Leto ir.f štev. t68 Ptitnlm »ivtallnu V Ljabljanf, torek dine 19. fultja 1931 Posamezna itev. 30 par 1*20 K (shaja ob 4 zjutraj. Stene celoletno .. 240 K mesečno.......20 » sa osed. ozemlje. 380 „ za Inozemstvo .. 600 „ Oglati za vsak amTttlne stolpca (S8 mm). 8 K mali oglasi do SO mm stolpca (58 mm), 1 » JUTRO ^Ur duL A Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uradnlfttvei tflkloiiaev* eeete IMCt/l Telefon tt. » Upravnlitvo: Sodna oMee It C Telefon ki M. Haton kr. polt tek. veda Mer. 11443. LJubljana, 18. julija. Zgodilo se je, kar je bilo priča&ova-ti. Muslimani so na svoji skuščini, ki so jo im^li od četrtka do nedelje v S:i-«ajevu, rezonirali, grozili in menda, žo sklepali o izstopu iz vlade, a nazadnje so se pobotali in sklenili, da ostaneta njihova, zastopnika dr. Spaho in dr. Karamehmedovič Se dalje v PaSiievem kabinetu. Službeni komunike, ki ga je izdal danes muslimanski parlamentarni klub o sarajevskih posvetovanjih, ugotavlja, da je priijip med obema nasprotujočima si skupinama v vodstvu stranke do popolnega sporazuma. Poslanec Maglajid, proti kateremu je bil naperjen glavni odpor opozicijonalne dr. Spahove grupe, je HI vnovič izvoljen m, predsednika muslimanskega parlamentarnega kluba, in Spaho ostane ?e dalje trgovinski minister. Ne precenjujemo muslimanske odločitve kot take. Bosanski muslimani so bili že od nekdaj izraziti oportumstič-ni politiki, a to dobri in uspešni. Tudi njihovi sarajevski sklepi so brezdvom-no le rezultati taktičnih premislekov in nimajo dosti Opravka z načelnim stališčem. A ravno to je, kar daje sarajevski odločitvi poseben pomen. Muslimanski konservativni begi in ige so v svojih srcih brezdvomno več ali manj avtonomistično navdahnjeni Ne morda iz avstrijske tradicije ali antipatije do ostalih Jugoslovanov, ampak iz političnega računanja, da bi mogli edino v avtonomni Bosni vsletl znane, od Avstrije muslimanom v prid izvedene volilne in upravne geometrije ohraniti svoji politične, zbsti pa svoje gospodarske in socijailne privilegije. V avtonomnem bosanskem saboru bi dosegli za sebe Se vse drugačno koncesije v agTarnem vprašanju, kakor jim jih je privolil Pašič. Da so se muslimanski politični vodje kljub temu odločili vztrajati v sedanji hladni večini in ji pomagati pri realiziraj] ju ustave, je najboljši dokaz, da ovangelizem o reviziji ustave v separatističnem smislu ne verujejo. In muslimani so dobri politiki in bistri taktiki. Zato bo njihovo stališče pač dalo misliti tudi onim mnogim, ki niso dobri politiki in se v svoji zaslepljenosti neprestano zaletavajo v ravnokar stvorjeno ustavo. Sarajevski sklepi kažejo najbolje, kako brezmiselno je besno divjanje Prepeluhovcev in njegovih dragov okrog . Vidov-danska ustava je postala meso. Muslimani so se pobotali in ostanejo v vladi MED OBEMA STRU.TAMA JE DOSEŽEN ZOPET SPORAZUM. - SLUŽBEN KOMUNIKE V SARA.IEVSKI SKUPSCINI. Beograd, 18. jnlija. (Izv.) Centralui odbor jugoslovanske muslimanske organizacije je izdal o svoji konferenci, ki se je vršila od 15. do 18. t. m. v Sarajevu, službeni komunike, v katerem objavlja poročilo o delu stranke na kongresu. V prvi vrsti se je vzelo v pretres poročilo o delu poslaniškega kluba v času od zadnjega sestanka. Spor. ki ie v tem času nastal v klubu, ie bil na konferenci z medsebojnim popuščanjem poravnan, in je bilo sklenjeno, da bo klub tudi še vnaprei sodeloval v vladi. Centralni odbor je pretresal tudi vprašanje muslimanskega glasila «Pravde». Sklenjeno je bilo, da se ugodi prošnji njegovega slavnega urednika poslanca Korkuta in se mu dovoli parmesečni dopust. Za ta čas vodi glavno uredništvo dosedanji Korkutov namestnik, ki naj urejuje list s pomočjo poslancev Ajanoviča in Tadovida. Po časopisih se je razširila vest, da je zahteval centralni odbor, naj podata predsednik kluba Maglajičin minister Karamehmedovič ostavki. Ta vest Je bila netočna, istotako kakor tudi trditev, da je bila na kongresu poražena grupa poslanca Korkuta. Poslaniški klub. ki je bil do sedaj samo provizorično organiziran, je sedaj definitivno izbral za predsednika poslanca Maglajiča, za pod-predser'";i.-a Kapetanoviča in Hadži-kadžida. tajnika Aliča in za blagajnika Sarajliča. Končno ie bilo sklenjeno, da se na Državljanska vojska v Albaniji M1RIDITI PROGLASILI SAMOSTOJNO REPUBLIKO. - BOJI S TIRANSKO VLADO. redovni glavni skupščini, ki se ima sestaviti začetkom meseca oktobra, določi nadaljno taktiko kluba ter sestavi novi centralni odbor. Beograd, IS. julija. (Izv.) Danes dopoldne sta prispela v Beograd muslimanska ministra Spaho in Karamehmedovič ter bosta jutri poročala ministrskemu predsedniku Pašiču o sklepih stranke na sarajevski konferenci. Beograd, 18. julija. (Izv.) Kakor je doznal vaš dopisnik iz muslimanskih krogov, podaja komunike muslimanskega kluba samo končni efekt sarajevske muslimanske skupščine. Dejstvo je, da je prišlo na skupščini do ostrega spora med levim in desnim krilom in da je končalo glavno zbo-rr—'e v petek s popolnim razdorom. Posredovanje treznejših politikov, v prvi vrsti ravno g. Korkuti pa se je posrečilo v privatnih razgovorih, ki so se vršili v noči od petka na soboto in v soboto dopoldne, soor zopet poravnati in krizo odstraniti. G. Korkut je zlasti povdarjal, da bi imel razdor v vodstvu usodepolne posledice za vso muslimansko ooll-tično organizacijo, ker bi brezdvomno vzbudil med muslimani socijalne boje. Ti bi imeli za posledico, da bi se potem tako razločene socijalno-gospodarske skupine odcepile od enotne muslimanske organizacije in se prilclopile po socijalnem in gospodarskem prozramu sorodnim drugim političnim strankam. Ta argument Je bil v prvi vrsti merodajen, da se je kriza poravnala. Cetinje, 18. Julija. (Izv.) Včeraj ie bila v Oroši med grmenjem topov proglašena miriditska republika. Za predsednika jc izvoljen slnovec Prenk Bib Dode, Marko Diomi. Pro-klamaciio na narod je podpisalo 12 najuglednejših miriditskih veljakov. Cctioje, 18. Julija. (Izv.) Tiranska vlada je poslala proH Miriditom svo- ie čete v treh kolonah: prva je pro-dirala pod poveljstvom Bajram Čare na črti Skadar-Puki, druga pod Fehim bejem na črti Ljcš-OroM, tretja jtod Prenk Jakom na črti Nesti-Pscla. Miridite vodi njihov predsednik Marko Diomi, ki je bale ie vsa tri albanske kolone potolkel. Važna šefa min. sveta MIRIDITSKA VSTAJA. — VPRAŠANJE SEKVESTROV. Lep mednarodni uspeh naših športnikov KOLESARSKA DIRKA DUNAJ-GRADEC-DUNA.1. Dunaj, 18. julija. (Izv.) Včeraj se je vršila velika mednarodna koleearska tekma na progi Dunaj-Gradec-Dunaj. Dirko je prirodil najmočnejši avstrijski kolesarski klub «Sturmvogel», dostopna pa je bila vsem srednjeevropskim državam. Startalo je ravno ob polnoči 25 kolesarjev, med njimi poleg nokaterih Nem-cev iz Češke in Nemčijo tudi tri,je Jugoslovani: Albin SiškoviČ in Josip Šolar iz Ljubljane (Ilirija) in Josip Pavlija iz Zagreba (Sokol). Proga je dolga 386.4 km ter mestoma za dirko noprikladna. Zato je bilo tudi vse polno defektov, tako da je okrog 10 dirkalcev izstopilo, med njimi tudi Šolar □a povTRtku iz Gradca, kjer je bil le kmalu za prvimi. SlSkovič in Favlija pa sta voiila ves čas v prvi skupini s Se 5 drugimi dirkači. Tik pred Gradcem sta se celo toliko odtrgala, da sta bila na kontroli v Gruden prva. Vozila sta 7 ar in 45 minut. Na pvratku, ki se je izvršil brez odmora, jo imel SiSkovič na Semmeringu defekt, kar je zadržalo tudi Pavlljo, toliko da sta »e mogla Dunajfnna Artur Trtpfer (Rturmvogel) ta Paul Koettl (Land-strasse 1894) odtrgati in uiti naprej. Ta dva sta dospela zato kot prvi in drogi na Dunaj, dočim sta prišla Pavlija ln SiSkovič kot tretji in fietrti. Vsi ostali » bili daleč zadaj. Vozili so: Topfer 15 : 0» : M, Koettl 15:9:40, Pavlija 15 : 30 : 00 in SiSkovič IS: 89 s 08. Naši udeleženci so vzbudili splošno pozornost ln odobravanje. Vsa poročila jibi omenjajo s priznanjem Preiskava o atentatu Beograd, 18. julija. (Izv.) Preiska-?a o atentatu na regenta odkriva vedno jasnejšo sliko. Njen dosedanji elaborat dokazuje, da ie atentat delo obsežne organizacije, ki se je za ta čin doteo in skrbno pripravljala. Vsaki novi aretiranec izda zopet nove sokrivce, tako da postaja obseg omrežja, po katerem so bili raztreseni somišljeniki in sokrivci, vedno obširnejši. Posebna pažnja se sedaj posveča okolici Novesra Sada, kjer se «kriva Juhacz s svojim tovarišem, katerih aretacija se pričakuje v prihodnjih dneh. POVELJNIK ŽENDARMERIJE UMRL. Beograd, 18. julija. (Izv.) V soboto ie umrl v Beogradu general Dimitri-ievič, komandant celokupne jugoslovanske žendarmerije. PAŠIČ POTUJE V KARLOVE VARI. Beograd, 18. julija. (Izv.) Kakor doznava vaš dopisnil;, predsednik vlade g. Nikola Pašič ne potuje v Marijine Lažne, marveč v Karlove vari. Češkoslovaška vlada bo dala g. Pašiču za čas njegovega hiranja na raznolago filialko dopisnega urada v Karlovih varili, tako da bo lahko ostal g. Pašič ves čas svojega bivanja - stalni zvezi z domovino. DELO NA INVALIDSKEM ZAKONU. Beograd, 18. julija. (Izv.) V invalidskem oddelku ministrstva za socijal-no politiko je bila odrejena posebna komisija, ki bo izdelala projekt za-' kona o invalidih. Novi zakon bo temeljil na zadnji uredbi 'ministrstva za '^cijalno oolitiko. Invalidi b->do dobivali podporo po procentih nesposobnosti. Zakon bo veljal za vso kralfevlrt« Beogrsd, 18. Julija. (Izv.) Na današnji ministrski seji, kateri je predsedoval g. Nikola Pašid, se je najprej prečitala regemova brzojavka, da odobrava spremembe v vladi; nato se je vršila zakletva novih ministrov. Po rešitvi nekaterih tekočih zadev se je bavii ministrski svet zlasti z vestmi o vstaji Miriditov v Albaniji, po kateri je ogrožena tudi naša meja. Vlada je skenila, da se izdajo potrebne —>redbe za osiguranje naše gra-nice. Dalje se je ministrski svet med drugi'" bavii tudi z likvidacijo se-kvestrov. Izbran je bil ožji komite, v katerem so gg.