PRIMORSKI dnevnik
začel izhajati v Trstu ' ,maja 1945, njegov ^edhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-~ a ,1943 v vasi Zakriž nad erknim, razmnožen na gostil. Od 5. do 17. se-^ernbra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-' °d 18- septembra 1944 '■ maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim ^ Idriji, do 8. maja 1945 P3 v osvobojenem Trstu, ki6rJ6 .izšla zadnja števil-a- Bil je edini tiskani par-‘‘Zanski DNEVNIK v za-u*njeni Evropi.
primorsld
JL	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 152 (13.090)
Trst, sobota, 16. julija 1988
Dvodnevno vrhunsko srečanje predstavništev držav vzhodnega bloka
V Varšavi največ pozornosti evropskemu vrhu o razorožitvi
Na evropskem vrhu naj bi sodelovale tudi ZDA in Kanada - General Jaruzelski bo morda posredoval v sporu med Madžarsko in Romunijo - Pozitivno mnenje Lecha Walese o obisku Gorbačova na Poljskem
Na dvodnevnem zasedanju Varšavskega sporazuma so prisotni najvišji predstavniki držav članic. V delegaciji SZ sta poleg Gorbačova tudi predsednik vrhovnega sovjeta Gromiko in zunanji minister Sevardnadze	(AP)
VARŠAVA — V glavnem mestu Poljske se je včeraj začel dvodnevni vrh Varšavskega sporazuma, Glavni namen tega srečanja predstavništev sedmih držav vzhodnega bloka je dokončna formulacija predlogov o razorožitvi, ki jih je sovjetski voditelj Mi-hail Gorbačov izrekel že med svojim pravkar zaključenim obiskom na Poljskem.
Pri tem gre še posebej za vseevropsko konferenco o zmanjšanju klasičnega orožja v Evropi. Na tej konferenci pa naj bi sodelovale tudi ZDA in Kanada, kot izvenevropski članici pakta NATO. Za sovjetskega voditelja predstavlja klasično orožje glavni problem razorožitve, saj je to orožje po njegovem mnenju ravno tako nevarno kot jedrsko, ker predstavlja sestavni del normalne politike posameznih držav. Gorbačov je s predlogom o Vseevropski konferenci želel dati nov zagon dunajskim pogajanjem o zmanjšanju klasične oborožitve, ki so zašla povsem v slepo ulico in se že dalj časa ne premaknejo z mrtve točke.
Drugi problem, ki naj bi ga obravnavali na tem vrhu, pa 'so romunsko-madžarska nasprotja v zvezi z madžar-
sko manjšino v Romuniji. Ta nasprotja lahko oslabijo tudi varšavsko vojaško zavezništvo in to v trenutku, ko Gorbačov potrebuje maksimalno enotnost vse sedmerice. Pri tem velja omeniti še neuradne vesti, da naj bi poljski voditelj general Jaruzelski danes popoldne po končanem vrhu skušal posredovati za rešitev tega problema. Tako naj bi se Jaruzelski sestal s prvim sekretarjem madžarske partije Groszom in romunskim predsednikom Ceauses-com. Pri tem je treba tudi povedati, da so uradni sovjetski viri te vesti zanikali trdeč, da se v okviru Varšavskega sporazuma ne bo razpravljalo o tem problemu, ker naj bi šlo izključno za dvostransko vprašanje, ki ga morata rešiti Budimpešta in Bukarešta.
Iz Varšave pa je včeraj prišla še ena vest, ki sicer ni povezana z varšavskim vrhom, temveč se nanaša na pravkar končani obisk Gorbačova na Poljskem. Lech Walesa je v zvezi z obiskom izjavil, da je z njim zadovoljen, saj je sovjetski voditelj prvič uradno govoril o pravici do samoodločbe, o suverenosti in pluralizmu, kar vzbuja upanje, da se bo kmalu od besed prešlo tudi k dejanjem.
Raketni napad mudžahedinov na Kabul
KABUL — Sovjetska tiskovna agencija Tass je sporočila, da so afganistanski uporniki včeraj zjutraj izstrelili 20 raket na afganistansko glavno mesto. Pri raketnem napadu je bilo 20 ljudi ubitih, 34 prebivalcev prestolnice pa je bilo ranjenih.
Raketni napadi na Kabul niso nekaj novega, saj so uporniki že večkrat uporabili rakete. Toda včerajšnji napad je bil najhujši, odkar je sovjetska armada 15. maja letos začela s postopnim umikom iz Afganistana. Napadalci z raketnim orožjem prihajajo v Afganistan predvsem s pakistanskega ozemlja in Sovjetska zveza je že obtožila Pakistan, da ne spoštuje dogovora, ki so ga podpisali sredi aprila letos v Ženevi.
Ob vsem tem ni odveč opozoriti na nevarnost, da bo po do-v.-.i-.r-orn umiku rdeče armade prišlo po vsej , orietnosti do hudih spopadov tudi med upoii-ik* samimi, ki bodo takrat izgubili edini vezni člen, ki jih je povezoval in jih trenutno še povezuje. To je boj proti okupacijski vojski in režimu v Kabulu. Po odhodu zadnjega sovjetskega vojaka pa se bo med upornimi skupinami, ki imajo različne politične poglede, najbrž razvnel boj za oblast, ki lahko to državo spremeni v nov Libanon.
Zaključek vsedržavne skupščine PSI v Bologni
Martellijeva opozorila De Miti » Vidimo se spomladi na kongresu«
V zvezi s škandalom o »zlatih zaporih«
Jottijeva zahteva obnovitev razprave
BOLOGNA — Socialistična stranka mora prilagoditi Svoje strukture novi vlogi, ki ji jo nalaga volilni uspeh. ^ ta namen veliko pričakuje od kongresa stranke, ki bo Prihodnjo pomlad in ki naj bi krepko reformiral stranko.
je osnovna zahteva, ki je izšla z dvodnevne razprave ''sedržavne skupščine PSI, ki je bila posvečena proslavljanju 199. obletnice francoske revolucije.
, Evforično vzdušje, ki je sledilo nedavnim volilnim Isidom, je prevevalo tudi množico udeležencev tega pomembnega strankinega snidenja v Bologni. Kljub temu Pa je bil predvčerajšnji Craxijev poseg bolj umirjen kot smo pri njem vajeni. To je tudi mnenje političnih opazo-Valcev drugih strank, ki so v glavnem ugodno ocenili bjegov nastop. »V italijanskem političnem življenju je že Preveč psov, ki lajajo, a ne grizejo,« je bil včerajšnji praxijev komentar na te pripombe. Zato pa je bil včeraj-bji zaključni poseg podtajnika stranke Claudia Martel-IJa za spoznanje ostrejši in odločnejši. PSI se bo z vlado s°očala na svojem kongresu, je dejal Martelli, njegove svarilne besede pa niso letele toliko na vladnega predsednika kot na zamude, kompromise in zmedo, ki po mnenju socialistov označujejo De Mitovo vlado. Tudi do ?rugih laičnih zaveznikov ni bil zelo mehek. Ironiziral je na račun večerje, ki so jo priredili Pannella, Spadolini Ib La Malfa v čast francoski revoluciji. »Večerja z aris-lekracijo, je dejal, ki bi jo jakobinci obglavili, žirondin-cl odstavili, socialdemokrati pa obrili«.
RIM —- Medparlamentarna komisija, ki raziskuje ozadje o škandalu tako imenovanih »zlatih zaporov«, bo morala o tem spet razpravljati. Tako meni predsednica poslanske zbornice Nilde lotti, ki je včeraj pozvala predsednika te komisije Gigija Sterpo, naj spet vzame v roke zadevo treh obtoženih ministrov: Nicolazzija, Daride in Vitto-rina Colomba. Razlog obnovitve razprave je po mnenju lottijeve v tem, da v komisiji ni prišlo do glasovanja o poročilih. Pravilnik namreč določa, da mora biti vsaj eno poročilo odobreno z večino glasov. Predsednica poslanske zbornice želi skratka vedeti, ali se večina v komisiji zavzema za arhiviranje afere ali pa za obtožbo ministrov, ali pa je čisto preprosto za dodatno preiskavo.
Preiskovalna komisija bo morala torej o tem glasovati. Še prejšnji teden bi se takšna zahteva zdela nemogoča, vsekakor pa bi privedla do hudega razkola med dvajsetimi člani (deset poslancev in deset senatorjev) preiskovalne komisije, ki je že itak razdeljena, saj se demokristjan Ando zavze-
ma za arhiviranje zadeve, medtem ko bi morala biti ministra Nicolazzi in Darida po mnenju goriškega komunističnega senatorja obtožena grabeža, za Vittorina Colomba pa bi bila potrebna dodatna preiskava. S to tezo se strinjajo tudi republikanci in socialisti, vendar s to razliko, da sta za republikance Nicolazzi in Darida kriva posrednega podkupovanja, medtem ko socialisti trdijo, da bi bile za vse tri obtožence potrebne dodatne preiskave.
Komisija se bo vsekakor sestala prihodnji torek, odbor za pravilnik poslanske zbornice, ki je zabeležil napako (to, da je bilo kar pet poročil komisije o preiskavi brez glasovalnega zaključka), bo o novih izsledkih in sklepih komisije razpravljal v četrtek. V petek pa bodo vso zadevo prerešetali načelniki poslanskih skupin in sklepali o tem, kdaj se bo o izsledkih preiskave lahko izrekla zbornična skupščina. Vsekakor bi do tega lahko prišlo pred poletnimi počitnicami. Vse je odvisno od politične volje načelnikov poslanskih skupin.	G. R.
Samomorilski napad na City of Poros?
ATENE — Teroristični atentat ha grško ladjo City of Poros naj hi bilo samomorilsko dejanje, ki haj bi se končalo s smrtjo dveh teroristov. Ta teza prihaja iz dobro obveščenih virov grškega hiinistrstva za trgovsko morna-rico. To trditev bo mogoče pre-veriti, ko bodo identificirali vseh devet žrtev atentata. Doslej sp znana imena samo štirih umrlih. Po grških virih bi eden od htentatorjev lahko bil 29-letni Džosad Mohamed, ki naj bi ga hekateri potniki spoznali s fotografij. Po ciprskih virih pa naj bi šlo za Samirja Hadarja, ki je Pred desetimi leti umoril v Nikoziji bivšega egiptovskega ministra. Krožijo tudi govorice, da 1^ eden od samomorilskih teroristov Francoz.
Začela se je razprava o tragični sestrelitvi iranskega airbusa
Iran obtožil ZDA pred varnostnim svetom
UROŠ LIPUŠČEK
NEW YORK - »Sestrelitev iranskega letala airbus 300 je bila premišljeno dejanje,« je izjavil iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati na zasedanju varnostnega sveta, ki na iransko zahtevo razpravlja o tem tragičnem dogodku. Ameriški podpredsednik George Bush, ki je nastopil v imenu ZDA, pa je dejal, da »gre za strašno človeško tragedijo«, ki je posledica iransko-iraškega spopada. Po Bushevem mnenju je ameriška križarka Vincennes iransko potniško letalo sestrelila v »samoobrambi«.
Zasedanje varnostnega sveta o tem vprašanju se je začelo z dvodnevno zamudo, ker Iranu v prvi pripravljalni fazi ni uspelo dobiti potrebne podpore za sprejetje resolucije, ki bi najostreje obsodila ZDA zaradi tega agresivnega dejanja. Obe strani, tako Iran kot ZDA, sta v igro vključili vsa razpoložljiva »propagandna orožja«. ZDA je na primer na seji zastopal podpredsednik ZDA George Bush, kar je bilo
prvikrat v zgodovini tega organa. S tem je poskušala Reaganova administracija pokazati, da ne beži pred odgovornostjo, po drugi strani pa je hotela republikanskemu predsedniškemu kandidatu omogočiti, da bo z nastopom pred tem najvišjim organom OZN, ki ima na skrbi svetovni mir, dobil v predvolilni tekmi nekaj dodatnih točk, ki jih čedalje bolj potrebuje.
Iranski zunanji minister je v več kot uro in pol trajajočem govoru sistematično zavrgel vse glavne trditve ameriške strani, s katerimi opravičuje sestrelitev iranskega potniškega letala. Med drugim je prebral potek celotnega pogovora med posadko airbusa in kontrolnimi stolpi na letališču Bandar Abas, Teheran in Dubai. Iz tega pogovora je razvidno, da je pilot iranskega letala prižgal tako imenovani »transponder«, napravo, ki oddaja signal 6760, kar omogoča civilno identifikacijo. Pentagon namreč trdi, da je iransko potniško letalo oddajalo civilne in vojaške signale, zato naj bi ga ameriški križarki zamenjali za vojaško letalo.
Velajati je v svojem govoru opozoril na številne protislovne izjave, ki so jih o sestrelitvi dajali uradni ameriški predstavniki, in poudaril, da zbrani podatki dokazujejo, da je iransko potniško letalo letelo znotraj priznanega mednarodnega letalskega koridorja (Pentagon je v začetku trdil, da je letelo približno 5 milj zahodno od koridorja) in da se je v trenutku sestrelitve vzpenjalo z višine 12 na višino 14 tisoč čevljev (na križarki Vincennes so doslej trdili, da se je letalo spuščalo in da je letelo neobičajno nizko).
Iz govora iranskega zunanjega ministra je tudi razvidno, da se je posadka iranskega potniškega letala pogovarjala s tremi letalskimi stolpi na treh različnih frekvencah. Zadnje besede med posadko omenjenega letala in kontrolnim stolpom, ki so jih posneli na magnetofonske trakove, so bile: (ob 10.28 zjutraj po lokalnem času) »Iran Air 655 Roger stopi v stik s kontrolo v Teheranu na 133.4. Imej se dobro.«
Posadka: »Imejte prijeten dan...« (Tišina)
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Obravnava varnostnih in političnih razmer v Sloveniji
Predsedstvo SRS: izhod iz krize mogoč samo po demokratični poti
LJUBLJANA — S četrtkovo tehtno obravnavo varnostnih in političnih razmer v Sloveniji - širšo jugoslovansko dimenzijo aktualnih družbenih dogajanj je dodal član predsedstva SFRJ Stane Dolanc - se je predsedstvo SR Slovenije odzvalo priporočilu oziroma zahtevi slovenske skupščine, da naj v zvezi s postopki zoper priprto trojico oceni dogodke in razmere v Sloveniji v zadnjem času in se posebej opredeli do očitkov o kontrarevoluciji in specialni vojni v Sloveniji.
O značilnostih varnostnih razmer v Sloveniji v lanskem in letošnjem letu je uvodoma spregovoril republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl. Poudaril je, da po teh razmerah Slovenija ni nič posebnega, kot se poskuša prikazati drugod po Jugoslaviji. Dejstvo pa je, da so politične in varnostne razmere zaostrene in občutljive, kar je v prvi vrsti odsev poslabšanih gospodarskih in socialnih razmer.
Po oceni predsedstva SRS so naloge na področju gospodarstva, ustavnih sprememb in političnega sistema najpomembnejše za stabilizacijo politično-varnostnih razmer. Neodgovorne, neresnične in tendenciozne pa so ocene o nekakšni kontrarevoluciji, specialni vojni oziroma fašistoid-nih pojavih v Sloveniji (ob podatkih o upadanju politične
delikvence!), ki lahko pripeljejo do hudih političnih posledic, ki niso v prid utrjevanju SFRJ kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti ter njihovega bratstva in enotnosti.
Predsedstvo SRS je posebej poudarilo, da so republike in avtonomni pokrajini predvsem neposredno odgovorne za razmere v svojem okolju. Pri ocenjevanju teh razmer pa moramo jasno razmejiti tisto, kar je izraz narodne samobitnosti in identitete ter prizadevanja za demokratične socialistične odnose, od pojavov nacionalne nestrpnosti in drugih napadov na temelje socialistične samoupravne ureditve.
Predsedstvo SRS se odločno zavzema za dosledno nadaljevanje procesa demokratizacije in za ustvarjalni dialog o vseh vprašanjih, ki nastajajo v tem procesu. Ta dialog pa mora potekati v ustreznih ustanovah družbenopolitičnega sistema in v javnosti, biti mora argumentiran in na ustrezni kulturni ravni. Demokratizacija je namreč temeljni pogoj za razrešitev razvojne in družbene krize nasploh.
Predsedstvo SRS meni, da je takšna usmeritev izraz interesov delovnih ljudi Slovenije in ima zato nedvomno vso njihovo podporo, (dd)
Agrokomerčevim delavcem bodo izplačali zahtevano
BEOGRAD - Okoli 1.500 delavcev Agrokomerca iz Velike Kladuše, ki so v Beograd prispeli zato, da bi izrazili svoj protest zaradi prepočasnega reševanja Agrokomerčeve usode, so v veliki dvorani Doma sindikatov Jugoslavije pričakali številni visoki funkcionarji sindikalne organizacije, predstavniki zvezne skupščine, zveznega izvršnega sveta, prisotni pa so bili tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij in ustanov iz Bosne in Hercegovine.
Kot je na zborovanju, ki je trajalo več ur, povedal predsednik bosansko-
hercegovske vlade Marko Čoranic bodo delavcem v petih dneh izplača11 zajamčeni osebni dohodek za junij ' v višini 176.000 dinarjev, v julijski ku( verti pa naj bi bil tudi regres. Čoranic je delavce tudi obvestil, da bodo tudi ugotovili, kdo je kriv oziroma kdo je zaustavil izplačevanje dohodka v te) višini. Dosedanji zajamčeni dohode* je bil namreč 126.000 dinarjev.
»Pogreba Agrokomerca ne bo, ker bi bil to potem tudi pogreb družben® lastnine,« pa je dejal predsednik Skupščine BiH Zlatan Kardžič. (dd)
Radživ Gandhi odpotoval iz SFRJ
PULJ — Včeraj je indijski premier Radživ Gandhi sklenil tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in s posebnim letalom odpotoval iz Pulja. N® puljskem letališču so se od uglednega gosta prisrčno poslovili predsednik Zlf Branko Mikulič, zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar in drugi' Predsednik indijske republike Radživ Gandhi je tretji, zadnji dan uradnega in prijateljskega obiska v Jugoslaviji, preživel na otoku Vangi. (dd)
»Oborožena stranka« je lahko še nevarna
RIM — Italijanska javnost se je dejansko že dalj časa uspavala ob iluziji, da je bil terorizem, zlasti tisti, ki so ga istovetili z Rdečimi brigadami, izkoreninjen in pokopan. Nenaden umor de-mokristjanskega senatorja Ruffillija pa jo je spet potegnil na trda tla.
»Oborožena stranka« predstavlja še vedno- hudo nevarnost za italijansko državo in njen demokratični sistem, zato vlada ne bo zmanjšala nadzorstva. To je v strnjeni obliki glavna misel dolgega poročila o dejavnosti italijanskih obveščevalnih in varnostnih služb, ki ga je imel ministrski predsednik Ciriaco De Mita v obeh vejah parlamenta.
V De Mitovem poročilu je tudi rečeno, da so v razdobju od novembra lani do maja letos aretirali 28 teroristov, da se je število tistih, ki jih policija še išče, zmanjšalo od 300 na 250 in da so identificirali 93 tujih tajnih agentov, od katerih jih je 41 delovalo v Italiji.
Avstrijci vložili tožbo proti vladi CSSR in zahtevajo prekinitev gradnje JE Temelin
DUNAJ — Trojica avstrijskih nasprotnikov jedrske energije je te dni v Linzu vložila tožbo proti vladi ČSSR z zahtevo, naj ustavi gradnjo jedrske elektrarne v Temelinu (predvidena moč 4000 mega-wattov) na Češkem, nedaleč od avstrijske meje. Svojo tožbo argumentirajo s trditvijo, da bo v primeru obratovanja oziroma okvare temelinska jedrska elektrarna nevarna tudi za področje na avstrijski strani meje.
Zgornjeavstrijski nasprotniki jedrske energije so se skratka odločili za to, da sledijo primeru Georga Meiera, 26-letnega kmetovalca iz Angerna v Spodnji Avstriji, t. j. kraja blizu češkoslovaške meje, ki je pred dvema letoma pri okrožnem sodišču v Korneu-burgu vložil tožbo proti vladi ČSSR z zahtevo, naj ustavi gradnjo nuklearke v kraju Mochovce v južni Slovaški. Njegova utemeljitev je bila, da bo obratovanje reaktorja v Mochovcih nevarno za okolico, t. j. tudi za Korneuburg in okolico. Dokaj nepričakovana pa je bila odločitev vrhovnega sodišča na Dunaju, ki je po dveletnem romanju tožbe »Georg Meier
proti ČSSR« od instance do instance letos aprila končno odločilo, da je za njegovo tožbo lahko pristojno avstrijsko sodišče. Drugače povedano: Meier in podobni lahko tožijo ČSSR pri avstrijskem sodišču in v primeru, da se njihova tožba po mnenju avstrijskih sodnikov izkaže za upravičeno, lahko avstrijsko sodišče od vlade ČSSR zahteva, naj gradnjo reaktorja v Mochovih (ali pač v Temelinu) ustavi. V končni instanci - t. j. v kolikor bi do tega res prišlo in bi si vlada ČSSR temu ne uklonila - avstrijsko sodišče vlado ČSSR lahko obsodi na denarno kazen in celo ukaže zaplembo imetja češkoslovaške države v Avstriji v primeru, da bi vlada ČSSR plačilo kazni odklonila.
Avstrijski nasprotniki jedrske energije so sicer skeptični, kar zadeva končni pravni izid svojih tožb •proti nuklearkam v ČSSR. Kljub temu menijo, da so takšne tožbe lahko učinkovit način pritiska tujega javnega mnenja, ki naj bi služil vsaj temu, da bodo v ČSSR posvečali večjo pozornost varnosti pri grad-
nji svojih nukleark oziroma da se bodo odpovedali načrtovanju novih jedrskih elektrarn (v ČSSR obratuje že osem nukleark, ki proizvajajo 26 odstotkov celotne proizvodnje električnega toka, v načrtu pa naj bi bila tudi gradnja eksperimentalnega jedrskega reaktorja v bratislavski predmestni četrti Minska dolina). Da oblasti v CSSR, ki se v zadnjem obdobju odpirajo proti Avstriji, niso povsem brezbrižne ob takšnih reakcijah, je lahko sklepati p° pisanju češkoslovaškega partijskega glasila Rude Pravo, ki je odločitev dunajskega vrhovnega sodišča ocenilo za »vmešavanje brez primere«. Veliko spravljivejši pa je bil češkoslovaški premier Lubo-mir Strougal, ki je avstrijskemu zveznemu kanclerju Franzu Vranitzkemu pred dvema tednoma ob njegovem obisku v Pragi osebno zagotovil, da bo češkoslovaška stran odslej avstrijsko stran redno obveščala o stanju v prav vseh češkoslovaških nuklearkah in ne le v tistih, ki so v bližini avstrijske meje, kot je to bilo doslej.	BOJAN GROBOVŠEK
Gorski Karabah za Moskvo prvi izpit reševanja narodnostnih problemov v SZ
MOSKVA - Že pet mesecev traja v Gorskem Karabahu splošna stavka in za zdaj je nemogoče napovedati, kdaj bo končana. Mnogi zaposleni ne prejemajo plač, toda kljub temu vztrajajo naprej v svojem boju,, saj stalno prihaja finančna in druga pomoč iz Armenije in drugih krajev SZ, kjer živijo Armenci.
Položaj v Armeniji je le nekoliko boljši, ker tam stavka nima splošnega značaja. Kljub temu pa se izgube v gospodarstvu kopičijo, napetosti v zvezi z razmerami v Karabahu pa vplivajo na splošno razpoloženje in ustvarjajo psihozo obsedenega stanja, kateremu ni videti konca.
Toda to, kar najbolj skrbi, so vse bolj napeti odnosi med Armenijo in Azerbajdžanom zaradi Karabaha. Obe republiki si Karabah, ki je ena izmed avtonomnih republik v Azerbajdžanu, lastita, samo ljudstvo in partijsko vodstvo v tej avtonomni pokrajini pa z vsemi silami zahtevata ponovno priključitev k Armeniji. Celotno zadeva je prerasla stroge lokalne okvire in s Karabahom se bo morala ukvarjati osrednja oblast v Moskvi. Mnogi so pričakovali, da bodo o tem govorili že na vsezvezni partijski konferenci, vendar se to ni zgodilo. Oba partijska sekretarja iz Erevana in Bakuja sta sicer spregovorila o Karabahu, vendar pa ni prišlo do nikakršnega zbližanja stališč. Armenski sekretar je zahteval
priključitev Karabaha, azerbajdžanski pa je vztrajal na stališču, da je bil Gorski Karabah vedno njihov.
O vzrokih za napetosti je bilo že dosti povedanega. Zaradi spleta zgodovinskih, verskih in političnih nasprotij so padle tudi žrtve, novo olje na ogenj pa je pred dnevi prilil sovjet karabaške oblasti, ki je sprejel sklep o enostranski odcepitvi od Azerbajdžana in priključitvi k Armeniji. S tem je položaj postal še bolj napet in mnogi se bojijo, da bo prišlo do ponovitve scenarija s konca letošnjega februarja, ko so v velikih nacionalnih neredih padle številne žrtve.
Sklep karabaškega sovjeta so v Armeniji seveda pozdravili, skrbi pa molk uradnega Azerbajdžana. V Bakuju so sicer zavrnili sklep Karabaha, iz neuradnih virov pa prihajajo glasovi o mogočih povračilnih ukrepih in o zahtevi Azerbajdžana po veliki odškodnini, ki naj bi jo izplačala Armenija, ker naj bi več kot 20.000 Azerbajdžancev zapustilo svoje domove v Armeniji zaradi najrazličnejših nacionalnih pritiskov.
Mnogi se tudi bojijo, da bo morala poseči sovjetska vojska, saj so vse močnejši glasovi o nekaki sveti vojni azer-bajdžanskih muslimanov proti armenskim kristjanom v Karabahu. Ob vsem tem pa osrednje oblasti v Moskvi dokaj pasivno spremljajo razvoj dogodkov. Toda slej ali prej bodo morali tudi v Moskvi ugrizniti v kislo jabolko nerešenih nacionalnih problemov.
George Shultz v Pekingu
Tudi v pogovorih s kitajskim voditeljem Deng Xiaopingom ni dobil Shultz žago-lovil, da ne bodo Kitajci izvažali svojih raket na bližnjevzhodno območje (AP)
• Iran obtožil ZDA
Po podatkih Zelenega škunerja je morje v Kalabriji čistejše
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Iranski zunanji minister je sestrelitev letala označil za »premišljeno dejanje«, »kriminalni akt brez primere«, za »zločin« itd. Iranski zunanji minister v svojem govoru ni izrekel nobene grožnje, kar po mnenju opazovalcev na sedežu svetovne organizacije kaže, da Iranu ni do ponovnega hudega zaostrovanja z ZDA.
Ameriški podpredsednik Bush je v svojem govoru namenil več prostora iransko-iraški vojni kot pa nesreči iranskega potniškega letala. Med drugim je dejal, da so iranske obtožbe, da je šlo za »premišljeno sestrelitev« iranskega potniškega letala, »absurdne«. Nesrečni potniki so le nove žrtve vojne in dejstva, da Iran zavrača resolucijo 598 o prekinitvi spopadov. Izjavil je, da »je povsem jasno, da je ameriška križarka sestrelila iransko letalo v samoobrambi«, kljub temu pa bodo ZDA v dokaz humanosti svojcem ponesrečenih potnikov in članov posadke izplačale odškodnino.
Bush je med drugim ponovil Reaganovo misel, »da gre za strašno človeško tragedijo«, vendar pa se v imenu ZDA ni opravičil za omenjeno dejanje, ki je zahtevalo 290 človeških življenj. Ker sta sedeža Jugoslavije in ZDA v varnostnem svetu drug poleg drugega, je na četrtkovem zasedanju poleg Busha sedel jugoslovanski veleposlanik v
svetovni organizaciji Dragoljub Pejič. Med govorom se je Bush obrnil na veleposlanika in dejal: »Tu poleg mene sedi veleposlanik Jugoslavije v OZN, ki je v tej strašni nesreči izgubila 6 državljanov. Ob tem smo seveda prizadeti.«
Ker med člani varnostnega sveta ni soglasja o tem, kakšne vrste dokument naj bi ob koncu zasedanja sprejeli, (ZDA se na primer zavzemajo za objavo predsedniškega poročila, v katerem bi izrazili obžalovanje zaradi te akcije), je Iran predlagal, naj sedanji predsednik varnostnega sveta brazilski veleposlanik Paulo Nogiera Batista izdela predlog zaključnega sporočila. Glede na to, da tudi na zasedanju mednarodne organizacije za civilno letalstvo v Torontu ZDA niso poimensko obsodili za omenjeno dejanje in ker bi ZDA lahko z vetom preprečile sprejetje vsake resolucije, ki jim ne ustreza, je že zdaj jasno, da bo varnostni svet o tej nesreči sprejel bolj ali manj mlačen dokument, s katerim Iranci ne bodo zadovoljni.
Sedanji sestanek varnostnega sveta pa pomeni pravo prelomnico, ker na njem Iran sodeluje prvič po letu 1981. Iran je namreč doslej zavračal vsako sodelovanje, ker je po njegovem mnenju s tem, ko Iraka v iransko-iraški vojni ni razglasil za agresorja, zavzel pristransko stališče.
REGGIO CALABRIA — Po 30 dneh plovbe je Zeleni škuner (Goletta ver-de) priplul v Reggio Calabrio. O rezultatih analiz morske vode ob obalah Ligurije, Toskane in severnega Lacija smo že poročali, saj so bili podatki dobesedno katastrofalni. V tej drugi etapi je imel Zeleni škuner »več sreče«. V srednjem Tirenskem morju se postopoma niža odstotek strupenih kemikalij, v zameno pa je več mikrobiološke onesnaženosti, ki presega dovoljeno mejo ob izlivu Tibere in na območju med Fiumicinom in Sabau-dio. Položaj je spet slab ob južnem Tirenskem morju, kjer so med Gaeto in Saprijem ugotovili prisotnost kroma, fosfatov, fenolov in fekalnih mikroorganizmov. Prvi podatki o kalabrijskem morju do Vibo Valentie so dobri, saj je morje v glavnem čisto. Izjemi sta le območji ob krajih Guardia Piemontese in Marina di Paola, kjer je morje onesnaženo s fekalnimi mikroorganizmi.
Medtem pa oblasti v Abrucih skrbi ogromen beli madež na morju pred
Pescaro. Po prvih analizah je madež biološkega izvora, ni pa še jasno, če so prisotni mikroorganizmi škodljivi zdravju. Da ne bi prizadeli turizma, niso prepovedali kopanja, kljub temu da bodo rezultati analiz znani šele jutri.
■Nenadna sprememba vremena s pravo jadransko »škotraduro«, ko je jugo v nekaj minutah prešel v burjo, je razveselila odgovorne za Beneško laguno, kjer so se že začele bohotiti alge. Burja bi lahko izboljšala položaj, da jih ne bi bilo treba mehansko odstranjevati.
Med temi »vojnimi komunikeji« o onesnaženosti Sredozemskega morja pa prihajajo najbolj dramatične vesti z »bližnjevzhodne fronte«. Libanonske oblasti so namreč napovedale, da bodo morale za tri leta prepovedati uživanje rib in kopanje ob libanonski obali. Na desetine in desetine sodov strupenih kemikalij je iz nekega nezakonitega odlagališča pri Bejrutu končalo v morje, tako da je onesnaženost dobesedno dramatična.
Pogajanja za nakup Stande pred zaključkom
MILAN — Z nakupom Stande si j® Silvio Berlusconi zagotovil najbolj razširjeno veletrgovsko mrežo v Italiji' saj mreža Stande predstavlja preko 40 odstotkov vseh italijanskih veleblagovnic. Pogajanja sicer še niso zaključena, vendar pa ni več dvomov, da bo Berlusconijev Fininvest že v naslednjih dneh razpolagal z večino delni® Stande.
Družba Iniziativa Meta, dosedanja lastnica Stande, je tudi sporočila, da bo skupaj z večino delnic prodala tud1 nekatere nepremičnine, ki so s to finančno operacijo povezane.
Vest o prodaji Stande je imela včeraj negativne posledice za vrednost delnic. Tako so jih ob odprtju milanske borze prodajali po 20.800 lir, končni "fbcing" pa je znašal 20.160 lir. Kot je znano, naj bi Berlusconi za Stando odštel približno 1000 milijard, o celotni problematiki pa so včeraj razpravljali tudi na sedežu Consoba, kjer sta se sestala predsednik družbe Montedi-son-Ferruzzi Gardini in predsednik Consoba Piga.
Na Obali odprli prvi del magistralnega vodovoda
Predsednik IS SRS Dušan Šinigoj na pogovoru z gospodarstveniki
Koper — »Brez angažiranja delav-Cev in brez plač, ki bodo ustrezno na-Stajevale in spodbujale dobro delo, ne ?n>o mogli razrešiti denarnih in dru-9'h težav v gospodarstvu«, je med afbgim menil Dušan Šinigoj, predsed-republiškega izvršnega sveta, ki je jjsnes slavnostno odprl novozgrajeni Rižanskega vodovoda, pred tem pa Se je z gospodarstveniki z Obale sko-r®j tri ure pogovarjal o aktualnih gos-P°darskih razmerah v državi.
»Seveda pri osebnih dohodkih zdaj jdhiamo veliko izbire, saj jih v pre-ležni meri določa memorandum, ki ga podpisali z Mednarodnim jteharnim skladom. Račun je zdaj tu, ceno je treba plačati. Kdor misli, bomo imeli samo malo nižje real-"a osebne dohodke, se moti. Realni Standard bo nižji in na to moramo “ui pripravljeni. Če vzdržimo, bi v Začetku drugega trimesečja v pri-"odnjem letu prišli v položaj, ko bi Se nam stvari prvič umirile. Če ne Zdržimo s to tržno naravnanostjo in Pr' zastavljenih omejitvah, bomo za-s'* v nov krog težav, tak, kakršnega napoveduje junijska indeksacija ^nn...«
Med drugim je Dušan Šinigoj v Kopru poudaril še naslednje:
' Jeseni bo slovensko gospodar-stvo moralo sprostiti še preostali 10-°dstotni delež cen.
-	Naše gospodarstvo je podkapita-‘teirano. Se zmeraj si mislimo, da dam bo kdo dal denar. Res imajo drugod po svetu tudi več državnih Sredstev. Pri nas smo se komaj dogo-vorili, da si moramo ustvariti začet-di razvojni kapital, s katerim lahko žačnemo določene procese. Ne mo-remo začeti reševati na primer pro-dlemov presežka delovne sile, če ne Poskrbimo za odpiranje novih delovnih mest, novih aktivnosti.
-	Kako ozdraviti podkapitalizirano Sospodarstvo? Zamisli so pogosto v dasprotju s tem, kar smo navajeni delati. Moram dati prav Vojku Čoku (Predsedniku poslovodnega odbora Splošne banke Koper) - vse probleme smo prelagali na bančna ramena )d v bankah imajo oblast tisti, ki (dlajo kredite, namesto da bi jih dheli tisti, ki imajo denar. Denarju
Dušan Šinigoj
je treba dati pravo ceno. Zaradi tega tudi nisem proti vzporednim sistemom, ki na nek način konkurirajo bankam.
-	Odnosi s tujino. Ta sistem na splošno funkcionira, vendar je treba uvozne dajatve, ki jih plačuje gospodarstvo, spremeniti. Izvozne stimulacije se do konca leta ne bodo spreminjale. Slišimo pa, da ena od republik terja poseben status, ker naj bi jo devalvacija močno prizadela. Pri nas še zmeraj menimo, da devalvacija ni bila zadostna.
-	Primerjalne prednosti in sklicevanje nanje - to je danes v svetu preteklost. Imaš prostor in določene pogoje, če jih znaš izkoristiti, je to tvoja prihodnost, sama »komparativna prednost« ni nič. Na primer na področju turizma - naši konkurenti so cenejši, ponujajo pa kakovostnejše storitve.
-	Infrastruktura. Pri cestah smo dosegli pomembne premike. Delež bencinske cene za ceste se bo bistveno povečal in to bo nekoliko popravilo položaj pri gradnji cest. Vendar smo pri gradnji cest v zaostanku in brez tega, da najdemo tudi za infras-
trukturo obliko sovlaganja (joint-ventures) s tujci, glavnih stvari ne bomo mogli rešiti. Smo na dobri poti, da se stvari premaknejo, vendar teh stvari tudi s tujimi sovlagatelji ne bomo mogli rešiti čez noč. V najboljšem primeru bi to trajalo dve do tri leta.
