LITIJA ★ 24. 12. 1941 Občinska skupščina Litija in občinske družbenopolitične organizacije ČESTITAJO vsem delovnim ljudem in občanom ob 27. aprilu — Dnevu OF in L maju — Prazniku dela Titova štafeta bo 27. aprila v Litiji . S Štafeto mladosti so ob geslu „Brez Tita pred nami, a s Titom v nas" delovni ljudje in občani Črne gore še enkrat manifestirali svojo odločenost, da bodo dosledno izpolnjevali svoje zaobljube, da bodo opravičili Titovo zaupanje in zvesto nadaljevali poti naše revolucije. Tudi letos bo zvezna Titova štafeta potovala skozi Litijo in sicer 27. aprila, na dan ustanovitve OF. Sprejeli jo bomo od občine Zagorje in sicer ob 7. uri zjutraj. Podrobnejši program prenosa Titove štafete po naši občini pa je sledeč: | — ob 7.24 bodo štafeto pozdravili občani Konjšice, Polšnika in okoliških vasi in sicer pri odcepu za Pasjek, — ob 7.28 bodo pri mostu na Savi štafeto pozdravih občani Save in Sp. Loga, — ob 7.30 bo štafeta na Bregu krenila iz Zasavske ceste proti Šmartnu. Tam jo bodo pozdravih občani Brega in Jablanice ter okolice, — ob 7.36 bodo štafeto sprejeli prebivalci krajevne skupnosti Šmartno, — ob 7.50 bo štafeta prispela v Litijo in sicer na igrišče pri stari šoli, kjer bo centralna slovesnost za ■ našo občino, — ob 8.00 bo štafeta krenila mimo spomenika NOB v Litiji proti Ljubljani, — ob 8.15 bo štafeta v Zg. Logu, — ob 8.20 pa jo bodo pri odcepu ceste na Vače v Hotiču pozdravili občani Hotiča in Vač, — ob 8.25 bodo štafeto pri mostu v Kresnicah pozdravili občani Kresnic in Ribč, — ob 8.30 bo štafeta pri mostu v Jevnici, kjer jo bodo pozdravili občani Jevnice. CENTRALNA PROSLAVA OB SPREJEMU ZVEZNE TITOVE ŠTAFETE V NAŠI OBČINI BO 27. APRILA 1981 ob 7.50 NA IGRIŠČU PRI STARI OSNOVNI ŠOLI V LITIJI. Tradicionalno rvomajsko srečanje na Sitarjevcu bo l.maja ob 9. uri priTV- pretvorniku na vrhu Sitarjevca PROGRAM: — proslava — podelitev srebrnih znakov sindikata — tovariško srečanje Vabljeni! Občinska konferenca SZDL Litija vabi delovne ljudi in občane na svečanost v počastitev 40-letnice ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda Svečanost bo v petek, 24. aprila 1981, ob 18. uri v sindikalni dvorani na Stavbah Program: — govor ob 40-letnici OF — podelitev srebrnih priznanj OF — celovečerni koncert Partizanskega zbora iz Ljubljane pevskega ŠTEVILKA 4- LETO 9 APRIL 1981 UREDNIKOV STOLPEC Prišlo jih je 22 In to od 1S0, kolikor je bilo vabljenih na problemsko konferenco o kulturi v naši občini, sklicano osmega aprila letos. Zakaj je bil obisk vabljenih tako skromen? Kje so vzroki za ta dogodek, ki je že skoraj škandalozen? Nekdo izmed dvaindvajsetih je menil, da je vreme preveč lepo za sestanke in da je sedaj sezona za dela na vrtu, da ravno v tem času potekajo sestanki o delovanju delegatskega sistema po krajevnih skupnostih, da je popis prebivalstva ... skratka kup dvomljivih opravičil. Dvomljivih zato, ker tega dne ob tej uri ni bilo niti enega sestanka po krajevnih skupnostih o delegatskem sistemu, veliko vprašanje pa je tudi, če so vsi vabljeni na konferenco ravno 8. aprila ob 18. uri doma „štihali" na vrtu, ali čakali popisovalce, da jih popišejo za popis prebivalstva. Skoraj zanesljivo ni bilo tako. Namesto iskanja isgovorov in opravičil, bo verjetno bolj zanesljivo veljala ocena, da se veliki večini vabljenih preprosto ni ljubilo priti na razgovor o problemih kulture v naši občini, saj navsezadnje izostanka tudi opravičil ni nihče. Ob iskanju vzrokov za ta dogodek ne gre prezreti tudi dejstva, da pa tudi pri sami pripravi problemske konference ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, čeprav je pri tem treba izvzeti uvodničarje in predvidenega vodjo konference, ki so se sodeč po reakcijah na konferenco dobro pripravili. In to zaman, saj njihov dveurni medsebojni razgovor, ki je bil namesto konference, ni mogel odtehtati truda, U so ga vložili v delo. Prišli so tudi pevci šmarskega okteta, ki so ob 18. uri dvaindvajsetim poslušalcem zapeli tri lepe pesmi, in to je bilo tudi vse, kar je bilo s področja kulture omembe vredno tega dne ob tej uri v dvorani na Stavbah. Če bi sešteli vse ure, ki so jO) v pripravo konference vložili navzoči, in čas, ki so ga zapravili z brezkoristnim dvoumim posedanjem v dvorani in razglabljanjem o vzrokih neudeležbe, vse skupaj preračunali v denar, prišteli še stroške dvorane in materialne stroške sklica, bi prišli kar do lepega kupčka denarja. No, kar je bilo, je bilo. Konferenca, morda tudi izredna seja skupščine kulturne skupnosti, bo sklicana še enkrat, saj problemov in nerešenih vprašanj na področju kulture v naš občini ni tako mak), da o njih ne bi kazalo češče spregovoriti in sprejeti ustrezne sklepe za izboljšanje te ali one kulturne dejavnosti. Ugotoviti pa Je tudi treba, da na osnovi neuspele problemske konference o kulturi ne moremo oceniti, da je tak tudi splošen odraz ljudi do kulture. Bolj bo najbrž držala ocena, da hi si vsi tisti, ki so bili na konferenco vabljeni in se je niso udeležili, lahko potrkali na svojo zavest. 490892 23484853534853534823532348485353912323234823 Mizarstvo Litija Ko ocenjujemo lanskoletne rezultate gospodarjenja, pogosto trdimo, da so relativno ugodni finančni rezultati posledica visokega porasta cen industrijskih izdelkov. Tudi za litijske delovne organizacije pogostokrat slišimo podobno oceno. V Mizarstvu Litija, kjer smo se o letošnjih in prihodnjih načrtih pogovarjali z Andrejem Štrusom, direktorjem Mizarstva Litija, pravijo, da je bilo lansko leto eno izmed najboljših, odkar Mizarstvo obstaja. Izjemen finančni rezultat pa ni posledica porasta cen njihovim izdelkom, temveč produktivnosti dela, večjih serij ter optimalne izkoriščenosti strojnega parka. Več let nazaj so vztrajno nabavljali predvsem z lastnim denarjem nove, modernejše obdelovalne stroje. In prav ti iz leta v leto zmanjšujejo delež živega dela v izdelkih. Če se hočeš obdržati v ostri konkurenci, si prisiljen več narediti s strojno opremo. S tako začrtano politiko na področju strojne opreme nadaljujejo tudi v letošnjem letu, ko so se celo odločili za kredit mednarodne banke za gospodarski razvoj, ki ga dobi Jugoslavija za razvoj malega gospodarstva. S kreditom mednarodne banke bodo kupih nekaj tujih in domačih obdelovalnih strojev, ki bodo namenjeni predvsem proizvodnji čebelarskih panjev, ki jo hočejo v naslednjih letih povečati in seveda z novimi stroji tudi modernizirati. "Konec marca so z delovno organizacijo Medex iz Ljubljane sklenili sporazum o dohodkovnih odnosih pri proizvodnji in prodaji čebelarskih panjev. Ta jih obvezuje, da iz sedanjih 2.000 povečajo proizvodnjo na 3.000 panjev letno. Prav zanimivo je, da jih Medex želi še več, toda omejeni so s prostorom kot tudi s strojno opremo. Letos je 20 % celotne proizvodnje vezano na sodelovanje z Strojni park je v litijskem Mizarstvu zadosti obsežen. Kljub temu pa delavci venomer razmišljajo o modernizaciji strojev, saj tako ustvarjajo večji dohodek. Rezultat nenehne modernizacije je tudi kvaliteten stroj za brušenje orodja (slika spodaj, Foto: GO) Andrej Štrus, direktor Mizarstva Litija ima nedvomno največ zaslug za razvoj te delovne organizacije. (Foto: GO) Medexom, za ostalih 70% kapacitet sklenejo pogodbe z gradbeniki za stavbno in drugo pohištvo, 10 % kapacitet pa je namenjeno predvsem individualnim uslugam — Litijanom, ki grade in obnavljajo stanovanjska in druga poslopja. Število zaposlenih se že nekaj let giblje okoli 30. Računajo, da jih bo 1985. leta okoli 36, Če bo le dober odziv mladih za mizarski poklic. Vsako leto bodo razpisali 2 — 3 štipendije z? mizarsko smer šolanja. Odhajanja delavcev skoraj ne poznajo; kdor se pri njih izuči, v Mizarstvu tudi ostane. Prav gotovo je to rezultat dobrega gospodarjenja — občutek socialne varnosti, saj se vidi in sliši iz proizvodne hale ropot mizarskih strojev, ki skupaj z delom prinašajo tudi sredstva za dokaj dobre osebne dohodke. Načrtov za letošnje leto in prihodnja leta jim seveda ne manjka. Za razliko od marsikoga pa temeljijo predvsem na lastno ustvarjenem dohodku, za kredite se bodo odločili le, če bodo ugodni, kot je ta, ki ga jim daje mednarodna banka. Letos bodo sedanje skladišče preuredili v proizvodno halo, v naslednjih letih pa bodo povečali kapaciteto sušilnice lesa. Razmeroma majhen delovni kolektiv so, hitro se lahko preusmerijo, slede potrebam trga, zato jih napoved o zmanjšanju investicijske gradnje ne skrbi preveč. Če bo prišlo do večje stagnacije, še vedno lahko povečajo proizvodnjo panjev ali pa poiščejo nov serijski izdelek, ki bo šel dobro v prodajo. L. K. Mitja Ribičič v Litiji Predsednik Republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič je s sodelavci 9. aprila prišel na uradni obisk v našo občino. Mitja Ribičič se je najprej v gradu Bogenšperk sestal z ožjim političnim aktivom občine, kjer so ga predstavniki občinske konference SZDL Litija in občinske skupščine seznanili s politično in gospodarsko situacijo v občini. Nadalje je razgovor potekal o mestu in vlogi socialistične zveze pri razreševanju aktualnih vprašanj našega družbenoekonomskega razvoja. Popoldne je Mitja Ribičič obiskal Krajevno skupnost Dole in se s predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter TOZD Transportne naprave zadržal v razgovorih o vprašanjih te krajevne skupnosti. Popoldne pa se je Mitja Ribičič v Litiji sestal s širšim političnim aktivom občine in spregovoril o zunanjepolitični situaciji, vlogi neuvrščenega gibanja, odnosih med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, kulturi, in drugih aktualnih vprašanjih našega___ razvoja, med drugim tudi o nedavnih dogodkih na Kosovu. Obisk predsednika RK SZDL Mitje Ribičiča je bil v naši občini izredno koristen in dobrodošel, saj je tekla beseda o najaktualnejših dogajanjih tako v naši občini, Sloveniji, Jugoslaviji in svetu. Br. PRED III. KONGRES SAM UPRAVLJA JUGOSLAVIJE Vzpodbuditi razprave v občini III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije bo potekal v okviru dolgoletnega boja za razvoj celovitega sistema socialističnega samoupravljanja in stabilizacije gospodarstva na temeljih neposrednega odločanja delavcev ob pogojih in rezultatih dela na temeljih obvladovanja dohodka in splošnega družbenega napredka. Iz skromne obrtne delavnice, se je Mizarstvo Litija razvilo v delovno organizacijo, ki se modernizira predvsem z lastnimi sredstvi. (Foto: GO) Ustava SFRJ in Zakon o združenem delu opredeljujeta temelje sistema socialističnega samoupravljanja, združevanje in povezovanje delavcev v družbeni reprodukciji na dohodkovnih osnovah. Cilji