^rizman, Kumanudi, Kukovec in Crjuričlč. Danes popoldne je imel tu komite svojo prvo sejo, da prouči to vprašanje. Predložil je, da se razdelc posestva v tri kategorije, in prva, ki naj se podržavi, druga, ki naj bo vnovčena, a tretja, pri katerih se naj ukine sekvester. Končno je bil še podpisan ukaz, s katerim je bil razrešen službe dosedanji predsednik dalmatinske vlade, dr. Desnica. ZAPRISEGA NOVIH MINISTROV. Beograd, 18. julija. (Izv.) Dsnes! sta položila zakletvo novoimenovani minister vojne, general Zečevič in dosedanji minister agrarne reforme Uzunovič, ki je prevzel danes ministrstvo saobračaja. URADNO POROČILO O STANJU LETINE. Beograd, 18. julija. (Izv.) Po poročilih poljedelskih stanic sta,nje letine ni ravno sijajno, vendar pa zadovoljivo. V Srbiji, posebno v južnih krajih, je letina radi veliko sušo precej siaba. Najbolj je trpela letos radi sušo Vojvodina. Na Hrvatskem, v Slavoniji in v Medjimurju je v zapadnili ]>okrajinah letina, izvrstna, v vzhodnih slabša. Mnogo škodo so napravile na Hrvatskem po poljih poljske miši. Tudi sadje je letos precej trpelo. NIŽJE POLJEDELSKE ŠOLE. Beograd, 18. julija. (Izv.) V ministrstva poljeprivrede in vode se izdeluje projekt za ustanovitev večjega števila čebelarskih in mlekarskih Šol. Istotako se namerava v kratkem otvorlti več nižjih poljedelskih šol za ženske. NEMŠKI KANCELAR GROZI Z ODSTOPOM. Pariz, 18. julija. (Izv.) Po «Chicago Tribuni* je nemški državni kancelar dr. Wirth pred dnevi izjavil angleškemu veleposlaniku D' Abernonu, da bo v slučaju, ako rešitev gorenje-šleškega vprašanja izpade neugodno za Nemčijo in ako ostanejo sankcije v Perenju, smatral položaj za tako težaven in resen, da ne bo niogcl več ostati na čelu nemške vlade. VpraSanie Zapadne Madžarske London, 18. julija. Reuterjev urad doznava: Po ratifikaciji trianonske pogodbe so se izvršile priprave, da bi vojaška komisija zaveznikov izročila Avstriji nemške okraje Zapadne Ogrske. Zavezniki ne bi ugovarjali prijateljski nagodbi med Avstrijo in Madžarsko, vendar pa bi se moralo za vsak slučaj smatrati, da. pripada dotično ozemlje po pravu Avstriji. Pričakuje se, da Madžarska s poizkusi neizpolnitve svojih obveznosti ne bo primorala zaveznikov, da uporabijo silo. Dunaj, 18. julija, (Izv.) V Budimpešti Re nahajajoči načelniki medzavez-niških vojaških misij so, kakor se doznava s poučene strani, že prod par dnevi dobili navodila, po katerih naj takoj po ratifikaciji trianonske mirovno pogodbe v smislu določb to pogodbo pripravijo vse za izročitev Nemške Zapadne Madžarske. Po zadnjih vesteh bodo prihodnje dni izvršene poslednje formalnosti za izročitev Burške Avstriji. člani medzavezniške razmejitve' ne komisije so skoraj vsi v Parizu in bodo sedaj odpotovali v Šopronj, GLAD V RUSIJI. Moskva, 18. julija. V Rusiji je pričakovati zelo slabe žetve. Žetev je uničena, po gubemijah Herzon, Astranan, Ufa, Saratov, Šamani, kakor tudi v tatarski i nbaškirski republiki, doloma, tudi na kubanskem ozemlju. Število stradajočih znaša okoli 10 milijonov, in sicer ne le delavcev temveč celo kmetov. Olad je povzročilo dojefcvo, ker je pričakovati slabe žetve tudi v nemških kolonijah na Povolžju, ki so prva, leta oskrbovala vso sovjetsko Rusijo. Francoske izgube v svetovni volni Ženevs, 18. jnlija. (Izv.) Francosko glasilo strokovnih organizacij «Le Peuplo* objavlja na podlagi nradnih podatkov tele zanimive številko francoskih izgub za svetovne vojne: Vseh mrtvih je 1,801.567. Na posamezna vojra leta odpade: lota 1914 301.824; 1915 348567; 1916 252.286; 1917 163.716 in 1918 235.374. Na pehoto odpade 1,145.238 mrtvih, na konjenico 20.686, na topništvo 79.678, na pionirje 26.823, na letalce 3696. na tron 10.243 in na razne drugo čete 15.238 mrtvih. V razmerju s številom dotične vrste čet je mrtvih v pehoti 18 odstotkov, pn konjenici 5 odstotkov, pri topništvn 2 d-stotka, pri pijonirjah 3 odstotke, pri letalcih 2 odstotka, pri tremi 2 odstotka in pri drugih četah 1 odstotek. RAZMESCENJE ANGLEŠKE ARMADE. Pariz, 18. julija, (Izv.) V angleških častniških krogih izjavljajo, da Anglija ne bo mogla povišati števila svojih čet v Gornji Sleziji, ker nima dovolj vojakov na razpolago. Od celokupnega števila 230.000 vojakov, ki jih ima Anglija pod orožjem, jih je 10.000 na Angleškem, 45.000 na Irskem, 15.000 v Porenju in 4000 v Gornji Sleziji, ostanek so nahaja v Egiptu, Mezopotamiji, Carigradu,Indiji in v drugih delih britanskega imperija. MADŽARSKI MINISTER O RAZMERJU DO ČEŠKE. Budimpešta, IS. julija. (Izv.) V narodni skupščini je poslanec Kutkafal-va interpeliral ministra za zunanje stvari o pogajanjih s češkoslovaško vlado. Zunanji minister grof Banffy ja odgovoril, da imajo pogajanja normalen potek in da se v Marianskih Lažnih razpravlja, v prvi vrsti o gospodarskih zadevah in odnošajih med obema sosednjima državama. Upati jo, da se bodo pogajanja za Madžare ugodno zaključila. Na vsak način moramo vztrajati na tem, da ničesar ne izgubimo, kar nam je zasigurala mirovna pogodba. Minister jo uvorjen, da bo sedanja, politična napetost med obema državama kmalu popustila in da bodo v doglednem času nastopili prav dobri odnošaji med sosedoma. ROMUNSKA OPOZICIJA ZAPUSTILA PARLAMENT. Bukarešta, 18. julija. Radi dogodka, ki se je odigral v zbornici med čianom opozicije in ministrom notranjih poslov, je opozicija sklenila, odtegniti se sejam obeh zbornic. Rim, 18. julija. Japonski prestolonaslednik jo včeraj odpotoval v Na-polj. Na kolodvoru sta se poslovila od njčsra kralj in vojvoda D' Aosta. Borza 18.iuliia Zagreb, devize: Berlin izplaSUo20l.SH — 210.50, Bukarešta 220, Milan 718 — 722, London izplačilo 570 — 572, york kabel 156.50, ček 155 — 155.50, Pa-riz 1228 — 1832, Praga 206 — 806.60, Švica 2580 — 2690, Dunaj 19.90 — 20.0B, Budimpošta 47 — 49, valute: avstrijske krone 21 — 22, dolarji 158 — 153.75, rublji 26 — 28, funti 520, napoleoni BIT — 520, marke 212 — 214, leji 832, lite 715. — Efekti: Banka za Primorje 775 — 800, Hrv. eskomptna bsnka 650 — 66C, Brodska banka 430 — 440. Jadranska banka 1830 — 1850. Ljub. kreditna banka 800 — 810 Narodna banka 650 --. Praštediona 5150 — 5200. Rečka pučka banka 420 — 480. Srpeka banka 700 — 708. Trg. obrtna banka 240 — 256 Jugosloveuska banka 535 — 540 Eksploatacija drva 800 ---. Gutman 1120 — 1150. Goranin 500 — 575. Dubr. par. družba 4200 — —v Ljub. strojne tovarne in livarne '464 Slavonia 760 — 775. Trboveljska, premog, družba 740 — 790. Beograd, devize: London 142.50 — 142.75, Pariz 306.50 — 307, Solun 208 — 212, Rim 178 — 180, Praga 51.10 --51.55, Dunaj 4.95 — 5, Berlin 52.20 — 52.30, v a 1 u t e: angloški funti 141 — 142, francoski franki 308 — 305, dolarji 38.30 — 38.50, italijansko lire 0 — 182, drahma 208 — 214, rum. leji 57 — 57.25, češko-slovaške krone 0 — 53, nemške marke 64 — 54.25, belg. levi 87.50 — 38, avstrijske krone 5.40 — 5.55, napoleondori 128.80 — 129. Dunaj, devize: Zagreb 501 — 505, Beograd 2002 — 2022, Berlin 1049 — 1055, Budimpešta 243 — 246, Bukarešta 1120 — 1130, London 2890 — 2910, Milan 3615 — 3635, Nowyork 806 810, Pa-riz 6205 — 6245, Praga 1031 — 1037, Sofija 687.50 — 6.97.50, Varšava 46.50 — 48.50, Ziirieh 13.175 — 13.225, valute: dolarji 800 — 804, levi 675 — 685, marke 1052.50 — 1058.50, funti 2890 —2910, franc. franki 6160 — 0200, lire 3577.50 — 8507.50, dinarji 1993 — 2013, poljsko marke 44.75 — 46.75, leji 1110 — 1120, švic. franki 13.125 — 18.175, češkoslovaško krone 1046 — 1062, ogrsko krono 243 — 246. Ziirieh, Berlin 7.975, Newyork 606, Lou. don 21.94, Pariz 47.25 Milan 27.50, Praga 7.985, Budimpešta 1.8o. Zagreb 3.90, Bukarešta 8.66, Varšava 0.33, Dunaj 0.80, avstrijske kron« 0.80. Lugano, 18. julija. (Izv.) Po poročilih generalnega tajnika zveze italijanskih industrijcev poslanca OUvettija, je sedaj v Italiji 300,000 brezposelnih, dočim iib -100.000 dela le po tri dni v. ttdnu. Se enkrat o Bolgariji Vedno znova se vrača naše časopisje na problem razmerja Jugoslavije