Stanje šolstva v Ijubljanski oblasti. Iz poročila oblastnega šolskega nadzornika F. Lužarja na nadzorniški konferenci v Ljubljani, dne 15. in 16. maja 1929. Zadnja konkrenca nadzornikov je bila. pred tremi leti, dne 9. septembra 1926. Ta* krat se je posebno urcdila razdelit&v učnih ur za posamezne kategorije šol. Današnja konferenca je bila potrebna, ker nam v zad= njih letih zelo manjka neka korporacija, ka* kor je bil prejšnji višji šolski svet, oziroma po srezih, sreski šolski svet, kjer so se raz.ne zadeve kar vsak mesec zborno obravnavale. Osnovno šolstvo sega ghoboko v plasti na» roda, zato ga en sam človek po najboljši volji težko pregkda in pazi, da je zdra^vo. Poleg dnevnega reda so prišli pri konfe« renci ria vrsto vsi predlogi' posamieznih nads zornikov po abecednem redu srezov. Ne« kateri predlogi so bili združeni, ker so bili stavljeni vd več strani. — Poročilo je bik) razdeljeno v dva dela. Prvi del navaja razne tekoče zadeve, drugi del pa obsega posebno navodilo učitelj^em in nadzornikom. Edinstven solski zakon za celo državo pričakujenro1 že od prevrata dalje. Učne na» črte so določevali finančni zakoni. Poslovas nje v uradih je zaradi naših posebnih slo» venskih razmer dokaj otežkočeno, ker mo» ramo toliko reči predlagati ministrstvu, a }e premnogo zadev, ki zahtevajo dostikrat hitre rešitve. Razne nastavitve novincev, razni krajši dopusti in druge zadeve bi se lažje in hitrejšc namenu primerno doma uredile. Mnogo krajev, oziroma razredov, je bito cele mesece brez učitelja, mnogo oseb pa brez posla, ker jih zaradi daljših formalnih postop» kov ni bilo mogoče nastaviti. En primer iz zadnjih dni. V kraju S. na Gorenjskem zU dajo novo šolo enorazrednico, učitelja nujno rabijo in prosijo zanj več mesecev. Župan je obljubil brezplačno hrano in stanovanje, učitelja imajo v bližini, ki je brez posla, a ga tudi zastonj ne morejo dobiti, da bi učil v stari šoli. Lastni delokrog prosvetnega ods delka je ravno glede nujnih potreb prevtč utesnjen. Za prihodnje šolsko leto smo razpisali že v deoembru 256 učnih mest, da bi bilo ob glavnih počitnicah vse učiteljstvo na svojem mestu. Toda na podlagi ministrskega odloka j-c> bilo vse to spomladi ukinle.n« in prošnje vrnjene. V začetku tega šolskega leta je prosvetni oddelek izdal okrožnico, da se temeljito r>e» vidirajo urniki in s tem delo posameznih učiteljev pravično1 razdeli. Za pospešitev šol« ske reformei so dobile vse šole naročilo, naj učiteljstvo na domačih konferencah predela Bergantovo knjigo »Elementarni razred«, I. del. S tem je dobil-o- učiteljstvo nujno priliko, da prouči delovno šolo. O njej živahno raz= pravljajo učheljska društva in pedagoška li« sta »Popotnik« in »Slovenski Učitelj«. Politika, ki je prejšnja kta vzela učite« ljem mnogo misli na šolo, je> sedaj odstra« njena. Delali smo z načelom, da se mora učis ijeljstvo vrniti šoli. Učiteljstvo dela za šolo izpite, za šolo je poklicano in plačano. Da bi vrnitev k šoli pospešili, smo stavili pred« loge za izboljšanj.e stanovanj. Nobena šola, nobena vzporednica se ne bo otvoTila, kakor kdaj prtj s pol pole papirja, da bi ne dobili prcj garancijo za trajno učiteljevo stanova« nje in hrano. Tiste luknje, tista zakajena podstrešja kot stanovanja, so v veliko škodo učiteljstvu in morajo čimprej izginiti. Nad vse hvalevredno je, da se je naš oblastni odbor, oziroma komisar krepko zavz-el za dobre šolske zgradbe ter ž& dejansko i-zplačal v ta namen več milijonov dinarjev. 1Posebno pozornost sem obračal točnemu poslovanju šolskih upraviteljev. Pri t€m sem kmalu našel dva upravitelja, ki po več let nista nobenega spisa rešila. Oba sta bila zato premešeejia in jima je odvzeto upravitelj« stvo. Točnost upravitelja je podlaga za redne posle sreskega šolskega nadzor.nika. Kako naj nadzornik pripravi v določenem času sta» tistične pole in druge spise, ako sam pravo« časno n© dobi potrebnih podatkov? Prosvet* ni oddelek mbra vtčkrat hitro in točno kaj poročati ministrstvu, a vse zadržuje včasih nekaj šol. Zato priporočam, da nadzorniki ob premestitvah, oziroma ob razrešitvah na« ročajo, da predloži upravitelj, ki se seli, po« trdilo o redni izročitvi invcntarja in uradnih spisov nasledniku ali komu drugemu na šoli. Med temi spisi morajo biti tudi beležike o statističnih podatkih. Nekaj je ved.no lahko od prednika pripravljeno za naslednika, sl* eer pride naskdnik ali naslednica in ne more sestaviti nobene statistike. Zato je moral neki oipravitelj na naš odlok v red dcvati vse uradne spise predno je bil razrešen ter se je šele potem mogel preseliti. Vsak upravitelj mor,a v«dno biti pripravljen, da bo moral hitro kaj poročati. Vobče pa moram reči, da delajo vsi nad» zorniki z veliko požrtvovalnostjo in izvršu« jejo točno svoje posle. Iz statistike' je razvidno, da je bilo dne 30. junija 1928 v ljubljanski oblasti javnih 445. zasebnih 9, skupaj 454 osnovnih šol. Otroških vrtcev je bilo javnih 8 in zasebna 2. Vse šok so imele 1621 razredov, učilnic pa 1296. Učnih oseb je bilo moških 705, žen* skih 1220, skupaj 1925. Šoloobveznih je bilo 35.182 dečkov, 34.441 deklic, skupaj 69.623 otrok. Šoloobiskujočih je bilo 32.561 dečkov, 32.135 deklic, skupaj 64.696 otrok.