kongresa so najbolj neposredno povezani z uresničevanjem družbenih opredelitev v prej omenjenih dokumentih ter so oblikovani v okvirnih smernicah za pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. V naši občini so priprave na III. kongres stekle, ne bi pa mogli trditi, da so zajele tak obseg ter mobilizirale zadosten krog delovnih ljudi in občanov, povezanih v najrazličnejše oblike upravljanja. Zato je naloga vseh družbenopolitičnih organizacij, da se aktivno vključujejo v uresničevanje sprejetega programa aktivnosti v pripravah na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, ki ga je sprejel koordinacijski odbor občine Litija za pripravo m. kongresa' samoupravljalcev Jugoslavije. Namen nalog iz sprejetega programa je, da se še bolj spodbudijo razprave o aktualnih vprašanjih, ki bodo tema obravnav na kongresu. Te razprave in naše skupno zavzemanje v kongresnih pripravah naj pospešijo in spodbudijo nove napore in aktivnosti na področju vztrajnega boja delavskega razreda za nadaljnji razvoj samoupravljanja in za krepitev njegove materialne podlage za nenehno povečevanje dohodka, za uvajanje in uveljavljanje stimulativnih oblik in meril delitve po delu in rezultatih dela. Za boljše in bolj produktivno delo vseh, za bolj kakovostno in učinkovito upravljanje, večjo skrb za družbena sredstva, za učinkovitejšo organizacijo dela in kar največje izkoriščanje znanstvenih in tehničnih dosežkov, torej vseh kakovostnih pogojev in rezultatov dela ter poslovanja. Zavzemanje na navedenih osnovah lahko v današnjih neugodnih političnih in ekonomskih razmerah v svetu odpre stvarne perspektive, da bomo nakopičene ekonomske probleme uspešno premagovali, da bomo dosegli materialni in družbeni napredek ter da bo socialistično samoupravljanje potrdilo vse svoje možnosti in prednosti. V okviru programa aktivno- Karlo Lemut, predsednik koordinacijskega odbora občine Litija, za pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Foto: GO sti bodo izvedene tudi štiri tematske razprave: — odločanje delavcev v združenem delu o pridobivanju in delitvi dohodka — samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka kot bistvenega dejavnika družbene reprodukcije, — samoupravno planiranje in — uveljavljanje delegatskega sistema. Meseca marca 1981 je predsedstvo občinskega sveta ZSS Litija organiziralo in izvedlo v vseh organizacijah združenega dela na območju občine Litija razgovor s predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, vodji delegacij in individualnimi poslovodnimi organi na temo „ UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SISTEMA". Lahko ugotovimo, da so bih ti razgovori izredno dobro pripravljeni v veliki večini organizacij združenega dela. Od preostalih treh tematskih razprav bo ena izvedena v aprilu, ostali dve, pa v mesecu maju 1981. III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije bo potekal od 16. do 18. junija 1981 v Beogradu. Nosilke razprav o navedenih temah bodo organizacije združenega dela. Cilj takšnega pristopa in aktivnosti pa ni in ne sme biti le ugotavljanje stanja, naštevanja uspehov in slabosti, temveč mora biti akcijski odgovor, kako izboljšati, odpraviti pomanjkljivosti in čim bolj dosledno uveljaviti določila zakona o združenem delu glede pridobivanja in razporejanja dohodka, samoupravnega povezovanja in združevanja na podlagi dohodka kot bistvenega dejavnika družbene reprodukcije, samoupravnega planiranja in razvoja. Iz območja naše občine bo na kongresu sodeloval en delegat (na vsakih 4.000 zaposlenih v občini en delegat). Glede na navodilo o volitvah delegatov iz cele Slovenije in sprejete strukture je predvideno, da je delegat iz občine Litija iz vrst delavcev v gozdarstvu in lesarstvu. V občini bo kot najvišje telo oblikovan zbor delegatov, sestavljen iz delegatov vseh samoupravnih struktur. Ta zbor bo izvolil delegata, sprejel sporočila o poteku priprav na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, ter zadolžil delegata za njegovo aktivno vlogo na kongresu. Po vrnitvi bo delegat podal informacijo o delu kongresa in svoji aktivnosti zboru delegatov, posamezni delegati tega zbora pa bodo to prenesli v svoje delovne sredine. Koordinacijski odbor občine Litija za priprave III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije meni, da bo to najbolj neposredna oblika, ki bo zagotavljala kar največji vpliv posameznih sredin na koordinirane priprave in aktivnosti za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. K. L. SPREJET JE BIL OBČINSKI PRORAČUN Brez republiških sredstev Letošnji proračun občine so zbori občinske skupščine sprejeli na sejah konec marca. Prvič brez dopolnilnih sredstev republike. Glavna značilnost letošnjega občinskega proračuna je v tem, da so prihodki prvič po mnogih letih sestavljeni brez dopolnilnih sredstev republike. Planirani prihodki in odhodki proračuna znašajo 55.205.000 din, kar je za 14 % več prihodkov kot lani, odhodki pa bodo glede na lansko realizacijo večji za 10 %. Proračun je usklajen z resolucijo občine Litija za letošnje leto in tudi s predlogom dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe za slovenske občine za leto 1981. Zanimivo je, da razprave o osnutku oz. predlogu občinskega proračuna zadnja leta niso več tako žive in celo burne, kot so bile pred letom 1974, ko vrste dejavnosti še nismo financirali preko SIS po načelih svobodne menjave dela. Takrat je bilo porabnikov proračunskih sredstev mnogo več, zato so bile tudi razprave bolj žive. V javni razpravi o osnutku proračuna so se izoblikovali predlogi povečanj sredstev za krajevne skupnosti, vendar pa se bodo letos glede na lansko leto povečala le za 18 %, čeprav letos pri tem ni več omejitev. Predlagatelj proračuna je namreč že pri pripravi izhodišč za letošnji proračun zavzel stališče, da bi pri financiranju krajevnih skupnosti upoštevali določila, ki veljajo za dopolnjevane občine. Občinska konferenca SZDL Litija je tudi predlagala, da bi iz tekoče proračunske rezerve namenili 100.000 din za delovanje občinskega informacijskega centra, kar bo na osnovi stališč družbenopolitičnega zbora realizirano do konca prvega polletja. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta informacijo o nastajanju občinskega informacijskega centra obravnavala na naslednji seji. Predlagatelj odloka o proračunu občine za leto 1981, to je izvršni svet občinske skupščine, pa bo z republiškim sekretariatom za finance ponovno vodil razgovore za pridobitev dodatnih republiških sredstev za nakup in opremo poslovnih prostorov za občinske upravne organe in delovanje delegatskega sistema. Letošnji proračun občine je tako sprejet. Tako kot vsako leto, je tudi letos manj denarja kot potreb in želja, zato je bilo treba proračunska sredstva kar najbolj racionalno razporediti. Zahtevkov za leto 1981 je bilo kar za 52.168.857 din, ah skoraj 8 milijonov din več od planiranih prihodkov. Proračun občine 1981 PRIHODKI PLAN 1981 0 Prenesena sredstva 238.000 1 Davek na dohodek in davek na osebni dohodek 22.045.000 2 Prometni davek na premoženje in na dohodke od premoženja 25.947.000 3 Takse 2.625.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 1.550.000 6 Prihodki upravnih organov 2.800.000 55.205.000 RAZPORED PRIHODKOV PLAN 1981 01 Dejavnost organov DPS 31.347.595 02 Financiranje LO in OSTO 2.701.350 03 Dejavnost DPO in društev 3.899.988 04 Negospod. investicije 8.172.982 08 Varstvo borcev in soc. varstvo kmetov 4.303.345 09 Zdravstveno varstvo 18.000 10 Geodezija, urbanizem in komunalna dejavnost 1.925.480 11 Krajevne skupnosti 1.053.500 16 Intervencije v gosp. 942.760 17 Tekoča pror. rezerva 320.000 18 Izločanje v rez. sklad 520.000 55.205.000 Avtoservis tudi v Litiji 13. marca letos smo tudi v Litiji dobili prvi servis za popravilo vseh izvedenk avtomobilov znamke Volkswagen, Golf in Audi. Tu vam poleg tekočega vzdrževanja lahko na omenjenih avtomobilih opravijo tudi vsa servisna popravila, ki jih morate opraviti v garancijskem roku. Servis je ob Ponoviški cesti in ima naslov „Avtomehanična delavnica Laba Roman". Ob 40-1 etnici OF Vsako leto na pomlad praznujemo pomnike dni, ki so imeli za našo novejšo zgodovino neprecenljivo vlogo in nas vedno znova opozarjajo in obvezujejo na uresničevanje izročil OF, DELA IN SVOBODE. Letos bo to praznovanje še toliko bolj svečano, saj praznujemo 40-letnico rojstva osvobodilne fronte, dneva, ko sta zgodovinsko vodstvo in odgovornost za usodo slovenskega naroda prešli na delavski razred, tesno povezan z kmečkim ljudstvom in najnaprednejšim delom inteligence. Na tej osnovi postavljen program OF je po volji ljudi in pod vodstvom najprogresivnejših sil postal dogovor in sinteza teženj in hotenj različnih družbenih skupin, slojev in subjektov v političnem življenju. Vse to v tesnem sožitju je našemu narodu dajalo moči in poleta, da smo lahko izbojevali najsijajnej-šo in najpomembnejšo zmago v narodovi zgodovini. Skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi smo se osvobodili tisočletnih suženjskih spon in zavestno stopili na pot graditve samoupravnega socializma. Nadaljevali smo gradnjo takšnih samoupravnih odnosov, s katerimi smo začeli že v OF in v katerih delovni človek čedalje bolj popolno in neposredno nadzoruje, razpolaga in upravlja s presežnim delom. To dejstvo in izročila dni, ki so pred nami, pogojujejo razvoj naše socialistične samoupravne demokracije, ureditve, ki daje delu toliko oblasti, kolikor je v zgodovini še nikdar ni imel. Zahteva DELU ČAST IN OBLAST, za katero so padali delavci pod streli svojih oblastnikov, je pri nas v pičlih 40-letih od ustanovitve osvobodilne fronte prišla do polnega izraza. Štirideset let je kratka doba in vendar se je v teh štirih desetletjih zgodilo pri nas toliko novega, kolikor nismo doživeli v 1000 letih. Postali smo svobodni, gospodarji svoje lastne usode. Pridobitve 27. aprila in naše revolucije, zgrajene iz našega trpljenja in klubovanja, naše partizanske zmage, svobode in ponosa, bratstva in neločljive povezanosti z narodi in narodnostmi, s katerimi smo skupaj ustvarili Jugoslavijo, moramo v socialistični zvezi delovnega ljudstva - naslednici osvobodilne fronte varovati in dograjevati. Socialistična zveza delovnega ljudstva mora s svojo odprtostjo in širino zajeti vse družbene tokove in mišljenja, da bi bila učinkovito sredstvo za delovanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Takšna odprtost in širina nas približuje k uresničevanju vloge socialistične zveze delovnega ljudstva, kakršno je postavil pred nas tovariš Tito v svoji