predsednik trgovske in obrtne zbornice, deželni poslanec, posestnik in veletržeo v Ljubljani
ZD-uurs-a^olca, borza
dne* 3 junija 1896.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 35 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 „ 30 „
Avstrijska zlata renta....... 122 , 60 ,
Avstrijska kronska renta 4° 0..... 101 , '20 ,
Ogeiska zlata renta 4°/,....... 122 „ 50 *
Ogerska kronska renta 4°/«..... 98 „ 80 ,
AvBtro-ogerske bančne clclu.ee     .... 971 , — „
Kreditno delnice......... 347 „ 75 ,
London vista.   ,   , ....... 119 . 95 a
Nemški drž. bankovci j.a 100 mark    .   . 58 3 721/. a
20 mark............ 11 , 74 „
20 frankov........... 9,6? t»
italijanski bankovci........ 14 n 50 ,
C. kr, cekini ......... 6 , 65 „
Duš 2. junija 1896.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. L48 gld. 60 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po IO0 gld..   . 192 „ — ,
Dunava rog. srečke B#/0 po 100 gld.    .   . 126 „ — ,
Zoralj. obč. avatr. 4','a°,0 zlati zast. lista    . — , — „
Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , 50 „
Ljubljanske Brečkc......... 22 , 75 .
Rudolfove srečke po 10 gld...... 24 „ — w
Akcije anglo-avetr. banke po 200 gld. .   . 153 „ 75 „
Tramway-društ. velj. 170 gid. a. v.   .   .   . 472   „ — ,
Papirnati rubelj......... 1 . 27' , ,
3
Bratje Sokoli!
JDatnes tt sredo 3. junija,
„jouivfixe"
na galeriji nove telovadnice
pri kxterem sodelujejo iz posebne prijaznosti U H. Beniaek kapelnik. R. In o man režiser
D Podgrajaiil, Igralec .Dna društva" ter oktet slav.
pevakega društva ..Slavec '. Vzpored: 1.) „Sokolska", zložil in svira na glasoviru g. H. Beniiekl 2.\ 4.) In *S) oktet al. pev. dr. „Slavec"; .1.) »Plakete?, kom. solo-prizor s petjem, izvaja p. Pod-grajski; 5) .Različni k ur a k t e r j i", livajs g. R I neman; 6.1 In 9.) Glasovir, ^ H. Renisek; 7. „Politi-k ar j u", kom. prizor s petjem, izdajata ^-i R I ne man in F r. Perdan; 10.) »Parodija f r a n cos k e ga e s k a mote rja in njegovega sluge*, izvajata gj.\ R. lneman iu P o d g raj s k i.
Zadetek ob 9. url sveder.
Raznovrsten vzpored iu prijazno sodelovanje omenjenih gospodov je porok za živahen večer, h kateremu Vas vabita v prav obilnem številu reditelja
Fr. Perdan. Joe Rebek.
IZ   KP" -c 4 £ is *-.«:,, i   llSt it.
I«\r*iru«- nit f»U«-»ltuttvcie tlrnel*«*. V kon-knrzno maso Jerneja lloitr. a spadajoče premičnine, speee-rijsko blagO i» fttacunska oprava, cenjene 1601 gld. 18 kr. dne 12. junija v Ljubljani.
Matije in Marije  Bučar posestvo v Smolini vasi, cenjeno 1651 gld. iu 600 gld., dne   12. junija (,ponovljeno v Novemincstu.
Antonije Vidmar zemljica v Kovku, cenjena 890 gld , dne 12. junija in 10. julija v Vipavi.
Franceta in Janeza Peterlina posestvo v Kosezah, cenjeno 1565 gld , dne 12. junija in   18, julija v Ljubljani.
Antona Sterleta posestvo v Iski vasi, cenjeno 7015 gld., dne 13. junija in 13 julija v Ljubljani.
Lorenca Broliha p iceatfO v Lahovčah, cenjeno BOO gld. m 40 gld , dne 13. junija in 14. julija v Kamniku.
Ufiiirli BQ V I>jul>Sjaiil:
Dne 31. maja: Marija Rožič, posegtnikova hči, 7 mesecev, Crna vas it. 13, boajaat. — Piano Oblak, oanjarekega pomočnika sin, 7 let, Sv. 1'etra eesta 6t. 70, vnetje možganska inrcne. — Adolf Major, zlat oklepa sin, Iti mesecev, Vožarski pot fit. 6, vuetje sapnika. — Anton Nteruisa, kro-jačov sin, 14 dnij, Truovski pristan 6t. *, oslabljenje.
Dnu 1. junija: Gisela Jenko, postnega Hluge hči, 2 leti, Opekarska cesta st. 64, božjast. — Lnopoldiua lluhjan, delavčeva hči, 31/, leta, Opekarska cesta 6t. 31. hronehitis.
Meteorologično poročilo.
I	Cas opa-aovanja	Slauje barometra v mm.	Temperatura v 'C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
2. 8. »	9. zvečer 7. zjutraj 2, popol.	735 1 766*4 734 8	15 4 11-8 19 0	ur. zahod b). vzhod sr. j '.ah.	jasno skoro jas. oblačno	0 0
Potite^a srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naSt preljubljcna soproga, oziroma mati. sestra iu teta, g.ispa
Frančiška Petrič roj. Geiger
pomož. (uradnika soproga
pO dolgi in mučni bolezni, previđena b sv, zakramenti za umirajoče, danes ob "/,3. uri popoludne, v 4o. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala.
