Kratka sodobna pravljica v slikaniški knjižni obliki Miroslava Košute, roje- nega leta 1936 v Sv. Križu v Italiji, je značilna identitetna pripoved odraslih, ki v slikaniški knjižni obliki postane domnevno otroška. V tujini so take pripovedi poimenovali slikaniške (avto)biografije; o trendu iden titetnih slikanic, ki doživlja razcvet po vsem svetu, razmišlja tudi Bettina Kummer- ling Meibauer v svojem delu Kako avtobiografske zgodbe postanejo slikanice. Nove smeri v raziskovanju slikanic (2010). Na osnovi kognitivne teo rije Bettine Kummerling Meibauer slikanica vsebuje tudi vse značilnosti t. i. večnaslovniškega pisanja – avtorica za slednje navaja naslednje kriteri- je: inovativnost, reprezentativnost, estetska zasnova jezika, enostavnost, predstavitev otrokovega izkušenjskega sveta, domišljija, večpomenskost in večnaslovniškost. Ali je slikanica inovativna ali ne, je odvisno od recepcije bralcev; s stali- šča mladinske literarne vede je slikanica Miroslava Košute Trije žrebci del trenda nostalgije, ki je preplavila domnevno otroške slikanice. Ko govori mo o inovativnosti in reprezentativnosti slikanice, torej o tem, ali so v slikanici Trije žrebci tema, motivi (na primer čarobni let), motivni drobci (beli, rdeči in črni konj) in slepi motivi (na primer Pegaz, strune nevidne harfe, sončni zahodi) inovativni in reprezentativni za otroke, gre za vprašanje celote, ki Milena Mileva Blažić Miroslav Košuta: Trije žrebci. Ilustriral Damijan Stepančič. Dob: Miš, 2022. 1413 Sodobnost 2023 Mlada Sodobnost je sestavljena iz že znanih intertekstualnih prvin, vendar je prevladujoča perspektiva avtorja prav nostalgija. Slikanica izpolnjuje tudi tretji kriterij po teoriji Bettine Kummerling Meibauer, estetsko zasnovo jezika; jezik je namreč vzvišen, pripovedovalec je hkrati del literarne realnosti in hkrati vzvišen nad njo. Avtor predstavlja temo “otroštvo”, ki se v mladinski lite- rarni vedi imenuje svetinja otroštva, zato sta tudi jezik in slog vzvišena, čeprav ne vedno (beseda žrebec, na primer, je večpomenka, ki ima lahko pejorativen pomen, zato bi bil slogovno močnejši simbol konj). Tudi četrti kriterij, enostavnost, je izpolnjen – verbalno besedilo, ki je slikovit prevod vizualnih podob v besedni jezik, je kljub večžanrskosti (avtobiografija, pr a v ljica, roman à clef, spominska pripoved ...) in kljub dvodimenzionalno- sti linearno in napisano tako, da dominira tradicionalna perspektiva, ki se kaže na primer v motivih modrih starcev, mogočnega kralja, najstarejših brad, po drugi strani tudi v pogledu na mater, pri katerem lahko najdemo podobnosti z Marijinim kultom ali s Cankarjevo podobo matere. Glede na peti kriterij, predstavitev otrokovega izkušenjskega sveta, ugotovimo, da avtor v pričujoči slikanici predstavlja svoj izkušenjski svet s stališča odrasle osebe, perspektiva je adultizirana – gre torej za intencionalno, ne pa imanentno perspektivo otroka. Pri motivu črnega žrebička (tukaj je primerno uporabljena beseda – žrebiček) je opaziti morebitni paralelizem ali pripovedovalčev alter ego. Zanimivo je tudi, da je del te kratke sodobne pravljice napisan v dvojini, najprej z očetom (na primer “Na pomlad sva z očijem ...”), potem “z ognjenim žrebcem” (na primer “Letiva pa v vse štiri strani neba.”). Pri šestem kriteriju, domišljiji, ugotovimo, da avtor izbira slogovna sredstva, ki se navezujejo na ljudsko pravljico, vendar je motiv čarobnega leta eden najpogostejših motivov v ljudskem izročilu, od zbirke arabskih pravljic Tisoč in ena noč do danes. Sedmi kriterij je pomemben, to