do Bolgarije. Znamenje, kako aktualno ln važno je to vprašanje za nas in sploh za politično situacijo na Balkanu. Iz tega pa tudi sledi, da ga ne smemo obravnavati z ono lahkomiselnostjo, kakor se to pri nas dostikrat dogaja, marveč le trezno ln st--no. V čem je iskati izvor spora med [Jugoslavijo, oziroma Srbi in Bolgari? Če gremo stvari do dna, moramo seči preko najnovejših sporov od leta 1913. do danes, nazaj tja v prve začetke, kar biva naš rod na polotoku. Odkar so nastajale med južnimi Slovani države, in sta se med njimi izkazali kot najmočnejši Srbija in Bolgarija, je prišlo med njima do medsebojne borbe za — premoč, za prvenstvo, za hecenomijo. Naj navedemo samo en primer: Prcdno se je razpela srednjeveška Srbija na najvišjo stopnjo svoje moči, je morala najpreje zavrniti napad Bolgarije. kar se je zgodijo v znameniti bitki pri današjem Custendilu leta 1330., eno ieto, predno Je Veliki Dušan nastopil vlado. Turška doba je popolnoma uničila vzroke vsakršnega medsebojnega razpora. Ko pa se je v 19. stoletju začelo postopno osvobojevanie balkanskih narodov, se je pojavilo znova tudi nasprotstvo med Srbi in Bolgari. Kaj je bil vzrok temu? Zopet moramo pokazati na ono primerno svojstvo, ki vnema prepire in borbe tako med ambicijoznimi posamezniki kakor med — narodi aH državami. Medsebojna ljubosumnost, boj za nrcinoč, borba proti premoči soseda, kar se imenuje z drugimi besedami tudi boj za ravnotežje. To so primerna svojstva, ki jih kaže vsak nacijonalni egoizem vseh dob in vsega sveta. Konkretno si je ta medsebojna tekma privzela zlasti formo borbe za narodno-prehodne dele prebivalstva Šopov in Makedoncev. V tej borbi je Bolgarska podlegla In Srbi so zavzeli prvo mesto med južnimi Slovani, kakor jim tudi gre po številu prebivalstva. Cc je temu tako, bo rekel dobro misleči Jugoslovan, zakaj pa naj se ta boj nadaljuje, zakaj pa ne bi bratsko segli Bolgarom v roke in oni j nam. pa srečna Jugoslavija od Tri- -glava do Črnega morja. Priznamo takemu naziranju dobro voljo, formalno pravilnost, pa ga vkljub temu imenujemo naivno. Prvič mislimo, da Bolgari ne bodo stremeli po resničnem narodnem edin-stvu z Jugoslovani, marveč da bodo živeli dalje svoje posebno narodno življenje, prav tako ko n. pr. Švedi, Norvežani itd. Drugič nam kaže zgodovinska izkušnja, da se narod ne otrese tako hitro svoje politične tradicije, da se marveč slednja nehote In neopazno zaje v vse narodove plasti in živi v njih dalje vkljub novim strankam, ki pridejo na površje. Mi ne verjamemo, da bi bila stara briirrarska generacija, ki ic vodila politiko leta 1913. in 1915,, že popolnoma brez moči, in o novi dvomimo, da idejno zares obvlada položaj. Na vsak način je treba o tem še tehtnih dokazov. Tretjič vemo, da je med-narodnopolitična konstelacija, zlasti nntagonizem med Rusijo In Avstrijo, silno podpirala in razplhavala nasprotje med rastočo srbsko in istotako rastočo bolgarsko državo. Nev-Iralne sile, na katere se je naposled nasl"-ila Bolearska, so katastrofalno podlegle, zato je razumljivo, da je Sofija danes videti skromna. Čim bolj pa bi se restavrirali Berlin, Pe-sta in Angora, tem težje bi spravljivi politiki obvladovali bivše Rado-sb--""ce. četrtič: Po vsem tem mi osebni odgovornosti Ferdinandovi ne Mftteujemo vSefi grehov Bolgarrf«, marveč le en, dasi zelo velik del. Sodimo tedaj, da bo borba za hegemonijo končana ie v slučaju, da ostane Bolgarska preslaba, da bi jo začela znova. Zato je naše nazlra-nje, da mora ostati jugoslovansko-bolgarska meja tam, kjer poteka danes, in ako se Bolgari resnično spo-razi"""i0 s tem stanjem, tedaj bi se naša vera v možnost resničnega sporazuma bistveno utemeljila Sbnbolljski je zadnjič nekoč Izjavil, da želi obrnete korekture napram nam, pa tudi v Dobrudžl In v —-iji. >-e misli kaj lokalnega, je stvar enostavna; če pa je s tem meril na Makedonijo, smo mu z gore-njim že odgovorili. Na koncu konstatacije, da ml smatramo Jugoslovane, to je Srbe, Hrvate in Slovence za en narod, ki nastaja. V tem narodu, nahajajočem se še v stanju narodneca nastajanja, se javljajo še mnoge centrifugalne komponente, preostanek stare dobe. Skrbno se moramo čuvati, da jim z naivno politiko v le navideznih prijateljih ne pri"",:"rno — zaveznikov. To je naše stališče, zgrajeno na stvr.....ih pranisah. Gornja SSezija in Nemčija Za pripojenje Gorenje Šlezije k Nemčiji so priredili dne 15. t. m. veliko munifestacijsko zborovanje v Berlinu. Kakor poročajo nemški listi, je bila ta manifestacija najimpo-zantnejša, kar se jih je vršilo za Šlczijo doslej v Nemčiji. Zborovanje se jc vršilo istočasno v dveh ogromnih dvoranah, kjer so nastopali isti govorniki. Glavni govornik je bil na obeli shodih naivečji izmed živečih nemških pesnikov, Gerhart Haupt-mann, ki je s svojim, v poetično obliko zavitim političnim govorom žel burno odobravanje publike. Razven njega so nastopili zastopniki vseh političnih strank, tudi socijalistov. Obe skupščini sta sprejeli jednako resolucijo, v kateri se zahteva, da se na podlagi plebiscita pripoji cela Šlezija Nemčiji. * Pariški listi poročajo, da se bliža Gorenja Šlezija zopet kritičnim dnem. V Nemčiji deluje tajna vojaška organizacija, ki si je stavila nalogo, da nastopi z oboroženo silo, ako bo vrhovni svet priznal del Gorenje Šlezije Poljski. Zato zahteva pariško časopisje, da se sestane vrhovni svet čimprej. Nemčiji jc treba pokazati z odločnim in složnim nastopom. da zavezniki niso voljni, se spuščati glede Šlezije v kake nove barantije. V soboto popoldne ie francoski poslanik v Berlinu izjavil nemškemu ministru za zunanje posle dr. Rosnu, da pri francoski vladi po jako natančnih poročilih generala Le Ronda in po nujnih poročilih poljske vlade ni nobenega dvoma, da je zaradi postopanja Nemcev položaj v Gorenji Šleziji čim dalje bolj preteč ter da obstoji nevarnost nasilne akcije v Gorenji Šleziji. Stavil jc razne zahteve. Zunanji minister je francoskega poslanika opozoril, da prihajajo že več tednov, zlasti po takozvani izpraz-nitveni akciji še hujše pritožbe vsak dan in vsako uro tudi z nemške strani zaradi Gorenje Šlezije. Minister za zunanje posie si je v imenu nemške vlade pridržal svojo končno odločitev. SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATICO! Sami smo krivi (Dopis Inteligenta na deželi.) Povodom proslave Vidovega dneva, sprejetja ustave in Petrovega dneva, prihajajo od vseh strani poročila o čudnem postopanju velikega dela katoliške duhovščine, ki se je deloma branila obaviti predpisane verske ceremonije, deloma je demonstrativno bagatellzlrala našo narodno in državno himno ter je sploh nastopala tako, da je njeno postopanje Izzvalo naravnost ogorčenje med prebivalstvom, ki pozna to Isto duhovščino iz šušteršič-habsburške dobe, ko je vladal na Slovenskem čr-no-rumeni klerikalizem. V tem vprašanju je treba enkrat jasnosti; nočemo se spominjati, kaj so počeli ob podobnih slovesnih prilikah ravno H katoliški duhovniki v bivši Avstriji, ugotavljamo le, da so od dne našega osvobojenja zaprli cerkvena vrata vsaki proslavi naše svobode, a ako jih že morajo odpreti, odpro jih z jezo in nejevoljo. Žalostno dejstvo je, da se je velik del slovenske katoliške duhovščine pokazal sovražnega proslavi naših narodnih praznikov, da ga zaboli srce, ako sliši za doneti akorde naše narodne in državne himne. Ta do-hovščina vse to bagatelizira in dokazuje na vse mogoče načine, kako ji je to mrzko in nedopadljivo! Mi pa pravimo: sami smo krivi, ker se vsiljujemo! Ali moramo res proslaviti vsako slavnost z onimi ceremonijami pred oltarjem? Ali se ne moremo spominjati na Vidov dan borcev, padlih za svobodo in ujedinjenje, drugače kakor da poslušamo latinske molitvice, ki jih Izmrmra nejevoljno duhovnik pred oltarjem; ali moramo res proslavljati sprejetje ustave s sveto mašo, ki jo bere duhovnik, ki v svoji duši proklinja jugoslovansko ustavo! AH moramo res kralju-osvo-boditelju želeti srečno ln zadovoljno življenjsko jesen le z mašo, ki jo daruje morda duhovnik, ki zastonj išče na oltarju onega napisa: «pro imperatore nostro Franclsco Josep-ho...» Spominjamo se časov, ko je župa-noval v Ljubljani Ivan Hribar; duhovščina s klerikalno stranko in časopisjem je kruto žalila Ljubljano in takratni napredni občinski svet je sklenil demonstrativno odpovedati vsako sodelovanje pri kakršnikoli cerkveni slovesnosti. Ta sklep se Je izvajal dosledno. Danes pa imamo zopet olj vsaki priliki maše, kot da je vsaka proslava bistveno vezana na cerkvene ceremonije. Zadobiuio vendar malo ponosa ln dostojanstva in ne vsiljujmo se tja, kjer nas duhovščina noče. Ponavljamo še enkrat, da Je slovenska duhovščina nastopila na narodne in državne praznike tako pro-tinarodno, nelojalno in demonstrativno. da naprednjakom ne kaže drugega, nego da opustimo cerkvene ceremonije ln proslavimo narodne ln državne praznike tako, kot jih proslavljajo oni, ki jih proslavljajo res od srca