P»igreh bode dne .">. junija ob 6. uri popoludne iz deželne bolnu e. (^487)
V Ljubljani, dne 1. junija 1896«
Ivan Petrič, soprog. — Julij, Slava, otroka. — Dr. Ivan Geiger, brat. ■— Lina, Ivanka Geiger, Zofija Vanlo roj, Geiger, sestre. — Ferdinand Vanlo svak
Mesto vsace^ra posebnega oznanila.
Najlažje prebavljiva itaiej \stdi arieae- in železo-
dr/.er li m    rh voda.
Samo-razpoši-I jatev
elezodrieča
mineralna voda
,    "SREBRENICA v BOSNI.
vso zemljo
HENRIK   IVI A T T O INI I
Tucblauben 14 — 16   DUNAJ   Maximilianstrasse 5
\Vildpretmarkt 5. (9266—4) Karlovi ?ari. Praamikad. — ^lattoui in VVille. Hudimpesia.
Srednja včerajšnja Ump ra' ura   Ml,   za 02" nad normalom.
C. \\. glacno ravnateljstvo avstr. flrž. železnic. Izvod \l voznega reda
veljavnega cd. 1, j-a-z^ija 1G9S.
HaMtOpao omoujnil prihajalui iu uilli«J»lul ćui i<Kii»ueul to v fcrtMliij«•<• tr<>|>klt«'iu c-amu (lVUi>-126) 0«llio<l   I«   l.hi!''|ioir (ju*, kol.).
l>li 19 uri f> 11 i i ti po noči (nnlitii vlak ▼ Trliii, 1'ontalirl, Hf>ljak, Col.ivco, h'r»!iinnfn»t», l.;u'iM", «ft. >ul.-tli»l v Auiaon, Iictil, linmnilmi, Soliiu^rail, LiPiol-OaHtmii, /nll nt i'ii'ru, tnOBMlt, M>>>r. I.me, liiiuaj vi» Aiimtelttiit   — (iti ti uri 18 nun  iiutmi iiiasniil vlak v Kurvu'. Noto BMttO,
— »tU 7 uri In min n«.■lun vlak v Triu*. 1'nntaln'l, llaljak, OuOVM, Kran-UnifttB, l.julmo, Dunaj Sitlttlial t Molnuitrail, Slrjr, liinc, HuJoJatIm, 1'1/piii, Marijin« vare, llfli, Kr»u»nv« »«r«, Karlnvo Tare, 1'rago, l.i|<ako 5m Aiimtftliiii in Outiaj. — Ob 1 "J uri M miti liopoluiliic uiaAaul vlak t KmTur, RoVO maštu - - (III II. uri tu min ilii|nihiilii<i iia.ilun vlak v 1 rtu/, !\mlnln>l, ll«l,iak, l't'Kivfc, Kranzi'iiifeatft, Ijjuljiiu, Sclztlial, Huuij. — Ob i uri |>ii|i<>lu,in«< omilili vlak v Triu.. I :<■ I jak. t tal ovsu l.jul.n.i. , Snli-tlial v 8oluO|{rail, l.i>ml-t • «st>>in, /ril tia jAiaru, liioinuat, Krn^niic. ('urili, Opiiovu. I'arir, Mi'vr, I.iiu', «i m u lnioii, laclil, UuilojA vios, 1'laeuj, Mari.urio »-li.-. 111-1', I- i »n. »•■ »m*, kil.- »e »»!••. I'ia.fo. I. il »k o, lliuiuj v.a atattmi   -    < ili fl. uri Si) nun   ivi'.ir mrlaiii vlak v Kočevje, Novo meno
— i Hi 7 uri 44 umi. ivsćrr oioluu vlak v Iieiuu-Blad. — Vrhu toga ob 6. uri Sli nun   |iopoluilue vntko nailoljo lit |>r«xuik v Lut04)-llleil.
I*rlli4»«l v   I. i al« 11 n ii4i   juž. kol.).
(Hi '■ uri U min anitia..) oaoliui vlak a Dunaja via Amatattnu, HiiliiOKraila, Hr«kii-n.», I luin.uala,  /pila lin juifru,   Ijf miI-U**|iiiiia, 1.
ju, i i Miun.li-iia, Ma, Auiaoaa, Iouhna, ('ulovi a, lloljaka, Franrpin-faal», Trbiia. — Oh W uri t.iulr.ij oaolml vlak ia l.ntc-Hloda — Oh rt. uri Iv tuni Kjutraj niataiii vlak ta Kočevja, NoVOtJi, uipvta. — Oh II. uri J> ■ inu dtmoladai OfOltlll vlak a lluunj« via Aimtfttteu, ut-ruj,, Praatl, 1'rauriivili varuv, Karlovih var.iv, llalia, Marijinih varov, 1'lruja, llutleja-ii. . Soliti i£ ra il a, l.mca, Stevra, l-*i ./a, i n- u •-1 », (' u ,li*. Hi. _•■>!: M, In.-ni.iata, /,ii lla na J*»r ni, l.oii.l-liaatoiua, l.juluia, Calovoa, 1'otitahla, Trhiaa.
— in  a. uri .HJ ni i 11. ]i.)|niUi.iue   tn»aaiu   vlak la Korevja,   Nova«a inrata.