zadnji novoletni poslanici, ko je dejal: „V političnem delu in izpolnjevanju nalog, ki so pred nami, ima veliko vlogo SZDL kot najširša politična podlaga socialističnega samoupravljanja. Tudi polna'uveljavitev delegatskega sistema je v marsičem odvisna od aktivnosti socialistične zveze kot fronte organiziranih subjektivnih socialističnih sil." Izpolnjevanje njegove zadnje naloge, ki jo je postavil pred SZDL, je naša dolžnost, ki sledi iz naše obljube njemu, da nadaljujemo njegovo in našo pot in da se bomo vsi kot en mož postavili po robu vsakomur, ki bi hotel na kakršenkoli način rušiti to pot. Uresničevanje takšne vloge fronte socialističnih sil naj bo zaveza naše socialistične zveze delovnega ljudstva ob njenem prazniku, ko je za njo 4-deset-letja obstoja, bojev in zmag. K. M. Popis je zaključen Letošnji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj je zaključen. V naši občini je popis potekal uspešno, brez zastojev in po načrtu popisne komisije. Popisovalci, inštruktorji, popisna komisija in drugi so dobro opravili svoje naloge, kljub temu, da je bila akcija obsežna in zahtevna. V naši občini je popis izvedlo 80 popisovalcev in 8 inštruktorjev. Prve ugotovitve popisa kažejo, da so bili prebivalci za popis dobro pripravljeni, da so popisovalce lepo sprejeli in skratka upoštevali vsa navodila, ki smo jih posredovali tudi v našem časopisu. Nekaj težav je bilo le pri popisu vikendov, ker lastnikov ni bilo možno takoj najti. Popis je bil vse- kakor težji na podeželju, zaradi težkih dostopov in raztre-senosti hiš ter pomanjkanja podatkov o stanovanjih, zemljiščih itd. Konec aprila bodo na razpolago že prvi podatki za našo občino, in sicer: število gospodinjstev, stavb, stanovanj, občanov, vodnjakov, kmetij- skih strojev, avtomobilov, domačih živali in še nekateri drugi podatki, med drugim tudi število zaposlenih v občini in zunaj nje, ter število občanov, ki so na začasnem delu v tujini. Podatki bodo idealni tako za občino kot tudi za krajevne skupnosti. Br. Na oddelku za notranje zadeve naše občine, kjer je bil sedež popisne komisije, je bilo v času popisa vseskozi zelo živo. (Foto: GO) SPREJET JE BIL NOV DOGOVOR O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ■ • sšsšsk8s8s 88889888811 ■ ■ mm fel :§k m % » I L| j Hf iH ■ " s: Občinska skupščina Litija je na preteklem zasedanju vseh treh zborov sprejela nov dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1981. Dogovor je usklajen z zakonom o upravah za družbene prihodke. Od 5 na 10 °/, Dogovor obvezuje udeleženke (občine), da bodo letos predpisale devet različnih davkov in taks. Davek iz osebnega dohodka delavcev bo tudi letos 0,5 %, od kmetijske dejavnosti pa bodo zavezanci plačevali davek v štirih skupinah od enega do enajst odstotkov. V prvi skupini so katastrske občine z davčno stopnjo 9 - 11 %, v drugi 6 - 8 %, v tretji od 3 - 5 % in v četrti od 1 -2,5 %. Predpisana višina stopenj se ne razlikuje od lanskoletnih, pač pa se bo povečala stopnja davka iz kmetijske dejavnosti od od katastrskega dohodka negozdnih površin od dosedanjih 5 % na 10 % v letošnjem letu. Ta stopnja velja za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, oziroma za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju. Vendar pa tudi ta povišana davčna stopnja še ne izravnava obremenitev zavezancev — čistih kmetov z ostalimi zavezanci. zacije združenega dela in druge organizacije, pa bo treba plačati 40 % davka. Davek od intelektualnih storitev bo znašal 40 %, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav pa 20 %. Davek od dohodka iz avtorskih pravic, dosežen na raznih prireditvah, bo znašal 40 %, na dobitke od iger na srečo pa 10 %. Stopnja posebnega občinskega davka od prometa proizvodov bo tudi letos 3 %, s tem da oprostitev oziroma olajšav pri plačevanju tega davka ne bo. Pri prodaji rabljenih motornih vozil bo potrebno tudi letos plačati 4 % davka, ki ga plača prodajalec vozila, če je lastnik vozila manj kot dve leti. Višja stopnja pri alkoholnih pijačah O višjih stopnjah posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač smo v našem časopisu že pisali. Nova davčna stopnja pri naravnih vinih in vinsko sadnih pijačah bo odslej 4 din (prej 2 din); pri penečih vinih pa 8 din (prej 4 din). Br. Sprememba volilne zakonodaje V razpravi je osnutek spremerr!> in dopolnitev republiškega zakona o volitvah. Spremembe so obravnavali tudi vsi trije zbori občinske skupščine Litija. Davki po odbitku Davki po odbitku bodo naslednji: od dohodka raznašalcev časopisov, knjig, revij in od zbiranja naročil za časopise, knjige in revije bo treba plačati 10 % davka od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, in od dohodkov potujočih zabavišč bo treba plačati 20 % davka od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, bo treba plačati 30% davka od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organi- Davek iz kmetijstva Odslej bo treba davek od kmetijstva plačati po dejanskem dohodku od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebnisdohodek po naslednjih stopnjah: osnova v din do 30.000 od 30.000 do 60.000 od 60.000 do 100.000 od 100.000 do 150.000 od 150.000 do 200.000 nad 200.000 stopnja davka v % 15-20 18-24 21 - 28 24-32 27-36 30-40 Davek od obrti Davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev bo treba plačati od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek po naslednjih stopnjah: osnova din do 30.000 od 30.000 od 60.000 od 100.000 od 150.000 od 200.000 nad 300.000 do 60.000 do 100.000 do 150.000 do 200.000 do 300.000 stopnja davka v % 28-33 33-38 37-42 41-46 45-50 49 - 54 53-58 Davek od dohodka na premoženje Občinski davek od dohodka na premoženje bo treba plače- vati po naslednjih stopnjah: davčna osnova v din stopnja v % do 30.000 30 od 30.000 do 60.000 35 od 60.000 do 100.000 39 od 100.000 do 150.000 43 od 150.000 do 200.000 47 od 200.000 do 300.000 51 nad 300.000 55 Že ob zadnjih volitvah leta 1978 so se pokazale potrebe za nekatere spremembe in dopolnitve volilne zakonodaje, ki naj volilne postopke poenostavijo in racionalizirajo. V osnutku sprememb in dopolnitev so opredeljene predvsem naslednje novosti: • Funkcijo delegacije za SIS materialne proizvodnje naj bi v bodoče opravljali delavski sveti v OZD oz. skupščine v krajevnih skupnostih ali drugi ustrezni organi upravljanja • Nihče ne bo mogel biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v isto delegacijo. Doslej je namreč zakon opredeljeval samo dvakratno zaporedno izvolitev v katerokoli delegacijo • Poenostavljen bo tudi postopek v zvezi s kandidacijskim postopkom za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Tako bo odslej občinska konferenca predložila listo kandidatov za družbenopolitični zbor neposredno Prepočasno uresničevanje stališč OK ZKS Litija je na programsko volilni konferenci samokritično ocenila aktivnost komunistov na vseh področjih družbenega življenja v preteklem obdobju. Ugotavljamo, da se nekateri sklepi, ki jih sprejemajo, slabo uresničujejo v praksi. V Predilnici so ocenili načrtovanje negospodarskih investicij v občini, glede notranjih razmer pa menijo, da odgovornost še vedno ni določeno razmejena. V Tovarni usnja Šmartno ne morejo zagotoviti dovolj deviznih sredstev, so pa pri proizvodnji močno odvisni od kož iz uvoza. Po drugi strani pa ugotavljajo, da usnjarska industrija nima dobro urejenih odnosov z domačim dobaviteljem Koteks Tobusom. Kritično kaže v Industriji apna Kresnice, saj gre za čecblje višje izgube v gospodarjenju. Sindikat želi zagotoviti vsaj minimalni OD delavcev, saj so primeri kot je Pletilja, da je OD delavcev izpod minimuma republiškega povprečja (5.100 din) v občini se prisoten, s tem pa se kopičijo socialne razlike in tudi nezadovoljstvo. Statut občine bo potrebno dopolniti, kot so poudarili delegati, saj niso dovolj jasno opredeljene pristojnosti posameznih zborov. Konferenca si je zadala naloge, da se v prihodnje kri-tičneje ocenjuje dosežke gospodarjenja, neusklajenost in nerealnost planov. ZK se bo bolj ukvarjala z delegatskim sistemom, zaradi nedelavnosti v nekaterih sredinah pa bodo zaostrili odgovornost posameznikov nc glede na kakšnem družbenem položaju se nahajajo. Predsedniku konference Grošelj Jožetu so ponovno zaupali mandat. R. KOS na občinsko volilno komisijo, brez vmesne obravnave liste na občinski kandidacijski konferenci Sestav delegacij za skupščine SIS naj ne bi bil več obvezno sestavljen iz delegatov vseh delov delovnega procesa v OZD, ker je bilo to načelo zelo težko uresničevati. To IZ NOVEGA ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN načelo pa bo še vedno veljalo za delegacije za občinsko skupščino. Na volitvah naj bi volilci glasovali za celotno listo kandidatov - če bo lista zaprta - ne pa za vsakega posebej kot doslej. Seveda bo možno posamezne kandidate na listi tudi črtati. Pri odprtih listah pa bodo izvoljeni tist; kandidati, ki bodo dobili vsaj eno tretjino glasov volilnih upravičencev. Doslej so bili namreč izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov, pa čeprav so dobili tudi manj kot polovico glasov svojih volilcev. J Br. Spremenjene stopnje Občinska skupščina je sprejela nov odlok o davku na promet nepremičnin, ki določa pri prometu kmetijskih zemljišč enake stopnje kot doslej, pri stavbnih zemljiščih so se stopnje nižale, prav tako pa tudi pri prometu gradbenih objektov. Oprostitve za kmete. Davčne stopnje so naslednje: 1. Kmetijska zemljišča prometna vrednost v din za m do 3 od 3 do 4 od 4 do 5 od 5 do 7 od 7 do 10 nad 10 2. Stavbna zemljišča prometna vrednost v din za m2 do 50 od 50 do 70 od, 70 do 90 od 90 do 120 od 120 do 150 od 150 do 200 nad 200 3. Gradbeni objekti prometna vrednost v din za m2 do 6.000 od 6.000 do 12.000 od 12.000 do 18.000 od 18.000 do 24.000 nad 24.000 davek 12% 0,35 din + 18 % od presežka nad 3 din 0,55 din + 424 % od presežka nad 4 din 0,80 din + 30 % od presežka nad 5 .din 1,40 din + 36 % od presežka nad 7 din 2,45 din + 42 % od presežka nad 10 din davek 15% 7,50 din + 21 % od presežka nad 50 din 11,70 din + 27 % od presežka nad 70 din 17,10 din + 34 % od presežka nad 90 din 27,30 din + 41 % od presežka nad 120 din 39,60 din + 48 % od presežka nad 150 din 63,60 din + 55 % od presežka nad 200 din davek 17% din 1.020 din + 23 % od presežka nad 6.000 2.400 din + 29 % od presežka nad 12.000 4.140 din + 35 % od presežka nad 18.000 6.240 din + 40 % od presežka nad 24.000 Odlok določa tudi nekatere oprostitve plačevanja davka. Tako se davka na promet nepremičnin ne plača, če se kmetijsko zemljišče proda občanu, ki je kmet. Tudi pri združevanju kmetijskih zemljišč ne bo treba plačati davka, če menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča kmetje. Seveda pa morajo v teh primerih občani dokazati, da so kmetje, kar uredi občinski upravni organ s posebnim potrdilom. Občanom, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje pa tega potrdila ni treba, saj s kmečkim zavarovanjem dokažejo, da so kmetje. Če pa se takšna zemljišča prej kot v petih letih prodajo za nekmetijske namene, pa bo moral prodajalec v tem primeru tudi davek, ki ga je bil sicer oproščen, plačati. Oprostitve davka veljajo tudi pri prvi prodaji novih poslovnih prostorov, če je bil poslovni prostor zgrajen z družbenimi sredstvi. Br GARAŽO ali podoben prostor za shranjevanje orodja za tiho obrt, ki jo opravljam izključno na terenu, iščem. Najemnino plačam po dogovoru. Naslov v uredništvu pod šifro „reden plačnik". ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM v bližini L itije dam v najem. Interesenti naj ponud be s kratkimi podatki o sebi pustijo v uredništvu. Prednost imajo upokojenci. J V. OSEBNI AVTO Zastava 1300, 1976, 72.000 km prodam za 65.000 din oziroma po dogovoru. Naslov v uredništvu. J v. 4. STRAN IZ MATIČNEGA URADA Poroke, rojstva, smrti... V mesecu marcu se je na območju občine Litija rodilo 30 otrok, od tega 11 deklic in 19 dečkov. Na Bogenšperku so se poročili naslednji pari: MASLE SREČKO, retušer iz Ljubljane in KODERMAN MIRA, prodajalka iz Kamnika RADOVANOVIČ DRAGOSLAV, fotograf iz Ljubljane in SLAVKOVIČ KATARINA, fotografinja iz Ljubljane GORIŠEK JOŽE, mizar iz Ljubljane Šiška in VOLOVEC MELITA, gospodinja iz Trbovelj AHLIN ANDREJ, ključavničar iz Trbovelj in URBANIJA IVICA, laborantica iz Zagorja ob Savi KUŠAR BORUT, elektrikar iz Hrastnika in KOTNIK KSENIJA, uslužbenka iz Hrastnika DOBČNIK JOŽE, strojni tehnik iz Zagorja ob Savi in POGLAJEN JOŽICA, strežnica iz Zg. Jablanice KAVZAR JANEZ, strojni inženir iz Hrastnika in SOVRE CVETKA, medicinska sestra iz Hrastnika LOVŠE MILAN, monter ogrevalnih naprav iz Zg. Loga in RIBIČ KAROLINA, prodajalka iz Zg. Loga št. 6 Umrli v mesecu marcu: POTRBIN JUSTINA, stara 80 let, iz Klenika BRVAR DAMIJAN, star 60 let, iz Litije PINTARIČ ZORA, stara 53 let, iz Zg. Hotiča JUDEŽ STANISLAVA, stara 52 let, iz Tep SAVŠEK MARIJA, stara 80 let, iz Polšnika KUKOVICA IVAN, star 54 let, iz Jevnice, umrl v Ljubljani KOZLEVČAR ŠTEFANIJA, stara 71 let, iz Zagorja ob Savi, umrla v domu Tišje ŠTEMPIHAR MARIJA, stara 78 let, iz Ustja KRAŠEVEC JOŽEF, stat 47 let, iz Selška TORI JANEZ, star 80 let, iz Vintarjevca BREGAR TEREZIJA, stara 68 let, iz Malega Gabra, umrla v domu Tišje HUDNIK NEŽA, stara 78 let, iz Jevnice, umrla v domu Tišje V LITIJI ŽE OD 1. JANUARJA 1980 DELUJE ZAKONSKA SVETOVALNICA Nasvet pred zakonom in v zakonu Lani je zakonsko svetovalnico, ki deluje v okviru občinske skupnosti socialnega skrbstva v Litiji, obiskalo 213 bodočih zakoncev. Od teh jih je bilo 25 iz drugih občin. Širšega svetovanja pa seje udeležilo 40 bodočih zakoncev. Strah pred šolo Pred sklenitvijo zakonske zveze sta bodoča zakonca dolžna obiskati svetovalnico. Praviloma se obišče zakonsko posvetovalnico v občini, kjer občani stalno prebivajo, vendar pa lahko bodoči zakonci obiščejo tudi takšno svetovalnico v drugi občini. Slavica Habjan, ki je vodja zakonske svetovalnice v Litiji in vodi posebno strokovno skupino, v kateri so še zdravnik dr. Marko Kolšek in psiholog Jelka Šešok, nam je v razgovoru povedala nekaj o dejavnosti in vlogi zakonske svetovalnice v Litiji. Program predzakonskega svetovanja obsega razgovor s strokovnim delavcem ob prvem obisku zakonske svetovalnice in širše predzakonsko svetovanje z razlago psiholoških, socioloških, socialnih, pravnih, pedagoških in medicinskih vidikov zakonskega in družinskega življenja v obliki predavanj in razgovorov. Skupnost socialnega skrbstva Litija nima ustreznih prostorov za izvajanje širšega predzakonskega svetovanja, vendar pa se lahko ob razumevanju zavarovalne skupnosti Triglav Litija poslužuje njihovega poslovnega prostora. V letu 1980 je zakonsko svetovalnico obiskalo 213 bodočih zakoncev, 25 jih je bilo iz drugih občin. Med njimi sta zakonsko zvezo sklenili dve mladoletni dekleti, obe vsta-17 let, zanju je Občinska skupnost socialnega skrbstva izdala odločbo o dovolitvi za sklenitev zakonske zveze. Poleg predzakonskega svetovanja bo zakonska svetovalnica nudila vsem interesentom tudi strokovno pomoč in sodelovanje pri urejanju medsebojnih odnosov med zakoncema ter pomagala družini in posameznim članom, zlasti v primerih, ko je potrebno ugotoviti in zagotoviti ustrezne pogoje za nadaljnji zdrav in nemoten razvoj otrok. Za opravljanje nalog zakonske svetovalnice bi bilo potrebno zagotoviti ustrezen prostor, kje. bi strokovnjaki nemoteno opravljah razgovore s tistimi, ki bi iskali tovrstno pomoč. Vključitev v zakonsko svetovanje je pomembno tudi za zakonce, ki so v razveznem postopku, vendar je še upanje, da je zakonsko zvezo mogoče ohraniti. V letu 1980 je bilo opravljenih 22 spravnih poskusov, od katerih samo v štirih primerih ni prišlo do razveze zakonske zveze. Najpogostejši vzrok za razvezo zakonske zveze je alkoholizem zakonskega partnerja, nato nezvestoba, ki pogosto poruši odnose med zakoncema v taki meri, da postane skupno življenje nevzdržno. B. Približno 2 do 3 odstotke otrok iz nižjih razredov osnovne šole in manj kasneje trpi zaradi bojazni pred šolo. Tak otrok toži zaradi bolečin v trebuhu, slabosti, glavobolov, bolečin v sklepih, v hrbtenici, težav s sinusi, s srcem, pokašljevanja, težav z dihanjem, nespečnosti, neješčnosti, splošnega slabega počutja, povišane temperature in povečane potrebe po spanju. Otrok zaradi teh težav pogosto obiskuje zdravnika, ki pa ne najde bolezenskih vzrokov za otrokove težave. Otrok je zares videti bolan, vendar pa vsi bolezenski znaki izginejo, ko je jasno, da ta dan ne bo potrebno v šolo. Otrok tako pogosto izostaja od pouka in njegov učni uspeh se močno poslabša. Značilno za te otroke je tudi to, da čas, ko niso v šoli, prebijejo doma in se ne zadržujejo v raznih skupinah prijateljev, kot pravi „špricarji". Taki otroci izostajajo iz šole zaradi bojazni, ki ima lahko različne vzroke. Eden od vzrokov je strah pred ločitvijo od staršev, zlasti matere. Pojavlja se pri občutljivih, rarujivih, plašnih ali težko prilagodljivih ' otrocih. Ko bi otrok moral postajati samostojnejši, trgati tesne vezi z družino, se zateka v bolezen, da lahko ostaja doma. Otrok je pretirano navezan na mater, mati ga čezmerno ščiti in varuje, vedno jo je strah za otroka. Otrok to čuti in začne tudi sam doživljati svet zunaj doma kot ogrožujoč in poln nevarnosti. Za takega otroka je značilno, da tudi noče sam v trgovino, se ne igra sam zunaj doma, strah ga je ostajati sam doma, na sprehode hodi le s starši. Izostajanje iz šole se pri drugih otrocih pojavi, če se v šoli neprijetno počutijo. Lahko ga je strah strogega učitelja ali slabe ocene pri predmetu, ki mu povzroča težave. Taki otroci so dovolj samostojni, bolezenski znaki pa nastopijo predvsem ob dnevih, ko je na urniku strah vzbujajoči predmet ah učitelj. Pogosto se debeli in nespretni učenci na ta način izogibajo uram telovadbe. Pri nekaterih učencih najdemo vzrok za izostajanje v težavnih odnosih s sošolci. Mnogi otroci se ne znajo vključiti v razred, ostajajo osamljeni, ob robu razredne skupnosti Sami so preveč občutljivi ali nespretni v navezovanju prijateljstva. Vzrok je lahko tudi v nasilnosti ali ustrahovanju sošolca. Razumljivo je, da se zaradi tega porodi odpor do šole, bojazen pred šolo in težnja ostajati doma. Redkeje, a ne zanemarljivo pogosto, je izostajanje iz šole povezano z drugimi oblikami strahu — strah pred zaprtimi prostori, strah pred avtobusom, strah pred srečevanjem s tujimi ljudmi ipd. -> (Prihodnjič: O pomoči otroku s strahom pred šolo.) Dragica Mravlja, dipl. psih. TURISTIČNO DRUŠTVO LITIJA RAZPISUJE TEKMOVANJE ZA LEPŠI IZGLE D KRAJA Litije in Šmartna za leto 1981. Očistimo okolico naših hiš, poslovnih prostorov, pločnike in ceste, zelene površine in parke, vse navlake — odvrženi papir, plastične predmete in pod. Okrasimo pročelja naših domov, delovnih prostorov in lokalov, okrasimo okna, balkone, terase s cvetjem. Nasadimo cvetje na naših gredicah, pred hišami, lokah in na vrtovih. Tekmovanje se začne s 1. majem in konča z mesecem oktobrom. Tekmovanje spremljajo 3 komisije: Litija levi in desni breg ter Šmartno. Po končanem ocenjevanju bo komisija predložila oceno rezultata tekmovanja za podelitev nagrad, ZLATE, SREBRNE in BRONASTE ROŽE ter za pismena priznanja, najboljšim udeležencem tekmovanja. Z vašo pomočjo in Komunalno delovno organizacijo bosta poštah Litija in Šmartno lepši in privlačnejši. Z enega izmed razgovorov v zakonski posvetovalnici. (Foto: GO) SPREMEMBE ODLOKA O DAVKIH OBČANOV Izenačene obremenitve Občinska skupščina je sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Spremembe prinašajo predvsem izenačevanje davčnih obremenitev in obdavčitev po dejanskem dohodku. Odlok temelji na dogovoru o izvajanju davčne politike v letošnjem letu in regijskemu usklajevanju. O davku od obnne dejavnosti in iz dohodka od premoženja ter osebnih dohodkov je komentar podan tudi v prispevku o letošnjem dogovoru o usklajevanju davčne politike, zanimiv pa je davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, ki ga plačujejo vsi zavezanci, ki dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Na osnovi novega odloka bodo zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti plačevali davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja perutnine 20.000 kosov letno 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 prašičev s pogojem, da jih v celoti ali pretežno krmijo s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali rednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmi-- čevja; 5.000 kosov letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja, vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Te določbe pa ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel. V razpravi o osnutku tega odloka je bila predlagana tudi pripomba, da bi davka od kmetijstva oprostili tudi zavezance iz vasi Tlaka, Brezje, Gornje Ravne, Okrog in Tihaboj v Krajevni skupnosti Gabrbvka. Vendar pa predloga ni bilo -možno upoštevati, ker nobena od naštetih vasi ne leži višje od 600 m, kar je na osnovi zakona o kmetijskih zemljiščih lahko pogoj za oprostitev. Br. Čestitamo vam ob 27.api in 1. maju — Prazniku d Predilnica Litija IUV Šmartno Gabrovka-Dole z obratom W Presad »M f Mesarija i prekajevalnica ovma Šmartno SiP šola Litija Osnovna šola Gabrovka KS ŠMARTNO KS LITIJA — LEVI IN DESNI BREG Prvič so praznovali dan šole Uspešna akcija šolarjev in učiteljev — Svet osnovne šole v Šmart-nem je že lansko jesen sklenil, naj postane rojstni datum Franca Rozmana- Staneta, po katerem se šola imenuje, odslej dan šole. Na ta praznik so se šmarski šolarji in delavci pripravljali več mesecev. Ob C»moči tov. Antona Brica iz tije so zbirali zapise o komandantu Stanetu, ki so jih izdali v brošuri „Tvoj duh bo z nami, Stane, vsepovsod!"; za ureditev stalne spominske zbirke in pri- Eravo priložnostne razstave je ilo treba dobiti veliko slikovnega materiala; nekaj so ga naročili v Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani, nekaj fotografij pa jim je posodil Martin Rozman iz Krnic, to je brat heroja Staneta, ko so ga obiskali nekaj dni pred praznovanjem. 