in duše! Vzemimo za vzgled samo Čeho-slovake! Kdaj ste slišali, da bi praznovali dan vstajenja in osvobojenja z mašami? In angleški, francoski dan svobode? Mi pa mislimo, da ne moremo tega dne proslaviti bolje, kakor da letamo v cerkve in občudujemo ornamente in ceremonije. Ali ne bi mogli ob narodnih in državnih praznikih prirediti proslave s primernim slavnostnim, prigodnim govorom? Ali ne bi bilo dostojnejša proslava, nego gledati pred oltarjem duhovnika, ki z nejevoljo opravlja predpisane obrede. Večina naše duhovščine je rastla v klerikalno-šušteršič-habsburški do- H, In Je prepojena I RtoJamT nMIH dni, zato priznamo, da se ji Je težko vživeti v današnje razmere, da bi blagoslavljala ono Jugoslavijo, ki jo Je do leta 1918. proklinjala ln se borila proti nji. Zakaj pa silimo to isto duhovščino, di pred oltarjem javno kaže svoje nerazpoloženje in sovra- fhroF TeR Časa bo obračunal s la duhovščino, ostanki pretekle sužno-stl, a mi, ki se zaveda—< svobode, živimo vredni svobode. Ker zapirajo cerkvena vrata pro. slavam naših velikih dni, proslav, ljajmo te dni v svojih dušah in svo. jih srcih! Po sveta —■ Lloyd George o mlrn z Irsko. Na nekem banketu svoje stranke dne 15. Um. Je imel Lloyd George daljši referat o političnem položaju. Govoril je med rugim tudi o akutnem vprašanju pogajanj z Ireko. Izjavil je: Jaz pozdravljam mir z Irci. Ali čim manj govorim o tem, tem boljše je. De Vale-ra, prizuani vodja večine Ircev, je bil pri meni in je razpravljal o predloženih mu načrtih, kako rešiti angleško-ireki spor. Midva oba sva storila vse, kar sva mogla, da zagotoviva mir. Premagati jo treba 8e velike težkoče, ima pa trdno vero, da se bo to posrečilo. — Razorožitvena komisija zveze narodov je začela poslovati v Parizu. Na prvi seji te mešane razorožitvene komisije se je sklenilo, naj so prične splošno proučevanje razorožitve in naj se ustanovijo podkomisije, ki se bodo bavlle s posameznimi točkami tega vprašanja. — Fašisti la laSkl diplomat. Rim, 16. junija 1921. (Izvirno). »Idea Nazionale» ostro napada odstopivSo Giolittijevo vla-do, zlasti zunanjega ministra Sforzo, ki je baje pred svojim odhodom imenoval bivšega konzula v Splitu Amadorija za svetnika italijanskega poslanstva v Beogradu. »Idea Nazionale* pravi, da je Amadorl, ki ima aodaj v teh težkih časih zastopati v Beogradu Manzonia, nesposoben in nesamostojen diplomat, kar je dokazal v Splitu, ko je povsod in vedno kapituliral pred jugoslovansko vlado. »Idea Nazionale* vprašuje: Zakaj smo poslali Amadorija v Beograd, ako je že tako, tedaj bi bilo pa8 bolje, da je oatal v Splitu, nego da pride t Beograd do moči, s katero bo Izdal Interese Reke, Albanije in Orne gore. Politične beležke r-r Prav tesne prijateljske vezi so zavladale med komunisti in narodnimi socijalisti, odkar so komunistični pro-letarci oddali v ljubljanskem mestnem odboru pri županski volltvl svoje glasove velekapitalistu g. Pesku. Roka roko umiva. Da se jim revanžira, tiska sedaj g. Petek v svoji »Zvezni tiskarni* nov komunistični list «Delo», katerega prvi številki sta pravkar izšli. Da list razširi čim najbolj, je stavil g. Pesek komunistom na razpolago celo vso razširjevalno službo »Jugoslavije*, zlasti razprodajalce in kolporterje. + «Radi£ in ml.» Z veseljem in globoko hvaležnostjo je zagrabil »Slovenec* v imenu SLS za roko, ki jo je galantno ponudil gospod Stipo Radič jugoslovanskim klerikalcem. V socialnem oziru nI prevelikih razlik med programom klerikalcev in Radičevcev, pravi Radič in »Slovenec* to svečano pritrjuje, samo par kompromisov in stvar bi se. dala prav lepo urediti. Da so klerikalci navajeni na take kupčije, je splošno znano, tudi Radič je svoje dni paktiral s Susteršičem, torej kaj bi oviralo danes, ako naši jugoslovanski klerikalci sklenejo kompromis z Radi-čem. V Avstriji so bili Radič lil klerikalci največji Habsburžani, danes v Jugoslaviji so pa največji nasprotniki vsega, kar je jugoslovanskega, torej niti politične tradicije, niti današnja politika ne sprečujeta iskreno zveze Radičevcev in klerikalcev. -j- Radič in Protič. Iz Zagreba poročajo: Nekateri tukajšnji listi so ob- javili poročila, da namerava ProtiA g pomočjo Trumbiča oživeti nekdanjo parlamentarno zajednico, v kateri hi združil sedanje opozicijsko stranke. Kombinacije s tako novo grupacijo so le pobožne želje, kar se vitli že iz dej. stva, da pralamentarna zajednica kot taka, kot si jo predstavlja Protič, ue bi imela v parlamentu večine. »Novosti« pa javljajo, da Be Protič popolnoma moti, ako računa na Radiča in njegovo podporo. Informatorju »Novosti* je namreč Radič Izjavil, da nikakor ue zaupa Protiču in ne more stopiti z njim v nobene ožje stike. Trditve sedanjih opozicijonalnih strank, da stoji Protič na avtonomističnem hrvatskem stališču, so popolnoma napačne, ker Protič misli o Hrvatski ravno tako kot mislita Pašič in Pribičevič. Radič je izjavil, da bi mogel stopiti v zveze izmed sedanjih opozicijonalnih strank _ le z zemljoradniki, ali pa z manjšimi skupinami (klerikalci), kt zastopajo stanovske seljačke interese. Veliki semenj v Ljubljani preložen Zaradi stavke mizarskih delavcev so se gradbena dela za Ljubljanski veliki semenj zavlekla v toliko, da ni sigurno, aH bi mogla biti gotova do prvotno določenega časa. Zaradi te nepredvidene zapreke, ki ima značaj višje sile, je glavni odbor prisiljen, preložiti semenj na čas od dne 3. do dne 12. septembra 1921. Izvršitev vseh velikih del na sejmišču je, tudi ako bi stavka trajala dalj časa, sedaj zasigurana. Obenem je s preložitvijo ustreženo mnogobrojnim željam tako iz krogov razstaviteljev, kakor kupujočega občinstva, da naj se semenj preloži na klimatično ugodnejši čas v septembru. Zaradi podaljšanje roka bo tudi omogočeno postaviti one zgradbe in paviljone, ld bi se sicer letos zaradi prekratkega časa nem ogli postaviti. Veliki semenj zaradi tega le pridobi ln obeta postati sijajna prireditev. K razstavi je priglasilo svoje izdelke jako veliko število industrijskih in obrtnih podjetij vseh v naSi državi zastopanih strok, ki bodo na semnju razdeljene v posamezne skupine, oziroma oddelke. Blago, ki se ne izdeluje v naši državi, bo razstavljeno v bogati izbiri v trgovinskem oddelku, kjer Izložijo trgovci-grosisti in jugoslovanski zasto"niki inozemskih tvrdk. Kupcem bo torej dana dobra in lahka prilika, kriti svoje potrebščine po ugodnih cenah. — Samo ob sebi je umevno, da bo poskrbljeno za številne zabavne prireditve, da se tako bivanje v našem mestu naredi čim prijetnejše vsem posetnikom semnja. Seveda morejo posetniki semnja združiti svoj obisk v Ljubljani z udobnimi in neutrudlji-vimi ter z malimi stroški združenimi izleti v krasne planinske kraje Slovenije, tako da bodo posetniki našli koristno najlepše, združeno s prijetnim. Legitimacije za poset velikega semnja se začne v kratkem prodajati po zastopnikih Ljublj. velikega semnja v vseh večjih mestih naše države. Legitimacije upravičujejo za polovično voznino na vseh železnicah naše države. Ob nakupu legitimacij sc bodo sprejemala tudi naročila na stanovanja ter sc bodo pravočasnim naročnikom stanovanja zasigurala. Vrotina Pod silno vročino zdihuje vse; zeva, si briše, pot in hiti v vodo. Vsak dan se zbirajo nad obzorjem oblaki, se kopičijo bojevito, in temnijo; včasih celo zagrmi v kakem kotu, toda tako zaže-Ijene plohe pa noče in noče biti. Toda kolikor razvidimo iz pičlih poročil iz ostale Evrope, vlada drugod pravtako huda vročina, le da je že dolgotrajnejša, Naša vročina, nam seveda zato ni nič manj neznosna. Glavni vzrok temu vremenskemu Stanju je kakor vedno iskati v razporeditvi zračnega tlaka nad Evropo. Nad mesec dni se že nahaja visok zračni tlak nad zapadno in srednjo Evropo, z jedrom med Anglijo in Alpami. Ta visok zračni pritisk je lo stranski predel velikanskega območja visokega zračnega pritiska, ki so nahaja stalno nad srednjim Atlantskim oceanom in središčem nad Azorskimi otoki. Kadar pošljo ta Azorski zračni maksimum, kakor ga, imenujejo meteorologi, svoj odrastek proti Angliji iu proti našim Alpam, tedaj imajo pokrajino pod njim trajno jasno, vroče, pretežno brez-vetrno, enakomerno viemo brez padavin, prav tako, kakor ga imamo to dni. Vzhodna stran tega območja visokega zračnega tlaka ima pretežno severo-zapadno, severno do severovzhodno zračno sirujo: zrak. ki prihaja k nam, prihaja v juSnejže, toplejše kraje, zato teiftco in ooredko pride do zgoščevanja vorlne pare; oblaki, ki jih vidimo prihajati izza naših planin kot nevihto obetajoče, postajajo čim južnejše, tem liedolžnejši. Nasprotno pa ima severno vznožje Alp, kjer se morajo zračne plasti dvigniti, da prekobalijo visoko gorovje, večkrat nevihte v taki situaciji. Vremenski položaj je tedaj isti, kakor smo ga imeli n. pr. letošnjo zgodnjo spomlad, zlasti v marcu, ko dolge tedne ni bilo nikakega dežja. Sprememba te situacije se more zvr-šiti na razne načine. Pogostem se