— Oli 4. uri fi.'. miti. |i.ioolinliin oaolml vlak a Dunaja, lijuhiia, Salctliala, llaljaka, l'olovi-a, Kran/piitfotli«, 1'outahla, 1'rlnaa — Ob m uri S. nun. avi.cnr tuntaiil vlak ia Kočevju, Novoga itivala — (Mi 9. uri 4 miti zvečer omluii vlak a Dunaja, proku Atutlottetia, ia l.i|>aijo, i'i Kiauoovih varov, Karlovih varov, llcha, Marijinih vatuv, 1'lriija, Hinlrji.no, Solnoifrmla, l.jiilnia, lleljaka, Oluvoa, l'.nital.la. Trhiza. — Vrhu toga oh 10 mi Ji mm. »veonr vtako nrilrljo ni pratnik ia I,o«oc-ltle<l».
C>«lli«t4l tm BjiiM i mi«- (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri a.i min zjutriaj, oh 3. uri :> min. |io|iolinlii<>, oh U. url .'.n miti. r »f. .-r, uh 10. uri fjfl min. avečur. O .-»h .n..i vlak la ob ueileljali In ].r,«*nikiti I
I*rlli4»4l v I. Ju lil j :im> (drž. kol.) iz Kamnika.
Ob fl. uri fin min. ziutraj, ob M. uri Ki tuiit. do|ioliuluu, oh ti. url 80 min. Bvooar, ol> V uri (A nun. ircuir. (1'otloiiiiji vlak le oh uo.i-ljah Iu priuiiikili )
Učenca
14 do 15 let etare^a, zmožnega slovenskeoa iu nekoliko tudi nemškega jeziku, ki je zanesljiv i u poštenih stari&ev ter v računstvu dobro podkovan, vzaniom takoj v svojo trgovino z mešanim blagom.
(9476—4.) v Cerknlol pri Rakeku.
0633
Poštna ekspeditorica
z dobrimi Hpričevali, zmožna telegrafiranja, želi Rvoje sedanje mesto premeniti. — Ponudbe pod šifro Z. Z. npravništvu „Slov. Naroda". (2480—2)
Lepo stanovanje
s 4 sobami  in pritiklinatni »«1<1m n«>  n I. »vkohIoiu
V   II.    iiikIsI rop ju    lilso    ktiiuiioNcliii    Vo<llllka V
Kolodvorskih nlfean si. al. (2451—3)
Skladišče
(magacin), ki je tudi za delavnim jako pripravno, me o«3,!a v 14nt« ji dolini št. li. Ondu je tudi
m t oz I Landauer I in 1 Broom
|»<» u i/. Eii  ct- u l  mi produj. (2475—3)
nase deželo je priroda dala lepo a tudi jako obtut.no polt, in v istini skrajno vremenske raunare, hnd mraz in prevroči fačv^  solnčni žarki, prouarocajo ogoreloet, i*az-^.y)s»v     Ko        pokanje kože, ozebli tiske in vročinske pege. ^»adr^^^V'   i>u se ndpomoro teiiiu  zlo, priporočamo ^^«w-...^A-\ /.a  dnevno  toaleto   crćme   Rix-a, nepri-**■ '     merljiva detnantna neme,  ki je znana in cenjena že čez BO let,
Poudre Pompadourtna in milo Rix-i vo popolnujeta higijeniohi vpliv pasto Pompiđourine, Ti proizvodi doba se v vseh finejlib lekarnah po ghl. 150 iu kjer ne. pa pri generalni razpeoovalnlot A. Rlx-a na Dunaju Prateratraaaa, 1!.• x H o t". Priporoča se previdnost pred mnogobrojuimi ponaredbami. II. (2119—5)
Na prodaj
je iz proste roke \ lCtttfjgoili V llolfri lilii'1 vi*-a-vi»* ni(o\/a ue iiuliajajoru
jednonadstropna hiša
z večjimi iMj.imi in suhimi stanovanji, z dvema pro-dajalnioarna, skladis>"»'in in s štirimi pnlsfr«šli, konjskim in kravjim hlevom, kolu co, kuhinjo za pranj« in z vrtom za sočivje. Poslopje je v najboljšem .stanju in uvrstitev sob zelo primerna, ker se bila lahko po lastniku rahi, kakor tudi v več stanovanj razdeljena v najem da.
Plačilni pogoji so zelo ugodni, ker 23.000 gld. ni hini OHtann.
Natanč-neja pnjairi'a d je gospod Oton Ploj, c kr notar v Gornji Radgoni. (2457 -•;?)
S Stefanija-moderce |
^ elegantne fncone ^
b domače moderce d
III. (\/. rastlinske!;.* svilka) (9054-18)
kerzetaa varovala
ženske m otroške nogovice rj
prodaja po najnižjih conah
S Karol Recknagel. d
24^8
z&mr ,,Si6ai?a".
Za jedno Iecenje Trinkknr) zadostuj o 1 zaboj b 36 litri. Cena .'(3 kron franko od postaje Slavonski-Ssmac. Naslov:  Sldara-nprava, poita Modric (Bosna).
N
•»H
(8
Ki
> •»-»
s
19" Najnovejše
klobuke
za gospode in dečke
lz 3slo"tota.61i3.©
priporoča z velespostovanjem
C. J. HAMANN
Val.
n>
O < O
Glavni ir& it. H.