je večpomenskost – kratka sodobna pravljica Miroslava Košute omogoča pluralizem interpretacij; na ravni vsebine je besedilo v celoti večpomen- sko, denimo motiv leta dobesedno kot letenje (z letalom) ali metaforično (otroštvo, sanje, spomin, želja ...), nekakšno proustovsko iskanje izgublje- nega časa oziroma izgubljenega otroštva. Pri zadnjem, osmem kriteriju, večnaslovniškosti, Bettina Kummerling Meibauer navaja, da številni avtorji za odrasle pišejo tudi za otroke, da je besedilo za otroke hkrati namenjeno tudi odraslim in da so knjige za odrasle intencionalno namenjene dvojne- mu naslovniku. Tudi večnaslovniškost je značilnost obravnavane slikanice Miroslava Košute. Philippe Lejeune je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v svojem znamenitem eseju The Autobiographical Pact razmišljal o avtobiografiji; 1414 Sodobnost 2023 Mlada Sodobnost Miroslav Košuta: Trije žrebci slednjo napiše resnična oseba v zvezi z lastnim bivanjem, pri čemer je v ospredju njeno individualno življenje, zlasti zgodba o njeni osebnosti, ki bi lahko bila tudi literarni avtoportret. Kot značilnosti avtobiografije Lejeune našteje lastnosti, ki jih lahko apliciramo tudi na kratko sodobno pravljico Miroslava Košute. Po jezikovni obliki gre za pripoved v prozi in Trije žrebci ustrezajo tej definiciji, čeprav je pripoved, jasno, stilizirana. Obravnavana tema avtobiografije je individualno življenje, gre za zgodbo o osebi. Avtor v slikanici hkrati obravnava svoje realno življenje (življenje onkraj slikanice) in irealno življenje (v domišljiji – v slikanici). Leti na Pegazovih krilih ali na krilih domišljije, s čimer konkretizira Shakespear- jeve verze iz Viharja “iz take smo snovi kot sanje” ali Žižkovo hipotezo, da nas vodi “zakon želje”. Temu zakonu želje pripomore domišljija, ki prek literarnih simbolov poudarja “sanje”, “svetinje” in “želje” (na primer kon ji, hruška itn.). Lejeune omenja tudi položaj avtorja avtobiografije: avtor, čigar ime se nanaša na realno osebo, in pripovedovalec sta identična. Pri Košuti kljub avtobiografskemu gradivu pravzaprav ni nujno, da sta pripo- vedovalec in avtor identična, saj je slikanica – literarno delo – fikcija; avtor je izbral jezikovne simbole, ki ustrezajo literarizaciji. Pripovedovalec in/ ali avtor je izbral adultiziran nostalgičen pogled na “svetinje otroštva”, ki so dodatno poudarjene že na začetku s smrtjo matere, s spominjanjem in sklicevanjem na materino pripovedovanje (igra v igri), in sicer v duhu Marcela Prousta – tudi pripovedovalec išče izgubljeni čas in/ali otroštvo. Pripovedovalec in glavni lik sta identična, gre za retrospektivno gledišče pripovedi. Za potrebe fiktivizacije se avtor oddaljuje od doživljajskega v domišljijski svet in obratno, z znano metaforo iz antičnih časov, da krilati Pegaz prenaša pesnike “na krilih domišljije” in tam, kjer se ustavi in udari s kopitom, se pojavi vrelec Hipokrene; tisti, ki pijejo pri tem izviru, dobijo “vir inspiracije”. Košutovo besedilo temelji na pravljičnem tipu, ki je dejansko literarna univerzalija, saj tematizira človekovo potrebo po dobesednem in/ali meta- foričnem letenju, od antike (Ikarjev let) do danes. V številnih pravljicah oziroma slikanicah literarni liki letijo na krilih domišljije, na Pegazu, s konjem (Faeton), na oblaku (Fantek na oblaku), z raketo (Drejček in trije Marsovčki), s ptičem (Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona) ali kot ptič (Ikar), z zmajem, na čarobnih rekvizitih (Kosovirja na leteči žlici), na kome- tu (Zvezdica Zaspanka), na metli (Bi se