vse območje visokega zračnega tlaka umakne nazaj na jugozapad, in napravi prostor nizkemu tlaku, ki se nahaja običajno s svojim jedrom severno od tod med Skandinavijo iu Islandijo in neštetokra sežo preko juga do nas. To bi povzročilo pri nas jugozapadne vetrove ki bi prinesli vlago, nalive itd. V tem slučaju se poleti navadno naprav nad srednjo Evropo več malih okrožij nizkega tlaka, takoimenovanih lokalnih depresij malega obsega, ki pa povzročajo velike nevihte, hude nalive. Kajti ravno tako lokalne depresije pri-nosojo običajno največje množine padavin, Ce nam je v kratkem pričakovati take spremembe, je z večjo zanesljivostjo težko reči, ker nimamo pri roki najnovejših vremenskih kart, Sodimo pa po mnogih znakih, da se nahajamo , tik pred taktni preobratom. Spodaj je I nastopil močan jutrozapadni veter, vi- soko po nebu se v izredno naglem diru pode najvišje in srednje visoke plasti oblakov od zapada, gotov znak,, da se je vsaj v naši bližini vremenski položaj predrugačil. Očividno se je pojavila v naši bližini večja ali manjša zračna depresija, ki nam bržkone prinese dežja in ohlajenje. Za koliko časa, to je seveda drugo vprašanje. Anekdote iz stare Francije Za časa Ludvika XV. je veljalo pri dvorjanih pravilo, da je bolje, če nimaš vere, kakor pa, če imaš krivo vero. Tako jo n. pr. vojvoda Orleanski predložil nekoč kralju novega poslanika za Španijo. Kralj ga sprejme. Drugi dan pa kralj prekliče imenovanje, češ, da je kandidat janzonist. »Ne, to pa no stoji,* ga brani vojvoda, »janze-nist ni, kolikor vem, sploh ne veruje v bogat* — »AH se smem na to zanesti?* vpraša kralj. »Gotovo!* se nasmehi ja vojvoda. »No pa naj v božjom imenu obdrži svoje mesto!* Igralec Baron Ima nekoč vlogo Aga-memnona v Racinovi »Ifigeniji*. Na nekom mestu deklamira svoje verze stiha, kakor je predpisano. Iz partera mu poslušalci zaklioejo: »Bolj glasno, Baroni* Ta pa stopi do rampa in od-covori: »Bolj tiho, gospodje!*. Markiza Sevignč je omožila svojo hčer z grofom de Grignan. Po podpisu ženitbene pogodbe izplača markiza zetu precej znatno doto. Pri štetju pa se ujezi in vsklikne: »Kaj, toliko novcev moram šteti, da bo gospod de Grignan spal z mojo hčerjo!* Na to pa premišljuje nekaj časa in pomirjena doda: »Nocoj bo spal pri njej, jutri zopet, po-jutranj°m, vsako noč, — saj pravzaprav niti ne dobi mnogo!* * Grofica Bonfflers, sicer zelo lahka ženska, jo bila zelo stroga, kadar je šlo za moralo pri drugih. O znani Pom-padurki jo nekega dne izjavila v razgovoru z gospo Mirepois: »Na splošno smemo reči, da je Pompadurka prva vlačuga Francije.* »Da,» jej odgovori gospa Mirepoix, »toda ne silite me, da naštejem šo drugo in tretjo!* * Na sprejemni dan vpraša papež Benedikt XIV., kdo vso čaka v predsobi na sprejem. Nažtejejo mu vrsto poset-nikov, kardinale, prelate itd., in nekega Zenevoa, protestanta, »Naj krivo-vernik prvi vstopi,, njemu je gotovo dolg čas, drugi pa lahko porabijo čas, da postanejo vsako minuto bolj sveti.* * Qu' peut-on čtre mleus? Nekdo je Se trideset let zahajal vsak večer k go-spej X. Ko jo njegova žena umrla, so vsi pričakovali, da se bo oženil s svo- jo prijateljico. Ko so mu to predlagali, so je pa ujezil: »Ce se oženim s to gospo, kje pa naj potem preživljam svoje večere?* * Madame Gabrielle je bila svoječasM slavna pevka. Ruska carica Katarina jo je najela za dvomesečno gostovanj« v Petrograd. Gabrielle je zahtevala za to dobo izredno visok honorar dva tisoč zlatnikov. Carica se zgraža: »Saj ne dajem niti svojemu maršalu tako visokih honorarjev!* »No, pa naj maršali prepevajo Vašemu Veličanstvu!* odgovori pevka — in dobi zahtevan! honorar. Vicomte Savarolle pokliče nekegfl dne gospoda des Voines na odgovor: »Slišal sem, da so včeraj v neki družbi prav ljubeznjivo sodili o meni, d® sem duhovit, — in vi ste se baje drznili trditi, da sem bedak. Ali je to res?* Des Vaines odgovori: »Ne, gospod, prav nič ni res! Še nikdar nisem bil v družbi, ki bi bila mnenja, da ste duhoviti, in zato nisem nikdar mogfl trditi, da ste bedak...» » RIvarol je o sinu znanega prirodo1 slovca Buffona nekoč rekel: »On i" najžalostnejše poglavje iz prirodopi^ svojega očeta.. * Razmejitev na KoroSkem. Iz Tr-fciča nam poročajo: V torek, 1*2. t m. ie dospela k Sv. Ani pod Ljubeljem štiričlenska razmejitvena komisija (1 inženor in 1 oroinik od vBake države), ki se ji je čez neka j dni pridružil Se jugoslovanski major. Začeli so takoj z delom in merili ves teden; na Ljubelju so že zabiti mejni količki... * O. Pašič na oddihu. Beograjska piše: Ministrski predsednik Pašič bo koncem tega tedna odpotoval raradi oddiha najprej v Karlove vari, ]>otem pa na Bled. Povodom potovanja na sever bo imel g. Pašič priliko, da f e sestane z najvplivnejšimi češkoslovaškimi politiki, v prvi vrsti z ministrom za zunanje stvari dr. Benešem. * Zastopniki vlade so si včeraj oglo flali trasiranje ceste Sv. Dj - Marija Snežna - Gornji Cmurek. Podrobni mir IBrti so že izdelani. * Vošnjakov poslovilni banket. Po ivodom svojega odhoda na službeno mesto poslanika v Pragi je g. dr. Bo-gumll V o S n j a k priredil v soboto v Beogradu 1 anket, katerega so se udeležili ministri dr. Kukovec, Svetozar PriHčevič in Pucelj, kakor tudi nekateri člani inozemskih poslanstev. * Ujedinjeno jugoslovensko učitelj' itvo. S sklepom hrvatskega učlteljstva, da stopi v Udruženje jugoslovenskega učiteljstva, je ujedinjeno vse jugoslovansko učiteljstvo v svoji enotni in močni organizaciji. Izven organizacije so ostali samo slovenski »Slomškarji* in nekaj hrvatskih frankovcev, ki so poskusili razbiti edinstvo jugosloven-skega učiteljstva na zadnji skupščini v Zagrebu. Sedaj imajo naši Slomškarji priliko, da se organizirajo s hrvatskimi frankovci v eno organizacijo, da ne bodo osamljeni, kot so bili dozdaj. * Novinarski kongres v Splitu. Koncem prihodnjega mesoca se vrši v Splitu kongres jugoslovenskih novinarjev. V smislu sklepa pripravljalnega odbora bo trajal kongres 27., 28. in 20. avgusta, naslednje tri dni pa se prirede izleti v Sibenik ter na otoke Korčulo, Hvar in Vis. * Imenovanje v carinski slnžbl. Ministrski svet je imenoval: glavnega revizorja dr. Konrada Smida za inšpektorja pri generalni direkciji carin ln Milana Snidaršiča za statističarja petega razreda pri isti direkciji; nadalje pri glavnih carinarnicah D. razreda in sicer na Rakeku: Josipa Jakliča za upravnika prvega razreda: Petra Brankovana, Milana Belegišanina, Henrika Černija, Petra >!id-žora in Milivoja Mihalačkega za carinike tretjega razreda: Ivana Punčuha, Štefana Krauta. Andreja Klemenčiča, Rudolfa Komanerja in Alojzija Hrovata za carinike četrtega razreda; na Jesenicah: 'Antona Stekarja in Pavia Pintarja za revizorja četrtega razreda; v Murski Soboti: Joža Rožiča, Andreja Bolo in Antona Berlota za carinika četrtega razreda; v Radgoni: Adolfa Blažona za upravnika četrtega razreda; v Celjn: Branka Catiča za revizorja tretjega razreda; v Bakru: Cirila Svajgarja za carinika četrtega razreda. Za skladiščnike tretjega razreda so imenovani: Fran Jelen v Ljubljani, Andrej Wolf, Josip Glušič, Ernest Oernac in Rado Ivoševič v Maribora in Fran Beriožnik v Radgoni. * Imenovanje. Policijski pristav Blaž Skok je imenovan za ravnatelja pisarniških uradov v 8. činovnem razredu na svojem službenem mestu v Mariboru. * Promocija. Na zagrebški univerzi Je promoviral za doktorja prava g. Jože Krapež, kr. finančni koncipist v Ptuju, rojak iz Dola—Otlice na Goriškem. Med prijatelji je znan po svojem jugoslovanskim prepričanju, zaradi katerega je bil pričetokm vojne aretiran in spravljen v razne zapore, med njimi na ljubljanski grad, kamor je prišel z znanim transportom. — Istotako v Zagrebu jo promo-viran g. Amon Sraj iz Lesec na Gorenjskem. — Čestitamo! * Poroka. Dne 12. julija se je vršila v Zatcu na Češkem poroka gosp. Uherja, šefa špedicijske tvrdke F. & A. Uher v Ljubljani, z gospodično Martlčko Wei-nerovo iz Zatca. Obilo sreče! * Mariborski zdravniki. Med mariborskimi zdravniki menda ne vladajo posebno idealne razmere. To je razvidno iz dopisa, katerega jo priobčila »Jugoslavija* v nedeljski številki. V dopisu sta napadena mariborski prima-rij dr. Cernič in sanitetni šef dr. Krar jcc. Zdi se nam, da objavljanje takih zadev v javnosti nima smisla, ker spadajo taka zadeve ali pred forum stanovskega zastopstva ali pa v uradni delokrog Zdravstvenega odseka. Kolikor poznamo sanitetnega šefa za Slovenijo, vemo, da bo v svojem delokrogu rešil take stvari z vso objektivnostjo in nepristranostjo ter po potrebi predpisal histeričnim naturam primeren recept. Javnost je na tem de-zinteresirana, ker ve, komu je poverjeno javno zdravstvo v Sloveniji. « Z Jesenic nam poročajo: Afera lekarnarja Gradišnika na Jesenicah, ki so jo vlekla od meseca marca 1920, je končala dne 16. julija 1921 s tem, da je sodišče ustavilo vsako kazensko zasledovanje zoper njega, ker je državni prav-dnik svojo obtožbo umaknil. »JugoBlavi ja* je bsi ▼ nedeljo prinesla v tej zadevi dolgo Brandnerijado s pismom ministra dr. Karamehmedoviča, v katerem ta sam piše, da se mora počakati kočne odločit-vb sodišč«, nakar so lokama vrne Gradišniku v zmislu zakona. Zdravstveni odsek jo namreč g. Gradišniku odvzel Iskamo dne 1. eeMembr« 1020. ker le bil ta ovaden na državno pravdništvo, da je zakrivil hudodelstvo goljufija po g 197, 200 in 201 a. k. i., ne da bi počakal re-zultate sodne preiskave. Proti temu pro-tipostavnemu postopanju tedanjega referenta Zdravstv. odseka, so je g. Gradišnik pritožil na ministrstvo narodnega zdravja, a so rešitov jeseniški narodni socialisti potom poslanca Brandnerja iz političnih razlogov z vsemi mogočnimi intrigami zavlačevali colih 14 mosecev. Zdaj je državno pravdništvo UBtavilo uvodeno postopanje in je s tem ta dolgotrajna afora končnoveljavno rešena. * Zlet gorenjske sokolske župe. Povodom zleta G. 8. 