N a J nižja cena! (rta*n>
Schicht
'ovo
milo
je najboljše za perilo in drugo hišno porabo; združuje nn j višjo pralno moč z največjo milobo ; daje blesteče belo, nedišeče perilo in je posebno pripravno za volnato blago; izbirno je kot ročno (2227)   in kopalno milo za velike in male. (7;
Nikomur ne bode žal, če poskusi.
Dobiva se večinoma v vseh prodaj»Inirah na drobno.
Brozov balzaisi.
Že Ham rastlinski Bok, kateri teče iz brezo, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka man kot najizvrstnejse lepotilo; • ko se pa ta snk po predpisu iiumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadubi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer i njim obraz ali drugi deli polti, loeijjo mr- ie> drugI «!««• uc-innlnf luaklae «»1 polil, ki ponUie valed tega elato krU la ■*»■».
Ta balzam zgladi na ohrazu nastale gube in ko-zAve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj nagio pege, žolLavost, ogerce, noHiio rudečico, aajedce in druga nennoino&ti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50.
l>r. 1 ridcriLu Ijeiiirjcl-A
BENZOE-MILO.
Najmilejso in najdobrodejnejse milo, za kn-žo nalašč pripravljeno, 1 komad HO kr.       (1819—1\)
Dobiva se v LJubljani  v 171». pl. Trukoe«j>ja
lekarni  in v v»eh  večjih lekarnah. — Postna naročila vzpi-ejema W. Henn, Unuu), X.
Svarilo!
Podpisana svarim s tem vsakogar, da mojemu možu Jožefu IVrjaiiei^-ii d.i kaj na upanje, ker on nima ničesar na mojem premoženju in jaz nisem plačnica zanj ; tudi nima on nobeno pravice kaj prodati in bi bila vsaka kupčija ž njim neveljavna, ker m. j mož ni gospodar mojega premoženja niti premakljivega niti nepremakljivega.
(2191)
Uršula Ferjančič na Slapu pri Vipavi h. št. 78.
Zidarsko opeko
prodaja. ■ (248«)
Konrad Stockinger
Rimska cesta ćt. 15.
odpravi v 7 dneh popolnoma (2311-11)
dr. € iirlstoll'-t* izborni, neškodljivi ^
jedino Kotofo učinkujoče sredstvo proti  pegam in fy
za olepdsnje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvir- k «         nih steklenicah po 80 nove. ima na prodaj
^   Joh. >l»iv»--|u   IrUiii-nit *v I jI i i t > 1 |.v nI. ^
RONCEGNO
najmočnejša naravna  arsen In železo sodržujoča mineralna voda
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet in uporabljiv;! po zdravniškem predpisu pri aneauljl, kloroitl, piiltnih, tii«'iill» In ieimklli b«»leaulli, iinilurijl itd.
Pitno zdravljenje uporablja ee skozi celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah.
Južno Tirolsko
postaja val« Miig»*iiMk4 železnic«
Kopališče Boncegno
ll \ ure oddaljeno od Tridenta, uilnendna , blnliiii. (tarna kop«l|, |>«»|»olno ■«lravl.i«n|« * »trala vodo. * t r-Ulroterv.pl )M.  manažii, a«liiw\i i iim ::iniiiiih(l i,
Visma nad morjem 5'<.r) metrov, prekrasna leg«* , zaščitena od vetrov, di£eč, Bnh zrak, brei vsega prahu, stalna tempi ni t ura 18 do 22 stopinj, /.oln*** lil •.««■> prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled da dolomite, 2<><> sob /.i tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviski nalon. Povsod električna razsvetljava, zdravifika'godba, lavvn-tennis 8"nčnata izprehajsliiča. lepi izleti. 8ezona maj - oktober. Prospekte in pojasnila daje k«»|»iallAeuu ravaaut^ljmM ■ v lioncegno. (2337—1>
Moške srajce
naj finoj o narejene
oTramikce, maašeie, kilras
naj bolj či fabrikat
najnovejše kravate
nogovice, j opice, perilo ziL turiste
II. priporoča najoenojo (906*4-18)
Karol Recknagel.
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč).
Mnogo preskusf.no oMveitr«nluo in oUr^'pčf v»*liio Nrednltu po teiUHi ur. IHirih. i' .»(11 i 11 |e/ul» itd. — Najbolje bo je obnese! pri vseh vuanjih boleznih, kakor, prolimi, r»*»uiHtU<n*>iu «>lr|>ii«*n}ii, *vlt|ii in prt'to^u«ii)u Ali itd.
t 4'HtM   » tf.\/t-ff tt »   f     t(tl.   ■* > ki'.
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konjih, K°v**dlli, ovcah,  |»r«f»t<lli  itd., ee  uretjo  |eHtt«   če  r»ii»i»«»   |tr*-l>M\ IJa*|o, izvrstno v.. i (>\,il ii. i sredstvo pr«>tl U n/it 1 m liulesuliu.
41'mu tavitiiu 4.i kr; (1224—70.
Premovano. Mnogobrojna pismena priznanja.
Dobiva ate v VMk! li'karul. 4-lavua ihIukm pri (vdlueiu lad«*lovat«l|u
IC- "TTv^olf-iJL, lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Paai naj se na varatveno znamko. — HaspiiAHJa no vsak dan po poatl.
3ta.rosla.vrio žvepleno kopališče na, 1 Irvnlshfiii
žSkaVaraždinske toplicegaf
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec).