27. marec je bil ?a šmarsko šolo velik praznik. V svečano urejeni avli so se poleg delegatov razrednih skupnosti matične šole, podružnic in celotnega kolektiva zbrali mnogi predstavniki skupščine, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti občine Litija, navzoči pa so bdi tudi zastopniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij domače krajevne skupnosti. Šmarski šolarji so bih še posebno ponosni, da so lahko v svoji sredi pozdravih delegacije vseh osnovnih šol v Sloveniji, ki nosijo ime heroja Staneta; vabilu so se odzvali učenci iz Dragatuša, Šentvida nad Ljubljano in Maribora, proslavi pa je prisostvovala še delegacija pionirjev in mladincev osnovne šole „Lojze Hostnik - Jovo" iz Gabrovke. KO je tov. Anton Bric — Sil, ki je bil več kot leto dni osebni spremljevalec heroja Staneta, spregovoril o legendarnem komandantu, je stekel kulturni program, v katerem je poleg šolarjev — recitatorjev, glasbenikov in obeh pevskih zborov - * mii 11 Pili Na dnevu šole je o heroju Stanetu spregovoril Anton Bric—Sil. (Foto: foto krožek osn. šole Šmartno) sodeloval še orkester Splošne srednje vojaške šole „Franc Rozman—Stane" iz Ljubljane pod vodstvom kapetana Marjana Andrašca. Slovesnost so sklenili s pesmijo Jugoslavija, ki so jo zapeli in zaigrali vsi nastopajoči, nato pa je sedmošolka Branka Sever, predsednica šolske skupnosti, odprla stalno spominsko razstavo, delegacija pionirjev pa je pred Rozmanov spomenik položila venec. Gostitelji so svoje vrstnike iz raznih krajev Slovenije odpeljali še na Bogenšperk, kjer so si ogledah grad, pred slovesom pa so se dogovorih, da bodo taka srečanja odslej organizirali vsako leto. Čez leto dni se bodo se šli v Mariboru. B.Z. .13f» mmm i! ' mm m 1 #&m mm S mm V šmarski šoli je odslej stalna spominska zbirka o narodnem heroju Francu Rozmanu - Stanetu, po katerem nosi ime šmarska šola. (Foto: GO) KS KOSTREVNICA Srečanje krvodajalcev in starejših občanov - Krajevna organizacija Rdečega križa v Veliki Kostrev-lici je priredila srečanje krvo-lajalcev in starejših občanov. Po nagovoru predsednice Pepce Jesenšek in podelitvi priznanj 32 krvodajalcem za petkrat, desetkrat in petnajstkrat darovano kri je stekel kulturni program, ki so ga izvedli podmlad-karji kostrevniške šole, pripravila . pa ga je učiteljica Majda Halilagić; drugi del sporeda so izpolnili pevci Šmarskega okte- ta pod vodstvom Rudija Vidica. Prizadevne aktivistke RK so poskrbele tudi za skromen prigrizek in dobro domačo kapljico ter tako zadržale vse prisotne na družabnem srečanju. B.2. V soboto, 4. aprila 1981, so na osnovni šoli Dušan Kveder-Tomaž v Litiji izvedli obrambni dan, ki se je po vsebini nekoliko razlikoval od prejšnjih. Učenci od 1. do 6. razreda so opravili skupinske orientacijske pohode, združene z ogledom številnih spominskih obeležij. Vsi pohodi so bih združeni z mitingi in proslavami ob dnevu šole ter obogateni s pripovedmi borcev NOB. Učenci 7. in 8. razredov pa so se pomerili na tekmovanju v streljanju z zračno puško, prvi pomoči, orientaciji, topografiji, o protidesantni, protioklepni, protizračni obrambi in narodni zaščiti ter odgovarjali na vprašanja o življenju in delu Dušana Kvedra-Tomaža. Tekmovalo je 39 ekip iz naše šole in 4 ekipe iz podružnične šole na Vačah. Vse ekipe so pokazale veliko prizadevnosti in požrtvovalnosti. Kljub dolgi in naporni poti so vestno izpolnile zadane na- loge. Ob podelitvi diplom in pokalov so, čeprav malo razgreta lica učencev izražala njihovo notranje zadovoljstvo ob dobro opravljenih nalogah. To zadovoljstvo pa je pomenilo vsem organizatorjem priznanje in zahvalo za ves trud, ki so ga vložili v pripravo in izvedbo obrambnega dne. Pri izvedbi obrambnega dne je sodeloval tudi občinski štab teitorialne obrambe. Na posnetku: podelitev priznanj, p. K. (Foto: GO) KS GABROV K A Vrtec v Gabrovki Prve dni je prispele delavce še motil sneg, kajti ta »zgodovinski" posnetek je bil narejen 13. feb. 1981 ob 9. uri, ko so v Gabrovko končno pripeljali prvi gradbeni material za gradnjo objekta, kjer bo del prostora namenjen za oddelek otroškega vrtca. Ta vrtec že dolgo in težko pričakujemo, zato je naše veselje ob pričetku gradnje upravičeno. Želimo, da bi bil kmalu dograjen in da bi se v njem našel prostor tudi za najmlajše otroke, torej za jasli, kar pa v dosedanjem načrtu ni predvideno. Bojazni, da vrtec ne bo polno zaseden, bi z upošteva- njem omenjenega problema, ne bilo. Pričakujemo, da se naše želje glede vrtca kmalu uresničijo. Ivanka Simončič Praznik v Gabrovki Ob krajevnem prazniku KS Gabrovka, dnevu OF in prazniku dela bo v nedeljo, 26/4-1981, odkrit doprsni kip komandanta Z apadno-dolenjskega odreda Lojzeta Hostnika-Jova pred osnovno šolo v Gabrovki, ki .nosi ime po njem. Doprsni kip je delo akademskega kiparja Matjaža Počivavška. Slavnostni govornik bo domačin narodni heroj Jože Borštnar. V programu bodo sodelovali: člani KUD Franc Levstik iz Gabrovke, učenci osnovne šole ter Sindikalni pihalni orkester iz Litije. Svečanost se bo pričela ob 11. uri. Razvoju čebelarstva več pozornosti Čebelarstvo sicer ni posebej imenovano v republiških planskih dokumentih, posvetiti pa mu kaže enako pozornost kot ostali kmetijski proizvodnji. Večji del hrane naj bi pridelali sami, nekatere vrste kmetijskih pridelkov naj bi usmerili v izvoz, govore srednjeročni načrti. Čebelarstvo je ob ustrezni družbeni podpori sp osobno zadovoljiti naraščajoče domače potrebe, viške medu in ostalih čebeljih pridelkov pa bi lahko tudi izvozili in si na ta način zagotovili devizna sredstva za uvoz kmetijske in druge mehanizacije. V Sloveniji se za razvoj čebelarstva trudi predvsem Medex iz Ljubljane. Tu pravijo, da število panjev v povojnem obdobju ni bistveno naraslo. Pozitivne spremembe pa zapa-žajo v strukturi čebelarstva in v organiziranosti čebelarjev. V zadnjih letih naraščajo čebelarji, ki se odločajo za kooperantske odnose z Medexom, 45 pa je tudi poklicnih čebelarjev, ki so si pridobili status združenega kmeta in s tem zdravstveno, pokojninsko ter invalidsko zavarovanje po predpisih skupnosti pokojninskega in invalidskega zava- r Ali ste vedeli? - da se vas Bitiče, ki leži nad Spodnjim Hoti-čem, v zgodovini prvič omenja teta 1145. Njeni prebivalci so bili v fevdalni dobi podložniki graščine Belnek iz Moravske kotline; -da so od leta 1917 do leta 1922 na hribu Koupi v bližini Brgleza (KS Ga-brovka) kopali manganovo rudo; -da so bile Cirkuse med narodnoosvobodilno vojno pomembna partizanska postojanka na poti s Štajerske na Dolenjsko -TU je bila kurirska javka, izdelovali so tudi čolne za prevoz čez Savo pri Mačkovni. V bližnjem gozdu je bil bunker, kjer je delala partizanska tehnika, ob Kunštrovem potoku pa zasebna elektrarna za sprejemno in oddajno radijsko postajo; -da je na Selih (KS Vintarjevec) še v 19. stoletju stal grad Sela, ki ga je zgradil gospod Verneški. Grad je večkrat menjal lastnika. Leta1948 sta se v gradu nastanili okrajno sodišče z davčno upravo, leta 1950 pa so ju preselili v Litijo; -da so bili iz vasice Dragovško {KS Štangarske Poljane} doma Erazem Gorše, društveni delavec, prevajalec in publicist, ustanovitelj slovenskega izseljeniškega muzeja v Clevelandu, Franjo Mam, prevajalec in publicist, pisec srednješolskih učbe-. nikov, in Josip Mam, jezikoslovec, biografski pisatelj in uradnik... - da so v Štrusovi kovačiji v Reka-Gozdu (KS Štangarske Poljane) nekoč kovali orožje za boj proti Turkom in borbo kmečkih upornikov ter železne kljuke z dolgimi drogovi za čiščenje gozdnih pogorišč. V kovačiji hranijo nakovalo z letnico 1546; - da je bilo v času čolnarstva v Kresniških Poljanah rečno pristanišče. Nanj še vedno spominja Anžokova hiša, zgrajena v posebne namene. V pritličju so bile vinske kleti, nad njo kašče žita, na pročelju so ohranjene freske. Poleg še stoji prostoren hlev za vole, ki so vlačili ladje. V tej hiši se je rodil Franc Povše, kmetijski strokovnjak in politik, leta 1907 protikandidat Ivana Cankarja pri državnozbor-skih volitvah. Iz vasi je tudi Alojz Pregelj, narodni delavec in organizator slovenskih železničarjev v kritični prevratni dobi leta 1918. \._"L rovanja. Predvsem slednji močno povečujejo število panjev, izboljšujejo tudi tehnologijo čebelarjenja, se odločajo ža proizvodnjo čebeljih pridelkov, ki ni odvisna le od letin medenja - cvetnega prahu, propo-lisa in matičnega mlečka. Pri Medexu pravijo, da ima Slovenija vse naravne pogoje za intenzivnejše čebelarjenje. Čebelar, ki ima 100 ali več panjev, z njimi ustvari precej večji dohodek kot marsikateri delavec v tovarni. Zato je čebelarstvo zanimivo tudi za manj razvita področja, kjer ni mogoče odpirati dovolj delovnih mest in intenzivirati kmetijske proizvodnje. Kooperantu in združenemu kmetu Medex nudi zelo ugodna kreditna sredstva za nabavo panjev in čebeljih družin. Krediti s S-letno odplačilno dobo in 4 % obrestno mero to nedvomno potrjujejo. Višina kredita praktično ni omejena, odplačuje pa se s prodajo medu in drugih čebeljih pridelkov. Za kreditiranje se lahko odloči več čebelarjev skupno, v kolikor se en sam ne odloči za večje število panjev. Medexov srednjeročni načrt predvideva, da bi se do leta 1985 število panjev iz sedanjih 120.000 v Sloveniji povečalo na 160.000. Takšno povečanje sloni na potrebah domačega trga kot tudi na možnosti izvoza. V predelovanju čebeljih pridelkov je Jugoslavija ena izmed vodilnih v svetu. Primata, ki sloni na stoletni tradiciji čebelarjenja v Sloveniji in Jugoslaviji, ne smemo izgubiti, zato so tudi potrebni napori delavcev Medexa in drugih pospeševalnih kmetijskih služb za razvoj čebelarstva v Sloveniji. Pred