Na slovesnosti na izviru Rižane je Šinogoj opozoril, da investicija, katere prvo etapo na Obali zaključujejo zdaj, ni pomembna le zaradi premoščanja težav v oskrbi z vodo pač pa tudi z razvojnega vidika, saj je oskrba z vodo postala najresnejši omejitveni dejavnik razvoja tega območja. Tu so med vrsto pomembnimi nalogami dali prednost pravi zadevi - vodi, kajti brez te bi obalno območje doživelo generalni infarkt. O številnih aktivnostih pri izbiranju denarja, uspehu gradbincev, ki so v pol leta zgradili 5,1 kilometra cevovoda s spremljajočimi objekti in to v težkih razmerah in na zelo zahtevnem terenu, je spregovoril Milan Vatovec, predsednik skupščine skupnosti obalnih občin. Ponovno je odločno zavrnil vsakršna namigovanja, da je gradnja neracionalna, saj je vrsta strokovnih institucij predlagala tako rešitev, kot jo imamo danes, načrti pa so bili izdelani v Vodnogospodarskem inštitutu SRS. Okrog 10 milijard din vredna naložba, s katero bo obalno območje dobilo dodatnih 60 litrov vode v sekundi, je zahtevala tudi precej naporov pri zbiranju sredstev. V okviru Zveze vodnih skupnosti Slovenije so območne skupnosti zbrale okrog 2,3 milijarde din posojila, okrog 1,5 milijarde gre na račun tega, da potrošniki plačujejo najdražjo vodo v Sloveniji (gospodinjstva 1020 din kubični meter, gospodarstvo pa 2040 din), 300 milijonov je bilo zbranih s turistično takso, ostalo od 5,5 do 6 milijard din pa je z različnimi sporazumi, namenskimi sredstvi prispevalo obalno gospodarstvo.
Na Obali upajo, da bodo jeseni nadaljevali z gradnjo novega kraka magistralnega cevovoda od Bertokov proti Kopru.
BORIS ŠULIGOJ DUŠAN GRČA
KPI zahteva predsednika deželne skupščine
TRST — Deželno vodstvo KPI je na svoji včerajšnji seji izrazilo zahtevo, naj novoizvoljeni deželni svet na svoji prvi seji izvoli predsednika in člane predsedstva skupščine. To so institucionalne funkcije, pravijo komunisti, ki jih ne gre na noben način vzporejati s političnimi funkcijami, ki so sad upravnega in političnega sporazuma med strankami. Deželno vodstvo KPI formalno predlaga, naj bo za predsednika sveta izvoljen komunist in poziva ostale stranke, naj ustvarijo pogoje, da bo lahko svet že od srede dalje polnopravno izvrševal svoje funkcije.
V prejšnji mandatni dobi je deželni skupščini predsedoval Paolo Solimbergo (PLI), podpredsednika sta bila komunista Claudio Tonel in republikanec Gerardo Ciriani. Takoj po volitvah je bil nekaj mesecev predsednik sveta demokristjan Vini-cio Turello.
V Strassoldu zasedanje zelenih
VIDEM — V kraju Strassoldo, med Palmanovo in Cervigna-nom, bo v ponedeljek, 18. julija ob 20. uri deželna skupščina zelene liste, ki je na zadnjih volitvah izvolila v deželni svet dva svoja predstavnika, Andrea Wehrenfenniga iz Trsta in Fede-rica Rossija iz Vidma. Na skupščini, na katero so vabljeni pristaši in simpatizerji zelenih, bo tekla beseda o perspektivah zelenega gibanja in o vlogi ter načrtih novoizvoljenih deželnih svetovalcev.
Uspešno sodelovanje jamarjev z obeh strani meje
SEŽANA — Slovenska jamarska zveza praznuje naslednje leto častitljiv jubilej - 100-letnico svojega obstoja. Od številnih aktivnosti, ki so se pričele že letos, ne smemo zanemariti mednarodnega sodelovanja. Le to je zlasti prisotno med jamarskimi klubi, ki delujejo ob državnih mejah. Eni izmed aktivnih jamarjev so tudi sežanski, ki že dalj časa gojijo pristne prijateljske stike z jamarji onstran jugoslovansko italijanske meje.
Jamarski klub Lloyd Adriatico iz Trsta je medse povabil sežanske in di-vaške jamarje, da so si ogledali zanimivo jamo Labodnico (oziroma Tre-bensko jamo). Osem jamarjev sežanskega kluba in jamrskega društva Gregor Žiberna iz Divače se je prejšnjo nedeljo odpravilo v to jamo, ki je bila skoraj 80 let najgloblja jama na svetu s 329 metri globine. Intenzivne raziskave omenjene jame so potekale že leta 1841, vanjo pa se je prvi spustil domačin Luka Kralj. Pri takratnem raziskovanju so jamo opremili z lesenimi lestvami (sedaj so železne). Raziskovanje je vodil ing. Anton Friderik Linder (rojen 22. 7. 1800, umrl 19. 10. 1841 v Trstu) in je na dnu mogočne dvorane prišel do podzemeljskega toka Notranjske reke. Raziskave je opravljal za tržaški vodovod. Ob izrednem visokem nivoju Reke se je voda v tej jami dvignila tudi do 100 metrov visoko. Tudi sežanski jamarji so se spustili v petnajststopenjsko brezno 329 metrov globoke Labodnice, ki je dolga približno 600 metrov. Brezno se konča z veliko dvorano, katere dno dosega'19 metrov nadmorske višine.
Po uspešnem spustu so si sežanski jamarji ogledali zanimivosti kraškega podzemlja, ki ga skriva Labodnica, ki leži severovzhodno od Trebč.
Dogovorili so se, da bodo sežanskim jamarjem vrnili obisk. Tako bodo jamarji iz Trsta kmalu obiskali in si ogledali lepote Lipiške jame v sežanski občini.
-oks-
vergoni
pelletferie
Usnjene torbe 50.000 Ur Moški pasovi 10.000 Ur
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
Obv. občini 6/7/88
Mali mož na prste stopi...
KOPER — Niti en motor od triinosemdesetih, kolikor smo jih danes pregledali, z varnostne plati ni primeren za vožnjo,« so nam povedali Tomosovi strokovnjaki, ki so se vključili (tako kot že večkrat doslej) v akcijo, ki so jo izvedli miličniki postaje milice v Kopru. Miličniki so namreč včeraj zjutraj ob petih začeli izvajati poostren nadzor nad vozniki motornih koles in koles z motorjem ter do triindvajsete ure ustavili kar 241 vozil oziroma voznikov. Bržčas bi jih še več, če se - tako kot se je že dogajalo - tudi ob tej akciji ne bi hitro razširil glas, kje je kontrola in so se vozniki izogibali tem mestom.
Število nesreč z dvokolesi letos v primerjavi z lanskim letom narašča na celotnem območju UNZ Koper in v zadnjem mesecu se je samo na območju postaje milice Koper pripetilo osem takih nezgod, ki so jih obravnavali miličniki. V teh nezgodah so bili štirje mladeniči hudo ranjeni, eden lažje, eden pa je celo umrl. Bilanca je tragična,- pogosto izzivalne, predrzne vožnje mladeničev na motornih kolesih, zlasti kolesih z motorjem sprožajo val ogorčenja med drugimi vozniki, s svojo glasnostjo kalijo mir v stanovanjskih soseskah, dogaja se celo, da svoje spretnosti dokazujejo na otroških igriščih... ogrožajo sebe in pri tem najpogosteje na druge sploh ne pomislijo.
Od 241 ustavljenih voznikov so miličniki v 161 primerih različno ukrepali in pri tem začasno zadržali 83 koles z motorji. V 96 primerih so podali predloge za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, 35 voznikov je plačalo denarno kazen, 58 koles z motorjem pa je bilo bolj ali manj »predelanih«. Gre za vgraditev pete brzine, predelave vpli-
njačev, izpušnih cevi itn. Kaj na vse to pravijo strokovnjaki v Tomosovem inštitutu?
»To, da niti en motor ni tak, kot ga damo iz tovarne, samo zase priča o bujni domišljiji lastnikov motorjev, pa tudi o malomarnosti. S predelavami sicer povečajo število obratov in (po ravnici) tudi hitrost, moč motorjev pa se zmanjša, da o varnosti sploh ne govorimo. So »mojstri«, ki motorje predelajo tudi tako, da lahko z njimi vozijo 80 km/h, predelajo pa samo motor. Drugega ne prilagodijo in to zmanjšuje varnost. Glasnost motorjev je nekajkrat večja od dovoljene v domala vseh primerih, ki jih kontroliramo. Zlasti zaskrbljujoče pa je, da vozniki koles z motorjem svojih vozil praktično ne vzdržujejo. Krmilni mehanizmi so slabi, svetlobna telesa večinoma pokvarjena itn. Še posebej zanimivo pa je, da opažamo pri lastnikih motorjev s kolesi minimalno skrb (zanje?), ko gre za vzdrževanje najpomembnejših voznih kakovosti motorjev. Kako naj si sicer razlagamo, da kar okrog polovice »motoristov« nima prvih zavor. Ali so pokvrjene, ali pa tako slabe, da ne prijemljejo. Vsak pravi motorist pa ve, da je prva zavora izjemno pomembna za varno vožnjo,« ocenjujejo v Tomosovem inštitutu.
Miličniki, ki so sodelovali v akciji, pa so v poročilo zapisali tudi, da so vozniki koles z motorjem zelo nedisciplinirani, veliko je bilo takih, ki so skušali pobegniti, ko so jih ustavljali, v vsakdanji praksi so pa tudi taki, ki se čutijo tako močne, da si upajo zapeljati tudi v miličnika ali skupino ljudi. Prav zato, ker je pritožb na račun takih »motoristov« vedno več, bodo miličniki v Kopru in na Obali akcije v poletnih mesecih še večkrat ponovili.
DUŠAN GRČA
Po tem je prenehala občutiti na človeški, čustveni rav-in se je zadovoljila z dosežki in uspehom, z zadovolj-stvom po dobro opravljenem delu in ko je opazovala, kako h rastejo prihranki. To ni bil ravno prazen užitek, vendar je niti omehčal niti ogrel. Ne, v življenju ji ni manjkalo sPodbud, toda bilo je tako popolnoma brez ljubezni.
Ker ni nikoli občutila materinskega nagona ali pa nuje, bi si poiskala partnerja, zdaj Mary ni bila sposobna °ceniti svoje ljubezni do Tima. Pravzaprav ni vedela niti *-6ga, ali lahko to, kar čuti do Tima, po vsej resnici imenuje ljubezen. Enostavno je postal ključna osebnost v njenem življenju. Vsakokrat, ko se je zbudila, se je zavedela Timo-vega obstoja, nanj je pomislila tisočkrat na dan in če ji je ha misel prišlo ime »Tim«, se je nasmehnila ali pa je občutila nekaj, kar bi človek lahko imenoval edinole bolečina. Silo je skoraj tako, kot da bi živel v njenih možganih kot Popolnoma samostojno bitje, popolnoma ločeno od njenega.
Kadar je sedela v pridušeni svetlobi svoje dnevne sobe ih poslušala omamne iščoče zvoke violine, je v duhu segala
po nečem neznanem, in v sebi še vedno zadrževala občutke, toda kadar je sedela v pridušeni svetlobi svoje dnevne sobe in gledala Tima, ji ni bilo treba iskati ničesar. Vse, po čemer je kdaj hrepenela, je bilo vtelešeno v njem. Če je kaj pričakovala od njega v prvih urah, ki so pretekle med tem, ko ga je spoznala in med tem, ko je zvedela, da je duševno nerazvit, je od trenutka, ko se je zavedela resnice, prenehala pričakovati od njega kaj več od dejstva da sploh obstoji. Vso jo je prevzel; to je bila edina beseda, za katero se ji je zdelo, da vsaj napol ustreza.
Vsa hrepenenja in poželenja njenih ženskih let so bila kruto zatrta. Nikoli je niso prevzela, ker se je vedno skrbno izogibala vsakemu položaju, ki bi jih utegnil spodbuditi k razcvetu. Če se ji je kakšen moški zazdel privlačen, se namenoma ni menila zanj. Če se je kakšen otrok s smehom prikradel v njeno srce, je poskrbela, da tistega otroka ni videla nikoli več. Fizične plati svoje narave se je izogibala kot kuge, zaprla jo je v najtemnejši in speči kot svojih možgan in na noben način ni hotela priznati njenega obstoja. Pazi, da ne zaideš v težave, so jo svarile nune v sirotišnici in Mary Hortonova je ves čas pazila, da ni zašla vanje.
Timova lepota in nemoč sta jo že od vsega začetka razorožili. Znašla se je v zagozdi devetindvajsetih samotnih let. Zdelo se je, kot da jo Tim resnično potrebuje, kot da v njej vidi nekaj, za kar je ona sama slepa. Dokler ni prišel Tim, je nihče ni maral bolj kot druge ljudi. Kaj je Tim našel očarljivega v njeni suhi, stvarni osebnosti? Odgovornost je bila strašna, posebno še za nekoga, ki je bil v čustvenih zadevah popolnoma neizkušen. Imel je mamo, torej ni iskal matere v njej? Poleg tega pa je bil Tim preveč
otročji, ona pa preveč stara devica, da bi šlo za spolnost. Verjetno je bilo v njegovem življenju veliko, veliko ljudi, ki so bili kruti do njega, toda verjetno jih je bilo tudi veliko, ki so bili prijazni in ljubeči z njim. Nikomur s Timovo zunanjostjo in naravo ne bi nikoli primanjkovalo ljubezni. Zakaj je torej imel njo raje od drugih?
Ogenj je začel ugašati. Mary je vstala, da bi naložila še nekaj vej, potem pa si je premislila. Nekaj časa je še tako sedela v samoti in strmela v pojemajoče plamenčke, vendar jih njene oči niso videle. Iz peska je prilezla glava črvička in se zagledala vanjo; toplota, ki jo je oddajal ogenj se je razlezla po tleh in povzročila, da se je na stotine teh malih živalic odločilo za beg, ali pa so se scvrle. Mary, ki se ni zavedala, kakšno uničenje povzroča Vir njene toplote, je posula žerjavico s peskom in ne z vodo. To je bilo varneje zaradi požara, nikakor pa ni ohladilo peska in njegovih prebivalcev.
DESETO POGLAVJE
Mary je vse poletje vozila Tima s seboj v Gosford. Ko se je približal april in z njim jesen, sta jo Timova oče in mati že poznala, vendar le prek telefona. Rona in Es Mel-ville ni nikoli povabila v Artamon, onadva pa je nista hotela povabiti k sebi domov. Nikomur od štirih ni prišlo na misel, da bi se vprašal, ali imajo vsi isto predstavo o Mary Hortonovi.
Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Fincantieri jo hoče priključiti k TVM
wr
Se povsem negotova usoda tovarne Isotta Fraschini
Tržaški obrat Isotta Fraschini (bivša VM) izdeluje že vrsto let dizelske motorje. Nekoč je bil zasebna last, danes pa sodi v veliko "družino" podjetij z državno udeležbo družbe Fincantieri, ki je med največjimi podružnicami državnega koncerna IRI. Isotta Fraschini, ki ima obrate tudi v Saronnu in v Bariju, se že dolgo sooča s hudo krizo, spričo katere se je v zadnjih petih letih število zaposlenih v tovarni zmanjšalo za več kot polovico. Trenutno je v obratu zaposlenih 386 oseb (299 delavcev in 87 uradnikov), 32 uslužbencev je že več kot pet let v stalni dopolnilni blagajni, rotacijska dopolnilna blagajna pa je za mnoge delavce in uradnike tako rekoč na dnevnem redu. Nad tovarno, ki ima svoj sedež v tržaški industrijski coni, se sedaj zgrinjajo novi temni oblaki. Družba Fincantieri jo hoče na vsak način polnopravno priključiti Tovarni velikih motorjev, ni pa še pojasnila, kaj bo pravzaprav to v bistvu pomenilo, kakšna bo proizvodna usmeritev obrata in kakšna usoda čaka zaposlene, ki so seveda zaradi tega močno zaskrbljeni.
To svojo zaskrbljenost je tovarniški svet Isot-te Fraschini jasno izpričal na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu pokrajinskega vodstva UIL, katere so se poleg časnikarjev udeležili tudi predstavniki kovinarskih zvez CGIL, CISL in UIL ter predstavniki strank, ki so izrazili delavcem solidarnost. V imenu tovarniškega sveta je poročal Giorgio Furtunat, ki je natančno obrazložil trenutni položaj v obratu, njegove probleme ter načrte za premostitev sedanjega kriznega stanja. Tovarniški svet in sindikati imajo vtis, da se hoče Fincantieri z načrtovano priključitvijo obrata k TVM v bistvu kratkomalo iznebiti Isotte Fraschini, kar bi zadalo nov hud udarec indus-
trijskemu ter splošno proizvodnemu sektorju v tržaški pokrajini.
Fortunat je podčrtal, da ima Isotta Fraschini v okviru državnega dizelskega sektorja dobre in stvarne možnosti za razvoj, Fincantieri pa očitno ni tega mnenja. Družba z državno udeležbo že po svoji naravi močno privilegira izdelavo dizelskih motorjev ter pri tem - po mnenju sindikatov - močno zanemarja potrebe italijanskega in mednarodnega tržišča, ki zahteva raznoliko proizvodnjo. »Nikjer ni zapisano, da bo priključitev naše tovarne k drugemu, večjemu obratu prispevala k celovitemu razvoju dizelskega sektorja,« je podčrtal Fortunat, ki je dodal, da sta se ti dve proizvodni enoti doslej dopolnjevali, pri čemer je prihajala do izraza različna vloga obeh obratov. »Bojimo se, da v bližnji prihodnosti ne bo več tako, zato pričakujemo od družbe Fincantieri konkretne signale o usodi Isotte Fraschini, ki pa jih doslej še nismo dobili«.
Tovarniški svet očita sedanjemu vodstvu tovarne, da je neučinkovito in premalo menažer-sko, istočasno pa, da zanemarja vsak dialog š tovarniškim svetom in s sindikalnimi organizacijami, ki kažejo veliko zanimanje za usodo obrata. Predsednik IRI Romano Prodi govori o učinkovitosti in o sodobnih prijemih v novih industrijskih procesih — pravijo sindikati — njegove obveze pa večkrat ostanejo na ravnih lepih besed in obljub, kot zelo jasno dokazuje primer bivše tovarne VM, ki je bila nekoč cvet v gumbnici dizelskega sektorja. Delavci in uradniki ne nasprotujejo modernizaciji obrata (za to so že marsikaj žrtvovali), zahtevajo pa jasne obveze o njegovi bodočnosti.	SANDOR TENCE
Na seji, ki je bila pred dnevi
Upravni svet SSG odobril proračun za sezono 1988/89
Pred dnevi se je v tržaškem Kulturnem domu sestal upravni svet Slovenskega stalnega gledališča, ki je odobril proračun za sezono 1988/89 in okvirni repertoar.
Predsednik upravnega sveta Jože Pirjevec je v uvodu poudaril, da se bo sezona, ki je letos še v teku, tudi finančno iztekla brez primanjkljajev. Člani upravnega in izvršnega sveta so morali med letom prehoditi najrazličnejše poti in potrkati na številna vrata, da so lahko premostili hudo finančno stisko, ki je resno ogrožala normalen potek sezone. Vodstvo gledališča je naletelo na pozitiven odziv na Deželi in pri Občini Trst, ki sta pripomogli, da SSG ni obtičalo v neki brezizhodni nelikvidnosti. To je bil vsekakor uspeh upraviteljev gledališča.
Ob tem moramo seveda zapisati, da sezona ni potekala nemoteno, nasprotno. Člani upravnega sveta so ugotovili, da se je sezona odvijala v znamenju varčevanja in tudi bolečega krčenja repertoarja. Proračun za prihodnjo sezono temelji na povsem stvarni osnovi. Krizno obdobje še ni premeščeno in potrebno bo še naprej varčevati. Pozitivno pa je, da bodo lahko igralci kmalu podpisali pogodbe za prihodnjo sezono. To bo vsekakor ugodno vplivalo na vzdušje v našem gledališču. Upravitelji SSG so tudi sklenili, da bodo kvalitetno okrepili organizacijo in tako zagotovili nemoten potek prihodnje sezone.
Poročilo o izrecno gledališki podobi sezone je podal ravnatelj SSG Miroslav Košuta. Poudaril je, da je prišlo do nekaterih zastojev,
ki nikakor ne koristijo ugledu SSG. V zimskih mesecih je stavkal igralski ansambel, že tako maloštevilno skupino igralcev so hromile bolezni posameznikov, negotov finančni položaj je prisilil vodstvo, da je skrčilo repertoar. Zaradi vsega tega je prišlo do daljših premorov, in to v polni sezoni. Ob tem pa je SSG vseeno zabeležilo nekatere velike uspehe. Predstavi Kralj na Betajnovi in Nušičeva Sumljiva oseba sta prejeli velika priznanja v slovenskem in širšem jugoslovanskem gledališkem prostoru. Na »Sterijinem pozorju« je doživela predstava Sumljiva oseba (v režiji Dušana Jovanoviča) izjemen uspeh, v Sarajevu sta občinstvo in kritika izrazila svoje občudovanje nad Kraljem na Betajnovi (režija Mario Uršič), V Zagrebu so Sumljivo osebo proglasili kot najbolj inovativno predstavo. SSG je uspešno nastopilo na lanskem Borštnikovem srečanju, povabili pa so ga tudi na letošnje mariborsko gledališko srečanje, ki se bo odvijalo jeseni.
Tudi izbira vodstva SSG, da obnovi poletno sezono, je bila posrečena. Molierovo komedijo George Dandin ali Kaznovani soprog (režija Dušan Mlakar) si je ogledalo že lepo število ljudi. Gostovanja gledališča v različnih vaseh so pokazala, da si ljudje poletnih predstav želijo. V poletnih mesecih si tudi neredni obiskovalci SSG radi ogledajo predstavo, predvsem če se igri in premični sceni »pridružita« domače okolje in osvežujoči nočni zrak.
O repertoarju in posameznih predvidenih predstavah bomo podrobneje pisali na kulturni strani Primorskega dnevnika.
Dva tedna plesa in zabave
Ponudba zadruge Ars nova: glasbeno Poletje v zalivu
Koncertno delovanje GM vse bolj prodira tudi v italijansko javnost
Z romantičnim, skoraj pesniško navdahnjenim naslovom »Poletje v zalivu« se nam predstavlja še ena prijetna poletna ponudba. Prireja jo glasbena zadruga Ars nova, ki si je za naravni okvir svoje dvotedenske manifestacije izbrala senčnat prostor v Sesljanskem zalivu. Predno prispete do nabrežja, takoj po zadnjem ovinku ceste, ki se z glavne prometne žile spušča proti zalivu, se ozrite na levo: tu se bo od ponedeljka, 18., do nedelje, 31. julija, dogajalo marsikaj! Člani zadruge so pripravili vrsto zabavnih in kakovostnih priložnosti, ki bodo prav gotovo zadovoljile najrazličnejše okuse.
Poletje v zalivu se bo začelo z večerom lahke glasbe šestdesetih let, za katero bodo poskrbeli spretni disc-joc-keyi Radia Opčine. Podoben večer bo "otvoril" tudi drugi teden. V torek, 19., in v sredo, 20. julija, bo na vrsti koncert skupine Telefon Call, zagrebškega ansambla, ki sodi med najuspešnejše blues zasedbe v Jugoslaviji, v njej pa igra tudi najhitrejši in najspretnejši kitarist tega žanra, Vedran Božič.
V torek, 26., in v sredo, 27. julija, bo igrala 8-članska skupina Dixieland iz Izole, ki se je sicer v lanski sezoni razšla, že z novim letom pa se je predstavila v novi zasedbi in začela s snemanjem LP plošče. Na Poletju v zalivu se bo predstavila s svojim klasičnim sporedom, s skladbami v privlačnem jazzovskem stilu dixielanda, ki je primeren tako za razvedrilo kot za ples. Vsak četrtek, petek in soboto bo igral plesni ansambel Happy Day. Sestavljajo ga Alfredo Cibic, Boris Devetak, Marko Feri, Igor Malalan in Ladi Mljač, ki jih že dobro poznamo in ki se sedaj posvečajo predvsem nasto-
pom na raznih šagrah, prihodnjo sezono pa bodo začeli s snemanjem prve kasete.
Prava poslastica dvotedenske prireditve glasbene zadruge Ars nova pa bo dvojni koncert znane zagrebške skupine Plava trava zaborava. Tudi ta skupina pripravlja novo kaseto, v Ses-Ijan pa prihaja po udeležbi na Mednarodnem country festivalu v Nashwillu (ZDA) in po dolgi turneji po Avstriji in Nemčiji. Skupina bo nastopila obe nedelji, 24. in 31. julija, predstavila pa se bo s svojim značilnim sporedom coun-try, bluegrass in country-rock glasbe ter z gospeli.
Prireditev bo torej predvsem glasbenega značaja, kar je bilo tudi pričakovati od organizatorjev, ki so pač usmerjeni v tovrstno dejavnost. Poleg večerne glasbene ponudbe pa bo seveda tudi bogata gastronomska izbira: vsak dan, od 10. ure dalje, bodo namreč delovali kioski z ribjimi specialitetami in s tipično domačo kuhinjo. Pri vsem tem so prirediteljem priskočili na pomoč še člani neke miljske zadruge, gledališke zadruge Novi tržaški teater in pa Zadruge za ljudske praznike (Cooperativa spettacoli po-polari) iz Štarancana. Precejšnji del truda pa je olajšal tudi prispevek sponsorja, in sicer sesljanske trgovine Maxinautica. Vsak dan bo v okviru Poletja v zalivu srečelov z bogatimi nagradami. Lastnik prve izžrebane številke bo odnesel motorni čoln, za drugo številko bo na razpolago kajak, tretji srečnež pa se bo moral "zadovoljiti" z windsurfom.
Za konec še to: vstop je brezplačen, razvedrilo pa zagotovljeno... (dam)
V pregled delovanja Glasbene matice v šolskem letu 1987/88 spada poleg delovanja šole GM kot take — o čemer je na zadnjem rednem občnem zboru 24. junija poročala tajnica Daša Svetina — seveda tudi delovanje GM na koncertnem področju. Kot že vrsto prejšnjih let, je GM bila tudi v tem zadnjem letu nosilka abonmajskih koncertov v tržaškem Kulturnem domu, ti pa odigravajo pomembno vlogo v našem zamejskem kulturnem življenju, vse bolj pa tudi v celotnem mestnem glasbenem življenju. Pravilno je tajnica v svojem poročilu ugotovila, da prihaja na abonmajske koncerte tudi vedno več italijanskih poslušalcev in da imajo ti koncerti redno svoj kritični odmev v krajevnem italijanskem dnevniku.
Kljub nemajhnim finančnim, pogosto pa tudi tehničnim težavam, je umetniškemu vodstvu GM z dr. Gojmirom Demšarjem na čelu tudi v zadnji sezoni uspelo zagotoviti dostojno kakovostno, v nekaterih primerih celo vrhunsko kakovostno raven koncertov s sodelovanjem izvajalcev iz matične Slovenije in Jugoslavije, iz Italije pa tudi koncertantov iz vrst bivših gojencev šole GM same, kar sodi v temeljno programsko politiko umetniškega vodstva.
Abonmajsko koncertno sezono GM (vseh koncertov je bilo devet) je odprl Simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta s sodelovanjem pianistke Katje Milič, bivše gojenke GM. Sledil je v katedrali sv. Justa nastop domačega tria Andrej Pegan — orgle, Jagoda Kjuder in Marko Bitežnik — violina, nato pa spet v Kulturnem domu koncert znamenitega Tria Lorenz iz Ljubljane, dua Moreno-Capelli za dva klavirja, nastop mladega, a že uveljavljenega pianista Kemala Gekiča, za njim pa solistični koncert violinista, »čudežnega otroka« Stefana Milenkoviča z materjo Lidijo Kajnaco pri klavirju. Za to priložnost je bila dvorana še posebno polno zasedena. Februarja in marca sta bila na sporedu še dva koncerta klavirskega kvarteta RTV Ljubljana in mešanega pevskega zbora Obala iz Kopra pod taktirko Mirka Slosarja, sezono pa je sklenil Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Milana Horvata in s sodelovanjem vrhunske slovenske pianistke Dubravke Tomšič-Srebotnjakove.
Pregledu koncertne sezone v Kulturnem domu je tajnica Daša Svetinova v svojem poročilu dodala zelo umestno razmišljanje ob ugotavljanju, da kljub visoki umetniški kakovosti koncertov, ti med našim občinstvom še nimajo pra-
vega odziva. Seveda ta ugotovitev ne velja za vse koncerte, pač pa prvenstveno za manjše komorne zasedbe z mani zvenečimi imeni nastopajočih. Kljub temu da so abonmaF še kar lepo razprodani, pa na nekaterih koncertih zevajo v dvorani neutemeljene in težko opravičljive praznine.
Ta pojav bi bilo treba odpraviti — je ugotavljala tajnica v svojem poročilu — in skušati nekaj narediti za pritegnitev zlasti mladih poslušalcev, ki jih je že samo ob številu gojencev šole GM veliko. Resnici na ljubo si je Glasbena matica tudi v pretekli sezoni v tem smislu precej prizadevala, vendar je očitno, da velikih rezultatov na kratek rok ni mogoče doseči. Tako je GM za pritegnitev mladih poslušalcev na koncerte priredila ciklus štirih koncertov Mladi mladim na sedežu GM, v Avditoriju tržaškega sedeža RA1 in v cerkvi sv. Silvestra. Nastopili so kitarist Gorana, pianist Gorišek, harmonikar Corrado Rojac in Obalni komorni orkester pod taktirko prof. Boruta Logarja. Za mla' dino je bilo nadalje pripravljenih še pet koncertov: dno Kuret (violina) - Jarc (klavir) na sedežu GM, glasbene pravljica^ »Aska in volk« v Kulturnem domu, pianistk0 Branka Žiravac na sedežu GM, duo Nikolič (violina) - De Pasguale (klavir) in Jazz koncert Glasbenega studia v Kulturnem domu.
V Kulturnem domu sta bila na programu še dva koncerta izven abonmaja z nastopom MPZ Ivo Lola Ribar iz Beograda in vokalno-inštrumentalnega ansambla Pro arte jZ Gradca v sodelovanju z Deželo Furlanijo-Julijsko krajin0' V sodelovanju s Pokrajino je GM priredila v Repnu konceh tria Cesar-Marcossi-Urdan. Končno je GM oskrbela tudi Novoletni koncert za slovenske denarne zavode v Kulturnem domu, v sodelovanju z Glasbeno mladino Italije je priredila koncert dua Ribarski-Šperovič v dvorani Krožk° za kulturo in umetnost, v Gallusovi dvorani pa predstavil0 ploščo violinista Črtomira Šiškoviča z nastopom avtorja 0° klavirski spremljavi sestre Mojce Šiškovič.
Morda nam lahko šele ta zaokroženi pregled pokaže koliko je bilo narejenega na koncertnem področju v okvir0 Glasbene matice, pri tem pa ne smemo pozabiti, da s° nekateri koncerti bili prirejeni tudi izven GM, tako da je celotni obračun našega glasbenega življenja dejansko °e bogatejši.	JOŽE KOREN
Na obisku pri Bibčevih v Križu
Kmečki turizem z vonjem po ribah
Nove zamisli si včasih s težavo utirajo pot, vendar so na koncu navadno dobro poplačane. Tako so se tudi za Srečka in Jolando Tretjak - ki sta lani na svoji domačiji v Križu uredila kmečki gostinski obrat - številne poti po raznih tehničnih in upravnih uradih srečno končale. Pot je bila res dolga, saj sta zakonca Tretjak celih devet mesecev čakala, da jima je Občina Trst izdala dovoljenje, na osnovi katerega sta lahko preusmerila svojo dejavnost - vendar so Bibčevi, kot jim pravijo v Križu, sedaj kar zadovoljni. Dela ne manjka, nasprotno. Čeprav je družina številna - pri delu pomagajo tudi hčerka in sin z zakoncema in otroki ter drugi sorodniki - je zlasti zvečer naval gostov tako velik, da jim le s težavo uspe pogostiti vse.
Kmečki turizem sicer ni neznan pojav v naši pokrajini: že pred nekaj leti so se drugi kmetje v devinsko-nabre-žinski in zgoniški občini odločili, da preusmerijo in dopolnijo svoje dejavnosti. Značilnost Bibčeve domačije pa je v tem, da ima bolj »ribiški« kot kmečki značaj. Srečko Tretjak je namreč edini ribič v Križu. Vse leto ribari v Tržaškem zalivu in prodaja ulov v glavni ribarnici v Trstu. Poleg tega pa
goji tudi trte v terasastih vinogradih pod obalno cesto, tako da gostom nudi same domače dobrote.
Ko smo proti poldnevu obiskali Bibčeve v Križu 262, je za mizami prenovljene gostinske sobe sedelo že precej gostov in čakalo na okusne cvrte ribe in lignje, ki jih je Srečko ulovil prejšnjo noč. Gospa Jolanda je v kuhinji mrzlično, a spretno prestavljala kozice. Kljub temu pa je imela čas, da se je pogovorila z nami. »Najbolj zadovoljna bi bila, ko bi lahko uvedli pravi kmečki turizem, ko bi gostom lahko nudili tudi možnost prenočitve. Kmečki turizem, kot ga imajo v drugih evropskih državah, a tudi v številnih italijanskih deželah, kot na primer v Zgornjem Poadižju, nudi turistom tudi možnost, da sodeluj ejp pri kmečkih opravilih. Pri nas doma bi se lahko podali na morje, na nočni ribolov. Lahko pa bi tudi pomagali pri gojenju trt, sadja in zelenjave,« nam je pripovedovala gospodinja. »V začetku smo tudi nameravali zgraditi novo poslopje v zelenju, na polju, ki ga imamo v zgoniški občini, da bi lahko prenočili turiste, vendar nam tehnični urad Občine Zgonik ni izdal dovoljenja. Zara-
di tega je naše delovanje omejeno na gostilniško ponudbo.«
»Največ težav,« je nadaljevala, »pa smo imeli z dovoljenjem, ki nam ga je morala izdati Občina Trst. Čeprav so v bližnjih občinah razrešili birokratske vozle, ki so bili v njihovi pristojnosti, v pičlem tednu dni, pa smo mi, ki bivamo v tržaški občini, morali čakati več kot devet mesecev, da so nam izdali dovoljenje. Do leta 1985 smo redno odpirali osmico. Naslednje leto pa smo se odločili, da poskusimo z novo dejavnostjo in še istega leta zaprosili za dovoljenje. To pa smo prejeli šele lani novembra, ko je bila sezona že mimo (sezona kmečkega turizma traja od maja do septembra). Ker smo tako dolgo čakali na dovoljenje, pa lani nismo niti imeli osmice. Zaradi tega so nam dali izredno dovoljenje, da lahko tudi zunaj sezone - novembra - nudimo gostinske storitve. Mi smo sicer prvi primer kmečkega turizma v tržaški občini, vendar sta me nepripravljenost in neodločnost pristojnih uradov vseeno presenetili. Vtis sem imela, kot da bi hoteli metati polena pod noge tistim, ki so nekoliko bolj podjetni in se hočejo preizkusiti v novih gospodarskih panogah. Kljub
temu da je kmečki turizem v drugih državah Evropske skupnosti že dobro uveljavljen, pa so predpisi v Italiji še precej pomanjkljivi in nejasni.«
Ko nam je gospa Jolanda obrazložila, kako šo rešili birokratske težave, pa nas je zanimalo, ali so sploh imeli kake finančne ugodnosti in ali so prejeli prispevke za novo dejavnost. »Nobenih prispevkov nismo dobili,« nam je povedala, »z davčnega vidika pa smo primorani, kot sicer vsi gostinci, voditi jasne račune in prijaviti vse, kar imamo na zalogi: ceno, količino in vr-
sto hrane in pijače, ki jo nudimo goS' tom.«
Čeprav sezona kmečkega turizit*9 traja pet mesecev, bodo Bibčevi k°n' čali svojo dejavnost verjetno že čez te' den ali dva, ker bodo porabili ys vino. »Ne moremo in nočemo ponuja1 vina, ki ga pridelujejo drugje,« je 5 dejala gospa Jolanda, »zato bomo kratkem zaprli. Videli se bomo torej naslednje leto.« (B. G.)
Na sliki: Srečko, Jolanda in Tretjak (z leve) v gostinski sobi svoje kmetije.
Skoraj tri tedne po upravnih volitvah
Sodišče uradno proglasilo tržaške občinske svetovalce
Podjetjem bo nudil vrsto uslug
Septembra bo pričel delovati center BIC
Tržaško sodišče je predsinočnjim urad-Proglasilo novoizvoljene tržaške obeske svetovalce. Presenečenj ni bilo, ako da je sodnik Pasguale De Simone v °lstvu samo potrdil imena izvoljenih, ki 50 bila neuradno objavljena takoj po up-ravnih volitvah. Krščanska demokracija 'tta v novi občinski skupščini 18 sveto-valcev, KPI jih ima 10, socialisti in Lista Trst devet, šest MSI ter po dva Mes-lna zelena in laična lista ter zeleni, ki so Se predstavili pod volilnim simbolom Marjetice. Po enega občinskega sveto-