Analiza po dvornem Hvetniku profetotja dr. [<ndwigu 1. 1*94. 5HU i\ vro<' vrel«-«1, tv«*pl)enu niahofje, nedosegljivo v svojem delovanju pri imIAUmiI Mkriilul in koNOnlal * el«>iiklh. kolraittli v »kIHUi in «•! r,»iM>n | u p<» vneti«! in mlomljenju konti. pr«»lliiu, aive.iili l»«»|eBiilti, imiemili v k«»lkl i. t. d., tenNhlh huleanlh, poltMtli in l»|nlli boleaulll. Uronlčnih ltoleaulk oblatil* me Ii urnem kulnru, Nkr<»l'«*l|iilli, »tui: IriM b«»leE*ti. kovnih  dlskraal|ab,  n.  pr. zastrnpljonju  po živem srebru  ali Bvincu  i t. d
DifvkA m'šVmm vIlanlA P" »»oleanlli v šrelu. na |abolkn. prsili, |elrlli. 1 11 ml   /iUrd> IJl IIJl   jf k«.|od«u iu v erotik, pri ala«l  /.Hi i. t. d. i. t. d.
Elektrika. — Masaža.
Xdravlllae«> a vaena koittfort«»m, celo leto odprto t sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrason velik park, lepi nasadi, lepi izleti. N1«*Jiim *«lr«»iAk» ^>ill)ii. katero oMkrbn|o 94 Iu kr. peAjMtlk MerKlJ Alekaandroii«, veliki kuei ruski, Al. lOI.   Plesne zabave, kuiicerti i. t. d. (220D—7
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi ho na razpolago posebni voBovi in ue je earadi iatih bral obrniti na oskrbnistvo kopalifiča.
Zdravnilka pojasnila daje kopališki zdravnik «lr. A. liOtiaklno. — Prospekte iu brofiure razpošilja aaatonj in poštnino prosto OSkrbnifttVO kupališta.
^aVMHaMaVmaaaaVHHn
^382
D1^^D
Kdor ljubi BVoje zdravje, ta naj kupi
,Jliria'-kolo
ki je jedino na svetu previđeno s slovensko zaščitno tovarniško znamko in koje izdelujeta in prodajata
Saiiuffr 4& IJeltleva
m>       v Gorici (G-orz)
Iliriau-kolo I. vrste gld. 200" —, TI. vrste 175-—, III. vrste ali takozvano „Lucifer "-kolo" gld. 11750. Imata zastop dvokoles „Swit't" iz proslule orožarno v Steyru, potem zalogo vsakovrstnih šivalnih strojev, pušk, samokresov, streljiva i. t. d.   Popravljata šivalne Btrojo in dvokoleaa. (8414—6)
po sledeči ceni
i
ti 4 f
i 1
Bubenska tovarna za stroje |
železna in kovinska livarna |
Berthold Kraus|
Dunaja 3/2 Lovvengassc 3 h
ponuja svoje ^ lastno    sloveče r, i zdel ko M
orodja in stro- i.
jov za polje- J*
rielstvo.kme \*
tijstvo,vinar- £
stvo, trombe «r
in vozovo. 1
Spretni solidni mnui opni k | v pokrajinah \/
8e iščejo. (1865—9) $
**&'***8S,*S?'i&     ^3*     13? »
Lepo stanovanje
se takoj odda.
(21HI—2)
Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda".
Čudovito po ceni se kupi
Ker moramo opustiti svojo podružnice in veliko zalogo blaga, ko smo ustavili svoje veliko tovarne, oddamo zar: di toga 40 lepih, dobrih in jako koristnih stvarij po taki slepi  ceni,  o kakeršni  se še ni  nikdar slišilo, za
2 gld. 10 kr., in sicer: (2137-3)
1 elegantno pozlačena ura, ki točno gre, za kar so jamči 4 leta, 1 elegantno pozlačena zlata verižica, ki se jako težko loči od pristno zlate, ker jo jako lepo narejena, G dvo-jnofinih žepnih robcev, l jako lepo žepno zrcalo l fino brušenim steklom, 1 prekrasno pristno svilena kravata najnovejšo fazone, 1 jako fina kravatna igla l umetnim briijantom, 1 prekrasni častniški usnjeni portoinonaic iz jak.> finega usnja,
3 jako fini prsni gumbi (Semiset) od imitovauega zlata z umetnimi bri ljutit i, 2 jako lepa manšetna gumba od imltOVOnega zlata z mehanično pateutovanim zaklepom, 1 jako elegantna ženska brofina igla, 1 fini smodkovn k, 1 fini ustnik za smod-čico, 10 finih angleških pismenih papirjev in 10 finih angle-šk h pismenih zavitkov.
Vseh teh 40 jako lepih si v ari j v kape z uro vred velja samo 2 gld. 10 kr. Iz razprodaje prodajamo tudi fine ako elegantne pristno srebrne žepno ure, ki jako točno gredo, za kar jamčimo štiri leta, z jako lepo v ognju fino pozlačeno urno verižico z lepim privc.kom vred samo po 3 gld. Ta srebrna ura /. gori omenjenimi jako lepimi 89 stvarmi velja samo 8 tfld. 60 kr. Ihti naj se naročiti, kolikor le mogoče, ker se zaloga hitro razproda, in se nikdar več no ponudi v življenju tako ugodna prilika.   Razpošilja proti povzetju
krakovska urna osrednja razpošiljalnica
E\ Windisch
V Kruhovem,  V cika Josolowicza cesta it. 10 C.