2. v Kranju dne 24. julija vozili bodo naslednji vlaki: Iz Ljubljane drž. kol. ob 8. uri, povratek iz Kranja ob 22.50. Proti Jesenicam iz Kranja ob 21.20, proti Tržiču ob 22.20. * Podružnica Jugoslovanske Matice v Radomlju priredi v nedeljo, dne 24. julija ob 4. uri popoldne na vrtu gostilne g. A. Slokarja v Domžalah javno tombolo v prid Jugoslovanski Matici. Za okrep-čila preskrbljeno. Odbor vse člane ln pri-jatelje Jugoslovenske Matice uljudno vabi k polnoštevilnl udeležbi. * Nov transport vojnih vjetnlkov Iz Rusije prispe tekom današnjega dne v Maribor. Transport obsega 138 mož. * Organizacija dimnikarskih pomočnikov. Prejeli smo: Dne 17. julija 1921 se je ustanovila »Strokovna organizacija dimnikarskih pomočnikov za Slovenijo* s sedežem v Ljubljani, katere namen je, ščititi interese vseh pomočnikov in učencev te stroke kakor tudi njihovih družin v nezgoda. V svrho povzdige in pro-cvita te organizacije so obračamo do posameznikov za denarno pomoč Omenjamo, da je dimnikar kot tak v svojem poklicu vedno izpostavljen veliki nevarnosti v slučajih požara in marsikateri je že žrtvoval svoje življenje, odnosno se ponesrečil, tako da danes za svoj poklic ni več sposoben. Prosimo, da se pošlje vse denarne prispevke na naslov: Edvard Roš, Zalokarjeva ulica 18, L nadstr. * Za orkestralno društvo «Glasbene Matice v Ljubljani so darovati po 1000 kron tovarna Golob et Co. na Viču, ravnatelj Jadranske banke Avgust Praprot-nik, veletrgovec Ivan Knez, veletrgoveo Andrej Sarabon, dalje 1200 kron trgovec Joso Goreo in 500 K trgoveo Alojzij Llilek. Za darovane zneske se odbor orkestralnega društva najtopleje zahva^ ljuje. * Upokojeni častniki naše vojske. Ker so priobčili nekateri časopisi pritožbe u-pokojenih častnikov našo vojske, da doslej So nI rešeno vprašanje njihovo pokojnine, pojasnjuje invalidski odBek po- vorjeništva za socialno skrbstvo sledeče: Ministrstvo financ je dostavilo tekom zadnjega tedna prošnjo treh vpokojen-cev častnikov, ki so jih vposlali Glav, ni kontroli v Beogradu na podlagi »Uve-renja* ministrstva vojske in mornarico, poverjeništvn za socialno skrbstvo v Ljubljani, da izračuna službena leta po bivših avstro-ogrskih predpisi in na tej podlagi višino pokojnine po zadnji dinarski plači. Povorjeništvo (invalidski oddelek) vrača te akte po izvršitvi ministrstvu financ, ki bo nato nakazalo pokojnine. Pričakovati jo, da bodo sedaj ta nakazila izvršena v kratkem času. * Razredna loterija. V petek ln soboto se je vršilo v Beogradu žrebanje srečk prvega razreda drugega kola našo razredne loterije: štev. 2666 dobi 400 din., št. 5965 t 400 din., št. 17.487 : 400 din., št, 18.944 : 1000 din., št. 20.819 : 400 din., št. 35.748 : 400 din., št. 87.987 : 600 din., št. 44.147 : 400 din., št. 54.863 : 400 din,, št. 70.031 : 400 din., št. 74.849 : 600 din., št, 74.270 : 400 din., št. 96.860 : 600 din. * Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani. Pozvala sem svoj čas cenjene dame na »tekmo*, t, j. naj bi vsaka skušala do 20. junija za našo »Kolo* nabrati vsaj do 30 novih članic. Po 30 članic in še več 60 nabrale sledečo gospe in gospodične: Fr. Blatnik, Ana dr. Ilešiče-va in gdčna. Minka Vrhtinčeva, Kruhar Marica, Kump, učiteljica, Medica Berta, Pelko Josipina, Pezdir Mimi, Počkar Ana, Zabret Aleksa, Svetlič Ivanka. Na tak način se je število kolašio pomnožilo za približno 500. Vsa naša javnost bo sigurno hvalila trud in vnemo naših dam, ki nabirajo članice, a pozdravljajo tudi one, ki na novo pristopajo! Delo pa ne sme zastati. «Tekma» naj so nadaljuje! Ono cenjeno dame, ki še nabirajo nove članica ali bi bile voljno jih odslej nabirati, naj mi blagovolijo javiti svoj uspeh (imena novih članic) do 10. avgusta 1921. — Ivanka Svetlič-Kralj. * Požar na sarajevskem kolodvoru. Pretečeno soboto je na državnem kolodvoru v Sarajevu nastal požar v re-mizi za salonske vagone. Požar se jc naglo razširil ter uničil romizo in šolo za železničarske otroke. * Kopališče v hotelu «Slon» ostano vsled čiščenja kotla zaprto do 2. avgusta 1921. (1147) * Slučaj kolere v Zgornji šlškl. Včeraj popoldne okoli pol 2. ure so jo javilo policiji, da so jo v Zgornji Šiški št. 62 zastrupila cela družina Čebuljeva. Ce-bulj, žel. čuvaj — njegov oče jo poljski čuvaj — ima ženo in dva otroka. Po kosilu je postalo naenkrat vsem slabo, počeli so bruhati in klicali so Bosede na pomoč. Na poziv je šel takoj v Šiško dr. Hoegler, ki je preiskal obolelo in dognal, da gre za slučaj kolere. Odvedli so celo družino z rešilnim vozom v bolnico. Starejša hčorka je popolnoai.-- brozzavost-na, ostali pa so sicer pri zavesti, vendar pa jako slabi. Za enkrat jo konstatiral dr. Hoearler, da so oboleli za takozvano «Cko!ere nosfrsa*, lo J« Kblera, B m precej razlikuje od aaljsko kolere, vendar pa je tudi opasna In zahteva lahko, če eo razpaso, mnogo žrtev, * Neznan ponesrečenec na železniški progL Nedeljski večerni gorenjski vlak je povozil na progi Vižmarje-Medno ne-kega moškega, o katerem se še ni do gnalo, kdo da je. Povsem nepoznane in nepojasnjene so še tndl vse ostale podrobnosti Ne vedo namreč, ali se je pripetila nesreča ali je morda izvršil nežna nec samomor. Ponesrečenca so našli na progi in sicer tako razmesarjenega, da se po truplu absolutno ne da dognati Identiteta. Po elegantni obleki ln finem klobuku sodijo, da je moral biti iz boljših krogov. * Usoden padeo z drevesa. Osemlotnl učenec ljudsko šole Maks Koražlja je splozal v soboto na neko drovo v Kuril niški ulici v Mariboru. Pri tem je padel z drevesa in si zlomil levo nogo nad ko lenom. * Zagonetna smrt. V Savljah je pred par dnevi umrla nenadno smrti posestni-ca Frančiška Hvastja. Domačini so pričeli takoj sumiti, da ni umrla naravno smrti, ampak da jo je zastrupil 271otni Miha Kunstelj iz Savelj, ki je imel ž njo razmerje in je takoj po njeni smrti neznanokam izginil. Orožniki ga sicor pridno zaslodujejo, vendar pa ga dose-daj So niso mogli izslediti * Utonil Je v nedeljo, ko se je kopal v Medvodah, Fran Sušnik. Prijel ga je krč in je bila vsaka pomoč izključena. Po tegnili so ga že mrtvega iz vodo. * Nesreča. V soboto dopoldne je šla 43lotna, na Tezenski cesti v Mariboru stanujoča Cecilija Draksler na izprehod. Hotela se je Izogniti mimo došlemu dvo-vprežnemu vozu, ki ga je vodil mlad deček, kar pa Be ji ni posrečilo. Prišla je med oba konja, ki sta jo podrla s tako silo na tla, da je obležala nezavestna. Orožništvo je takoj telefoniralo po rešilno postajo v Maribor, nakar so jo prepeljali v bolnico. Imela je več notranjih poškodb in rane na hrbtu in levi nogi pod kolenom. * Aretirana je bila v Celju zaradi po-tepuštva in vlačugarstva Ana Mejavfiek lz Makol, ki je bila že svoječasno izgnana Iz mesta zaradi tatvin ln aretirana pred par dnevi tudi v Ljubljani, kjer se je Izdajala za Marijo Kranjc. Sedaj so jo vtaknili v celjske zapore. * Premetena tatica. Neka neznanka si je v gostilni »Pri zlatem konjičku* v Mariboru najela Bobo. Ko ji je gostilni-čarka predložila zglasilnlco, Ji je neznan-ka odgovorila, da jo bo Izpolnila po večerji. Ker pa neznanka k večerji sploh nI prišla, je šla gostllnlčarka v njeno sobo In opazila, da Je z neznanko vred izginila tudi posteljna oprema. Šport in turistiha NEODLOČENA TEKMA ZA PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU. Ilirija, Ljubljana t Atletiki, Celje 4 :~4. V nedeljo popoldne ob pol 6. so je vršila v Celju odločilna nogomotna tekma za prvenstvo Slovenije med ljubljansko »Ilirijo* in celjskim Atle-tiksportklubom. Oba kluba sta izšla iz dosedanjih prvenstvenih tekem kot najmočnejša in morata zato sedaj med seboj odločiti, komu pripade prvenstvo. — Tekma se je vršila na novem, modorno zgrajenem igrišču atlctikov za Savinjo ob velikem zanimanju občinstva, katerega se je nabralo okrog 2000. Tekma Je bila izredno temperamentna in ves čas napeta, Celjani so v polni meri opravičili svoj renome. Bili so v sijajni formi in so dosegli že razmerje 3 : 0 sebi v prid. »Ilirija* v prvi polovici