Razčlenjena stavka v Tržaškem arzenalu
Z razčlenjeno stavko je tovarniški svet ladjedelnice Sv. Marka hotel vče-raj opozoriti vodstvo, da delavci ne sPrejemajo nenadne odločitve Fincan-berija, da enostransko prekine pogaja-hja za rešitev krize v tem tržaškem °bratu. Gre za dogovore v zvezi z hovo organizacijo dela in za ekonom-sko ter zakonodajno platformo delav-cev, zaposlenih v ladjelnici.
Tovarniški svet ugotavlja, da je vod-stvo Fincantierija enostransko preki-hilo pogajanja, ker so zanj dogovori s tržaškimi sindikalnimi silami očitno 2aključeni in da bodo zadnjo besedo 'zrekli na vsedržavnih srečanjih, ko bodo razpravljali o vseh tovarniških °bjektih Finsider.
Prošnje za povišek socialnih pokojnin
Od 1. julija 1988 dalje imajo socialno najbolj ogroženi upokojenci pravico do 50.000 lir mesečnega poviška. V poštev pridejo imetniki minimalne oziroma socialne pokojnine, ki izpolnjujejo naslednja dva pogoja: da so dopolnili 65 let in so brez vsakega drugega dohodka. Če letni dohodek ne presega 650.000 lir (3.916.550 lir za oba zakonca), pritiče povišek v sorazmerno znižani obliki. Patronat INAC v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, bo sprejemal prošnje od ponedeljka dalje. Interesenti naj Poleg pokojninske knjižice prinesejo s seboj tudi morebitno davčno prijavo. (B. S.)
valci so izvolili liberalci, republikanci, socialdemokrati in Slovenska skupnost. Sodišče je hkrati proglasilo tudi novoizvoljene rajonske svetovalce.
Tržaški občinski svet je torej od včeraj formalno pravnomočen. Za sklicanje prve seje je po zakonu pristojen dosedanji župan Staffieri, občinski pravilnik pa ne določa točnih rokov tega ukrepa, ki ga mora župan sprejeti ob formalnem pristanku občinskega odbora. V primeru neupravičenih zamud ali zavlačevanj pa lahko poseže prefekt, ki s posebnim od-
Zamuda, s katero vlada rešuje problem italijanskih mornarjev, ki so jih nigerijske oblasti zadržale v Lagosu, povzroča vedno večjo zaskrbljenost v Trstu. Kot znano, so nigerijske oblasti 12. junija zadržale italijansko ladjo Piave, katere solastnik je tudi Tržaški Lloyd, potem ko so na obali pri mestu Koko našli 420 kontejnerjev s strupenimi odpadki italijanskega izvora. Z zaplembo ladje Piave so nigerijske oblasti hotele prisiliti italijansko vlado, naj odpelje strupene odpadke.
Po 35 dneh pa italijanska vlada še ni našla primerne rešitve za ta kočljivi problem, ki nima le humanitarnih, pač pa tudi širše politične in ekološke razsežnosti. V zadnjem mesecu so številni parlamentarci, politične stranke, sindikati in različna ekološka združenja posredovali pri raznih ministrstvih,
lokom ukaže županu, naj skliče občinsko skupščino. Če župan tega ne naredi, lahko prefekt v soglasju z notranjim ministrom imenuje vladnega komisarja, ki nato lastnoročno skliče sejo. To se na Tržaškem še nikoli ni zgodilo, pač pa se je že zgodilo v nekaterih občinah, kjer so novoizvoljeni svetovalci čakali tudi po več mesecev na prvo občinsko sejo.
V tržaški občini in pokrajini še ni na vidiku sporazuma za oblikovanje nove politične koalicije. Socialisti in demokristjani se bodo na pokrajinski ravni sestali šele v ponedeljek zvečer, potem ko je stranka relativne večine imela že vrsto razgovorov z laičnimi silami in s Slovensko skupnostjo. KD se zavzema za oblikovanje politične večine s PSI, PSDI, PRI, PLI, LpT in SSk in predlaga za župana Franca Richettija, ki je na občinski ravni prejel največ osebnih preferenc. Lista za Trst pa bo volilne izide ocenila šele na skupščini, ki bo v ponedeljek, 25. julija, in ne v soboto, 23. julija, kot je bilo v začetku napovedano. Odložitev gre po vsej verjetnosti pripisati nesoglasjem znotraj tega gibanja, ki se ne zna odločiti med opozicijo in med sodelovanjem v novih odborih. O političnem položaju na Tržaškem je tekla beseda tudi na včerajšnjem zasedanju deželnega komiteja KPI, na katerem je sodeloval tudi član vsedržavnega vodstva Claudio Pet-ruccioli. KPI je odločno proti vsakemu sodelovanju, melonarjev v novih tržaških upravah. (S. T.)
postavljali vprašanja v poslanski zbornici in apelirali celo na predsednika republike, da bi italijanskim mornarjem omogočili povratek domov, vendar vlada doslej še ni storila odločilnega koraka. Kljub številnim operativnim sestankom na različnih ravneh med ministrstvi za zunanje zadeve, trgovinsko mornarico, okolje in civilno zaščito — zadnji je bil včeraj — še niso dokončno določili, kdo in kako bo odpeljal strupene odpadke iz Nigerije. To je namreč pogoj, ki ga postavlja nigerijska vlada za izpustitev italijanske ladje.
Življenje na ladji, ki je zasidrana v pristanišču glavnega nigerijskega mesta Lagos, pa enakomerno niha med optimizmom in črnim gledanjem. 24 italijanskih mornarjev, med katerimi so trije iz Trsta — kapitan Lucio
Septembra bo pričel delovati v tržaški industrijski coni center BIC (Business in-novation center). Na sedežu centra, ki bo razpolagal z 8 tisoč kv. m in je lociran na zemljišču bivše tovarne SNIA, bodo delovali najrazličnejši uradi, ob njih pa bodo namestili približno 40 workshopov, to je središč, ki bodo namenjena raznim podjetjem.
Novi center BIC bo nudil posameznim podjetjem vrsto uslug na področju marketinga, informatike, finančnih operacij, tehnologije itd. V centru bo delovala tudi banka podatkov. Gre vsekakor za novost, ki naj bi prispevala h gospodarskemu razvoju naše dežele. Naj zapišemo, da so postale članice centra že tri gospodarske ustanove.
Včeraj so obiskali nove infrastrukture nastajajočega centra deželni odbornik Rinaldi, predsednik družbe SPI Agostino Pači in nekateri predstavniki centra, ki so se pogovarjali o bodočem delovanju centra BIC.
Taborniki RMV pred taborjenjem
Po zelo uspelem junijskem dvodnevnem taboru v dolinski občini, na katerem smo v svoji sredi imeli tudi tabornike iz Savskega odreda iz Ljubljane, bomo od 18. julija do 1. avgusta zopet razpeli svoje šotore.
Pred nami je sedaj dvotedensko taborjenje kot zaključek delovne sezone. Po rednih sestankih bomo na taborjenju dokazali, kaj smo med letom pridobili in česa smo se naučili.
Laudano in dva prva oficirja Giovanni Beneduce ter Giorgio Richardson — in dva iz Tržiča, živi z ramo ob rami z desetimi težaki s Slonokoščene obale in devetimi nigerijskimi vojaki, ki nadzorujejo življenje na ladji. Čeprav nadzorstvo ni preostro in na ladji lahko sprejemajo tudi goste iz italijanske ambasade V Lagosu, pa je položaj italijanskih mornarjev dokaj neprijeten, če že ne dramatičen. Pred desetimi dnevi so nigerijske oblasti prepovedale tudi telefonske zveze z Italijo, tako da mornarji nimajo možnosti, da bi govorili s sorodniki. Zadržanje nigerijske vlade je seveda razumljivo, saj so italijanski mornarji edino sredstvo, ki ga ima, da lahko prisili italijansko vlado, da odstrani ekološko nevarnost (strokovnjaki namreč računajo, da vročina lahko povzroči celo eksplozijo kontejnerjev).
Položaj italijanskih mornarjev pa povzroča največjo zaskrbljenost med njihovimi sorodniki, po mnenju katerih je zadržanje italijanske vlade nerazumljivo in ne dovolj odločno. Za Lucio Beneduce — mater oficirja Gio-vannija Beneduceja — ki si še najbolj prizadeva, da bi v Rimu pospešila rešitev zadeve, je vlada v tem primeru pokazala svojo nesposobnost, mogoče pa, tako domneva, tudi pomanjkanje prave politične volje, da bi rešila problem, ki ji jemlje ugled tudi v tujini. S trmo, ki jo rojeva želja, da bi se čim-prej sestala s svojim sinom, je napovedala, da se bo obrnila celo na Visoki sodni dvor, če vlada ne bo v kratkem rešila zadeve. Po njenem mnenju samo Visoki sodni dvor lahko ugotovi, ali je ravnanje vlade pravilno in ali je ta storila vse, kar je bilo v njenih močeh.
(bg)
Za svoje 14-dnevno bivanje smo tokrat izbrali Ravne na Koroškem. Taborili bomo na jasi, ki je last tamkajšnjega odreda Koroških jeklarjev.
Kot običajno, bo tudi letošnji program taborniško in planinsko obarvan. V prvi del spadajo: gozdne šole, taborni ognji, taborniški peteroboj, orientacijski in nočni pohodi, nočne igre, športna srečanja... pa tudi kuhinjska in nočna dežurstva, straže. Drugi del programa pa je namenjen spoznavanju kraja in okolice. V ta namen bomo izvedli več izletov, kot npr.: na Uršljo goro, po Vorančevi poti, na Poljano, v Ravne, ogled Ivarič-kega jezera, skupina pa se bo podala tudi na Peco.
S tako pestrim programom se gotovo ne bomo dolgočasili in 14 dni v naravi z veselo taborniško družbo bo kaj kmalu mimo. Novi načrti pa že čakajo na uresničitev.
O tem pa kdaj drugič.
-žpp-
Po mučni bolezni je preminila naša draga
Angela Bandi por. Križmančič
Žalostno vest sporočajo mož Ludvik, sin Edvin z Mauro in Tjašo ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v torek, 19. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnice v dolinsko cerkev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih.
Prebeneg, Bazovica, Trebče, Trst, 16. julija 1988
Ob izgubi drage žene in mame Angele izreka možu Ludviku ter sinu Edvinu in družini globoko sožalje
KD J. Rapotec
Moški pevski zbor V. Vodnik izreka Edvinu Križmančiču in svojcem iskreno sožalje ob izgubi drage mame.
Ob izgubi drage tašče izrekajo Mauri Cepar-Križmančič in družini iskreno sožalje
direkcija in kolegi Založništva tržaškega tiska
-i- Zapustil nas je naš dragi
Mario Blazina
Pogreb bo danes, 16. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v Zgonik.
Žalostno vest sporočajo žena Milena, hčerka Majda z družino, vnuka in drugo sorodstvo.
Zgonik, 16. julija 1988
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
V Miljah kar dva poletna centra
V teh dneh smo pisali o raznih otroških poletnih centrih in ugotavljali dobro razpoloženje otrok in njihovih spremljevalk, ki ob igrah, sprehodih in kopanju skupno preživljajo počitnice.
Na vrsti sta sedaj še poletna centra za otroke miljske občine. Prvi, v katerega se je vpisalo 35 otrok, je namenjen najmlajšim. Center ima svoj sedež v občinskem vrtcu Fonderia. Za osnovnošolske otroke pa so pripravili center v bivšem šolskem poslopju nasproti nekdanje ladjedelnice Sv. Roka.
Ta center obiskuje okrog 70 otrok slovenske in italijanske narodnosti, ki ga vodijo vzgojitelji oziroma animatorji obeh narodnosti. Začel se je 4. julija in se bo zaključil s prireditvijo za starše in otroke, v petek 22. t. m. Otroci so centru razdeljeni v manjše skupine, ki jih vodi osem animatork, te pa imajo še svoje pomočnice. Če je lepo vreme, gredo otroci vsak dan na kopanje na Tanki rtič ali na rtič Olmi. S šolskim avtobusom so že napravili več krajših izletov in ekskurzij. Najmlajšim se obeta tudi izlet v Lignano.
Otroci imajo na razpolago učitelja za plavanje, so nam povedali na Občini v Miljah, kjer so nas tudi povabili, da jih obiščemo prihodnji petek, ko bo slovo otrok od letošnjega poletnega centra. (N. L.)
Coloni in Bordon sprejela sindikalne predstavnike Ireta
Tovarniški svet Ireta in predstavniki sindikatov kovinarjev so se prejšnje “hi sestali s tržaškima parlamentarcema Colonijem (KD) in Bordonom (KPI). ^ihdikalisti so političnima predstavnikoma izrazili veliko zaskrbljenost za bo-“očnost tovarne in za težke osnovne življenjske razmere, v katerih živi okrog 160 helavcev, vsi so v dopolnilni blagajni. Sindikalisti so ob tem poudarili, da se število delavcev v dopolnilni blagajni stalno viša in da za njihovo vrnitev na “hlovno mesto ni večjih perspektiv. Od politikov so nadalje hoteli zvedeti, ali je “žaška pokrajina vključena v vsedržavni načrt za elektroniko.
Politična predstavnika sta povedala, da sta že posegla pri Deželi in zahteva-a čimprejšnje soočenje med deželnim odbornikom za industrijo ter sindikalnimi Predstavniki. Na srečanju naj bi tekla razprava predvsem o morebitni ustanovit-vi novih industrijskih objektov Ireta in o perspektivah z novimi partnerji.
Po srečanju sta se politika obvezala, da bosta o morebitnih novostih poroča-la sindikalnim organizacijam.
Pred več kot mesecem dni so v Nigeriji zaplenili ladjo Piave
Usoda posadke še vedno neznana
Skrita je bila v peči na drva
Pleskal je novo stanovanje in odkril staro pištolo
Umrl je duhovnik Peter Šorli prosvetni in politični delavec
Med preurejanjem starih hiš ali stano-vhn/ nas marsikdaj dočaka preseneče-nle; v zakotnih in starih omarah lahko najdemo stare in, če imamo srečo, dragocene predmete. Ko rušimo omet, pa se 'ahko znajdemo pred angelčki in drugi-verskimi ali bolj posvetnimi slikari-(“hii, tej jjft v hitrici prepleskamo iz stra-hR da ne bi Urad za spomeniško var-s'vo prepovedal nove pleskarske pose-Pe' Včasih pa najdemo take predmete, V1. !>h moramo prijaviti policiji ali kara-blnierjem.
Prav včeraj so karabinjerji prihiteli na podobno najdbišče. Lastnik stanovanja v ČJ. Diacono 5 je med saniranjem zidov Oamreč našel staro pištolo. Ko je rušil °hief, da bi zgladil stene in jih nato pre-P^skal, je v dimniku stare peči na drva ^gledal podolgovat in zaprašen pred-'Pot. Kot se je pozneje izkazalo, je bil to stari cofi kalibra 38 ameriške proizvodno z začetka stoletja. Moški je zaskr-oljen poklical karabinjerje, da bi prijavil P^tolo. Karabinjerji so ugotovili, da je orožje že več let ležalo pod debelo plas-1° prahu. Avtomatična pištola s saržer-lonr je bila verjetno last prvih lastnikov, nlihova zadnja naslednica pa je umrla Pred enim letom (ko je sedanji lastnik
odkupil stanovanje), tako da nihče ne bo mogel povedati, kdo, kje in zakaj si je nabavil pištolo in če jo je sploh kdaj uporabil.
Ponedeljkovi koncerti mestne godbe
V ponedeljek se bo na Trgu Unita ob 20.30 ponovno predstavila mestna godba »Giuseppe Verdi«, ki slavi letos svojo 69-letnico. Pod vodstvom dirigenta Lidiana Azzoparda vabi na že tradicionalna poletna srečanja pod naslovom »Ponedeljkovi koncerti«.
Program prvega nastopa je v glavnem posvečen oboroženim silam z deli: »S. Sebastiano« Lidiana Azzoparda, Cirenei-jevo »Najzvestejša« , Lacarenzovim »2. junij« in »Koračnico mornarice« .
Publika bo lahko prisluhnila še naslednjim delom: Sinicijevi »Hvalnica sv. Justu«, Verdijevi simfoniji »Sicilske večernice«, fantaziji iz opere »Boris Godunov« Mussorgskega, koračnici iz Wag-nerjeve opere »Tannhauser« in simfoniji iz Bellinijeve opere »Norma«.
V četrtek je pri Sv. Ivanu v 86. letu umrl duhovnik ter prosvetni in politični delavec Peter Šorli. Pokojnik se je rodil 19. januarja 1902 na Grahovem ob Bači, kjer je tudi dokončal osnovno šolo. Pripravnico za srednjo šolo in prvi razred slovenske gimnazije je začel v Gorici, zaradi 1. svetovne vojne, ko so tam zaprli vse šole, pa je šolanje nadaljeval na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.
Leta 1922 je stopil v bogoslovje in bil štiri leta kasneje posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v Tolminu, župni upravitelj na Bukovem in župnik v Podmelcu. Leta 1944 so ga zaprli v koronejske zapore, leto kasneje pa internirali v Dachau. Med prvo kaplansko službo je bil tajnik goriške Prosvetne zveze zd tolminsko okrožje. Na Bukovem in v Podmelcu je ustanovil Marijino družbo, ki je deloma nadomeščala slovenske kulturne organizacije. Na Bukovem se je tudi moral zagovarjati pred sodiščem, češ da je dal
tako obesiti zvonove - ki jih je po vojni vrnila italijanska oblast in dala nanje uliti fašistični znak - da je udarjalo kladivo cerkvene ure po znaku. Pridigal je v slovenščini, zaradi česar ga je nadzorovala policija. Šorli je tudi sodeloval pri radijski postaji za zaveznike, ki je med drugo svetovno vojno delovala v Trstu, in bil zaradi tega 43 dni na zaslišanju, kasneje pa so ga poslali v Dachau.
Po osvoboditvi je bil imenovan za slovenskega kaplana pri Sv. Ivanu. Pri njem so se zbirali slovenski izobraženci, ki so leta 1947 ustanovili Združenje slovenskih in hrvaških krščanskih socialcev za STO. Leto kasneje se je združenje preimenovalo v Slovensko krščansko socialno -zvezo in Šorli je postal njen tajnik. Leta 1954 se je SKSZ razcepila in Šorli je postal tajnik nove organizacije, Slovenske katoliške skupnosti, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko gibanje.
Do upokojitve leta 1967 je poučeval verouk, sicer pa je bil stalni sodelavec Katoliškega glasu. S svojim prikupnim, prijaznim, odprtim in razgledanim nastopom si je pridobil veliko prijateljev in sodelavcev.
_l_ Tržaški škof z duhovniki sporoča, da je Vsemogočni poklical ’ k sebi svojega služabnika in duhovnika
Petra Šorlija
častnega kanonika Tržaškega stolnega kapitelj a.
Maša s pogrebnim obredom bo danes, 16. t. m., ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Maševal in govoril bo g. škof.
Trst, 16. julija 1988
-L. Zapustila nas je naša draga
Ema Budolf
Pogreb bo v ponedeljek, 18. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu.
Žalostno vest sporočata brat Dušan in sestra Mara z ostalimi sorodniki.
Trst, Sydney, Beograd, 16. julija 1988
Ob izgubi dragega očeta izrekajo Pavlu Di Marcantoniu iskreno sožalje
bivši sošolci z znanstvenega liceja
GLASBENA ZADRUGA ARS NOVA GLEDALIŠKA ZADRUGA NOVI TRŽAŠKI TEATER POD POKROVITELJSTVOM OBČINE DEVIN-NABREŽINA
priredita
JUTRI, 17. t. m., ob 21. uri na trgu v MAVHINJAH
Š KO VAČE
Karst Brothers
(ponovitev)
VSTOP PROST!
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Moliere
GEORGE DANDIN ALI
KAZNOVANI SOPROG
režija Dušan Mlakar PREDSTAVE NA PROSTEM JUTRI, 17. t. m. - PROSEK v torek, 19. t. m. - TREBČE v četrtek, 21. t. m. - SALEŽ ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI
B7H7B BANCA Dl CREDITO Dl TR1ESTE DČJiVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
gledališča
GRAD SV. JUSTA
V ponedeljek, 18. t. m. ob 21.30 bo nastopil BALLET TEATRO ESPA-NOL.
razstave
Na sedežu Turistične ustanove v Ses-
Ijanu je odprta razstava skulptur in risb slikarja SERGIA CAVALIERIJA.
V	Kraški galeriji v Repnu 31 je na ogled še jutri, 16. julija razstava akademske slikarke Vere TERSTENJAK-JOVI-ČIČ.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta MAKSA FABIANIJA.
V	galeriji Cartesius je še jutri, 16. julija na ogled po običajnem urniku razstava slikarja ANTONIA GUACCIJA.
V	galeriji Moderna (Galerija Rossoni) je na ogled razstava slikarke Lide DEL PICCOLO JOPPOLO.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE organizira v šolskem letu 1988/89 sledeče tečaje:
1.	za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur)
2.	za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur)
3.	za strojepis s kvalifikacijo (350 ur)
4.	srbohrvaščine (120 ur)
5.	za vodenje zadrug (60 ur)
6.	za personat computing (160 ur)
7.	za programerje elektronskih računalnikov (175 ur)
8.	za gostince (120 ur)
9.	za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo (350 ur)
10.	za splošno živinorejo (30 ur - za Gročano in Bazovico)
11.	čebelarstva (60 ur)
12.	biodinamike (30 ur)
13.	za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanje in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 1
14.	za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanje in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 2
15.	za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanje in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 3
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 22. julija 1988 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 12.00.
Veleblagovnica Tolentino
POPUSTI
OB KONCU SEZONE
OD 10 DO 50%
pri vseh artiklih
TRST
Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600
obv. občini 7/7/1988
IMPORT - EXPORT
TRST
Ulica Ghega 2
Tel.: (040) 64535-64449 Telex: 460517 TECHNA I
razna obvestila
Taborniki Rodu modrega vala - Trst in Gorica se zberemo v ponedeljek, 18. julija, ob 7.30 na železniški postaji v Sežani za skupen odhod na taborjenje na Ravne na Koroškem.
ZSKD obvešča, da so uradi odprti vsak dan od 8. do 14. ure, ob ponedeljkih in četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30.
SK Devin - kajakaška sekcija prireja od 18. do 22. julija začetniški tečaj kajaka v Sesljanskem zalivu in na Soči. Za informacije in vpisovanje telefonirati na žt. 200236 - 200358 - 220718.
Šolsko skrbništvo v Trstu obvešča, da so v ministrski okrožnici št. 187 (z dne 5. julija 1988) objavljeni pogoji za vključitev v stalež učnega in neučnega osebja, za katero velja zakonski odlok št. 140 (z dne 3. julija 1988). Interesenti morajo predložiti prošnje za vključitev v lestvico na Skrbništvo, in sicer najkasneje do 6, avgusta letos.
Na sedežu Šolskega skrbništva so objavljene začasne lestvice suplentov za šolsko leto 1988/89, ki so bile že izčrpane. Čas za morebitne prizive poteče danes, 16, t. m., vse informacije pa dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 16. julija 1988
KARMEN
Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.19 - Luna vzide ob 7.48 in zatone ob 22.23.
Jutri, NEDELJA, 17. julija 1988
ALEŠ
PLIMOVANJE DANES: ob 5.39 najnižja -61 cm, ob 12.31 najvišja 37 cm, ob 17.57 najnižja -9 cm, ob 23.15 najvišja 33 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
24.4	stopinje, zračni tlak 1009,4 mb ustaljen, veter 24 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, burja, s sunki do 46 km na uro, vlaga 49-odstotna, nebo oblačno, morje zelo razgibano, temperatura morja
21.4	stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Mattias Buratto, Sara Vranic, Francesca Schumann, Piero Bologna, Martina Cogaj, Jessica Barbo, Marco Tampieri, Stefania Alberi, Aliče Apigalli, Elena Di Pinto.
UMRLI SO: 91-letni Ugo Collori, 62-letni Umberto Lughi, 86-letni Peter Šorli, 80-letna Romana Ruzzier, 81-letni Rodol-fo Platzer, 86-letna Aliče Vizzoli, 64-letna Angela Bandi, 79-letna Dorotea Prelogar, 77-letni Albino Gorjan, 68-letna Lucia Davia, 75-letni Umberto Zuccaruli, 92-letni Dismo Amerigo Ferri, 70-letni Giuseppe Tuttini, 70-letna Ernesta Fulizio. OKLICI: gasilec Franco Colombin in frizerka Marina Zeriali, geometer Giovanni Gumiralo in uradnica Lucia Cossutta, izvedenec za ogrevalce naprave Massimo Canciani in šolnica Alessandra Germani, delavec Roberto Defardi in socialno-zdravstvena pomočnica Cinzia Ouaglia-rella, bančnik Mauro Dioda in farmacevtka Patrizia Ligi, uradnik Giacomo Bor-tolossi in uradnica Giuliana Miniussi, univerz, študent Diego Schiro in uradnica Simonetta Barucca, čuvaj Antonio Cagnazzo in uradnica Susanna Gherbas-si, uradnik Dario Pacorini in uradnica Doriana Coronica, trgovec Giovanni Ma-russi in točajka Patrizia Poli, pek Mauri-zio De Gioia in prodajalka Sabrina Pen-zo, finančni stražnik Arcangelo Matrosi-mone in točajka Samantha Fernandelli, socialno-zdravstveni asistent Gavino Farma in laboratorijski tehnik Loredana Kozlovič, trgovski agent Gianfranco Mi-lossa in aranžerka Donatella Fiori, uradnik Luciano Dalla Nora in uradnica Fabiana Andriani, radiolog Carmelo Cata-nia in zdravnica Gabriella Pieri, pleskar Gino Stancich in obrtnica Laura Valente, vojaški podčastnik Vincenzo Mattera in gospodinja Maria De Santis, uradnik Ni-cola Lonigro in brezposelna Paula Tesa-rova, trgovec Giovanni Angelo Di Tom-maso in trgovka Albertina Dozzi, finančni podčastnik Antonio Vasalli in uradnica Alfia Troianini, finančnik Fernando Zizzari in gospodinja Gabriella Caputo, specializiran tehnik Daniele Marchio in spremljevalka Cristina Idda, Serafino Sossi in Hildegard Meier roj, Schmitt, agent javne varnosti Claudio Finatti in gospodinja Patrizia Ruffino, agent javne varnosti Antimo Mirra in gospodinja Franca Rotanti, prodajalec Franco Stancich in prodajalka Tiziana Venturini, avtoličar Edoardo Banco in uradnica Elisa-betta Minin, uradnik Roberto Beretta in uradnica Nadia Valentinuz, univerz, študent Maurizio Giugovaz in brezposelna Alexandra Jolanda Middag.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11. julija, do sobote, 16. julija 1988
Dnevna služba - od 8.20 do 19.30
UL. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul, Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. dellJstria 18.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
koncerti
VERDI
Festival operete - Poletje 1988. Do 10.
avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA.
Pri blagajni gledališča Verdi so na
razpolago vstopnice za drugo predstavo Dostalove operete KLIVIA, ki bo jutri ob 18, uri. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Landi.
Nocoj ob 20.30 sedma in zadnja predstava Straussove operete NETOPIR.
kino
ARISTON - 21.30 La mia vita a guattro zampe, Šved. 1987; r. Lasse Hallstrom; i. Anton Glanzelius, Tomas von Broms-sen.
EKCELSIOR I - 17.45, 22.15 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137', r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Mogel,
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Mllagro, ZDA, 1988, r. Robert Redford, i. Sonia Braga, Christopher VValken.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Dentro la grande mela. Za vsakogar.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 PIay boy in prova, kom., ZDA; r. S. Rash; i. P. Dempsey, A. Peterson.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Amore dal vivo, porn.,
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 II colon-nello Redi, kom., Madž./ZRN; r. Istvan Szabo, i. K. M. Brandauer, G. Landgre-be.
PENICE - 17.00 Indiana Jones, nato nastop orkestra ter komikov Cicilla in Galdina.
GRATTACIELO - 17.00, 22. L? Miracolo sulFottava strada, fant., ZDA; r. M. Robbins; i. H. Cronyn, J. Tandy.
MIGNON - 16.30, 22.00 Bigfoot e i suoi amici, pust., ZDA; r. W. Dear; i. J. Lith-gow, M. Dillon.
LJUDSKI VRT - 21.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA; r. L. Nimoy; i. T. Sel-leck, S. Guttenberg, T. Danson.
EDEN - 16.00, 22.10 Una scatenata mog-lie insaziabile, pom., i. Lady Godiva,
VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta.
CAPITOL - 17.00, 22.00 LTmplacabile, pust., ZDA; r. P. M. Glaser; i. A. Schwarzenegger, M, C. Alonzo.
LUMIERE FICE - 20.00, 22.00 La grande truffa del rock nToil, glas.; i. Sex Pis-tols.
ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Marina, i deslderi di una nobildonna, porn., CTD
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
___________prispevki_________________
V	spomin na Sonjo in mlade sovaščane, preminule v nesrečah, darujeta Damjan in Davor z družino (Trebče 58) 10.000 lir za ŠZ Sloga in 10.000 lir za Godbo V. Parma.
V	spomin na dr. Dorčeta Sardoča darujeta Just in Sonja Colja 25.000 lir za Slovensko skupnost.
V	spomin na Meri Čok iz Kopra darujeta Sonja in Just Colja 25.000 lir za Dijaško matico.
Rosalia Ivančič daruje 15.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	počastitev spomina drage mame Pavle Grk-Zerjul darujeta hči Adrijana in sin Franco 200.000 lir za Vaško skupnost Slivje in 200.000 lir za cerkev v Slivju.
V	spomin na drago ženo Pavlo Grk-Zerjul daruje mož Pepi 150.000 lir za cerkev v Slivju.
V	spomin na Stanka Andolška daruje družina Civardi 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Lojzeta Guština daruje družina Guštin (Repen 171)
50.000	Ur za repentabrsko cerkev.
V	isti namen daruje družina Hrovatič (Col 40) 15.000 lir za cerkev na Repentabru.
Ob 7. obletnici smrti Mariota Škabarja daruje družina Škabar (Repen 45) 25.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na pokojne starše Milič iz Repna darujejo hčere 40.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Viktorja Dorie daruje Ivanka 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	isti namen darujeta Zofka in Marko
20.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Ninija Boneto darujeta Vesna in Jordan 20.000 lir za VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
Stojan Lisjak s Kontovela daruje 10.000 lir za kriško glasilo Skdanc.
V	spomin na Stanka Andolška in Danila Pilata daruje Vlasta Jankovič 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	počastitev spomina Stanka Andolška in Danila Pilata daruje Ema Kerševan
20.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
razne prireditve _
SKD Barkovlje, Glasbena zadruj® Ars Nova in Gledališka zadruga Novl tržaški teater priredijo v soboto, 23. jul1' ja, ob 21. uri v barkovljanskem društvu predstavo "OPROSTI, NE JURIŠ?" -baret Borisa Kobala in Sergeja Verči Predstava bo na prostem. Vhod v Ul. B°' nafata.
Na fakulteti za matematiko je doktoriral naš dragi
LORIS TAVČAR
Čestitamo iz srca, čeprav še vedno trdi da i + 1 = 3.
Kolektiv Infordata
Mesec se je na nebu dvakrat obrnil in zvezdno preprogo nad
DANIELO in DAVORINA
zgrnil.
V dnevu, ko sklepata življenjsko zavezništvo, vama čestitajo
goriško-tržaški prijatelji, kinoatleti in publicisti
Te dni je na ekonomski fakulteti tržaške univerze diplomirala
NEVENKA SAMEC
Čestita ji
KD F. Venturini
Ob uspešno opravljenem študiju na tržaški univerzi čestitamo NEVENKI SAMEC in želimo obilo delovnih uspehov
ženska pevska skupina in vsi člani TFS Stu ledi
čestitke
Dragi nono ALBINO! Pošiljamo ti 65 ogromnih poljubčkov, s katerimi ti želimo povedati, da te imamo zelo radi in ti ob rojstnem dnevu želimo obilo zdravja in srečnih let v naši družini. Andrej, Martin, Sergio, Neva in Marino.
_________mali oglasi
OSMICO Pod lipo je odprl Boris Škerk v Repnu. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima odprto v Križu Rudi Košuta (Beljanov).
NA OPČINAH pri Kvrtičevih je odprta osmica. Vabljeni!
PRODAM nova aluminijasta vrata, mere: višina 1,05 m x širina 1 m. Tel. 281920.
PRODAM motor aprilia ETX 350 v zelo dobrem stanju. Prevoženih 13.000 km. letnik 1986, za 4.000.000 lir. Tel. 220676.
PRODAM renault 5 TS, letnik '81. Tel-229234.
PRODAM moderno stanovanje v Ul. D -Annunzio 44, 120 kv. m. Tel-040/213448.
UGODNO PRODAM nov štedilnik. 25.400 kal., za centralno ogrevanje s kurjavo na trda goriva. Tel. 228800.
PRODAM tri litografije Bogdana Groma (1957). Tel. 213267 od 13. do 15. ure.
KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel-213267 od 13. do 15. ure.
V	JUGOSLAVIJI, 2 km od mejneg:a prehoda Gorjansko, prodajamo zazidljiv0 zemljišče 5.500 kv. m z obstoječim vikendom. Tel. 44294.
CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča cenjene stranke, da bo zaprta od 18. julija do 22. avgusta.
PEKARNA ČOK/KRIŽNIČ na Opčinah, Narodna ul. 57, išče pekarskega vajenca. Tel. na št. 213645 ob delovnem času.
V	JADRANOVU - 5 km po Kraljeviči ' si lahko rezervirate svoj vikend ali daljše letovanje v lepem, mirnem okolju, z razgledom in kristalno čistim morjem, v enoposteljnih, dvo- ali tri-posteljnih sobah, če telefonirate od 21-do 22. ure vsak dan na št-003851/797102 - Marija Suvajac,. Put Perčin 1, ali v Trst, tel. št. 820630, od 13. do 14. ure.
FANT, ki obiskuje strokovno zidarsko šolo, išče delo za poletno prakso. Tel, v jutranjih urah na št. 774912.
25-LETNO DEKLE išče delo kot hišna pomočnica (tudi kot stalna: ponoči in podnevi). Tel. 228834 ob uri kosila.
FANT, elektromehanik, z opravljenim vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem D, išče zaposlitev. Tel. 281248.
ZGUBIL se je psiček bele barve med Repnom in Zagradcem. Najditelju nagrada. Tel. 227284 ali 251074.
STRUGARJA (tornitore) iščemo za me; bansko industrijo. Pisati v italijanščini na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Strugar".
REZKARJA (fresatore) iščemo za mehansko industrijo. Pisati v italijanščini na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Rezkar
ZLATA KAPLJICA - zlatarska delavnica kupuje zlato in zlate kovance po najugodnejših cenah: Opčine - Narodna ul-130 - Tel. 214159.
menjalnica			15. 7. 1988
Ameriški dolar		1361,—	Japonski jen	 Švicarski frank 			 9,50
Nemška marka 		738,50			 891.—
Francoski frank		218.—	Avstrijski šiling			 105.—
Holandski florint 		655,—	Norveška krona 			 201.—
Belgijski frank		34,80	Švedska krona				 213.—
Funt šterling		2290,—	Portugalski eskudo			 8,50
Irski šterling		1972.—	Španska peseta			 10,50
Danska krona		191,—	Avstralski dolar 			 1040.—
Grška drahma 		8,75	Debeli dinar		0,51
Kanadski dolar 		1100,—	Drobni dinar		0,51
			