Nil.   Ne ugajaj ode blago se takoj nazaj vzame.
Spreten trgovski pomočnik
Slovenec, krepke postave in dobro izurjen v manufakturni ter špecerijski stroki, vzprejme 86 tako v večjo trgovino mešanega blaga na deželi.
Ponudbe pod Hitro S. K. poste restante Ilirska Bistrica. (248G-1)
ki je z dobrim vspehom dovršil ljudsko šolo, priden in pošteu, se vzprejiHB v prodajalaico z mešanim blagom na deželi kot učanec pod dobrimi pogoji; prednost ima tak, ki je že kaj temu privajen. (3486—9)
s
l;
-0^
am Ljudevit Borovnik (19)
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem Z
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih  |>u*ek ®
za lo.ee in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi prtMlcluJ«> stare Bamok resnice, vsprejema vsakovrstna jmpr.nii i in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr prosknše Jahiici in od mene preskušenc. — Iluctra^aci coniki zastonj. •
5oft^f*-.}.-e9eea«j«eoMeM«vv:a»i«m»iiio
O
bo
! Pri nizki ceni!
lajfečja izbira iz najboljšega Tir
tisti I 3O0/o ceneje
■ J kravat, srajc«;
modrcev, nogovic, rokovic jj g
o rt
•9
o
n
o
pu
(2177-3)  B P -v. % (*q
Ljubljana, Sv. Petra cesta.
■ ~";^41
li
i " aun
D šojam si naznaniti, da sem svojo ma*>3a>sjuKaLSa&o clelri.-"-ri.lc —  tedaj   nrsdil  tttdi   sa rasn:-k ,-.«■.„,, pM  VTStno pojpra,-vl;ctn.^e kolos bi-
•* ciklov),   [stotako Imam vedno v zalogi
I ko>esa (bieikle)
%§i>v~ ^~w£$~^:i   .-'Lj      najnovejšo toi najboljše vrste
I
najnovejšo ter najboljši po najnižjih cenah
ter poskrhnjem na posebni« željo zajedno tudi
II  raspscavsnjs ze rabljenih- ;i se dobro (diranjenih koles
Velcspoštovaje (2.132—10)
E"raxi Kaiscr, puška;- v Ljubljani,
|-j ^ ^ č -el cn'curc'ovc vilice št. <3. ^|
Ri
I
A
t!
.v
AnatherSnova ustna voda
<lt*. .1. <w. Popp*0| c in kr. dvornega zobozdravnika, je žo 59 let najlzka-iencj&e ln priznano najboljše sredstvo ea ohranjenja zob ln nit. Steklenica po Tni covd., 1 kUI. in 1 f^ltl. 40 novč., kakor tudi zobni pmšek po tJ'5 novf. A.nutherinova zobna pasta v pušicah po Ti novč. in v zavojih po 3"> novč., zob IS plomb.* po 1 tfld., zelišuo milo po 80 nove. Dobiva se v vseh lekarnah, dro^erijah in linih prodaj al nicah, kakor tudi v glavni zalogi: Dunaj, Vlit. Langegasss 43. (2196—9)
Šf^v. 533.
(8490—1)
i
H aravno dobro vino
shlsl p>rocLa-3-
Kr. kmetijska in gozdarska šola v Križevcu na Hrvatskem ima na prodnj
159 hektolitrov dobrega belega vina
iz lastnih vinogradov od lefa 1892, 1893, 1894 in 1895 po primernih
c enab.
Kujici morejo d »biti uzorco brezplačno in franko od podpisanega ravnateljstva.
kr. gospodarskog i šumarskog učilišta u Kriievcill
(postnja oger drž. žel na progi Zagreb Zakanyi
Btev. 3005 l. 1896.
1446—8)
Morsko koDaliŠče v Novem
(Hrvatsko Primorje)
46
traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samokoinice, % cinkasto in pocinkano ploščevino, M I vsakovrstna kovanja za okna in vrata, m
sploh vse, kar se pri Nfavlu&St potrebuje m priporoča po zelo znižanih conah V/
%   Andr. Druškovič g
trgovec z železnino (2173-10) A
v Lijiil>ljti,ssi, im CilnviHMii t.i-izit »it. IO. ni
BVSno, otvarja se duć 1. Juutja.   Sezona traja do konoa oktobra.
Kopališče je pri. 11.111 1 kot najboljši radi svu,e plitkosti za malo iu o.lraile ter radi pe.tkovitih tal in čihtosti norjk,
Cene za kopanje iznaš.\jo in to:
Abonementi za colo kopališč ni sezono:
n) za jedno osobo.................3 ghl. — kr.
t>) r.a dve osobe.................6   „   — ,
c) za tri osobe..................7„   — n
<l) za štiri osobe in vefl...............10   „   — „
Aboncntna karta velja samo za dotično osobo ali obitelj dotičnoga.
Blok karte:
u) 80 kart za cono................2 gld. 60 kr.
/') 50 kart za ceno................3   „   : O .
Pri blokih niti pri abonentih ni porih* uracunjeno. Pojedino kopanje stane 10 kr. — Za perilo ali katerikoli dol istega plača bo vsak pot kadar ae rabi 1(J kr.