ni bila najboljša; v drugi se je sicer popravila in boj se je vršil večinoma pred celjskim golom. A napaka, ki smo jo žo večkrat omenili in grajali, pomanjkanje odločnega Suta na gol, je zakrivila tudi to pot, da »Ilirija* ni dosegla uspeha, ki bi odgovarjal pravemu razmerju sil. Vendar se ji j" posrečilo da je igro izravnala, tako da je končala tekma v razmerju 4 : 4. Odločitve torej ni prinesla in se bo morala ponoviti, oziroma nadaljevali. Po določilih kupskega sistema pa so no bo igrala več polna igra, ampak samo 15 minut. Upamo, da bo »Ilirija« takrat popravila, kar je v nedeljo zamudila, in tako rešila svojo in Ljubljane čast, ©St@ Oblika roke in izbiranje žene. Neko angleško društvo priporoča moškim, ki se mislijo ženiti, naj se ne zaroče prej, dokler ne preštudirajo oblik rok izvoljenke. Roke da ravnotako razkrivajo značaj človeka, kakor usta in oči. Tako n. pr. ima dekle, ki je dobra hišna gospodinja take roke, s kakršnimi strog estetik gotovo ne bi bil zadovoljen. To so roke širokih dlani z močnimi in često debelimi prsti, od katerih jo palec najbolj razvit. Nasprotno pa ženske, ki imajo lepe in ozke roke, le redkokdaj postanejo dobre gospodinje. Dekleta, ki izbirajo moža, morajo gledati na to, ali puši pipo aH cigarete, ali ima čisto perilo in kako se obnaša pri plačevanju. Paziti sc mora tudi na to, aH nosi klobuk naravno, ali postrani in v kakem položaju najrajo spš- Iz vsega tega se more sklepati, aH .'c prijazen, pedan-tičen. energičen, nervozen ali ohol. DR. HOTOWETZ O KONBRENCt V PORTOROSE IN O TRGOVINSKIH PO-OODBAH. Pariška »Agence economiquc et finan-clčre* priobčujo razgovor svojega praškega zastopnika z češkoslovaškim trgovinskim ministrom dr. Hot.ow?a^n, ki jo dejal med drugim sleiloče: ■ »Niti misliti ni na to, da se ustvari donavska federacija na tak način, da sc vzpostavi ekonomski položaj, ki ga je nudila nekdanja Avstro-ogrska monarhija. Konferenca v Portoroso se bo pečala samo z odstranitvijo zaprek, ki ovirajo svobodnojši: blagovni promot med novimi državami. To se naj doseže s sklenitvijo trgovinskih pogodb. Za Češkoslovaško izgubi Portorose mnogo na važnosti, kor jo češkoslovaška Bklonila žo celo vrsto trgovinskih pogodb, tako z Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Jugoslavijo, Romunijo, Bolgarijo, Švico, Francijo in Anglijo. Trgovinska pogodba z Grčijo bo v kratkem podpisana, pogajanja z Madžarsko so vodijo in pogodba b Poljsko so pripravlja ter bo kmalu gotova. Z Rusijo smo navezali privatne trgovinske stike in smo omogočili Izmeno uradnih trgovinskih misij.* O trgovinski pogodbi Češkoslovaško b Franoijo so je izrazil dr. Hotowetz sledeče: »Francoska vlada Je z dekretom od 28. marca sklonila povišanje splošne carinsko tarifo, ki zadene predvsem one predmete, za katere se v trgovinski po godbi nI mogla doseči minimalna tarifa ali znižanje. Istočasno so je v našo ško do spremenila baza, po kateri smo preračunavali redukcijske procente, ki so nam bili v pogodbi zagotovljeni. Mi smo zahtevali od francosko vlade uporabo stare carinske tarife kot napram Zedinje nim državam, tako tudi napram nam za dobro trgovinsko pogodbe. Ta zadeva še ni rešena.* Nadalje je omenil minister, da bo po ukinjonju u rožnih in izvoznih omejitov potrebna splošna revizija trgovinskih pogodb. ■= Povračila Izvozne carine. Z odlokom ekonomsko-finančnega komiteja od 16. junija je bila znižana Izvozna carina na konje, goveda, svinje, mesno izdelko, mast in premog. Ker nI izključeno, da so nekateri izvozniki tudi še po 16. juniju plačali prejšnjo višjo carino — ker niti oni niti carinarnico še niso bile obveščene o omenjenem znižanju — je finančni minister i odlokom od 22. junija pooblastil carinarnice, da zamorejo v svojem de lokrogu na .prošnjo Interesentov vračati razliko na preveč vplačani carinami V takih slučajih torej ni potrebna predhod na odobritev od Generalne direkcije ca rin ali pa od finančnega ministra. — Stanje hmelja na Štajerskem. Iz Zal-ca nam javljajo: Od vašega zadnjega poročila je nastalo ugodno vreme. Stanje hmeljskih rastlin se je izdatno Izboljšalo. Vondar pa izgleda, kakor bi hotelo vreme lz mokrote in mraza preiti v sušo in vročino. Ta mešoc. je namreč samo enkrat neznatno deževalo. Pomanjkanjo mokrote se že vidi na poljskih rastlinah, posobno na fižolu itd. Golding-hmelj cvc te, poznejši pa prehajajo r cvetje. Glede trgovine s hmeljom ni posebnega izgleda, = Hrvatsko-vojvodlnskl žitni trg. Minuli teden je bilo povpraševanje po koruzi živahno. Dovozi so bili mali vsled poslov okrog žotve. Cena je bila 500 K ad sremska ali bačnanska postaja. Do večjih kupčijBkih zaključkov pa ni prišlo. Za frauko Zagreb je bilo več kupčijskih zaključkov po 585 — 550 K za takojšnjo dobavo, za kasnejše dobave ni bilo zanimanja. Inozemstvu naše cene niso kon-venirale, ker je rumunska ln ameriška koruza še vodno cenejša. — Povprašo-vanje po novi pšenioi je bilo voliko, vsled česar so ceno poskočilo, zlasti za blago, ki se ima dobaviti do 20. julija. Plačevalo so jo do 1000 K, dočim so poznejše dobave cenejše. Kakovost novo pšenice je izborna, kvantitativno pa jo pridelek slab. V Bačkl se ceni pridolek na 6 stotov, a v Sremu 8 stotov na oral. Iz Banata se letos bajo ne bo moglo nič izvažati ter bo še treba od drugod im-portirati. Temu nasprotno pa stoji pšo-nlca kvalitativno in kvantitativno v Srbiji zelo dobro. — Ječmen že prihaja polagoma na tržišča. Kvaliteta in kvantiteta dobra. Nemška in švicarske pivovarne so povpraševale po ječmenu, pa jim cene niso konveniralo, kor so previsoke. Za ozimni ječmen se zahteva 450 do 500 K, za jari pa 600 do 700 K ab postaja. — Ovsa jo bilo samo nekaj vagonov. Ponujal so je 670 IC franko Zagreb. Do kupčijskih zaključkov novega ovsa šo ni prišlo. Uspeh žotve »o ceni: kvalitativno zelo dtober, kvantitativno zolo slab. — Za moko jo bilo povpraše-vanjo zelo živahno. Za takojšnjo dobavo se je plačalo do 17.50 K št. 0 franko Zagreb z vrečami. Prišlo je do nekoliko zaključkov nove moko po 16.75 K i vrečami franko Zagreb. = Hrvatsko-slavonska zematjska hipotekama banka v Zagrebu ima dno 7. avgusta izredno glavno skupščino. Na dnevnem redu je med drugim povišanje delniške glavnice od 15 na 50 milijonov kron. » Žetev v Vojvodini. Iz Zagreba se poroča, da prihajajo iz nekaterih krajev Vojvodino poročila o uspehu žetve in mlačve. V Šekiču In okolici pride na oral 10 in pol metrskoga stota, pšenice ponokod celo 16 stotov. Pšenica je jako dobre kvaliteto in zelo težka. Slaba poročila prihajajo soveda iz . ouih krajev, kier.jo toča potolkla, » ■= Novo tvorloo papirja v BitogieiN osnuje g. Milan Vapa. Tvomloa bo piofo vajala fin papir. —Ruinuuske osnove o organizaciji žitnega Izvoza. Nodavno se je vršila v rn-munskom ministrstvu trgovine konferenca o organizaciji žitnega izvoza, Vladi sta, prodložona dva predloga: eden italijanski, ki lii hotel pod garancijo italijansko državo kupiti celo zalogo žita, |;i je od-rojono za izvoz, in eden franctvikl predlog, ki so liočo ozirati na runinnsko fS-nnncijalno obveze na francoskem tržišču. Za sedaj jo rumunska vlada opustila osnovo monopolizacije žita nafte. Na eni zadnjih sej. min. svota so jo razpravljalo o tem, da se osnuje privatno podjetje kot, inštitut za žitni izvoz. Zavod bi bil pod državno kontrolo, ltumunsko £Sto so prodaja največ v Grčijo, potem Rottordam Antworpon in London. =-■= Izvozne carine v Romiuiiji. Romunski listi javljajo sledeča izrozno-carin-ska znižanja: na vino 0.50 leja za 1 1, lahki bencin 6000 lojev za 1 vagon, težki bencin 5200 lojev za vagon. Izvozne carine znašajo dalje za sol 300 lejov, les in premog 1500 lejev, lesno smolo 200*) lejov pri vagonu. Pripravlja so tudi znižanje izvozno carine na petrolej. Letina rlža v Italiji lotos ni najbolj, ša. Škodovale so rižu preveliko poplave. Žetev riža so jo začola konoim maja. Misli se, da bo letos uvožorš riž cenojši, nogo domači. =» Vznemirjenje v kitajskem gospodar' skem življenju. Propad pariško industrijske banko za Kitajsko (Cimquc industri-elle do Chlne) povzroča, luikor poročajo lz Pekinga, dnovno rune n * kitajsko banko. Tak run se je izvršil prod kratkim na »Asia Banking Corpora.tion* v Pekingu. Banka jo vlogo gladko izplačala. «= Industrijska kriza v ftvicl so po po. ročilu zveze Švicarskih bank v začetku julija poostruje. Število deloma nezaposlenih so je v zadnjem času sicer uoko-liko skrčilo, toda število popolnoma brezposelnih narašča neprestano. Več najvažnejših eks porinili industrij jo začasno popolnoma ali doloma ustavilo obrata in odpustilo voČje ali inaiij.Ao Število delavcev In nameščencev. Zmanjšalo se je tudi povpraševnnje po denarju, kar je ra-zumljivo vsled vedno manjših potreb r trgovini in industriji. =» Svetovno zaloge zlata. Po statistični sestavi Sira Roberta Hornea so nahaja zlata preračunanoga v vrednost funtov šterlingov: v. Angliji 155,051.000, v Zodinjenih državah 652,406. 