			
Velika nagrada na Grobniku
Ta konec tedna je na Grobniku pri Reki na vrsti 10. preizkušnja svetovnega prvenstva v hitrostnem motociklizmu za razrede 80, 125, 250 in 500 ccm. Letos je kategorija 125 ccm prvič prisotna na Veliki hagradi Jugoslavije, ki jo organizira Avto moto šport Kvarner.
Na sliki: avstralski pilot Kevin Magee (yamaha YZR). Magee v timu bivšega trikratnega prvaka v pollitrski kategoriji Kennyja Robertsa nadomešča kaliiornijca Randyja Mamolo, ki letos nastopa z italijansko cagivo.
sobota 20.30 RAI 2 Quel giorno a Rio (kom.) nedelja 14.00 RAI 1 11 grande sonno (krim.) nedelja 20.30 Canale 5
Non mandarmi fiori (kom.) ponedeljek 21.30 RAI 3 Impulse (groz.) torek 20.30 RAI 2 I duri di Oklahoma (pust.) torek 21.30 RAI 3
Le giube rosse... (vestern) sreda 23.25 RAI 3 Cinque serate (kom.) četrtek 22.30 Rete 4 Anni di piombo (dram.) petek 23.45 RAI 2 Betsy (dram.) petek 24.00 RTV-Lj Megla (dram.)
glasba
sobota 11.00 RAI 2 12 Scarlattijevih sonat nedelja 14.20 RAI 2 Koncert za naravo z ansamblom Pooh nedelja 23.05 RAI 3
Andrea Chenier (dir. R. Chailly) nedelja 0.20 RAI 2 Umbria Jazz: Chuck Mangione Band ponedeljek 24.00 RAI 2 Umbria Jazz - Dizzy Gillespie Big Band torek 15.00 RAI 3 U.S. Festival Ali Starš torek 23.05 RAI I Salvatore Accardo izvaja Mozarta četrtek 14.10 RAI 3
Bernstein dirigira Johannesa Brahmsa petek 14.10 RAI 3
Sloviti izvajalec Benedetti Michelangeli petek 23.15 RAI 1 Nočni rock - Joe Cocker
šport
nedelja 11.30, 13.40, 19.30 TV-Kp, 11.55 in 13.25 RAI 3, 16.00 RAI 2 Motociklizem - VN Jugoslavije nedelja 21.00 TV-Kp Atletika: Olimpic Trials nedelja 23.15 Italia 1 Boks: Holyfield-Tillis
ali
sobota 12.05 RAI I Pepelka z opernim baletom iz Lyona nedelja 23.30 RAI 1 Podelitev nagrade Flaiano torek 18.45 RTV-Lj Če ladja zboli (otr.) četrtek 20.30 RAI 1
Giochi senza forntiera (variete)
Tour de France na TV-Kp in RAI 3	
nedelja	15.00
ponedeljek	12.00 in 14.00 oz. 14.45
torek	18.00
sreda	16.30
četrtek	16.00 oz. 15.40
petek	16.00 oz. 15.40
'