0:; doktorji lecništva bnv. izjeme .S" predi za BVojo osobo in za svojo obitelj pLičauja kopališ^nib pristojtiin. — (i istiln je dovulj na razpulaganjo z izvibtuiiui kuhinjami ter je v istih priprava po Želji za vse stanove na izber in po zmernih cenah. — Stanovanja je dobiti v gostilnah kakor tudi v privatnih hišah počunši ud .ri0 kr. dalje, z o/.uom na število postelj, položaj stanovanja itd. — Komunikacijo so jako ugodue. Parobrod vo/.i vsak «lan dvakrat iz Heke in to: zjutraj ob H. uri 45 min, popoludun ob 1. uri 30 min., a ob torkih še tretji ob 5. uri zjutraj; i* Sonja pa vsaki dan ob 5. uri zjutraj. — Bližnja železuiškn postaja Plase nddaljena je 3 ure vožnje z vozom, ki so mora prej naročiti. — Druga razjašnjenja in navodila daje
občinsko poglavarstvo kot kopališčna uprava v Novem
dne 10. maja 1
Upravitelj občine:
FotočnjsOc.
OOOOOOI
/CfcSI
(mmi
' J
TiiiiiMifrjiii Tiin «■ "mi«
"I Z najraznovrstnejšimi, Htfir£lkr»t ris* (lan svežimi, ukusnimi,
zdravimi in slastnimi, v
slaščičarski m pekovski obrt
ipadajoditpJ izdelki postreza točno tvrdka
Jakob iS.a Is.iI=k
Sf;«rl trff it« 91. (1784J Tu je dobiti vnuk dan dcinaio potvico, vseli vret lacr-\a.lx XXa\ ■vagro,   riteri.  icr\a.lx in prepečenec CVanille-Z-wle"taack).
— i ——
aifl<aatnftaniuntAAai»>«i>aMfl1>
a
g Ljubljana, Židovske ulice št 4.
Velika zaloga obuval i1742)
«3 lastnega izdelka v.a dmut*, gospode in otrok« jo vedno v* iabero. VnakciAiiM naročila 'ivifiujejo so točno in po nizki ceni. Vso uiere se »hranju-jejo in iazuniiit-nujejo. Pri 7.unai»jdi naročilih blagovoli naj ne vzorec v poslati,
sTWWWWWWWFWWW¥WFW*WWWWWWWWwC
Kavarna I. Lekan
(„Pri Virantu") na. Sv. Jakoba trg-ui.
nj       Podpisancc se priporočani si. obein-™ stvu /a obilen obisk mojo kavarno ter zagotavljani dobre  pijače  ter točno postrežbo. ,
/ volespoStovunjcm
i vi« 11 Ujele««11,
(1727) kavarnar.
LrBJsrgrBjarajsigJsrEgrp? rat
J. Kunčič
naznanja gg. gostilničarjem in p. n. občinstvu, da se je ps*Oa*elll s svojo
izdelovalnico soda-vode
v lastno hišo
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 49
ter so priporoča za daljna naročila z opomnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji j&T  lil i|nI i v L4OMOt1.ll rabi vodo iz tcito-
(173f> čega studenca nad cesto pri Medu.
šv&fT' Zunanja naročila se točno izvrše.
Proj J. Zor
Alojzij Erjavec
Prej
J. Zor
(1788) čevljarski mojster '■ v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 I
$ priporoča ^c prečaat, duhovščini in slav. %
pl občinstvu za ob-1no narućevanje   r zno-^} vrst n ili eliii v ti K katera izvn.nje ceno, y
I polteno in iz zanesljivo trpesnega Danja m
et) od najfinejše do najpivprostejse  oblike. L Mero se shranjujejo. Vnanjiin na; očitom p naj se blagovoljno pridene \zoreč. j)
'.' *.»'.»»>».»».»'.»»»*.»*>«.*MEMOMCk»»#»*w»*w»<»
Fr. Kaiser S
j.«
puškar v Ljubljani, H
Selinliiir^ove ulifc if. 6 kj.. ;'J
Sc
firiporoča svojo veliko zalogo orožja za »'* 07 in osebno Varnost, stroliiva in potreb- H šcin za lovce. Specijalitete v ekspresnih 8 H puškah in ptičaricah, ki jih sani iederojam. H
H Popravki so izvršujejo v moji delavnici I. •.lc.5*.»*.»*>'>*>*>o*>*.»*>^">*.'»».*«.»*.»« «*k*»*»»w» (wia
..v je-*, ju .iv.     ^Utw ji -v /k i* a
i IVAN1 USAlf J>
4 Ijnbljann. Gradlaoe st S, Igriške ulice si. 3 ^ 4 priporočata p. n. č.ant. obrinstvu SVOJO ^ ^ vel ko salogo rsakovrttulb ^
i pečij in glinastih snovij £
a Kakor tn.ti ^ * « a _ j t. _ i i____ r
ii
Albert Robida M. Ućak
llZ^l J- Slavko Gartner „r?c0«°2
v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici
so pi i poroča
i^za naročevanje različnih vrst oblek
(17.iti) zagotavljajo točno izvržbo.
Različne uzoroe blaga, ima na razpolago in uzoroo dostavlja tudi na zabtmanie na dom. — Ker liče ie mali dob ček pri nizkih cenah, so nadeja, da mu bi do obila naročila omočila  v tam zahtevam če. naročnikov ustrezati.
M
M ti
a
i.
c«* I.