leti ustanovljeno Čebelarsko društvo Litija stalno krepi svoje vrste. Morda se bo kateri od čebelarjev odločil za intenzivnejše čebelarjenje, ko bo prebral ta članek. Velja pa se odpraviti tudi v prostore Medexa, prijazni delavci mu bodo vsak čas pripravljeni o sodelovanju povedati se veliko več, kot lahko prinese skopo odmerjen članek. L. Kotar Panje kot je tale na fotografiji izdeluje Mizarstvo iz Litije na podlagi sporazuma z Medeksom iz Ljubljane. (Foto: GO) Franci Žibert koncertiral v Ljubljani V torek, 7. aprila 1981, je bil v okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani koncert, ki gaje v okviru cikla „Mladi mladim" priredila Glasbena mladina Slovenije; sodelovala sta Franci Žibert, harmonika in Jerko Novak, kitara. Koncert je bil še posebno zanimiv zato, ker je v prvem delu nastopal naš rojak in s harmoniko predstavil resno glasbo. Malokdo od Litijanov najbrž ve, da je Franci Žibert na raznih tekmovanjih dosegal pomembna priznanja. Nastopal je že v raznih krajih Slovenije in sosednje Hrvaške. Želimo si, da bi ga kmalu lahko pozdravih na nastopu v rojstnem kraju, to je v Litiji, takrat pa ga bomo tudi podrobneje predstavih. _*±J KAKŠNA JE ZALOŽENOST NAŠIH TRGOVIN? Spet Emona Pregled založenosti naših trgovin v marcu je pokazal že boljšo založenost, saj so v trgovinah na splošno manjkrat rekli ,,nimamo" kot prejšnji mesec. Tudi tokrat je bila najbolje založena trgovina Emona na Valvasorjevem trgu. Sicer pa posebnih problemov s pomanjkanjem živil ni bilo, razen motenj pri zalogi kave. Sicer pa je založenost trgovin v marcu razvidna iz tabele. ARTIKEL DNE PRI BANKI GRAŠKA DOBRAVA KZ LITIJA EMONA ROZMANOM TRG KZ ŠMARTNC MERCATOI ŠMARTNO SLADKOR 7/5 18/5 25/5 51/5 da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da OLJE 7/5 18/5 25/3 51/5 da da da da da da d*, da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da MAST 7/3 18/3 25/3 51/5 da ne da ne ne ne da ne ne ne da ne da ne da ne ne ne ne ne da MARGARINA 7/5 18/5 25/5 31/3 ne da da ne ne da ne da da da ne da da da da da ne da ne da da ne ne da ne De da ne MASLO 7/3 18/3 25/3 31/5 da ne da da da da ne da da da da da da da da da da ne da da da da da da ne ne ne ne PRALNI PRAŠEK 7/3 18/5 25/5 51/5 da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da ČISTILA 7/3 18/5 25/3 51/5 da da da da da da da da da da da da da ' da da da da da da da da da da da da da da da SADJE ZELENJAVA 7/3 18/5 25/3 51/3 da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da KAVA 7/3 18/3 25/3 31/3 da ne ne t ■/ ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da ne ne ne n e ne da ne ne ne ne da ne Filmski kažipot — Majski spored nam ponuja kar pet filmov, med njimi so štirje ameriški. V prazničnih dneh bodo v Šmartnem predvajali kavbojko »Odpadnik Wa-lles", nato se bosta zvrstila dva fantastična filma, in sicer „Glaktika, vsemirska križarka" in „Aleja preteklosti". Ljubitelje zabave bo privabil „Otok na strehi sveta", spored pa bo sklenil italijanski spektakel „Velik nered". Obiska v domu Tišje — V marcu so člane domske skupnosti v Črnem potoku obiskali najprej člani mladinske organizacije iz Litije (Stavbe), nato pa še podmladkarji šmar-ske osnovne šole. Z glasbo, pesmijo in besedo so obakrat navdušili polno jedilnico poslušalcev, ki so ob zaključku z nastopajočimi tudi zapeli. Prizadevna mladina - Mladinska organizacija v Jablani ški dolini se v tem letu lahko pohvali predvsem z bogato kulturno dejavnostjo, čeprav za svoje delo ne prejema nikakršne pomoči. V svoje nastope ob raznih praznikih vključuje tudi osnovnošolske in predšolske otroke; prejšnji mesec se je dramska skupina predstavila s celovečerno veseloigro „Micki je treba moža". Uspešno sodelovanje - Na Primskovem že drugo sezono deluje mešani pevski zbor, ki ga vodi zborovodja Pavle Žagar iz Stične. Doslej je nastopal le doma, vendar redno sodeluje s šolarji, tudi s tistimi, ki obiskujejo višje razrede osnovne šole v Šmartnem. Prejšnji mesec so se pevke in pevci predstavili z novimi skladbami, ki so jih naštudirali v tekoči sezoni, mladi igralci pa so zaigrali dve enodejanki in dva skeča. Prireditev je potekala v nabito polni učilnici domače šole. Šentjakob-cani v Litiji — V drugi polovici marca je gostovalo v dvorani na Stavbah Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, kjer je uprizorilo komedijo Nicole Manzarija „Naši ljubi otroci". Tokrat je bila dvorana skoraj polna, saj so na pobudo občinskega sveta sindikatov večino vstopnic pokupile sindikalne organizacije. Prvi nastopi novega zbora — Lansko jesen je KUD v Kresnicah izvedel med občani anketo, da bi ugotovil, za katero vrsto amaterske kulture je največ zanimanja. Večina se je odločila za ženski pevski zbor. Pridobivanje pevk je steklo in sadovom nekajmesečnega dela zborovodje Ffanca Jančarja smo lahko najprej prisluhnili ob dnevu žena, tri tedne pozneje pa še na koncertih v Kresnicah in Hotiču, kjer je 35-članski ženski pevski zbor zapel po štiri pesmi, preostali del sporeda pa je izpolnil moški pevski zbor Hotič - Kresnice, ki ga vodita Ivan Juvan in Franc Jančar. Dvodejanka na Vačah — Dramska skupina, ki deluje v okviru KUD-a Lipa Vače se je zadnjo nedeljo v marcu predstavila domačinom s prvo celovečerno predstavo v sezoni; pod režijskim vodstvom Anke Kolenc je uprizorila dramo Marjana Marinca „Odmev pride zadnji." Trinajsta pevska revija — V občini Zagorje ob Savi je 4. aprila zvečer potekala v treh dvoranah - v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah — trinajsta revija Zasavske pevske skupnosti. Prepevalo je 23 zborov in 4 okteti. Iz naše občine so sodelovali: moški pevski zbori iz Litije, Hotiča—Kresnic, Vač, Gabrovke, Save in Polšnika, ženska zbora iz Kresnic in Gabrovke, mešani zbor iz Jevnice ter Šmarski oktet. Na reviji so podelili priznanja petim posameznikom' ob njihovem imenovanju za častne člane Zasavske pevske skupnosti. Iz občine Litija sta jih prejela zborovodja Miha Vahen iz Jevnice ter dolgoletni predsednik Zvona, Viktor Flisek iz-Šmartna pri Litiji. Jubilejni nastop - Ljubitelji zborovskega petja so zadnjo soboto v marcu napolnili dvorano na Stavbah, kjer je moški pevski zbor „Lipa" iz Litije priredil koncert ob svoji 95-letnici. Močno pomlajenemu zboru je prvič dirigiral na samostojnem koncertu mladi zborovodja Dimitrij Beuermann iz Zagorja. Jubilej drugega najstarejšega pevskega zbora v Sloveniji so z obiskom in čestitkami počastili predstavniki pevske zveze Slovenije, Zasavske pevske skupnosti, domačega pihalnega orkestra in pevskih zborov od Jevnice do Radeč; koncertu je prisostvovala tudi delegacija kamniške „Lire", najstarejšega zbora v Sloveniji. Na prireditvi, ki je potekala v svečanem razpoloženju, so podelili več priznanj: celoten zbor je prejel posebno priznanje litijske kulturne skupnosti, pevci Rado Krhlikar, Boris Okorn, Matija Savšek in Bruno Videmšek pa priznanje Zveze kulturnih organizacij Litija. Gallusove značke so prejeli: Milan Kaplja, Matic Malen-šek, Srečko Bregar, Slavko Poglajen, Lojze; Hauptman, Rudi Češek, Vili F rumen ir Marjan Fojkar—bronasto; Pavle Koprivnikar, Janez Prašnikar, Marjan Jug, Stane Štuhec in Karli Malis-srebrno ter Karel Podkrajšek - zlato Gallusovo odličje. Priložnostna darila in šopke so izročili še dosedanjim živečim dirigentom in dolgoletnim članom zbora. Z Jerebovo skladbo „0 kresu" pa so čestitah nekdanjemu zborovodji Jožetu Cajhnu za njegovo osemdesetletnico. »Pravkar prišli« - Osnovna organizacija mladine „Miloš Djukić" z Rozmanovega trga v Litiji je prejšnji mesec organizirala v šoli na Graški Dobravi prvi nastop skupine »Pravkar prišli"; sestavlja jo šest mladih fantov: Andrej, Mirko, Evgen, Robert, Jani in Simon, vadijo pa že . dobro leto. Poslušalcem so predstavih zelo raznoliko glasbo, prevladovala pa sta blues in jazz ročk. B.Ž. KRAJEVNA SKUPNOST JABLANICA Uprizorili so igro Mladinci OO ZSMS Jablani-ca so v okviru svojega delovanja pripravili ob 8. marcu - dnevu žena bogat kulturni program, v katerem so otroci z recitacijami in pesmicami počastili praznik žena, mladinci pa so zaigrah igro „Micki je treba moža". Dvorano v gasilskem domu so občani zasedli do zadnjega kotička. S spontanimi aplavzi pa so nagradili nastopajoče. Ker je bila igra z navdušenjem sprejeta, so se odločili, da jo bodo ponovili. V teh dneh se bodo z njo predstavili v Štangi, v aprilu pa bodo gostovali v Logatcu in še v nekaterih drugih okoliških krajih. Mladinci iz Jablanice so zelo delavni, ne le na kulturnem področju, temveč tudi na ostalih. Za svoje delovanje zaslužijo vso pohvalo in so lahko vzor tudi mladim v drugih krajih občine. Na fotografiji: mladi iz Jablanice, ki so se predstavih z uspešno izvedbo igre. SEM JER TJA S KAMERO GLASILA OBČANOV I Med Ribčami in Vernekom je tovornjak izgubil kar zajeten kos tovora oziroma zabojev s pivom, j ki je žal steklo v Savo. (Foto. GO) Nadrezervoar, ki ga gradi litijski Gradmetal na vzhodnem delu Sitarjevca za potrebe novega vodovoda za Litijo in Šmartno iz Reka Gozda, že dobiva končno obliko. (Foto: GO) ZAKAJ TAKO? trim pohoda na Svibno, ki ga je organiziralo planinsko društvo Litija se je i veliko mladine. Tudi topel čaj na cilju seje pnlegei. (Foto: GO) Tale avto leži ob cesti v Šmartnem blizu šole že od pustnega torka letos. Ga bo kdo odstranil? (Foto: GO) Mladinci Rokometnega kluba Usnjar iz Šmartna, so v prvenstveni tekmi republiške rokometne lige premagali prvouvrščeno ekipo Rudarja iz Trbovelj. Takole je dosegel gol igralec Usnjarja Berdajs. (Foto: GO) Takšni prometni znaki, kot jih vidimo na fotografiji, Litjanom prav gotovo ne morejo biti v čast. Svoje mesto bi morah bolj čuvati. Ah nas ni nič sram, ko pridejo v Litijo znanci, sorodni-■ ki, poslovni prijatelji itd. in vidijo, kakšno je naše mesto? (Foto: R.K.) Četrtega aprila so se v dvorani na Stavbah sestali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, OZD in SIS ter obsodili sovražno dejavnost na Kosovu, in poskuse rušenja bratstva in enotnosti, pridobitev revolucije in samoupravljanja. Odredbo o preprečevanju in zatiranju stekline imamo, vendar je glede izvajanja odredbe še kup pomanjkljivosti, ki so lahko usodne. Steklina je najbolj nevarna za otroke, tale pes na fotografiji pa se popolnoma svobodno sprehaja nikjer drugje kot ob — šoli na GraŠki Dobravi. Kje so sedaj tiste osebe, ki bodo pokončale vse neprivezane pse? Na Graški Dobravi v Litiji jih gotovo še ni bilo, saj se tam psi sprehajajo po cestah, kot da naša občina ne bi bila okužena s steklino. Bo kdo končno ukrepal v smislu odredbe, da ne bo prepozno? (Foto: GO) \f_____ SE rO.M.MTE TOV mm mM Napad na Litijo leta 1944 Takrat so Nemci intenzivno pripravljali sile za 6. ofenzivo z glavnim ciljem uničiti Vrhovni štab in tovariša Tita v Drvarju, kar so čez dober mesec tudi dejansko poskusih. Štab 4. operativne cone pa je že planiral vrsto partizanskih akcij na Štajerskem, predvsem v Zgornji savinjski dolini, ki so bile pozneje zelo uspešno uresničene. Štab Kamniško Zasavskega odreda pa je sklenil napasti in uničiti nekatere objekte v sami Litiji. Napad je bil planiran in izveden v noči 21. aprila 1944. Vodil ga je osebno takratni komandant odreda Belec Ivan - Beli s še nekaterimi tovariši -Litijani, ki so dobro poznah teren in posamezne objekte. Formirana je bila četa izbranih mož, h kateri je bil dodeljen tudi minerski vod. Za izhodiščni položaj je bila izbrana vasica Konj, kamor je skupina prispela že dan pred napadom. Štab se je nastanil pri Krhlikarju (p.d. Jernečku), ostali borci pa po drugih hišah. Vaščani so borce postregli z najboljšim, kar so premogli. Iz Litije so prispeli tudi nekateri obiski, tako je komandanta obiskal oče, prvič odkar je ta odšel v partizane. Seveda pa obiskovalci niso vedeli, kaj se pripravlja. Napad je baziral na presenečenju v zgodnjih jutranjih urah, ko bodo Nemci trdno spali. Takrat je bilo v Litiji zbranih okrog 600 Nemcev, razporejenih v osmih postojankah. Na levem bregu Save so bih razporejeni v dvorani na Stavbah, v poslopju današnje občine, na železniški postaji in nekaj v bunkerjih. Okrog polnoči je skupina krenila s Kcnja proti Litiji. Ustavili so se pri Pregljevem kozolcu, kjer so vodje skupin dobili posamezne naloge. Domačin Vidovič Cveto S POSTAJE MILICE V MARCU Z AVTOM V BETONSKO OGRAJO Dne 4/3-1981 ob 1.35 je Dejan K. iz Litije vozil neregistriran osebni avtomobil VW 1200, last Marjana L. iz Litije, po regionalni cesti Litija—Bič. Avtomobil je vozil brez vozniškega dovoljenja in ga je v Šmartnem zaradi neprimerne hitrosti in spolzkega cestišča, zaneslo z vozilom v betonsko ograjo pri hiši št. 66, od koder ga je nato odbilo na sredo ceste, kjer je vozilo obstalo v smeri vožnje. Potnika Marinka D. in Marko B. sta dobila le manjše praske, medtem ko seje voznik Dejan K. lahko telesno poškodoval, na vozilu pa je nastalo za okoli 10.000,00 din materialne škode. OTROK PRITEKEL NA CESTO Dne 8/3-1981 ob 10. uri je Jože K. iz Litije vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Šmartna proti Mali Kostrevnici in prekoračil dovoljeno hitrost. V rahlem desnem preglednem ovinku mu je na cesto pred vozilo pritekel z desne strani otrok D.A. Voznik je sicer zaviral, vendar ga je kljub temu zadel in zbil po cesti s prednjim delom vozila, tako da je otrok obležal hudo telesno poškodovan na levi strani vozišča. PRED AVTOBUSOM PREČKALA CESTO Dne 20/3-1981 ob 7.05 je Alojz K. iz Loga pri Hrastniku vozil osebni avtomobil iz Litije proti Ljubljani. Ko je pripeljal v Zgornji Hotič, je peljal z nezmanjšano hitrostjo mimo avtobusa, ki je stal na avtobusnem postajališču in pri tem zadel pešakinjo Vilmo S., ki je takrat hotela pred avtobusom prečkati cesto, ne da bi se prepričala, če to lahko varno napravi. Pri nezgodi pešakinja ni bila telesno poškodovana. SNEŽENA KEPA RAZBILA STEKLO Dne 24/2-1981 ob 16. uri je Silvo P. iz Kostrevnice na - Gorski je postavil zasedo z dvema mitraljezcema samo 80 metrov zapadno od železniške postaje z nalogo, da zadrži Nemce, če bi prodirali iz te smeri. France Krhlikar - Srakar je postavil zasedo pri Turku za zavarovanje iz smeri Gornjega Loga, ena zaseda pod vodstvom Staneta VVeilgonija - Čoka pa je bila postavljena na Štali. Weilgoni Stane je imel nalogo, da kot elekfrikar in poznavalec razstreli transformator pri predilnici. Nato so v akcijo stopili minerji pod vodstvom slavnega minerja Ivana Podkrajška. Zaminirali so 2 vodni črpalki, cevi teh črpalk pod železnico, ki so dovajale vodo za predil- Monografija litijskega okrožja OF Pri občinski konferenci SZDL Litija deluje založniški svet, ki bo predvidoma letos ob občinskem prazniku in v počastitev 40-letnice ustanovitve osvobodilne fronte in vstaje slovenskega naroda proti okupatorju. Monografija bo izšla v dveh knjigah. Prva bo izšla letos, druga pa leta 1985 ob 40-let-nici osvoboditve. V prvi knjigi monografije bo obdelano predvojno delavsko revolucionarno gibanje v Litiji in okolici in prvi del NOB do kapitulacije Italije leta 1943. Prva knjiga bo izšla v 5.000 izvo- dih, občani pa lahko prednaročila za monografijo posredujejo na OK SZDL Litija, kasneje - po dodatnih objavah — pa bo možno knjigo naročiti tudi v krajevnih skupnostih in OZD. Knjiga bo vsekakor nepogrešljiva v naši občini. Br. dvorišču obrata IUV v Šmartnem metal snežene kepe v okno krznarne. Ena od kep je razbila steklo v oknu, ki je padlo v notranjost na roko Jože D., ki je takrat napenjala kože ob oknu in jo hudo telesno poškodovalo. OBJESTNOST V VINJENOSTI Dne 6/3-1981 v zgodnjih večernih urah je bil Stane K., ki je bil takrat na dopustu iz JLA, v gostilni PRI METODI v Ga-brovki. Bil je močno vinjen in je brez vzroka razbijal po lokalu , vse, kar mu je prišlo pod roke. Pri tem je gostilničarju napravil za 10.000,00 din škode, razgrajača pa so z vozilom prve pomoči odpeljali v vojaško bolnišnico na zdravljenje, saj se je pri svojem delu tudi močno porezal po rokah. UMOR NA ROZMANOVEM TRGU Bil je prvi april, toda dogodek, ki se je odvijal tega dne v bloku Luke Svetca št. 1 v Litiji, je bil resničen in je dobil tragičen epilog. Ob približno 13.30 so Hašim H., Dulejman D. in Safet D. prišli vinjeni v stanovanje Šehize T. Kmalu po prihodu so se začeli med seboj prepirati, nato pa še fizično obračunavati. Med pretepom so se pomikali iz stanovanja na hodnik bloka, kjer so s pretepom nadaljevali. Hašim H. se je za trenutek vrnil v stanovanje, na pomivalnem koritu v kuhinji" vzel kuhinjski nož in tako „oborožen" stekel po stopnicah za svojima pajdašema. Dohitel ju je na stopnišču med drugim in prvim nadstropjem in z nožem trikrat zabodel Safeta D., nato pa šel z njima z nožem v roki do zelenice pred blokom, kjer se je Safet D. zgrudil. Hašima H. so kmalu prijeli in privedli preiskovalnemu sodniku Temeljnega sodišča v Ljubljani, ki je zanj odredil pripor. Hašim je bil z umorom zadovoljen in ni kazal nobenih znakov obžalovanja. R.B. nico, nadalje postavljalnico kretnic, vse kretnice zapadno od železniške postaje in transformator pri predilnici. Akcijo je neposredno vodil Ivan Belec—Beli, ki je bil doma v neposredni bližini in je teren dobro poznal. Za vstop v posamezne objekte so aktivisti iz predilnice Tone Brovč, Ludvik Kolman, Franc Berlot, Filip OBVESTILO Obveščamo vse lastnike psov na območju občine Litija, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1981 po naslednjem razporedu: 23/4-1981: ura: Litija - gost. Kovač Zg. Log - avtobusna p. Sp. Hotič - Drnovšek Vače - trgovina Vernek - Babnik Ribče - Lovše Jevnica - zadružni dom Jevnica - Godec - Šteful Golišče — Šušter — Abtar Kresniške poljane — Kos Kresnice — trgovina . Podšentjur - Fakin n.h. ob 7.00 ob 9,30 ob 10.00 ob 11,30 ob 12,30 ob 13,30 ob 14,00 ob 14,30 ob 15,00 ob 16,00 ob 17.00, ob 18,30 24/4-1981: Litija - Ambulanta Grbin Zavrstnik - gostilna Štangarske Poljane-trg. Vel. Štanga - gostilna Reka Gozd - Stucarjevina Cerovica - Zavrl Zg. Jablanica - Baje Vel. Kostrevnica — trgov. Litija - ambulanta Grbin ob 7,30 ob 8,30 ob 9,30 ob 11,00 ob 12.00 ob 13,30 ob 14,30 ob 15,30 ob 17.00 25/4-1981: Šmartno - Pri Gabru Vintarjevec - Hauptman Vrata - Gorišek Sobrače * Fajdiga Primskovo — Kopačija Ješče - Adamlje ob 7,30 ob 9,30 ob 11,00 ob 12,00 ob 13,00 ob 14,30 27/4-1981: V. Preska - Nograšek Polšnik - Majcen Preveg - Košir Konjščica - gostilna Renke — cestna baza Tepe - Poznajelšek Sp. Log - gostUna Sava - Berdajs Ponoviče - Grad ob 8.00 ob 9,30 ob 10,30 ob 11,30 ob 12,30 ob 13,30 ob 14,30 ob 15,30 ob 16,30 28/4-1981: Javorski Pil — koča Moravče - trgovina Gabrovka - trgovina Tihaboj - Jerič Brezovo - Rismondo Dole — gostilna Dobovica - gostilna Gradišče - Oblak Mamolj — šola ob 8.00 ob 8,30 ob 10,30 ob 11,30 ob 12,30 ob 13.30 ob 14,30 ob 15,30 ob 17,30 ZAMUDNIKI:29/4-1981 Gabrovka - trgovina Dole - gostilna Polšnik - Majcen gost. Vače - trgovina Kresnice - trgovina ob 8,00 ob 10,00 ob 11,00 ob 13.30 ob 14,30 LITIJA — ambulanta Grbin ob 16. uri Ceplenje je obvezno za vse pse, stare nad 4 mesene. Po končanem rednem cepljenju pa mora vse leto lastnik skrbeti za cepljenje psa, takoj ko izpolni 4 mesece starosti. To se zahteva po odredbi o preventivnih cepljenjih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Litna (Ur. 1. SRS, št. 9/81). Pristojbina znaša 150 din. (Ur. 1. SRS, št. 2/78). Vsi lastniki psov, ki ne bodo privedli psov na cepljenje, bodo predlagani sodniku za prekrške, necepljeni psi pa bodo odstranjeni - pobiti. * VETERINARSKA INŠPEKCIJA Sluga in Avgust Cvetežar izdelali ponarejene ključe in jih izročili odredu. Ti tovariši so tudi dali vsa potrebna obvestila o razporeditvi in moči sovražnika v Litiji. Ko je bilo polaganje min končano, je dal Beli s piščalko znak, da se prižgejo zažigalne vrvice, kar so minerji takoj štorih. Zasede in minerji so se hitro umaknili in zbrali na Graš-ki Dobravi. Ob 3. zjutraj je Litijo pretreslo osem močnih eksplozij. Iz miniranega transformatorja se je visoko pod nebo dvignil modrikast plamen, posamezni deli tračnic in kretnic pa so leteli nekaj sto metrov daleč. Takoj po eksploziji so pričeli Nemci divje streljati iz vseh razpoložljivih orožij. Toda tolkli so v prazno, ker so bih partizani že daleč. Akcija je imela tudi velik moralni učinek. Simpatizerji so se veselih drznosti in uspeha partizanske enote, ki je brez izgub izvedla to drzno akcijo pred nosom nemških enot. Predilnica je kmalu za tem nehala obratovati, železniški promet pa je bil nekaj dni prekinjen. Pred akcijo »NNNP« Naši občani tako kot večina delovnih ljudi v naši republiki posvečajo v okviru svojega vsakdanjega dela tudi veliko skrb obrambnim pripravam, pa naj bo to na nivoju temeljnih skupnosti ali pa občine. Kljub veliki pripravljenosti in vloženemu trudu se vsi zavedajo, da je dobra obrambna sposobnost neke skupnosti odvisna predvsem od njenih materialnih možnosti in dobre usposobljenosti občanov. Zato Svoje napore, izkušnje ter znanje čestokrat preverjajo v raznih praktičnih vajah. V naši občini je izmed njih gotovo največja akcija „Nič nas ne sme presenetiti", saj v njej sodelujejo skoraj vsi občani. To zlasti velja za njen zadnji zaključni del, v katerem skušajo preveriti svoje obrambne dokumente, materialno