gnetli na tej metli?) itd. Literarni ali pravljični paralelizem v pričujoči slikanici je najbližji po- menu treh konjev (belega, rdečega in črnega) v ruski pravljici Aleksandra Afanasjeva Vasilisa Prekrasna (z ilustracijami Ivana Bilibina), v kateri so 1415 Sodobnost 2023 Miroslav Košuta: Trije žrebci Mlada Sodobnost konji simbol za jutro, dan in večer oziroma rojstvo, ljubezen in smrt. Besedilo se intertekstualno navezuje na antični mit o Faetonu in njego- vem očetu Heliju, bogu sonca, ter o ognjeni kočiji in svarilu: ne se voziti previsoko z zlato kočijo, ki jo vlečejo čarobni konji – zanje se ne uporablja bič, ker drvijo sami. Simbol konjev je najti tudi v Bibliji; v Razodetju 6 so štirje konji, in sicer bel (lok in zmagovalec), rdeč (ogenj in meč) in črn konj (tehtnica), konj mrtvaško blede barve (Smrt). Platon v Fedri meni, da je motiv konja simbol za dušo, ki jo povezujejo trije deli, in sicer: voznik (razum) in dva konja, od katerih je eden ple- menit in pogumen, drugi pa nečasten in neposlušen. Zato naj se voznik nauči upravljati z dvema različnima konjema. Zanimivo, da se ta binarna metafo ra pojavlja tudi na panjskih končnicah, pri Pegamu in Lambergarju, ko ima Pegam na eni strani angela, na drugi hudiča, Philip Pullman pa v Severnem siju to dvojnost poenoti v enojnost – vsak ima svojega (enega) demona, tudi glavna literarna junakinja. Zanimivo je, da Miroslav Košuta pravljico zaključi intertekstualno, v slogu Platona, in omeni dva konja (srebrnega in črnega): “In mi je, kot da sta naenkrat ob meni tudi ostala dva iskra žrebca mojega otroštva, Srebrni iz poletov v hruško in snežno beli Črnuhec, ogrnje na s toplino zvezdnatega neba, ki se širi od našega gnezda po pobočju hriba in nad temačno dolino, z nje pa drsi na morje in čez širni svet. Po licih mi polzijo solze sreče, kot da se mi je v očeh nabrala vlaga oblakov, skozi katere sva letela.” Ta zaključek lahko razumemo vizionar- sko; ne le kot pozunanjeno notranje potovanje, ampak tudi kot meditacijo, poetično večnaslovniško avtobiografijo, osebni esej. Slovesni slog slikanice je sicer še posebej izrazit ob desetih svarilih (na primer “z upanjem, da bo nekoč lepše”; “z upanjem, da bodo vsi otroci imeli svoj dom”), ki so ganljiva in potrjujejo hipotezo o večnaslovniškem pisanju in biblijskem slogu. Zaradi pripovedovalčevega naštevanja desetih “upanj” na boljši in lepši svet je besedilo tudi rahlo zavezujoče oziroma nekakšen manifest, je pa tudi pacifistično (“z upanjem, da bodo vojaki kvečjemu svinčene igračke, pa še ti brez tankov in topov, letala le potniška in jadralna, rakete za osvajanje vesolja ...”). Ob koncu bi izrazila mnenje, da se pripovedovalec, ki ni nujno avtor, morebiti z izbiro jezikovnih sredstev, slogom in perspektivo na ravni metaforične popkovnice čutno poveže z notranjim otrokom, zato ima večnaslovniško besedilo tudi pomen čutne predstave (Hegel). Miroslav Košuta v slikanici Trije žrebci prevaja vizualni spomin na otro- štvo v verbalni jezik s perspektive odraslega. Njegova slikanica, ki tema- tizira identitetno zgodbo, je večnaslovniška in večžanrska, intencionalno 1416 Sodobnost 2023 Mlada Sodobnost Miroslav Košuta: Trije žrebci je namenjena otrokom, imanentno pa odraslim. Na koncu avtor zaključi optimistično, češ da naj bi otroci živeli v svetu brez vojn, kar je plemenito in pacifistično, žal pa so vojne del sedanjosti v svetu, tudi v Evropi. Naj mladi in/ali odrasli bralci presodijo, ali bo plemenito sporočilo odmevalo in kako. 1417 Sodobnost 2023 Miroslav Košuta: Trije žrebci Mlada Sodobnost