OC ° 2
fagt -p cm
o ®”
in
o ®
Ul ^ h
^ § '
*«/> 5 M
■g it
O CO TD O)
S rai?
Ul CO >
Sif
CO co =• O)
ŽS šž
ir .y
?

I


■in.:
M
in
s
1»,,



fl«:



111
!ni!I1!1!


.■-
iiiiii
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: Giovani mariti (kom., It. 1958, r. Mauro Bolognini, i. Ge-rard Blain, Antonella Lualdi)
15.50	Risanka: Grisu il draghetto
16.00	Glasbena oddaja: Nočni rock
17.00	Dokumentarec: Cingue settima-ne in šalita (3. del)
17.30	Risanka: Tao Tao
18.00	Danes v Parlamentu
18.05	Film: L impiegato (kom., It. 1959, r. Gianni Puccini, i. Nino Manfredi, Anna Maria Ferrero)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Francis alle corse (kom., ZDA 1951, r. Arthur Lubin, i. Do-nald 0'Connor, Piper Laurie)
22.00	Dnevnik
22.10	Moda: Donna sotto le stelle (prenos z rimske Piazza di Spagna)
23.15	Glasbena oddaja: Nočni rock -Joe Cocker
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
11.55	Nadaljevanka: La Certosa di Parma (5. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delhestate (vodita Marta Flavi in Luca Raffaelli)
16.50	Film: I due compari (kom., It. 1955, r. Carlo Borghesio, i. Aldo Fabrizi, Peppino De Filippo)
18.15	Oddaja iz Parlamenta
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Un caso per due - La villa in Francia
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Aktualno: 3 minuti per me
20.35	Variete: Cocco (vodi Gabriella Carlucci)
21.55	Dnevnik
22.10	Komedija: Girotondo (Arthur Schnitzler, r. Enzo Muzli, i. Ot-tavia Piccolo, Sergio Castellino)
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Film: Betsy (dram., ZDA 1977, r. Daniele Petrie, i. Lawrence Oli-vier, Robert Duvall)
RAI 3_________________________
13.05	Nadaljevanka: Edoardo VII principe di Galles (5. del)
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Glasbena oddaja: Sloviti izvajalci - Arturo Benedetti Michelangeli igra Galuppija in Scarlattija
15.40	Šport: kolesarstvo - Tour d< France (neposredni prenos)
17.00	Film: Zorro il ribelle (pust., It. 1966, r. Piero Pierotti, i. Howard Ross, Dina De Santis)
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Dnevnik in deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci
20.00	Dokumentarec: Vulkani
20.30	Nanizanka: Professione pericolo!
21.20	Dnevnik - nocoj
21.30	Aktualna oddaja: Lo spettacolo in confidenza
22.05	Dokumentarec: Tujci v New Yorku
22.45	Kulturna oddaja: Una sera, un libro
23.00	Dnevnik - zadnje vesti, nato jahanje (prenos iz Cesene)
23.20	Film: Kontract (dram., ZDA 1980, r. Krzysztof Zanussi, i. Maja Ko-morowska, Tadeusz Lomnicki)
RTV Ljubljana
9.40	Tekmovanje učencev in študentov glasbe v Jugoslaviji
10.15	Nad.: Oliver Twist (l.del)
10.45	Film: Nevidni bataljon (Sl. 1967, r. Jane Kavčič, i. Miha Baloh, Mira Sardoč; pon.)
16.15	Poletna noč (pon.)
17.35	Mladinska oddaja: Prva ljubezen - Rok, rada te imam, Kaja
18.30	Dokumentarec: Čas, ki živi -Med resnico in spominom
19.05	Risanka
19.18	Vreme in Okno
19.30	Dnevnik in Vreme
20.20	,Nadaljevanka: Cagney in Lacey (i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helena Valen-
tinčič, 5. del)
21.05	Dokumentarna oddaja: Na krilih vetra - Francoska Polinezija
21.55	Dnevnik
22.10	Poletna noč, vmes nadaljevanka Sužnja Isaura (1. del) in Informativna oddaja za tujce
24.00	Film: Megla (dram., Pol. 1981, r. Adam Kuzsynski, i. Jan Fryc, Ewa VVesnicievska)
TV Koper______________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športni dogodek (pon.)
16.00	Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos)
17.15	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
22.30	TVD novice
22.40	Kolesarstvo: Tour de France (pon.)
	:::::::::		:::::::::	:::::::		
1 jL aaSiEIESRI B>	1		iiiliiilijjj	1*831	:::::::	'
CANALE 5
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: Nei mari d'Alas-ka (pust., ZDA 1954, r. J. Hopper, i. R. Ryan, J. Sterling)
17.00	Nanizanke: Il mio ami-co Ricky, 17.30 L albe-ro delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito
20.30	Variete: Festival
22.30	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.15	Film: L'ultima caccia (vestern, ZDA 1956, r.
R.	Taylor, i. R. Taylor,
S.	Granger)
1.15	Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Il santo
9.15	Film: I ragazzi del Juke Box (glas. It. 1959,
r. Lucio Fulci, i. T. Dal-lara, B. Curtis, F. Bus-caglione)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore,
12.30	Dottori con le ali,
13.30	In časa Lavvrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Executive Suite
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Attenti a guei due
20.30	Film: La creatura di Frankenstein (srh., VB 1973, r. Terence Fisher, i. Peter Cushing, Sha-ne Briant)
22.20	Film: Llnchiesta dell'-ispettore Morgan (krim., VB 1959, r. J. Losey, i. H. Kruger, S. Baker)
0.10 Nanizanki: Petrocelli,
1.05	Vegas
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipano nero
18.00	Nanizanki: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 9.00 Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: Una ragione per vivere e una per mori-re (vestern, It.-Fr.-ZRN 1972, r. Tonino Valeri, i. Bud Spencer, James Coburn)
22.40	Nanizanke: Sulle stra-de della California,
23.40	Star Trek, 0.40 Ai confini della realta,
1.10	Taxi, 1.40 Giudice di notte
TELEPAPOVA
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vivere, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Il tesoro del fiu-me sacro (pust., ZDA 1953, r. Lewis Poster, i. John Payne, Forrest Tucker)
22.30	Film: Barbablu (dram., It. 1972, r. Luciano Sac-ripanti, i. Richard Burton, Raguel Welch)
0.40 Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
13.30	Nad.:Leonela
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Mušic box
18.15	Nadaljevanka: L'isola
del gabbiano
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giovani solo due volte
20.30	Nadaljevanka: Atelier - Vanita (2. del)
21.30	Dnevnik
22.00	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO

|i
sJ:::
					
:
|!č:==ii|||!!|Hg
t; "ll|r'.........
- h;ii..