000, v Franciji 1-11,621.000, na Japonskem 131,20-: milijonov v Italiji 41,lfi8.000. v Nemčiji 53,451.000. (1 funt. štorfing jo danes 5TO jugoslovanskih kron. — Znižanje mezd v angleški Industriji, volne. V angleški industriji volno so jn dosegel sporazum o znižanju mezd za 16 odstotkov. Znižanje volja za eno leto. Zaradi obsežnih omojitev obratov v zadnjem času so se delodajalci in delavci mirno sporazumeli. S*.er jo v interes« obeh strani, da se razjicčavanjo blaga z znižanjem stroškov in vslod toga con zo pet oživi. Ta cilj so bo tonilažje do»f-gol, ker so cene vol&i precej padle. K sporazumu mod delodajalci in delavci je mnogo pripomogla okddnost, da jo po v prašovanjo iz Nemčijo v zadnjem mese ki jc nakupil minorčan- 2eli pilnašati v določenih presledkih razburljive članke o gospodarskem položaju velike vojvodine Minorke; vsi ti iianki so dosegli svoj namen. Državni papirji velike vojvodine Mi-norke so se naenkrat pojavili na borzi, lastnikov se je polastila že skoraj f tanika in kar sam ^o sebi je ske državne papirje, norec?. Ali niso dobri?« «Niso dobri ?» Filip se je komaj premagoval, da se ne zasmeje na ves glas. «Oorostite, kaj pa vendar vi pravzaprav veste o državnih papirjih? Kaj veste vi o Minorki?* Nekaj časa se je obotavljala pred- padel kurs od 45 in pol na 43. Filip ! n0" jj, rekla: Collin in njegova dva pomočnika ! ,,Ako si ta ali ona država izposojo čaka li pripravljeni rm ugoden j dj denarja, imenujemo te zadolžni- trenotek. V rokah so i:neli en milijon 300.1)00 funtov, katere jim je dal na razpolago -ospod Isaacs, Filip sam se je pa odločil, da vloži v podjetje svojih 50.000 funtov. Pred dve-mi dnevi, to je 3. marca so šli na delo. Zadnji in najrazburljivejši članek v vseii Isaacsovili listih je imel končen uspeh. Borze v Parizu, Rimu in Madridu so prodajale po uradnem Iturzu 42 iti pol minorčan-ske državne papirje. V komaj dvaj- ce državne papirje, kaj ne? Pri nas doma v ...» hifro je prekinila stavek- «Zakaj naj bi bili minorčanski državni papirji slabejši, nego so jie postave, camo '/al i bog nekoliko šepa!» <<šepa, šepa? Ni mogočo «Da, madame, to vem popolnoma gotovo. Breme slabih državnih financ ga je tako pritiskalo...» •»Siromak ubogi siromak, šepa! Toda vendar je lep, kot ste rekli. To sem slišal tudi jaz in 35 let je star?» «Da madame, 35 let. Ravno v najlepši dobi, da se oženi. Zdi se mi, da se jako zanimate za dona Ramo-na?> Naredila se je kakor, da ga ni hotela razumeti, zamahnila je z roko in rekla nestrpno: «Prav nič! Začniva že vendar enkrat s zajutrkom, jaz sem že jako drugod.... O veliki' vojvodini Mi- i lačna. Vi govorite toliko, da bo naš norki vem samo to, da leži v Sredo- zaiutrek mrzel.» Filip se je priklonil, sedel k mizi in vprašal: zemsken: morju, da tam vlada veliki vojvoda,.. Poland ali tako ne-' kako «Ramon XX., madame, ki je baje jako ljubezniv človek. V toliko imate popolnoma prav. Minorka leži v norko. Zakaj in v kaki meri bi mogle zanimati njegove borzne špekulacije z minočarskimi papirji to skrivnostno damo. Premišljeval je semintja, toda odgovora si ni vedel. no, taki norci so danes precej redki, posebno na borzah. Po mojem mne-nju je človek (glas gospoda Collina je skoro ne^paženo zadrhtel poln zadovoljstva), ki je izvršil to špeku- Ona pa je nestrpno Čakala njegovega ! lacijo prebrisan kavalir, mogoče pa odgovora. Filip se je nazadnje od-: tudi špekulant, ki je našel Kolum-kašljal in rekel: j bovo jajce, katerega drugi niso mo- «Hm, hm, da vara povem resnico, i gli najti. Bodite popolnoma prepone upam si pravzaprav govoriti o čani, da je on storil to samo zato, stvari. Ako bi pa hotel izraziti svoje ' da pri vsi stvari nekaj zasluži, kar se osebno mnenje o človeku, ki je iz-! gOtovo tudi zgodi.* vršil te špekulacije, moram trditi, da j Gledala je zamišljeno v svojo ča-ta človek ni blazen; kot ga opisuje- šo čaja in počasi rekla: jo. Po mojem mnenju prav gotovo ne.» Poslušala ga je in Filipu se je zdelo, da jo je njegov odgovor popolnoma pomiril. «Torcj vi ne verujete v to; to je jako lepo od vas, to me jako veseli!* «Vraga, mene tudi; povejte mi, zakaj se vi tako veselite tega?* »Mislila sem samo na tega siro-1 maka velikega vojvodo Raoula.. .* «Ramona XX.!» je popravil Filip. «Da, da, Ramona! Bala sem se, «Pozabil sem vas vprašati, kaj ho- i da bi mogel človek, ki je nakupil pa- setih minutah je bilo kupljenih sko- Sr«lczCmskem morju in ima vladar-raj osem dlesetin vseh minorcanskili ... „.. ,.. ..._______ {!J1____----- državnih papirjev; čez pol ure oz-nanjevali so brzojavi vsi Evropi to novico in vse se je začudeno spraševalo: Kaj s ; je vendar zgodilo? Nakupiti minorčanske državne dolgove? Kaj naj vendar to pomenja? Kdor je zakrivil to paniko na borzi, zasluži pnw gotovo, da se ga pošlje v prvo blaznico, tako so pisali tudi vsi ve&jrni listi, ki so prinašali v svojem gospodarskem delu kratke in skrajno ironično pisane članke z veliko naslado, najbolj ga je pa toda njegove finance žalibog niso tako lepe, kot je njegova vojvodi-na. Mogoče je to tudi tako kot je stvar v vaši domovini.* «V moji domovini?* je rekla začudeno, «kaj veste vi o moji domovini?* «Prav ničesar, toda malo poprej ste rekli vi sami, da si tudi vaša domovina pomaga včasih z državnimi posojili, kar je popolnoma razumljivo. Torej Minorka je že par čete piti?* Ona ni odgovorila na njegovo vprašanje, pokusila je to in to jed in potem zopet začela govoriti: pirje in ako je res norec, uničiti velikega vojvodo. «Da, da, to ste prav dobro mislili. Ker se mu je špekulacija popolno- «Tu v listu čitam, da je mogel sa- ffi^J*"* P°" mo kak norec nakupiti državne papirje iz Minorke. Norec ali pa anarhist, tako pravi tukaj. Kako si vi polen gospodar Minorke.* ♦Popoln, res?* «To je popolnoma naravno! Ako predstavljate to stvar. Ali veste sploh ! 1> ta človek norec, potem lahko pii kaj o tem? Jaz mislim, da nekaj mo-1 sili ze jutri velikega vojvodo, da na-rate vedeti.* Pove bankrot, ali pa da se odpove Filipov obraz se je zresnil, ko je odgovoril: <L-ipiour. nahrovio o+nu c : bukov, lorUranih po Številkah in najboille kakovosti, komad po Sankarjevojanrezjo stev. s, ^ 14p d.M^... 0ros|av fcerta|i6; W(M1 telefonsko številko 407. Naročajte dnevnik „Jntro"! Sprejmem dobro lanrjenaea, voat-nega ln marljivega odvetniškega uradnika (lollottatorja), plača ugodna, nastop' 1143 takoj ali po dogovoru. 8—11 Dr. Alojz Visenjak, odvetnik v Ptuju, j --j Knjigovodja! 1187 m i- r Glavna tvorniška zaloga 0. Čertalič, Ljubljana, Sd. Petra cesta 33. se sprejme za samostojno vodstvo manjše pisarne, j Ponudbe naj se vpošljojo pod ,,Ugodni poboji" na npravništvo „Jutra". novoi Albin Ogris novoi Borba za jugoslovansko državo. Cena 32 K, po poštf K 1*80 več. Kdor 8e bože poučiti, kako bo agitirali naši izseljenoi med svetovna vojno v Pori nt, I/maonu, Rimu, Washingtonu In dr. aa Jugoslavijo in kaktoe težkofe so morali premagati, naj žita Ogrisovo knjigo. Spis nndi popolnoma nova, dosedaj pri nas neznana dejstva. Knjigo naročajte pri 307 24 Tiskovni zadrugi v I*Jubljanl, Sodna ulica 6. Naročajte in širite sledeče r3? 19 U D. Fajgalj: Tik za fronto. Broi 36 K. vez. 4o K. poStnina K 2-80. A. Movaoan: Veleja. Brc«. 28 K, vez. 3G Ii, poftuina 2 K. Anaialo jTranoo-DebolJak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, rjo poŠti pripor. 2 K 40 v več. Dostojevsiklj-Levstik; BeBi. lioman v IV. delili. BroS. 42 K, vez. 64 R, po pošti broš. K 8'— več, vez. K 80-— več. Oonoourt-Pastnikln: Dekle Eliza. Bomau. Broi lo K, vez. 21 K, po poŠti broš. K 2-- več, vez. K 2-50 več. Oervantcil-SorSl: Tri novele. Broš. 10 K, ven. 16 K, po posti broš. K 2 -več, vez. K 2'50 ve/1. „ „ _ Shakespeare-Zupančič: Sen kresno noči. Bros. 22 K, vez. 28 K, po poŠti broS. K 2' - vcC, vez, K 2-50 več. Htaobett. Broš. 32 K, vez. 40 K, poštnina 2 K. Ante »ebeljak: Solnce in aence. Broš. 10 K, vez. to Iv, po pošti broš. jy 2 -več, vez. IC -'5) vrč, ..... Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 R, vez. K 26 -, po pošti broš. 3'40 več, vo,-. R 4-— več. Josipa Jnrr'ča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 K, po poŠti B K več, II. zvez. broš. 22 IC, po posti 4 K 60 v več. Kniiee sc naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, ' B Sodna u.lea 6. »*> 66 Ravnatelja Išče lesno industrijska družba v Ljubljani. Zahteva se strokovno in komorcijelno izobrazbo v lesni stroki in znanje italijanskega jezika. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov do 5. avgusta na ALOMA COMPANY, d. z o. z., LJubljana, Kongresni trg 3. 1U6 2-1 d SKOMPTNA BANKA Rezerve okrog K 6,000.000 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- LJOBLJAHR, SELEMBCRGOVA OUCft 5T. 1 IZVRŠUJE V8E BANftOTi »mggMgn Mrt lUNKf) iN SRBSKO BANKO V ZAGREBU ---NAJKUivAleraEJTB NO BAN pE^^E VL0GE _ NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA 243 M Natisnila Delniška tiskarne, d. d, v Linbl.ani.