Iglil. <<Htno stane pri meni Bn niotlr«ie ■:h pere tli (!• ctlor-iii i« trni z«' ) iz najboljšega bi« ga solidno n<rejen Ne zimu nojih kot sajc^!'či znanih n;":-drOCeV ■ onimi, ko jih tukajin.i m:za-ji necciclncma izvršene ponnjaio ftltttnlcc ' it 17 — ,'JO uld J divani, oto-tnii"i, garniture in vsa tapetniška dela (17;>7) po najnižji ceni.
Največja zaloga
elegantnih in m>-čn:h
otročjih vozičkov
od ti gld. naprej do '-'."i gld
Prej M. Uoak
v Ljubljani, Rožne ulice št 5
izvršuje po najnižjih cenah
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in <ma tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na dežei so vzprejemajo ob vsakem času. — Naročajo ue dela lahko tudi pismenim potom.        (17-tH)
5 Ljiililjana, Piančiškaiiske ulice 4.
5   Pleskarska mojstra c. kr. driavne in f c. kr. priv. južne želoznice.
F Slikarja napisov,
^    gtavbimka in pohistTena ploskarja. S Tovarna  za oljnate barve, lak f in pokosi. (1714)
r Zaloga oritfl«i»tln«>KH ki«rli«»1ine|n.
1   Maš oba za konjska kopita in usnje.
IVI ehanik
li<l745) Ivan Škeri
j: Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani
H AlVttltl€9   Htroje   iu vol«x?l-*3 i>o<l«"> ter se priporoča p. n. občinstvu za izvrševanje v njegovo stroko ■padajo« čih del in popravkov po najnižjih conah. \ nanju naročila ne b.čii» llvrlpjfja,
štedilnikov
* in vF.h v to stroko ipMdaJočib d. I po L nlah Eh o* nah, < 17.'J0) r
Sr w *p v    xar VVVVVV
: Xvq^n3ci Vozil
v lo<liii»lti it« :i
priporoča p  n. občinstvu, zlasti gg. po sestnikom konj 111 vo ov, svojo
kovaško ah?t
izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, pos. l.no priporo'a gg bi.šnni posestnikom
vozi xa. stavbo
ter iaiin'i za dobro delo in točno potrožbo.
G. T6niij.es
v LJubljani
Tovarna za itrojo, telezo ln kovlno-llvnloa.
I«ili>liij« kol |iuiot>nuit:
vie vrsto atrojov za loaoroznloo ln iaj^o. (1788)
1'rrv/niui.   iil,.   ntpttTS tu mikrlmj.. |»iirit*lro|o In ,14011«' M iinjlmljii 11'atnvi, ■lucKjiui liirliiii«< m iIihi  killi hii
aaaamr
I"Uiiiii l|eno IflH IHI7,
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Izubijana, Turjaikl trg it. 7 it Oospodake nlloe (Knoiji dvoreo).
Ljubljana, Iliisiaj^Sati rrsltt si. flJJ.
TcTarn5ška zalc/ra
šivalnih strojev
in velocipedov. (( ^•■"JINA
Ceniki zastonj in franko.
r HENRIK KENDAl
v Ljubljani. Naj bogu tejia
zalogu za divilje. aW___J
I74rt)
'iffittiitUfli i.
Anton Pr<
Sv. Petra cesta št, 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16
priporoča svo^o veliko zalogo
gotovih oblek za gospode iu dečke, jopic i 11 plašče v za gospe, nepre-močljivili havelokov itd.
, <)l»lohii jto m««i*l sc po najnovejših OSOroih in po najnižjih cenah solidno in najb.treje izgotovljajo. (17JI!*)
] f   Veliko zalogo
(Peiegratn. suknenih ostankov
prcc5l£xr^L pod ceirLO.
Kugo !hl«3 Prei skotijo štev. 2.
l^r« 1^ ] )etter
Prva ln naj8tare;ša zaloga
šiiralnili strojev.
Tu sc tmli dobivajo vaakovratnl kmetijski stroji.
Posebno pa jniju ročam svoju izvrstne Hlunto-rr/nlrt' in m I al i I uit«*,  katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (1741) Orslkl zastonj in poštnine prosto.
i   ANTON KOŠIH I
% v IJnblJant, v Kolodvorskih uli- v
• oah št. 39, poleg Jut. kolodvora
+ priporoča svojo
* zalogo i/.vi stnih J |eimeno v r.h \ StrOjC in |#a*< ^ nieiianiHi *a\tl J po nizkih cen kh.
♦ tjftf- Kovčslci ,,en grem'1 gg. trgovcem ♦ J po najnižiih tcvarniahih oanah.    (1747) Z
I s>###o<p####o ♦
(IT-lii,
Igu. Fasching-a vdove ključavničarstvo m
Poljanski nasip št. 8 (Ueichova kila)
pripor«.ca hvojo bogato znloj»o
stcidilnili ognjišč
iiu| priproHl«'jnIIi. Itakor tudi oiijti MrfNlli, i loltO   medjo  sli meuinpom montiranih  za obkl.-olo s peč.nicanii ali kiihliuni  l,opravlJ«"l»* •»» P*'
rini I.   Vnanja naročila so hitro izvrft«
Sv-ojl le svojim!
Kavarna
j. Kramaf
Ljubljana (1™ Dunajska cesta št. 5.
Izilajiitulj in otlgovorni urednik: Joeip NoIIi.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskar netf,