r

RAI 1________________________
12.00	Vreme in dnevnik
12.05	Poletni maraton: baletna predstava Pepelka (z baletom Opere iz Lyona, kor. Maguy Marin)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Acque del Sud (pust., ZDA 1944, r. Howard Hawks,i. Hum-phrey Bogart, Lauren Bacall)
16.10	Športna sobota
16.55	Sedem dni v Parlamentu
17.25	Mladinska oddaja: II sabato del-lo Zecchino
18.15	Nabožna oddaja
18.30	Izžrebanje loterije
18.30	Nadaljevanka: Delitto in piazza (r. Nanni Fabbri, i. Luigi La Monica, Germana Carnacina, 2. del)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: G.B. Show n. 7
21.50	Dnevnik
22.00	Variete: Una notte d estate
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: Suicidio dallo spazio (fant., Kanada 1977, r. Ed tiunt, i. Robert Vaughn, Christopher Lee, Daniel Pilon)
RAI 2________________________
11.00	Glasbena oddaja: Glasba v Palači Labia - 12 sonat Domenica Scarlattija (čembalistka Anna Mari Pernafelli in pianistka Marcella Crudeli)
11.50	Nad.: Olenka (zadnji del)
13.00	Dnevnik
13.35	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.40	Filmska oddaja: Video week-end
15.05	Variete: Piccoli e grandi fans
16.05	Nadaljevanka: Rosso veneziano (4. del)
17.10	Film: Rondine senza nido (kom., ZDA 1938, r. Alan Dwan, i. Shir-ley Temple, Randolph Scott, Jack Haley)
18.20	Dnevnik
18.35	Nanizanka: Un caso per due
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Quel giorno a Rio (kom., ZDA 1984, r. Stanley Donen, i. Michael Caine, Joseph Bologna, Valerie Harper)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.25	Glasbena oddaja: Improvvisando
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: I figli di Zanna Bianca (pust., It. 1974, r. M. Pradeaux, i. Sal Borgese, Ileana Rigano, Peter Fabian)
15.35	Film: Afonia (kom., SZ 1975, r. Daneljia, i. Leonid Kuraviev, Evgenija Simonova
17.05	Dokumentarec: Falkland, male-detta guerra
18.30	Šport: kolesarstvo (prenos iz Kalabrije)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.00	Informativna oddaja: 'Spett. le Rai - Videolettera e Va' pensiero
20.30	Nadaljevanka: Belfagor o il fan-tasma del Louvre (1. del)
21.15	Dnevnik
21.25	Nad.: Belfagor o il fantasma del Louvre (2. del), ob koncu pogovor in pričevanja o prikaznih
23.00	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Film: Amore folle (dram., ZDA 1935, r. Darl Freund, i. Peter Lor-re, Frances Drake)
RTV Ljubljana__________________
17.10	Video strani
17.25	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Cirkus (ponovitev)
17.40	Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kako umijejo vodo
17.45	Otroška nanizanka: Miškolin -Mišja šola (J. Ribičič, pon.)
18.10	Nadalj.: Poletna noč (pon.)
19.06	Vreme, Knjiga in TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
19.59 Naš utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.30	Film: Mrtvečeva uta (krim., ZDA 1986, r. Clive Donner, i. Peter Ustinov, Jean Stapleton, Con-stance Cummings)
22.05	Dnevnik
22.20	Nadaljevanka: Poletna noč, vmes ameriška nadaljevanka Napoleon in Josephine (2. del) 0.30 Informativna oddaja za tujce, nato francoska nanizanka Rožnata serija (Guy De Maupassant, 3. del)
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: Superpokal Amerike
17.45	Športna oddaja: Juke box
18.15	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.30	TVD stičišče
20.00	Sedemdni: tedenski pregled zunanje politike
20.15	Nogomet: Superpokal Amerike
21.15	TVD novice
22.00	Atletika (prenos iz ZDA)
24.10	Športna oddaja: Juke box
*»
ZASEBNE POSTAJE
	iHMHmiilel	
		
CANALES____________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 La grande lotteria, 10.30 Strega per amore, 11.00 Jen-nifer, 11.30 Glitter,
12.30	Hotel
13.30	Film: Le due orfanelle (dram., It. 1954, r. Gia-como Gentilomo, i. Myriam Bru, Milly Vi-tale)
15.30	TV film: Ritorno a Eden (3. del)
17.30	TV film: L'eredita dei Guldenburg (3. del)
18.30	Kviza: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando
20.30	Variete: La corrida
23.00	Nanizanka: Helena
23.30	Film: Il grande pecca-tb (dram., ZDA 1961, r. Tony Richardson, i. Yves Montand, Lee Remick) ,
1.20	Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Il Santo
9.15	Film: Ouesti pazzi, pazzi italiani (glas., It. 1965, r. Tullio Piacen-tini, i. Fred Bongusto, Petula Clark)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-
ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore,
12.30	Dottori con le ali,
13.30	In časa Lawren-ce, 14.30 Detective per amore
15.30	Film: Johnny Reno (vestern, ZDA 1966, r. R. G. Springsteen, i. Dana Andrews, Jane Russell)
17.30	Nanizanke: Yellow Rose, 18.30 Ironside,
19.30	Attenti a guei due
20.30	Film: Come sposare una figlia (kom., ZDA 1958, r. Vincente Min-nelli, i. Sandra Dee, Rex Harrison)
22.20	Film: Lassu gualcuno mi ama (dram., ZDA 1956, r. Robert Wise, i. Paul Newman, Anna Maria Pierangeli)
0.30 Nanizanki: Petrocelli,
1.25	Vegas
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 MovinOn
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.00	Nanizanki: Il principe delle stelle, 15.00 Hardcastle & McCor-mick
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta fra noi
18.00	Variete: Musiča e!
19.00	Nanizanka: Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Športna oddaja: Su-perstars of VVrestling
21.30	Nanizanki: A-Team,
22.30	Troppo forte
23.00	Športna rubrika
23.30	Športni tednik: Grand Prix
0.35 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.05 Taxi,
1.35	Giudice di notte
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 14.45 Ciranda de Pedra
16.30	Nanizanki: Piume e paillettes, 17.00 La fat-toria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: Brillante
20.30	Film: Napoli... la cam-morra sfida la citta ris-ponde (dram., It. 1979,
r. Alfonso Brescia, i. Mario Merola)
22.15	Film: Le autostoppiste
(pust., ZDA 1978, r. F. e | B. Sebastian, i. Misty Rowe, Norman Klark)
0.15 Aktualno: Profondo news
1.15	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.15	Nanizanka: Lui, lei e gli altri, 17.45 I magni-fici sei
18.15	Nadaljevanka: Llsola del gabbiano
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Nadaljevanka: Clay-hanger
22.00	Nanizanka: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Koncert Corellijevih skladb
1.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO

iiii!
ji:::
:::::
llljj

RAI 1_________________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05 Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: Campane a martello (kom., It. 1949, r. L. Zampa, i. E. De Fi-lippo, G. Lollobrigida)
15.40	Risanka: Grisu il draghetto
16.00	Glasbeno vandranje: Bagliori d'-estate
17.00	Dokumentarec: Cingue settima-ne in šalita
17.30	Risanka: Tao Tao
18.00	Film: Napoletani a Milano (kom., It. 1953, r. E. De Filippo, i. E. de Filippo, A. M. Ferrero)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Zabavna oddaja: Giochi senza frontiere (iz Misana Adriatica)
22.15	Dnevnik
22.25 Film: L uomo che uccise se stes-so (fant., VB 1974, r. B. Dearden, i. R. Moore, H. Neil)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Nadaljevanka: I fratelli Karama-zov (2. del)
RAI 2
11.55 Nadaljevanka: La Certosa di Parma (4. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40 Variete: II piacere delFestate
16.50	Film: Luomo che valeva miliar-di (pust., Fr. 1968, r. M. Boisrond, i. F. Stafford, R. Pellegrin)
18.15 Oddaja iz Parlamenta
18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Un caso per due -Un banale incidente
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: La vedova rbssa (r. Edouard Molinaro, i. Francoi-se Fabian, Roger Dumas, 2. del)
22.00	Aktualno: Moda
22.35	Dnevnik - večerne vesti
22.50	Variete: Improvvisando
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.45 Aktualna oddaja: L'ago della bi-lancia
0.35 Film: Charlie Chan in trappola (krim., ZDA 1947, r. Howard Bretherton, i. Sidney Toler, Mantan Moreland)
RAI 3	_____________________
13.05 Nadaljevanka: Edoardo VII principe di Galles (4. del)
14.00	Deželne vesti
14.10 Glasbena oddaja: Bernstein difi-gira Johannesa Brahmsa - Koncert za violino in orkester v D-duru op. 77
15.00	Glasbena oddaja: Koncert Franca Califana
15.40 Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos)
17.00	Glasbena oddaja: Pokerconcerto
18.00	Variete: Jeans 2 - Usati
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Šport: Atletika (iz Turina)
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20 Dnevnik - večerne vesti
21.45	Film: Scusi, facciamo Lamore? (kom., It. 1968, r. Vittorio Caprio-li, i. Pierre Clementi, Beba Lončar)
23.15 Kult. odd.: Una sera, uh libro
23.30	Šport: atletika (prenos iz Turina)
0.30 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
17.15	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nadaljevanki Napoleon in Josephine (pon. 5. dela) in Knjiga šal (pon. 2. dela)
18.20 Video strani
18.35 Otroška nadaljevanka: Za mano mulci (Madž., 3. del)
19.05	Risanka
19.18 Vreme in TV Okno
19.30 Dnevnik in Vreme
20.05	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Pusta hiša (Ch. Dickens)
22.00 Dnevnik
22.15	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nadaljevanka Napoleon in Josephine (6. del)
0.30 Informativna oddaja za tujce (Petminutno oddajo pripravljata izmenično RTV Ljubljana in TV Zagreb. Tujim gostom dnevno poroča v angleščini in nemščini o razmerah na cestah in na mejnih prehodih, o športnih, kulturnih in drugih prireditvah.); nato nadaljevanka Kdo bo nosil hlače (7. del)
TV Koper_____________________]
13.30 TVD Novice
13.40 Športni dogodek (pon.)
16.00 Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos)
17.15 Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
22.30	TVD novice
22.40 Kolesarstvo: Tour de France (pon.)
CANALE 5
				
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: DottorKildare
15.00	Film: Dinamite bionda (kom., ZDA 1945, r. E. Buzzell, i. L. Turner)
17.00	Nan.: II mio amico Ric-ky, ,17.30 L albero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito
20.30	Film: II Grinta (vestern, ZDA 1969, r. Hen-ry Hathaway, i. John Wayne, Robert Duvall)
22.40	Kviz: Passiamo la npt-te insieme
23.25	Film: Uomini alla ven-tura (vojni, ZDA 1952, r. J. Ford, i. J. Caqney, R. Wagner)
1.30	Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
8.00	Nanizanka: II santo
8.50	Film: Gli amori di Ma-non Lescaut (dram., It. 1954, r. Mario Costa)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vidni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore,
12.30	Dottori con le ali,
13.30	In časa Lavvrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Executive Suite
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Attenti a guei due
20.30	Film: La sposa in nero (krim., Fr.-It. 1967, r. Francois Truffaut, i. Jeanne Moreau, Jean Claude Brialy)
22.30	Film: Anni di piombo (dram., ZRN 1981, r. Margarethe von Trot-ta, i. Jutta Lampe, Barbara Sukowa)
0.30 Šport: Golf
1.30	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph supermaxieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta
18.00	Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 19.00 Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 MapleTown
20.30	Nan.: Supercopter,
21.30	Starman, 22.30 Sulle strade della Ca-lifornia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi,
1.30	Giudice di notte
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Concorde Affai-re '79 (pust., It. 1979, r. Ruggero Deodato, i. James Franciscus, Mimsy Farmer)
22.15	Dokumentarni film: Ultime grida dalla savana
0.05 Nanizanka: Switch
1.00	Film: L'etrusco uccide ancora (krim., It. 1972, r. Armando Crispino)
TELEFRIULI__________
13.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
15.00	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15	Nadaljevanka: L isola
del gabbiano
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kviz: Caccia al premio
20.30	Nadaljevanka: Lateli-er di Anastasia (1. del)
21.30	Dokumentarec: Darovi narave-Gobe
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
IH'


»•«!#


»r
!
h®
'd':'
is..

Ns.
'cz zr-
SI
r
RAI 1
RAI 2
RAI 3
9.55	Maša
12.30	Nabožna oddaja
12.45	Ekološka oddaja: Zelena linija
13.30	Dnevnik - kratke vesti
13.55	Kviz: Fortunissima
14.00	Film: II grande sonno (krim., ZDA 1946, r. H. Hawks, i. H. Bo-gart, L. Bacall)
15.50	Nanizanka: Emil
16.20	Risanke: Evropske pravljice
16.35	Nanizanka: Pika Nogavička
17.30	Variete: Troppo torti
18.35	Nad.: Puccini (r. S. Bolchi, i. A. Lionello, I. Occhini, 4. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: La piovra 3 (i. Michele Placido, Florinda Solkan, 3. del)
22.15	Glasbena oddaja: Discoring Es-tate
23.05	Športna nedelja
23.30	15. mednarodna nagrada Flaiano za literaturo, gledališče, kino in televizijo (posnetki iz Pescare)
0.05 Dnevnik in vreme 0.15 Nadaljevanka: La freccia nera (5. del)
11.00	Film: La dama bianca (kom., It. 1938, r. Mario Mattioli, i. Elsa Merlini, Nino Besozzi)
12.15	Aktualno: Bolj zdravi in lepši
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Glasbena oddaja: Koncert za naravo - WWF in ansambel Po.oh
15.30	Neposredni športni prenosi: Mo-tonavtika - SP F3 (prenos iz Lig-nana); motociklizem - VN Jugoslavije (prenos z Reke)
17.00	Film: Ad Est di Sumatra (pust., ZDA 1953, r. Budd Boetticher, i. Jeff Chandler, Suzan Bali)
18.30	Nanizanka: Un caso per due
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Film: 11 genio della rapina (kom., ZDA 1971, r. Richard Brooks, i. Warren Beatty, Goldie Hawn)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Rubrika: Mixer
23.55	Informativna oddaja: Židovsko življenje in kultura 0.20 Glasbena oddaja: Umbria Jazz '88 - Chuck Mangione Band
11.55	Motociklizem: VN Jugoslavije -125 ccm ( prenos z Reke)
12.40	Glasbena oddaja: Koncert An-drea Mingardija
13.25	Motociklizem: VN Jugoslavije -250 ccm, vmes Deželne vesti
14.30	Kolesarstvo: Dirka po Kalabriji,
14.55	Tour de France
16.30	Film: La grande pioggia (dram., ZDA 1939, r. Clarence Brown; i. Myrna Loy, Tyrone Power) ■
18.10	Oddaja v studiu: Spett.le RAI
19.00	Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	,Deželne vesti
19.45	Dokumentarca: Dvajset let prej -Drobci, 20.30 Živi planet - Skrivnosti džungle
21.30	Dok. oddaja: Le voci delLocculto
22.00	Nanizanka: SanFEligio notte e giorno - Gora e Arnie
22.50	Dnevnik - zadnje vesti
23.05	Opera: Andrea Chenier (glasba Umberta Giordana, nastopata orkester in zbor milanske Scale pod vodstvom dirigenta Riccar-da Chaillyja)
RTV Ljubljana_________________
9.10	Video strani
9.20	Otroška oddaja: Živ žav
10.10	Nanizanka: Grizli Adams (24. del)
10.35	Nadalj.: Gospa Monsorojska
11.30	Glasbena oddaja: Alpski večer 88 (4. oddaja)
12.00	Kmetijska oddaja
14.20	Video strani
14.35	Nadaljevanka: Hotel Polan in njegovi gosti (J. Koplowitz)
16.30	Film: Alamo (vestern, ZDA 1960, r. John Wayne, i. John Wayne, Richard Widmark, Lairence Har-vey)
19.05	Risanka
19.18	Vreme in TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Komedija: Konec tedna (Momo Kapor, r. Aleksandar Djordjeviž, i. Rada Djuričin, Mihajlo Janke-tiž)
21.15	Aktualno: Zdravo
22.45	Informativna oddaja za tujce
22.50	Video strani
TV Koper____________________
11.30	Motociklizem: VN Jugoslavije -kat. do 125 ccm (neposredni prenos z Reke)
13.30	TVD Novice
13.40	Motociklizem: VN Jugoslavije -kat. do 250 ccm (neposredni prenos z Reke)
15.00	Kolesarstvo: Tour de France
18.45	Golf: British Open
19.30	Motociklizem: VN Jugoslavije -kat. do 500 ccm (posnetki)
21.00	Atletika: Olimpic Trials (neposr-dni prenos iz ZDA)
23.00	TVD novice
23.15	Kolesarstvo: Tour de France
24.00	Športna oddaja: Juke box
1______________________________ '____________________________________I
CANALE5
8.30	Nabožna oddaja
8.45	Nanizanke: Arcibaldo,
9.15	Aliče, 9.45 Storie di vita
10.05	Film: Fulmini a ciel se-reno (kom., ZDA 1947, r. Leigh Jason)
11.30	Nanizanki: Helena,
12.00	Hotel
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Brigadoon (glas., ZDA 1954, r. Vincente Minelli, i. Gene Kelly)
16.00	Nan.: Lottery, 17.00 Orazio, 17.30 Glitter,
18.30	Love Boat
20.30	Film: Non mandarmi fiori! (kom., ZDA 1964, r. Norman Jewison, i. Rock Hudson)
22.25	Aktualno: Nonsolomo-da
23.10	Film: Delitto al mic-roscopio (krim., ZDA 1942, r. Fred Zinne-mann, i. Van Heflin) 0.35 Nanizanki: Spy Force,
1.35	S.W.A.T.
11.00 Nan.: Giorno per giorno, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lawrence, 14.30 Mississippi
15.30	Film: Monsieur Beau-caire (kom., ZDA 1946, r. George Marshall, i. Bob Hope)
17.30	Nanizanki: Masguera-de, 18.30 Nero Wolfe
19.30	Tv film: La saga del Padrino (r. Francis Ford Coppola, i. Mar-lon Brando)
20.30	Film: Cingue giorni una estate (dram., ZDA 1982, r. F. Zinnemann, i. Sean Connery)
22.35 Film:	The magic
Christian (kom., VB 1970, r. Joe McGrath, i. Peter Sellers, Ringo Starr)
0.35 Nanizanki: Petrocelli, 1.30 Vegas
ITALIA 1
12.55 Tednik: Grand Prix
14.00	Film: L uomo che visse nel futuro (fant., ZDA 1960, r. George Pal)
16.00	Nanizanke:	Robin
Hood, 16.30 I forti di Forte Coraggio, 17.00 Luomo di Singapore, 18.00 Master
19.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Alvin, Telebungs, Berenstain
20.30 Variete: Grand Hotel
22.20 Dok.: Jonathan estate
23.15 Boks: Holyfield-Tillis 0.30 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Tre cuori in affitto
TELEPADOVA
8.30 Otroška oddaja: Bim
14.00	Nadaljevanka: II gio-iello nellacorona
16.00	Nan.: La fattoria dei giorni felici, 16.30 Šwitch
17.00	Nadaljevanka: Com'e-ra verde la mia valle
18.45 Tv film: Una donna di nome Golda (biog., ZDA 1981, r. Alan Gib-
(kom., It. 1976, r. Nan-do Cicero, i. Edwige Fenech)
24.00	Nanizanka: Switch
1.00	Film: Le autostoppiste (pust., 1978, r. Beverly in Fred Sebastian)
TELEFRIULI
11.15	Nanizanke: La congu-ista di Luke, 12.15 La vita comincia a 40 anni, 12.45 Si e giovani solo due volte, 13.15 Airline, 14.15 Corpo speciale Sandbaggers,
15.15	Dora
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.30	Nanizanka: Si e giovani solo due volte
18.00	Dokumentarec:	La
grande Epogue
19.00	Športne vesti
19.30	Nanizanka: Raffles ladro gentiluomo
20.30	Nad.: Clayanger
22.30	Nan.: II perduto amore
23.00	Športna oddaja
23.30	Nanizanka: La vita comincia a 40 anni
24.00	Aktualnosti
	bum bam, vmes risan-	son, i. Ingrid Bergman) 19.30 Nanizanka: California	TELEOUATTRO
RETEOUATTRO	ke Willy Fog, Littlest,		
	11 planeta delle mille	20.30 Film: Gunan il guerri-	fSe Dovezuie s sporedi Italia 1)
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Film: LTsola sulla montagna (dram., ZDA 1947, r. Jack Conway)
avventure, LJsola del-le mille avventure 10.30 Nanizanke: Boomer,
11.00	Dimensione Alfa,
12.00	Legmen
ero (pust., It. 1982, r. Francesco Prosperi, i. John Richmond)
22.15 Film: La dottoressa del distretto militare
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled


....1
v

s

ji Jllil;, 1!i|[
:
' .4 II
/ RAI 1
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: Abbasso la miseria! (kom., It. 1945, r. Gennaro Righelli, i. Anna Magnani, Nino Besozzi)
15.40	Risanka: Grisu il draghetto
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
17.00	Dokumentarec: Cingue settima-ne in šalita
17.30	Risanka: Tao Tao
18.05	Oddaja iz Parlamenta
18.10	Film: Abbasso la ricchezza! (kom., It. 1946, r. Gennaro Righelli, i. A. Magnani, V. De Sica)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: La signora in giallo
21.20	Variete: Cucina Gambarotta
22.10	Dnevnik
22.20	Šport: atletika (iz Turina)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Nadaljevanka: I fratelli Karama-zov (i. Salvo Randone, Umberto Orsini, Lea Massari, 1. del)
RAI 2________________________j
11.55	Nadaljevanka: La Certosa di Parma (3. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delVestate
16.35	Film: Due rrringos nel Texas (kom., It. 1968, r. Marino Girola-mi, i. Franco Franchi, Ciccio In-grassia)
18.15	Oddaja iz Parlamenta
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Un caso per due -Investimento mortale
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: La vedova rossa (r. Edouard Molinaro, i. Francoi-se Fabian, Roger Dumas, Michel Beanne, 1. del)
21.55	Dnevnik - večerne vesti
22.10	Variete: Improvvisando (vodita Massimo Catalano in Marta Plavi)
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.15	Film: Dracula (srh., VB 1979, r. John Badham, i. Frank Langella, Lawrence Olivier)
13.05	Nadaljevanka: Edoardo VII Principe di Galles (3. del)
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Koncert: Armonie attorno al lago
15.00	Glasbena oddaja: Pokerconcerto
16.00	Šport: beach volley (prenos iz Riminija); kolesarstvo - Tour de France
17.45	Glasbena oddaja: Cocktail italia-no
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Dok.: Monografije - Vezuv
20.30	Nanizanka: Professione pericolo - Lottare per vincere
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Ha 1'eta di mio padre ma lamo pazzamente (kom., ZDA 1970, r. Tom Gries, i. Jason Ro-bards, Katharine Ross)
22.55	Kult. odd.: Una sera, un libro
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
_ 23.25 Film: Cingue serate (dram., ZDA 1978, r. Nikita Michalkov)
RTV Ljubljana__________________
16.40	Video strani
16.55	Mostovi (pon.)
17.25	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nadaljevanki Napoleon in Josephine (pon. 4. dela) in Nenavadne zgodbe (pon. 7. dela)
18.45	Otroška pravljica: O čudovitem povodcu (B. Žužek, 1. del)
18.55	Pravljica: Miškolin - Visoka šola (J, Ribičič)
19.05	Risanka
19.18	Vreme in okno
19.30	Dnevnik in Vreme
20.05	Film: Pesem je rojena (iz ciklusa filmov Dannya Kaya, glas., ZDA 1948, r. Howard Hawks, i. Danny Kaye, Virginia Mayo)
21.40	Dnevnik
21.55	Poletna noč, vmes ameriška nadaljevanka Napoleon in Josephine (r. Richard T. Hefron, i. Armand Assante, Jacgueline Bisset, Jane Lapotaire, Anthony Perkins, 5. del)
0.30 Informativna oddaja za tujce, nato nad. Knjiga šal (2. del)
,0.55 Video strani
TV Koper______________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športni dogodek (pon.)
16.30	Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos)
18.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
22.30	TVD novice
22.40	Kolesarstvo: Tour de France (pon.)
\ "V AL 4* V"*	Ik ■ P**	Jk 1 pat	V			::::	::::							::::::::	::::	n:	:::				::::::
	:::	I::!!:;	===!•;:	I::!	!:•;				!!!!!!.!,					:::	:::				8S5
CANALE 5
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: La moglie celeb-re (kom., ZDA 1947, r. H. C. Potter, i. L. Yo-ung, J. Cotten)
17.00	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.50 Tra moglie e marito
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '88
22.30	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.15	Film: L'ultima preda (krim., ZDA 1950, r. R. Mate, i. W. Holden)
0.55 Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Film: Napoli č tutta una canzone (glas., It. 1959, r. Ignazio Ferro-
netti, i. Dina De Santis, Paolo Sardisco)
11.00	Nan.: Giorno per gior-no, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lawrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Executive Suite
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.30	Nan.: Ironside, 19.30 Attenti a guei due
20.30	Film: Il Gaucho (dram., It.-Arg. 1964, r. Dino Risi, i. Vittorio Gas-sman, Amedeo Nazza-
n)
22.40	Film: Chiedo asilo (kom., It.-Fr. 1979, r. Marco Ferreri, i. Roberto Benigni, Domi-nigue Laffin)
0.50 Nanizanki: Petrocelli,
1.45	Vegas
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo
specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipane nero
18.00	Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 19.00 Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nanizanke: L incredi-bile Hulk, 21.30 Mac Gyver, 22.30 Sulle strade della California
23.30	Star Trek, 0.30 Ai confi-ni della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Roma violenta (krim., It. 1975, r. Franco Martinelli, i. Mauri-
zio Merli, Richard Conte)
22.20	Oddaja o ribolovu
22.50	Film: La sfida degli in-vincibili campioni (pust., Hong Kong 1979, r. R. Waltos, i. Charles Ming, Terry Liu)
0.35 Nanizanka: Switch
TELEFRIULI__________
. 13.00 Dokumentarec: Lepa Italija
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
15.00	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15	Nadaljevanka: Llsola
del gabbiano
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Lui, lei e glialtri
20.30	Variete: Hamburger serenade
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	News dal mondo
TELEOUATTRO