opremljenost, znanje in povezanost, s katero bi premagali kakršne koli izredne razmere na našem območju in gotovo tudi morebitnega agresorja. V zaključku priprav na vaje v letu 1981 bomo v naši občini preizkusili, kako smo sposobni organizirati svoje delo in življenje v izrednih razmerah specialne vaje. Gre predvsem za preizkušanje psihološke trdnosti in pripravljenosti občanov na premagovanje kakršnih koli razmer, ki bi jih na našem območju lahko povzročal agresor. Gre tudi za preizkušanje usposobljenoti organiziranja in del lovanja naših družbenopolitičnih organizacij in organov oblasti, predvsem na področju informiranja in varovanja življenja delovnih ljudi in občanov ter njihovih materialnih dobrin. Gre torej za izvajanje vseh nalog, ki bi jih v primeru vdora sovražne diverzantsko-teroristi-čne skupine na območju naše občine izvajala naša družbeno- politična skupnost in njeni organi. V takih r zmerah je nujno, v kolikor že. no preprečiti uspešnost dele anja take skupine, organizirati :n angažirati vse delovne ljudi in občane, pa tudi otroke za ?no čim hitrejše odkrivanje » ripraviti lastne oborožene sile i. likvidacijo. Poleg tega pa v e tiste službe in enote, ki bi s svojo intervencijo preprečevale oz. zmanjševale posledice njihovih napadov. Iz te predpostavke pa izhaja ogromno nalog za slehernega občana, organiziranega v društvih in družbenih organizacijah, pa do najodgovornejših nalog v okviru družbenopolitične skupnosti. Politični preizkus akcije bo potekal v sredini meseca maja in bo trajal 2 dni. Pričel se bo z iznenadnim prodorom DTS v eno izmed naših krajevnih skupnosti in se po obvestilu občanov te skupnosti, da je skupina opažena, prenesel n? ^močje vse občine. Od takra je p' bomo v akcijo vključeni v^i občani, pa naj bo: - člani narodne zaščite pri čuvanju otroškega vrtca, pripadniki enot teritorialne obrambe v boju s skupino - člani civilne zaščite pri gašenju požarov oz. odstranjevanju ruševin - pripadniki enot Rdečega križa pri preprečevanju možnih zastrupljanj, epidemij itd. Skratka, v akcijo se L vključevali tako, kot je to prea videno v naših obrambnih načrtih. Prepričani smo, da bo sleherni delavec, občan " ali otrok svojo nalogo opravil resno in temeljito, tako kot bi to od njega zahtevale resnične razmere in nevarnost. Akcije NNNP zahtevajo usposobljenost vseh! { 1 1 .......... S RE* 1 d mi Dom na Pristavi zaprt -žig je pri Mežnarjevih Dom na priljubljeni izletniški točki Pristavi nad Stično je že nekaj mesecev zaprt. Žig je pri Mežnarjevih. Dom na Pristavi je tudi ena izmed kontrolnih točk Badjurove krožne poti, ki jo vzdržuje litijsko planinsko društvo. Planinci in drugi ljubitelji narave so Pristavo radi obiskovali, saj je z nje kar lep razgled. Dokler bo dom zaprt, si bo treba ob obisku Pristave postreči kar iz nahrbtnika, žig Badjurove krožne poti pa se dobi pri Pavli Jefin, po domače pri Mežnarjevih, na Pristavi. 500 značk Badjurove poti Badjurovo krožno pot, ki poteka po hribih okrog Litije, je doslej prehodilo 500 planincev. Toliko so namreč od leta 1974, ko je bila pot odprta, v litijskem planinskem društvu podelili značk za prehojeno pot. Badjurova krožna pot je dolga 95 km, prehoditi pa se jo da v 30 — 40 urah. Pot ima 19 kontrolnih točk (žigi), dnevniki pa se lahko dobijo v PD Litija, kjer za pot tudi skrbijo. Br. Planinski kažipot 2.81 - izlet po Badjurovi krožni poti (vodi Feri Tičar) 10. 5. 81 - izlet na Bohor (vodi Franc Štrus) 17. 5. 81 — zbor mladih planincev Zasavja in Posavja na Jančah (organizira mladinski odsek PD Litija) 30. 5. 81 - izlet po Koroški z avtobusom (Ljubelj - Su- teska - Čepe - Kapenj - Bleščeča planina - Graševnica - Korensko sedlo (Vodita Luka Kočar in Jože Gretič) Na Janče Sedaj, ko se je sneg dokončno poslovil, bo obisk Janč (794 m) kar prijetna planinska tura. Na vrhu Janč je planinski dom II. grupe odredov, ki ga LASILO OBČANOV tanovitelj: Občinska nferenca SZDL Litija, eja uredniški odbor: >ie Brilej (glavni in odgo-rni urednik), Mija Ber-< (lektor), Mojca Lebin-r, Lojze Kotar, Slavko bič, Boris Žužek in >nc Mali. Predsednik ča-isnega sveta: Stane tgerčar. Oblikovanje in nično urejanje: Drago enik. Priprava za tisk: ' uredništva: Litija, Trg Stavbah 1, p. p. 6. Ča-■ lis prejemajo vsa gospo-sjstva v občini brez-čnonadom. oskrbuje PD Litija in je stalno odprt. Tudi postrežem boste dobro, saj ima oskrbnica Helena vedno okusna hladna in topla jedila ter pijače. Tudi prenočišča so na voljo. Razgled z vrha je izreden. Na severu se v snegu blešči celoten venec Kamniško-Savinjskih Alp, na zahodu Julijci s Triglavom, na jugu pa se v lepem vremenu vidi tudi Snežnik. Zvečer pa je z Janč zanimiv pogled na mige-tajoče lučke v Ljubljani. Iz Litije do Janč je slabe 4 ure hoje po markirani poti; od železniške postaje Laze je dobri dve uri hoje (markirano); iz železniške postaje Jevnica in iz Trebeijevega slabi dve uri (obe poti sta markirani), iz Besnice pa je tudi slabi dve uri hoje. Na Janče se pride tudi z avtom iz Jevnice, Trebeijevega in Besnice. Br. Kako kaže vreme? Letošnji april je malo pretopel, pravijo dobri poznavalci vremenskih razmer, saj bi takšne temperature, kot so letos pri nas sredi aprila bolj sodile v maj. V prejšnji številki našega časopisa smo obljubili, da bomo napisali nekaj ljuskih rekov o aprilu in o odvisnosti vremena od obnašanja živali. APRIL ALI MALI TRAVEN PRAVI TAKOLE: Če je april deževen, kmet ne bo reven. Če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji. Če v dežju drevo cvete, nikdar sadja ne daje. Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh. Mokrota v aprilu, pridelkov obilo. Aku je na Jurjevo (24. april) lepo vreme, bo dosti vina. Če Jurij toplo vreme zakuri, Sirom pomladi odpre duri. Če je na Jurjevo lepo, dosti vina bo. IN SE O ŽIVALIH IN VREMENU: Slabo vreme bo: Če sova močno skovika. Če vrane proti večeru krakajo in letajo v jatah. Če kavke in sraka zjutraj močno vreščijo. Če lastovke nizko letajo. Če se vrabci in drugi manjši ptiči kopljejo v prahu in močno čivkajo. Kadar žabe lezejo po drevju. Kadar komarji, muhe in obadi radi pikajo. Kadar mravlje hite z delom, ali pa se zapro v mravljišče. Kadar močeradi lezejo v breg. Kadar se mačke ližejo po vsem telesu. Kadar petelini pojejo ob neobičajnem času. Kadar pajki prenehajo presti in zgodaj lezejo v kote. Lepo vreme bo: Če pajki dolgo predejo dolge mreže. Če se netopirji zvečer mnogo spreletavajo. Če lastovke visoko letajo. Če se kresnice ponoči močno svetijo. Večer športa in glasbe Občinska konferenca ZSMS Litija organizira 22. aprila 1981 ob 17. uri za osnovnošolsko mladino, ob 19. uri pa za ostale občane, v dvorani na Stavbah prireditev „VEČER SPORTA IN GLASBE". Tu bodo sodelovali priznani slovenski športniki in športnice: Vogrinc, Križaj, Kurah, Strel, Zavadlav, Ulaga, Norčič, Čarman, Frelih, Sile, Mahne, Višnjevac, Elzner, Domadenik in Pipan, ter domači športruki, ki nastopajo v zveznem merilu. Za glasbo bosta poskrbela ansambel Sonce iz Litije in Janko Ropret. Predprodaja vstopnic bo na sedežu OK ZSMS Litija, Valvasorjev trg 11 (skozi knjižnico). J PET MINUT Mojca je bila druga Štirinajstega tradicionalnega srečanja jugoslovanskih novinarjev, ki je bilo letos v Bovcu, se je udeležila tudi članica našega uredništva, Mojca Lebin- „Kako je bilo? " „Vtisov imam veliko. Predvsem je bih srečanje zelo dobro organizirano, saj je bih poskrbljeno tako za strokovne razgovore, kot tudi za dobro razpoloženje. " „Je bilo kaj novega zate? " „Skoraj vse. Ob srečanjih s poklicnimi novinarji človek pridobi ogromno novih spoznanj. Predvsem sem veliko novega zvedela o novinarskem delu, pisanju, novinarskem življenju, pristopu k delu ... Tudi razvoj alpskega turističnega centra je zanimiv." „Tudi tekmovanja v smučanju so bila? " „Da. Na Kaninu sem tekmovala v veleslalomu in zasedla 2. mesto za Marjeto Šoštarič (Delo) in pred Albino Podbev-šek (Jana), Mirni Vesel, Alenko Brezovnik - Sajn (Dnevnik) in drugimi. Vendar pa na svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev v Švico ne bom šla, saj moje uvrstitve niso šteli v uradno konkurenco, ker nisem članica društva novinarjev." v šmartnem 17. maja ob 14. ur« dve Zastavi 101 štiri Zastave 750 — štirje krzneni plašči Predprodaja tombolskih tablic v trafikah Tobak v Litiji in Šmartnem. Izbran osnutek za značko Poseben odbor za organizacijo letošnjega prvega spominskega planinskega pohoda na Tišje, ki bo 20. decembra letos, v počastitev 40-letnice borbe na Tisju in drugih letošnjih jubilejev, je izbral osnutek za spominsko značko. Avtor osnutka je Franc Štrus iz Litije, ki je uspešno likovno in vsebinsko rešitev osnutka obrazložil takole: — napis „Tisje": ime hriba in vasice, kjer je bila bitka in bo cilj planinskega pohoda — silhueta hribov: Zasavsko-dolenjsko gričevje v območju katerih je tudi Tisje. V ozadju nekaj višja Grmada, preko katere je med II. svetovno vojno potekala nemško-italijanska državna meja, — petokraka zvezda: simbol NOB, ki ob enem natančneje prikazuje položaj hriha oziroma vasi Tisje v Zasavsko-dolenjskem gričevju, — markacija: (pika nad črko „j") pohod je razpisan in bo organiziran v okviru Planinskega društva Litija, — snežinka: pohod bo vsako leto v zimskem času na nedeljopred 24. decembrom, — 24/12—1941: jubilejni datum bitke na Tisju - sedaj tudi praznik občine Litija. Letos bo torej organiziran prvi pohod. Vsi udeleženci prvega pohoda bodo prejeli bronasto spominsko značko, za 4. pohod srebrno, za 7. zlato in za 10. pohod posebno plaketo. O pripravah na pohod bomo še poročali. Na Dosnetku: osnutek značke avtorja Franca Štrusa. i_+ v MERILO 5:1 *n cd cd ce cd cd D ZNAČKA ZA UDELEŽBO NA POHODU IN ŽIG NARAVNA VELIKOST ZNAČKE IN ŽIGA MERILO 1:1 Vse mere v [mm] SKICA-1- mM Ki BLAGOVNICA CENTROMERKUR V LITIJI nudi po ugodnih cenah: • damski plašč v pastelnih barvah po ceni 690,00 din • moške srajce z dolgimi rokavi od 270,00 din dalje • anorak - samo 290,00 din • otroške hlače iz žameta od 350,00 din dalje • za dekoracijo v stanovanju prti in prtiči • brisače iz frotirja za dom in plažo. UGODNA PRODAJA V I. NADSTROPJU BLAGOVNICE. NA ODDELKU POHIŠTVA PRODAJA OPUŠČENEGA PROGRAMA: • miza - kmečka iz masivnega borovega lesa, cena 2.868,00 din, • omarica s predalom, primeren pohištveni element za več namenov, cena 430,20 din, • novograditeijem, gostincem, vsem, ki preurejajo prostore, nudimo vratna krila iz masivnega hrastovega lesa, cena 5.771,85,5.604,55 in 6.237,90 din. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK - EMONA CENTROMERKUR V LITIJI. emona centromerkur BLAGOVNICA V LITIJI