.
KI
1 11

,r
■
1,s,:' ;i"
Hr1:::;:;

.. :C
pHinui.,:

ir
ipii!:--:-::;::.;.
“J
H


RAI 1		RAI 2		RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta)
13.30	Dnevnik
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: Stasera ho vinto anch'io (dram., ZDA 1947, r. Robert Wise, i. Robert Ryan, Audrey Totter)
15.30	Rubrika iz Parlamenta
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
17.00	Nadaljevanka: II grande oceano di capitan Cook (6. del)
17.55	Film: Zoo di vetro (dram., ZDA 1950, r. Irving Rapper, i. Kirk Douglas, Jane Wyman)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	TV film: La piovra 3 (r. Luigi Pe-relli, i. Michele Placido in Giu-liana De Sio, 4. del)
22.15	Dnevnik
22.25	Aktualno: Speciale TG 1
24.00	Dnevnik - nočne vesti
0.15 Nadaljevanka: La freccia nera (r. Anton Giulio Majano, i. Aldo Reggiani, Loretta Goggi)
11.55	Nadaljevanka: La Certosa di Parma (r. M. Bolognini, 1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Sarannd famosi - Un personaggio duro da seguire
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delFestate
16.10	Film: Mare matto (kom., It. 1963,
r. Renato Castellani, i. Jean Paul Belmondo, Thomas Milian)
18.00	Aktualna odd.: Spaziolibero
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Un caso per due -Rabbia
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: L.A.LAW. - avvocati a Los Angeles
21.20	Aktualno: Spremenljivo jasno -Maroko (vodita Maria Giovanna Elmi in Osvaldo Bevilacgua)
22.40	Dnevnik - kratke vesti
22.55	Variete: Improvvisando (vodita Massimo Catalano in Marta Plavi)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Glasbena oddaja: Umbria Jazz '88 - Dizzy Gillespie Big Band
12.00	Kolesarstvo: Tour de France
13.05	Nad.: Edoardo VII Principe di
Galles (r. J. Gorrie, 1. del)
14.00	Deželne vesti
14.10	Šport: jahanje (iz Cervie); 14.30 EP v umetnostnem drsanju (iz Palerma); 14.45 kolesarstvo -Tour de France; 16.15 bezbol (tekma it. prvenstva); 16.25 off-shore (prenos iz Catanie)
17.00	Film: II successo (kom., It. 1962, r. Mauro Morassi, i. Vittorio Gassman,-Anouk Aimee)
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Dvajset let prej - Drobci
20.00	Izobraževalna oddaja: Vezuv
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Impulse (groz., ZDA 1984, r. Graham Baker, i. Tim Mathe-son, Meg Tilly)
23.00	Dnevnik - zadnje vesti
23.15	Športna rubrika: Prvaki - Tujci prihodnje sezone v Italiji
RTV Ljubljana
16.45	Video strani
17.00	Naš utrip (pon.)
17.15	Aktualna oddaja: Zrcalo tedna (pon.)
17.30	Poletna noč (pon.)
18.20	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Tekmovanje
18.35	Otroška nadaljevanka: Mala Nada (6. del)
19.05	Risanka
19.18	Vreme in Okno
19.24 TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Joe Wilson (Av-stral., r. Geoffrey Nottage, 3. del)
21.05	Aktualna oddaja: Dinar
21.50	Dnevnik
22.05	Poletna noč, vmes ameriška nadaljevanka Napoleon in Jo-sephine (r. Richard T. Hefron, i. Armand Assante, Jacgueline Bisset, Jane Lapotaire, Anthony Perkins, Leigh Taylor-Young, 3. del)
0.30 Informativna oddaja za tujce
1.05	Video strani
TV Koper_____________________
12.00	Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos)
13.00	Športna oddaja: Juke box
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika o ženskem športu: Don-na Kopertina
14.00	Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos)
16.30	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Športni dogodek
22.30	TVD novice
22.40	Kolesarstvo: Tour de France (povzetki)
:'	H gMk IPIM pi^ i piii'>""p%	" JI" ' i| MMi	::::			1!				”	:::::::	•i;;;;::	:::::				!!!!!!			H;;;;;;!;;;;;;			HHiHHH;	...
	Hi;		niilliil	HHilHiiiH	Ji		:	HHHI	HiiiiH	IHH	iiiiiiinni	Hilii	liiHli			’ '	IHH	HHiiHIliliiii		
CANALE5
RETEOUATTRO
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: L'amico pubbli-co numero Uno (kom., ZDA 1938, r. Jack Con-way, i. Clark Gable, Myrna Loy)
17.00	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.40 Tra mo-glie e marito
20.30	Film: Ferragosto in bikini (kom., It. 1960, r. Marino Girolami, i. VValter Chiari, Rai-mondo Vianello)
22.15	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.00	Filmr23passi dal delit-to (dram., ZDA 1956, r. Henry Hathaway, i. Van Johnson, Vera Mi les)
1.00	Nanizanka: Spy Force
8.00 Nanizanka: II santo 8.50 Film: Časa Ricordi (biog., It. 1954, r. Car-mine Gallone, i. Paolo Stoppa, Gabriele Fer-zetti)
11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore,
12.30	Dottori con le ali,
13.30	In časa Lawrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Executive Suite
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Attenti a quei due
20.30	Film: II diavolo in cal-zoncini rosa (pust., ZDA 1959, r. George Cukor, i. Sophia Loren, Anthony Ouinn)
22.30	Film: Le armi della vendetta (pust., It.-Fr. 1954, r. Bernard Borde-rie, i. Isa Miranda, Va-lerie Lagrange)
0.25 Nanizanke: Petrocelli, 1.20 Vegas
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time
Out, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Su-permaxieroe, 12.00 MovinOn
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, II tulipano nero
18.00	Nanizanki: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 19.00 Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30 Nan.: Magnum P.L,
21.30	Downtown, 22.30 Sulle strade della Ca-lifornia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi,
1.30	Giudice di notte
TELEPADOVA
15.15 Nadaljevanki: Ciran-da de Pedra, 16.30 Piu-me e paillettes
17.00 Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Brillante
20.30	Film: Il figlio di Zorro (pust., It.-Šp. 1973, r. Gianfranco Baldanel-
lo, i. Robert Widmark, W. Berger)
22.15	Športna rubrika: Spee-
dy
22.45	Film: Dio perdoni la mia pištola (vestern, It. 1969, r. M. Gariazzo in L. Savona, i. Wayde Preston, L. Nusciak) 0.30 Nanizanka: Switch
TELEFRIULI__________
13.00	Dokumentarec: Zvok in podoba
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Rubrika: Prehrana in dobro počutje
18.15	Nadaljevanka: LJsola del gabbiano
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Si e giovani solo due volte, 20.30 Derby thrilling
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Portomatto (2. del)
14.15	Film: Obiettivo Burma! (vojni,
ZDA 1945, r. Raoul VValsh, i. Er-rol Flynn, John Brown)
16.20	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
17.20	Risanka: Gristi il draghetto
17.35	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.00	Film: Le vie della gloria (dram., ZDA 1936, r. Howard Hawks, i. Fredric March, June Lang)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec: Kvark
21.20	Nadaljevanka: Sfida segreta (r. Peter Carter, i. Michael York, David Niven, 2. del), vmes Dnevnik
23.05	Koncert: Salvatore Accardo izvaja Mozartovi Sonati v C-duru KV 303 in v b-molu KV 304
23.35	Dokumentarec: Sodobni umetniki - Federico Zeri
0.10 Dnevnik - zadnje vesti ■
0.25 Nad.: La freccia nera (7. del)
RAI 2_______________________j
11.50	Nadaljevanka: La Certosa di Parma (r. Mauro Bolognini, i. Marthe Keller, 2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere dellestate
16.35	Film: II valzer di Parigi (glas., Fr. 1950, r. M. Achard, i. Y. Prin-temps, P. Fresnay)
18.15	Rubrika iz Parlamenta
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Un caso per due
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: I duri di Oklahoma (pust., ZDA 1973, r. Stanle/ Kramer, i. George C. Scott, Faye Dunaway)
22.25	Dnevnik - kratke vesti
22.40	Variete: Improvvisando (vodita Massimo Catalano in Marta Plavi)
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Aktualna oddaja: L'ago della bi-lancia
0.30 Glasbena oddaja: Umbria jazz '88 - Santana-Wayne Shorter Band
j RAI 3
13.05	Nad.: Edoardo VII principe di Galles (2. epizoda)
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: Poklon Benetkam (Leonard Bernstein, Fran-cesco Siciliani)
15.00	Glasbena oddaja: U.S. Festival Ali Starš (igrajo U2, Pretenders, Joe VValsh, Stevie Nick itd.)
16.30	Šport: ameriški football
17.00	Glasbena oddaja: Pokerconcerto
18.00	Kolesarstvo: Tour de France
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokument.: 20 let prej - Drobci
20.00	Izobraževalna oddaja: Vezuv (2. del)
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Le giubbe rosse del Sas-katchewan (vestern, ZDA 1954, r. R. VValsh, i. A. Ladd, S. VVinters)
22.55	Kult. odd.: Una sera, un libro
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.25	Film: Postfazione (kom., ZDA 1984, r. M. Chuziev)
RTV Ljubljana________________
17.05	Video strani
17.20	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nadaljevanka Napoleon in Josephine (pon 3. dela)
18.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet -JSonce čarodej
18.45	Otroška oddaja: Če ladja zboli (V današnji oddaji boste videli, kako poteka popravilo ladje. V vseh vlogah nastopa Pavle Rakovec - Rači)
19.05	Risanka
19.18	Vreme in Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Oddaja o kulturi: Osmi dan
20.45	Mednarodna obzorja
21.30	Dnevnik
21.45	Poletna noč, vmes ameriška nadaljevanka Napoleon in Josephine (4. del)
0.30 Informativna oddaja za tujce 0.35 Nanizanka: Nenavadne zgodbe -Človek z odličnim spominom (Henry Slesar, r. Peter Duffell, i. Colin Blakely, Bernard Cribbi-ne, 7. del)
0.45 Video strani
TV Koper______________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športni dogodek (pon.)
16.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.00	Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
22.30	TVD novice
22.40	Kolesarstvo: Tour de France (pon.)
Ti
: i
Fr"


111!
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega peramore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: L'eterna Eva (kom., ZDA 1952, r. Richard Šale, i. Anne Baxter)
17.00	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 Lalbero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito
20.30	Nanizanki: Dallas,
21.30	II profumo del successo
22.30	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.15	Film: L'uomo che non e mai esistito (pust., VB 1956, r. Ronald Ne-ame, i. Clifton Webb, Gloria Grahame)
1.15	Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Film: II sole tornera (kom., It. 1957, r. Ferdinande Merighi)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore,
12.30	Dottori con le ali,
13.30	In časa Lawrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Executive Suite
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Attenti a guei due
20.30	Film: Il commissario Leguen e il caso Gas-sot (krim., Fr.-It.-ZRN 1972, r. D. De la Patelli-ere, i. Jean Gabin, Fa-bio Testi)
22.10	Film: L'uomo e il dia-volo (dram., Fr.-It. 1954, r. Claude Autant-Lara, i. Gerard Philipe, Daniele Darrieux)
0.45 Nanizanki: Petrocelli,
1.40	Vegas
ITAUA 1____________
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Čhop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke: Lo
specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Lalabel, Una si-renetta fra noi
18.00	Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro 19.00 Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanke: I Robinson, 21.00 Denise, 21.30 Riptide
22.30	Nanizanke: Sulle stra-de della California,
23.30	Star Trek, 0.30 Ai confini della realta,
1.00	Taxi, 1.30 Giudice di notte
TELEPADOVA
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: La mano (dram., ZDA 1981, r. Oliver Stone, i. Michael Cai-ne)
22.30	Film: L etrusco uccide ancora (krim., It. 1972, r. Armando Crispino, i. Alex Cord)
0.30 Nanizanka: Switch
TELEFRIULI_________
13.00	Dok.: Zvok in slika
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
15.00	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
18.15	Nadaljevanka: L'isola del gabbiano
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kviz: Caccia al premio
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Storia nel-la prateria
1.00	News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
J... Vi

Ih:/,
lil


:
ii
Tedenski pregovor:
Potrtemu ni do igranja na gosli
(nemški)
Koper
Lapidarij
V	sredo, 20. 7., ob 21. uri: v okviru poletnih prireditev '88 -nastop kabaretne skupine Karst Brothers.
•	V primeru slabega vremena bo večer v koprskem gledališču.
Portorož
Avditorij
Nocoj, 16. 7., ob 21. uri: 11. festival Melodij morja in sonca.
Nova gorica
Kazino
V	torek, 19. 7., ob 22.30: nastop Maria Marenca in Arborejevih Putk.
gorica
Grajsko dvorišče
Nocoj, 16. 7., ob 21. uri: Raggae festival.
Videm
Giardini del Torso (Ul. del Šale)
V	petek, 22. 7., ob 21.15: gledališki večer - Bustric in Bustric 5 stelle.
LlGNANO
Arena Alpe Adria
V	torek, 19. 7., ob 21. uri: koncert Riccarda Coccianteja.
Benetke
Gampo San Polo
Nocoj, 16. 7., ob 21.15: v okviru Beneškega poletja - nastopa balet Gledališča La Scala.
V	nedeljo, 17. 7., ob 21.15: v okviru Beneškega poletja - koncert orkestra Gledališča La Penice, dir. Christian Thielemann.
V	torek, 19. 7., ob 21.15: v okviru Beneškega poletja - Momix L>ance Theatre (ponovitev 20. 7.).
Cerkev Pieta
V	ponedeljek, 18. 7., ob 21. uri: igra Trio di Venezia.
Benetke - lido
Hotel Boulevard
Nocoj, 16. 7., ob 21.30: jazz koncert skupine Clakson.
V	petek, 22. 7., ob 21.30: jazz koncert - nastopa Tolo Marton.
Verona
Teatro Romano
Nocoj, 16. 7., ob 21.30: Antonio e Cleopatra (William Shakespeara), rež. Giancarlo Cobelli, nastopata Valeria Moriconi in Massimo Ge Francovich.
V	četrtek, 21. 7., ob 21.30: Le baruffe chiozzotte (Carlo Goldoni), rež. Gianfranco De Bosio (ponovitve 22., 23. in 29. 7.).
Arena
Nocoj, 16. 7., ob 21.15: opera Turandot (Giacomo Puccini), dir. Ganiel Oren, rež. Raymond Rossius (ponovitve 19., 22. in 30. 7.)
P mednarodni festival	1
Ljubljana
Križanke in Cankarjev dom
V	POLETNEM GLEDALIŠČU nocoj, 16. 7., ob 21. uri: večer “luesa iz New Orleansa - nastopata Champion Jack Dupree -vokal in klavir ter Kenn Lending - bas kitara.
V	POLETNEM GLEDALIŠČU v ponedeljek, 18. 7„ ob 21. uri: večer flamenka - nastopa kitarist Pedro Soler.
V	VELIKI DVORANI CD v torek, 19. 7., ob 20. uri: klavirski recital Dimitrisa Sgourosa (Bach, Beethoven, Chopin, Liszt).
V	POLETNEM GLEDALIŠČU v sredo, 20. 7., ob 21. uri: večer ljudskih običajev, verskih obredov in dvornih plesov severovzhod-ne Azije - nastopa korejski folklorni ansambel Kang Sun Young.
V	KRIŽEVNISKI CERKVI v četrtek, 21. 7., ob 20. uri: koncert kitarista Tomaža Rajteriča (Scarlatti, Sor, Ponče, Strmčnik, Dyens, Ginastera).
*	Vse informacije nudi Festival Ljubljana (Trg francoske revolu-ei/e L, tel. 061/221948 ali 061/221188). Vstopnice dobite pri blagaj-(U Festivala (tel. 061/226544) vsak dan razen ob sobotah in nede-9ah od 11. do 13. ure in od 18. do 19. ure ter uro pred predstavo.
piranski glasbeni večeri
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 23. 7., ob 21.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solist Dimitris Sgouros - klavir, dir. Uroš Lajovic (Mussorgski, Čajkovski).
PIRAN
Križni hodnik minoritskega samostana
V	petek, 29. 7., ob 21. uri: koncert dua Cveto Kobal - flavta in Mojca Zlobko - harfa.

STRASSOLDO
Grajski dvorec	,
Danes, 16. 7., ob 20.30: koncert Komornega orkestra iz Budimpešte, dir. Giovanni Pacor (Mozart, Dvoržak, Faure, Corelli).
ZOPPOLA
Grajski dvorec
V	soboto, 23. 7., ob 20.30: koncert skupine Ensemble Archi della Scala (Locatelli, Bomporti, Corelli, Vivaldi).
DEVIN
Devinski grad
V	petek, 29. 7., ob 20.30: kvartet kitaristov Linhares iz Ženeve (Praetorius, Gragnani, Vivaldi, Piazzolla, De Falla).
Trst
♦	Župan Giulio Staffieri nima govorilnih ur, stranke sprejme samo na osnovi pismene prošnje (tel. 6751).
♦	Odbornik za javna dela Dario Jagodic sprejema vsak dan od
10.30	dalje, po možnosti s predhodnim telefonskim dogovorom (tel. 61292).
Dolina
♦	Župan Edvin Švab in odborniki sprejemajo po dogovoru s tajništvom (tel. 228110 ali 228127).
Milje
♦	Župan Claudio Mutton in odborniki sprejemajo ob sobotah po dogovoru s tajništvom (tel. 271001).
♦	Podžupan Tremul sprejema ob sredah in sobotah od 9. do 12. ure tudi brez predhodnega dogovora.
Nabrežina
♦	Župan Bojan Brezigar sprejema po dogovoru s tajništvom (tel. 201018).
♦	Odbornik za javna dela Igor Tuta sprejema po dogovoru s tajništvom.
Regentabor
♦	Zupan Pavel Colja in odborniki sprejemajo ob sobotah, po možnosti s predhodnim dogovorom s tajništvom (tel. 227122).
Zgonik
♦	Župan Miloš Budin in odborniki sprejemajo po dogovoru s tajništvom (tel. 229150).
Gorica
♦	Župan Antonio Scarano nima govorilnih ur in sprejema le po posebnem dogovoru (tel. 0481/3831).
♦	Podžupan in odbornik za javna dela Mario Del Ben sprejema ob ponedeljkih med 10. in 12. uro.
♦	Odbornik za kulturo, šolstvo in šport Franco Obizzi sprejema ob torkih med 12.00 in 13.30.
♦	Odbornik za skrbstvo Flavio Culot sprejema ob četrtkih med
11.00	in 12.30.
♦	Odbornik za turizem, trgovino in redarje Andrej Bratuž sprejema ob torkih med 11.30 in 12.30.
♦	Odbornik za osebje Luciano Gentile sprejema ob torkih od 10. do 12. ure.
♦	Odbornik za javne storitve in zaščito okolja Vincenzo Esposito sprejema ob ponedeljkih od 16. do 17. ure.
Doberdob
♦	Župan Mario Lavrenčič sprejema ob sredah in petkih med 16. in 17. uro (tel. 0481/78108).
OSEBNOSTI:
□ 19.7.1886 se je v Devinu rodil gospodar-ski organizator in publicist Ivan Ples, ki je umrl prav tako v Devinu 23.10.1958.
♦	Odbornik za osebje in finance Janko Gergolet sprejema ob ponedeljkih med 8. in 9. uro.
♦	Odbornik za šport in rekreacijo Guido Devetak sprejema ob torkih med 17.30 in 18.30.
♦	Odbornik za zdravstvo in socialno skrbstvo Darij Leghissa sprejema ob sredah med 17.30 in 18.30.
♦	Odbornik za šolstvo in kulturo ter urejevanje teritorija Karel Černič sprejema ob sredah med 9. in 10. uro.
Sovodnje
♦	Župan Vid Primožič sprejema ob torkih, četrtkih in sobotah med 10.30 in 11.30 (tel. 0481/882001).
♦	Odborniki nimajo govorilnih ur in sprejemajo le po dogovoru s tajništvom.
Števerjan
♦	Župan Ivan Humar sprejema ob ponedeljkih med 11. in 12. uro ter ob četrtkih med 12. in 13. uro (tel. 0481/884135).
♦	Odborniki - za zdravstvo Silvan Cibini, za gospodarstvo Franc Maraž, za javna dela Rudolf Koršič - sprejemajo ob ponedeljkih med 11. in 12. uro.
♦	Odbornik za proračun Ivan Miklus sprejema ob sobotah med 11. in 12. uro.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki (pon.), (9.00) Prehrana in zdravje, Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert iz studia: pianist Aleksander Rojc, sopranistka Ljuba Ber-ce-Košuta in pianistka Anna Luci Sanvitale, Gallus consort; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Na počitnice! 12.30 Glasbeni listi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Poezija pred opero, od literarnega prvenca do operne arije; (16.00) Filmi na ekranih, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Sobotna matineja;
11.05	Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji;17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Glasba iz baletov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Greentown jazz bandom; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni glasbeni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 KK Vipava; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Popevke naših ansamblov: Dajmo naši; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletje na Radiu Koper - Pošiljam ti razglednico; 8.00 Casual; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Carosello Curci; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Po istrskih uličicah; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Avtomobilizem; 14.40 Glasbena oddaja; 15.00 Spet se te spominjam; 15.45 Sobotni spored;
20.00	Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico najpopularnejših slovenskih;
14.00	Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Poletni nočni val.
______________filmske premiere
Dokler bodo ženske še
eva fornazarič
na svetu...
COME AMARE TRE DONNE, BENDERLE BELICI E USCIRNE VIV! (TANT QUTL Y AURA DES FEMMES)
Produkcija: Evelyne in Xavi-
Celin, Fr. 1987 □ Scenarij in J^zija: Didier Kaminka □ Fotografija: Eduardo Serra □ Igrajo: roland Giroud (Sam), Fan-nY Cottencon (Vanessa), Mari-anne Basler (Joanna), Fiona Gelin (Elodia)
Sodobni francoski filmi so na italijanskih zaslonih prava redkost, največkrat pa si utre pot do distribucije le peščica komercialnih produkcij, ki še zdaleč ne zastopa domačih filmskih dosežkov.
V poletni vročini, ko nas italijanski igralci vabijo, naj gremo kljub vsemu v kino, si lahko vseeno privoščimo nakup vstopnice za ironični francoski film Come amare tre donne, renderle telici e uscirne vivi. Naj vas pri tem
ne zavede nerodni naslov, umotvor italijanskih prevajalcev, ki jim še niso uspeli dopovedati, da bedarije odvračajo gledalce, in ne obratno. V francoskem originalu (Tant guil y aura des femmes) je govor o tem, da bo nadobudnim moškim trda predla, dokler bodo še ženske na svetu, kar je neizpodbitna resnica.
Bistvo režijskega debija francoskega scenarista Didiera Kaminke (podpisal je tudi scenarij Ferrerijevega filma Love You) je prav v spretnem opisu zmešnjav, ki lahko nastanejo, ko se predstavnik moškega spola prepusti ženskim objemom, zabrede v neverjetne težave in ne ve več, kako naj bi si pomagal.
Postavni Sam je scenarist, ki je izredno sposoben pisec, a odločno slab partner bivše in sitne soproge Vanes-se. Prav tako nepripravljen je tudi na ljubezensko avanturo s prikupno in mlado igralko Elodie, da o srčnih zapletih s šarmantno zdravnico Joanno niti ne govorimo. (Ženske so seveda povsem nedolžna bitja, saj je Sam dovolj »nesposoben« v svojem dvorjenju in ljubljenju, da ne potrebuje ženskih nasvetov.)
Kar je preveč, je preveč, bodo pravilno ugotovili gledalci, ki bodo najbrž navijali za ubogega Sama v zagati. Aplavz pa si zasluži tudi režiser, ki je znal spretno voditi igralce po zapletenem labirintu briljantne komedije d la frangaise.
tu in tam
ivana Suhadolc
Na potepu po Benetkah
Zgodovino lahko beremo na zemljevidu v omrežju cest, v obliki pokrajine, v zaporedju vasi, v izoblikovanosti mest. Vsak kamen, vsako drevo, vsako polje so sad nenaključnega srečanja med človekom in naravo. Glavni čar tisočletnega mesta, kot so Benetke, leži prav v neskončnem številu sporočil in podatkov, ki nam jih posredujejo navidezno nametane hiše, brezpomembni cestni tlak, mostovi. Na prvi pogled se zdi, da je urbanistični razpored Benetk le sad naključja. V resnici imajo vsak kamen, okno, poulično ime svojo zgodovino.
Čampo San Polo, denimo, enega največjih trgov Benetk, zapira zaokrožena vrsta krasnih hišnih pročelij. Zakaj palače ne stojijo v ravni vrsti, ampak v polkrogu? Prav gotovo ne zato, ker je hotel arhitekt razbiti enoličnost premočrtnosti. Pravilni odgovor lahko najdemo, če pogledamo v tla: sivi »masegni«, kamni iz evganskih gričev, s svojim geometričnim razporedom jasno kažejo, kako se je nekoč pred stoletji na trgu vil kanal, ki so ga kasneje zasuli. Prav ta kanal je s svojim naravnim tokom pogojil lokacijo hiš. Zato pa je Čampo San Polo kljub svoji "izumetničenosti' in kljub temu, da ga je naredil človek, tako "naravno" lep.
Drugi način, da odkrivamo zgodovino Benetk, je, da gledamo v zrak. Imena ulic in uličic, "sotoportegov" in mostov, niso nikoli sad brezzvezne izbire. Iz cestnih napisov lahko izvemo marsikaj.
Prav blizu Trga sv. Marka, takoj po znamenitem Mostu vzdihljajev (Ponte dei sospiri), se pojavlja Calle delle Rasse. "Rasse" ni nič drugega kot naš domači raš ali raševina, grobo, debelo, volneno sukno, ki so ga iz Dalmacije izvažali v Benetke. Iz raša so Benečani izdelovali "felze" - tipična pokrivala za gondole, ki so nekoč vedno nudile zatočišče pred dežjem, soncem ali neljubimi pogledi' Raš se je pobenečanil v "rasso". Simbol Benetk - gondola, ima torej tudi slovansko komponento.
Calle delle Rasse vodi naravnost na nabrežje Riva degli Schiavoni. To nabrežje so v resnici uporabljali prav Dalmatinci iz nekdanje Sklavonije. Za svoje ladje, za pristajanje, natovarjanje in raztovarjanje so imeli na razpolago najbolj centralno in najlepše beneško nabrežje. Dalmatinci so bili seveda za Benetke politično pomembni. Tudi na njihovi moči in izvedenosti je temeljila morska premoč beneške republike. Albancem, Furlanom ali Turkom so bile odmerjene manj prestižne četrti. Na Rivi degli Schiavoni pa se Slovani lahko še dandanes počutimo kot doma.
Belo-rdeti tlak iz istrskega kamna in veronskega marmorja pod arkadami Markovega trga, nabrežinski marmor številnih reliefov in kipov, Carpacciove slike v scholi San Giorgio degli Schiavoni: sledi in pričevanj tudi naše preteklosti je v Benetkah veliko. Da jih najdemo, spoznamo in cenimo, so potrebne le radovednost in odprte oči.
st an 8 □ goriški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK — 16. julija 198^
S pričetkom ob 20.30 bo na sporedu zaključni koncert
Danes se zaključi 17. mednarodni tečaj zborovskega petja Seghizzi
Gostinci SDGZ za ohranitev kontingentov proste cone
Sedemnajsti mednarodni natečaj zborovskega petja Seghizzi počasi prihaja v sklepni del. Včeraj je med drugim bilo ob 11. uri na notranjem dvorišču goriškega grada slovesna predstavitev letošnjega natečaja. Slovesnosti so se udeležili predstavniki vseh nastopajočih zborov, tehnično osebje, člani žirije in vrsta drugih osebnosti, ki že več let sledijo tej nadvse pomembni kulturni manifestaciji.
V imenu organizatorja je najprej vse prisotne lepo pozdravil predsednik Giovanni Vezil, ki je mentor tega natečaja že celih 15 let. Dejal je, da postaja ta prireditev iz leta v leto kvalitetnejša. Nato je spregovoril goriški župan Antonio Scarano, ki je še enkrat poudaril vlogo Gorice kot mesta, ki povezuje razne narode, kulture itd.
Sledilo je podeljevanje priložnostnih priznanj članom tehničnega vodstva natečaja, mednarodne žirije ter kulturnim predstavnikom iz Sovjetske zveze, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Slovenije, Francije, Litovske SSR. Priznanje so prejeli tudi predstavniki vseh nastopajočih zborov.
Danes se bo mednarodni natečaj Seghizzi zaključil. Ob 9. uri dopoldne se bodo v prostorih dvorane UGG na Battistijevem trgu potegovali za naj-
višja mesta mešani zbori, ki bodo peli predelane ljudske pesmi vsakega naroda. Popoldne ob 15.30 se bodo nastopi nadaljevali.
Zvečer ob 20.30 pa bo na sporedu zaključni koncert, na katerem bodo vsi nastopajoči zbori zapeli zvestemu
goriškemu občinstvu svoje najboljše pesmi. Pred zaključnim koncertom bodo organizatorji podelili tudi nagrade prvim trem uvrščenim zborom v kategoriji mešanih in moških ali ženskih zborov, ki so zapeli predelane ljudske pesmi.
Te dni se je sestala sekcija gostincev pri SDGZ Gorica na svoji redni seji. Med drugim so kot glavno točko obravnavali ukrep goriške Trgovinske zbornice, s katerim je ukinila kontingente proste cone za gostince in javne lokale. Na seji sta naglasila tako predsednik sekcije Avguštin Devetak kot predsednik SDGZ Gorica Anton Nanut, da je bil gostinski sektor deležen kontingentov proste cone vse od nastanka te inštitucije.
Ob vsakem dosedanjem podaljšanju veljave zakona proste cone so gostinci zahtevali višje kontingente, ker dodeljene količine niso upoštevale priprave sladic in sladkih jedi, ki jih gostinci sami pripravljajo in servirajo svojim strankam.
Zakon proste cone je sedaj podaljšan za nedoločen čas in v prvih me-
secih so gostinci še bili deležni kofl' tingentov, sedaj pa namesto predvid®' nega povišanja so gostinci izgubili vs kontingente.
Gostinci so na seji sklenili, da s teff v zvezi pošljejo na Trgovinsko zbornj' co pisni priziv ter zahtevo, da se prl' zna gostincem status proizvajalca V°' trošnih dobrin in da se jih v vsake® primeru ne prikrajša za pravico, ki jo bili deležni ves čas trajanja zakon3 proste cone.
Danes se poročita
DANIELA LUIS in DAVORIN DEVETAK
Čestitajo jima Kinoatelje in prijO' telji.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1988/89 na Goriškem sledeče tečaje:
1.	za dodeljene prodaji s kvalifikacijo - 2. letnik (1000 ur)
2.	za personal computing (80 ur)
3.	angleščine (120 ur)
4.	za vodilno osebje v podjetjih (30 ur)
5.	za analizo finančnega upravljanja (80 ur)
6.	iz kletarstva (30 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 22. julija 1988 na sedežu Zavoda, UL Croce 3, tel. 81826 vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 12.00.
V zadnjem letu na Goriškem več produktivnih zadrug
Na občnem zboru pokrajinskega združenja zadrug v Gorici je poročilo vodstva prebral predsednik Mario Piani, ki je že v uvodnih mislih poudaril dejstvo, da se je število včlanjenih zadrug v letošnjem letu znatno povečalo. Se lani jih je bilo 131, letos pa jih je v zvezo včlanjenih kar 141.
Iz poročila je bilo razbrati, da je bilo v tem letu plodno zlasti delovanje proizvodnih zadrug, ki so tudi številčno narasle, medtem ko gradbene zadruge ne preživljajo spodbudnih trenutkov. Negativni trend teh je namreč v tesno povezan z očitno padajočim številom novih zgradb. Vsekakor je treba upoštevati, da se gradbene zadruge nemudoma razpustijo, ko se zaključijo gradbena dela in ko se primerno razdelijo stanovanja in posojila.
Predsednik Mario Piapi je vzel v pretres vse ostale sektorje goriškega zadružništva. Kar se tiče poljedelstva, je le-to, kljub problematičnemu položaju zaradi preobilne produkcije v državah Evropske skupnosti, zabeležilo zadovoljive rezultate. Omenil je tudi, da je nujno v najkrajšem času zgraditi novo sušilnico za žita v Medeji, istočasno pa bo treba tudi nekoliko poživiti sektor zadrug, ki nudijo prebivalstvu raznovrstne storitve.
Proizvodne zadruge so se v lanskem letu močno uveljavile in razširile, temu pa so najverjetneje botrovali obnavljanje in decentralizacija industrijskih podjetij, zmanjšanje neposredne pomoči javnih ustanov v raznih uslugah in ugodnejša deželna zakonodaja.
Tudi delovanje ribiških zadrug je plodno, kjub sicer očitnim problemom pomanjkanja rib. Živinoreja je tudi v vzponu.
Po poročilu predsednika nadzornega odbora Giuseppa Toša so v diskusijo posegli še nekateri predstavniki zadrug, ki so včlanjene v združenje, občni zbor pa se je zaključil z odobritvijo bilance za lansko leto.
Cepljenje psov
Živinozdravniška služba pri goriški KZE obvešča, da poteče 30. t. m. rok za vsakoletno obvezno cepljenje psov proti steklini. Lastniki, ki bi se izognili tej obvezi, bodo lahko podvrženi dokaj strogim kaznim, saj predvideva novi zakon globo do poltretjega milijona lir, kdor takoj poravna globo pa plača vsekakor nemajhno vsoto 833 tisoč lir.
Pse lahko dajo lastniki cepiti v zasebnih živinozdravniških ambulantah, seveda proti plačilu. Obstaja pa tudi možnost brezplačnega cepljenja na za to določenih zbirnih mestih. V večini občin na Goriškem se je cepljenje že zaključilo, ponekod pa so določili še nekaj dodatnih datumov.
V Gorici bo brezplačno cepljenje še 28. julija od 8.30 do 10.30 na Rojcah, med telovadnico CONI in teniškimi igrišči. V Krminu bodo cepili še v soboto, 16. julija, od 9. do 11. ure v občinski klavnici.
V Tržiču vse poletje odprta bogata razstava o ladjedelnici
V začetku junija so v Tržiču odprli bogato dokumentarno razstavo ob 80-ietnici tržiške ladjedelnice. Toliko časa je namreč minilo, odkar je ladjar Cosulich v tem kraju zgradil ladjedelnico, iz katere so v raznih zgodovinskih obdobjih izplule številne ladje, med katerimi tudi take, ki so v svetu zaslovele.
Razstava je pravzaprav urejena v dva dela. V dvorani Roma so na ogled dokumenti in slike iz tega razdobja. V nekdanji mizarski delavnici ladjedelnice pa je odprta razstava ladijskih modelov in drugi izdelkov, takih, za katere v majni razstavni dvorani ni prostora.
Vsakomur, ki pozna zgodovinski razvoj in sedanjost Tržiča, dobro ve, kakšno pomembno vlogo je ladjedelnica imela za razvoj Tržiča ter vse njegove bizjaške, furlanske in slovenske okolice. V začetku stoletja je Tržič bi majhno mesto s komaj nekaj tisoč prebivalci. Ladjedelnica je prinesla zaslužek in razvoj mesta. Sem so se priseljevali ljudje iz bližnje okolice in iz oddaljenih krajev. Tako v avstrijskih kot v italijanskih časih. Tu se je formiral zavesten delavski razred, tu so se bili že pred vojno politični boji med fašisti in protifašisti. Tu se je formiralo dejansko bratstvo med slovenskimi in italijanskimi delavci. Med zadnjo vojno so ljudje masovno podpirali partizansko gibanje. Mnogi so
šli v partizane. Več kot 500 jih je padlo. Nanje spominja spomenik pred ladjedelnico.
V ladjedelnici, kjer so v začetku delali samo ladje (prav tako kot danes), so že v času pred zadnjo vojno in med njo izdelovali tudi letala in železniške vagone. Svojčas je v ladjedelnici delalo kar 14.000 ljudi. Danes pa jih je le nekaj tisoč.
Razstavo je priredilo odborništvo za šolstvo Tržiške občine s sodelovanjem Tržaške univerze, Deželne uprave FJK in ladjedelnice Fincantieri. Ob
tej priložnosti so izdali zajeten ka)a' log, ki ga je uredil Valerio StacciolL * svojimi spisi so sodelovali števili)1 strokovnjaki. V zajetnem katalogu r tudi veliko slik ter dokumentov.
Tržiški odbornik Sartori nam je PZ vedal, da bi v Tržiču lahko ustanovi1 muzej industrijske arheologije.
Razstava bo odprta do konca se'. ptembra. Razstavni prostori so odP^i vsak dan razen o ponedeljkih. Prav v bilo, da bi si jo ogledalo čimveč Ij11^) še zlasti vsi tisti, ki so v njej bili posleni. MARKO VVALTRITSCH
Praznik Unita
Na Catterinijevem trgu se vsak večer do ponedeljka odvija praznik komunističnega tiska. Vse večere je ob
20.30	ples z ansamblom Cacao. Ob kioskih s pijačo in jedačo prodajajo tudi knjige, v teku praznika pa se bodo zvrstile razne zabavne in kulturne prireditve.
Prihodnji teden se bo praznik nada-.Ijeval.
OD 21. JUNIJA X 13 TEDNOV
V TRŽIČU
MAGAZZINI BJG
Ul. DUCA D’AOSTA 76
PRODAJA VSEGA BLAGA
ZARADI ZAMENJAVE LASTNIŠTVA
PRODAJA DO IZČRPANJA ZALOGE 40.000 KOSOV: OBLAČIL, PLETENIN, SRAJC, J E AN SOV
VSE BLAGO JE NAJBOLJŠE KAKOVOSTI
ZNIŽANJA DO 80%
Obv. občini 4/6/88
Zaradi močnega neurja slabi dve uri v temi
Pretekli večer je močno neurje ponovno zajelo goriško pokrajino, največ škode pa je povzročilo v mestu samem, kjer je zaradi pomanjkanja električnega toka zavladala prava panika. Približno ob 21. uri je mesto zajel pravi black out, ki je trajal slabi dve uri. Gasilci, policija in karabinjerji so imeli polne roke dela, saj so morali poseči na malodane vseh koncih mesta, da bi nekako pomirili razburjene in prestrašene duhove prebivalstva.
Največ dela so vsekakor imeli gasilci, ki so morali najprej pohiteti na Verdijev korzo, kjer je padlo na tla zaradi močnega vetra in hudega naliva nekaj ometa stavbe Verdijevega gledališča. Nato so v Ulici Colombo morali odstraniti nekaj zlomljenega vejevja, v Ulici Petrarca pa je večje drevo padlo kar na sredino cestišča. Medtem so morali rešiti nekatere osebe, ki so ostale blokirane zaradi pomanjkanja električnega toka v dvigalu v ulicah Oberdan in Duše.
Izpad električnega toka je prekrižal račune tudi udeležencem pevskega natečaja Seghizzi, ki se je odvijal v prostorih dvorane UGG na Battistijevem Trgu, saj so morali nastope preložiti.
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
EDINSTVENE
POLETNE
PRILOŽNOSTI
S
POPUSTI
Praznik v Sovodnjah
V	Sovodnjah se danes in jutri nadaljuje vaški praznik, ki ga prirejajo domači prosvetarji in športniki. Danes zjutraj, ob 8.30, bodo otvorili balinarski stezi v Sovodnjah. Ob 9. uri se bodo na teh balinarskih stezah kot tudi na tistih na Vrhu pričele tekme za turnir, v katerem sodelujejo ekipe iz Sovodenj, z Vrha, iz Štandreža, :z Solkana, iz Renč, Šempetra ter Nove Gorice.
Zvečer bo na prireditvenem prostoru v Sovodnjah nagrajevanje. Drevi in jutri zvečer bodo tudi plesali.
Zapleteno trčenje
V	četrtek se je pripetila slikovita nesreča na glavni cesti, ki pelje iz Kr-mina proti Marianu. Iz še nepojasnjenih vzrokov je 20-letni Krminčan Alessandro Zotti izgubil nadzorstvo nad lastnim avtomobilom, ki je čelno trčil v nasproti prihajajoči ritmo. Zot-tijeva divja vožnja se je zaključila šele v eskortu, ki je vozil za ritmom. Eskort je nato zaneslo na drugo stran cestišča, kjer je čelno trčil v prihajajoči golf.
Najhujše poškodbe je utrpel Zotti, ki bo zaradi številnih zlomov in močnega pretresa možganov okreval v 90 dneh. Nekoliko huje se je poškodovala tudi 27-letna Renate Huber iz Rima, ki bo okrevala v 30 dneh.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto, Korzo Italia 242, tel. 84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo, Ul. I maggio 94, tel. 790338.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Pazza«. Prepoved311 mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Lultima vog.®! sulle labbra«. Prepovedan mlad10 pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Seks na motorju«,
22.30	»Resnične zgodbe XII. del«. DESKLE 19.30 »Morilsko poletje«.
Berite
»Novi Matajur«
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Bruno Per<:^ iz splošne bolnišnice v cerkev in naT0. kopališče v Ločnik, ob 10. uri Maria S cir por. Jakin iz splošne bolnice v cerK0tj sv. Pij a X. in na glavno pokopališč®'
11.30	Edda Gratton por. Nanut iz k0 pa niče sv. Janeza od Boga v cerkev iu pokopališče v Štandrež, ob 13. uri M1 ^ Figel iz splošne bolnišnice v cerkev na pokopališče v Štmaver.
^ Po dolgi bolezni je umrla
Edda Gratton
Pogreb bo danes ob 11.30 iz h°ln^_ sv. Janeza od Boga v cerkev in na F kopališče v Štandrež.
Žalostno vest naznanjajo
SVOJCI
Štandrež, 16. julija 1988
Prvemu odseku na Šanci so sedaj dodali še drugega ob Soči
Park Pevma-Soča na nekdanjem Fogarjevem posestvu
Prerf2^113 Us’;anova za gozdove je Parv Sf50111 poskrbela za otvoritev lea a Pevma-Soča, ki s svojo ugodno Ija i na ^esnem bregu Soče predstav-jjjst,z.re^no naravno zanimivost v urba-Dev CI1i1 • strukturi mesta Gorice. Sam gozdič, ki so ga odkupili leta in nK^90^61113 40 hektarjev gozdnate vrst k . ovalne površine z različnimi tj« aini dreves in rastlinja. Park je v Posrednem stiku z mestom, kar
va 3°ča prijeten užitek pri občudo-leo ^ naravnih in razglednih točk, po-ti^ tega pet nudi tudi možnost za ak-alni°- ^z'eno delovanje v najbolj aktu-ttire'111 soc*0kni obliki. Na voljo je na-2 c Posebna proga, ki je opremljena 2a zn^Ini telovadnimi pripomočki.
Ust Uresničitev vseh teh možnosti je o arjova za gozdove preuredila to njj.®;16. v deželni park, ki bi zadostil ascajočim zahtevam po oddihu v 0k avP po čistem zraku in mirnem P 3u. Park je razdeljen v cone, ki so Vsak ^ ureiene glede na značilnosti en ^e3a Posameznega kraja. Tako je Pre<4e' bolj prikladen za rekreacijo, 9' za naravne zanimivosti, tretji za
zgodovinsko privlačnost. Severni del, kjer je največ možnosti za rekreacijo, nudi obiskovalcu dobro vzdržano in razvejano mrežo gozdnih poti, ki vodijo preko hrastovih gozdičkov do najlepših in naj zanimivejših naravnih točk. Veliko skrb so posvetili gojenju in ohranjanju najdragocenejših drevesnih vrst in ureditvi novih poti, ki pripeljejo tudi do najbolj težko dosegljivih krajev: že prej obstoječe steze so primerno tlakovali. Poleg tega so preko celotne površine izpeljali vodne tokove, ki pripomorejo k boljšemu videzu. Obiskovalec ima na razpolago tudi posebne kraje, kjer se lahko okrepča in odpočije; v parku je tudi več točk, od koder je možen panoramski ogled mesta. Za popolno in karakteristično podobo so postavili lesene ograje, stare lesene zgradbe pa so utrdili s posebnimi postopki za čim daljše trajanje. Atletski in energični obiskovalci se lahko poslužujejo raznih naprav za telovadne vaje: to je le prvi korak za popolnejšo strukturo v korist fizični aktivnosti, ki bo realizirana leta 1988
in bo upoštevala telesne zmogljivosti vsakega posameznika.
Dela so dopolnili z raznimi hidravličnimi napravami in z obširnim parkirnim prostorom, čeprav bi bilo primerno, da bi obiskovalci iz bližnje okolice dospeli do parka peš. To bi bilo za današnjega človeka, ki je navajen na sedenje v pisarni in v avtomobilu, pomemben dosežek.
V letih 1985 in 1986 so se posvetili
urejanju predvsem tistega dela parka, ki je značilen za naravne lepote, niso pa uresničili vseh možnosti za rekreacijo in podobne pobude. Obiskovalec se je lahko zadrževal ob značilnostih ambienta in ga občudoval v raznih pogledih: botaničnem, živalskem, geološkem. Vzhodni del gre od potoka Grojne, vzdolž Soče do Pevmice na eni strani in preko Pevmskega mosta na drugi: pomemben je predvsem zaradi razgledov po okolici, ki razkrivajo zelo sugestivno podobo Soče in njenih lepih bregov. Ob njej se vijejo zelo karakteristične steze, tlakovane s krajevnim kamenjem in ozki rokavi z
vrelci vode.
Zgodovinski pogled bodo skušali osvetliti v bližnji bodočnosti: poskrbeli bodo za ovrednotenje predvsem prve svetovne vojne (uredili bodo predore, strelske jarke), pa tudi starejših obdobij (razvaline stare utrdbe — Šance, ki je iz začetka 17. stoletja, ko je v naših krajih divjala 2. gradiščanska vojna). V parku pa bodo prenovili tudi pristavo in večji hlev, nekdanjo Fogarjevo hišo, kjer bo upravno vodstvo Ustanove za gozdove, raznih krajevnih kulturnih in naravoslovnih društev ter športnih društev, ki. so v svojih dejavnostih vezana na Sočo (kanuji). V načrtu so tudi dvorana za seje in seminarje v sugestivnem arhitektonskem slogu ter ekonomske storitve v popolni skladnosti z Deželno ustanovo za gozdove in s Parkom Pevma-Soča.
Tako kot smo svoj čas priporočali obisk prvega dela parka na Šanci, tako danes seveda našim bralcem priporočamo, da si ogledajo celoten park, tudi tisti del ob Soči, na nekdanjem Fogarjevem posestvu. Lepo bo sedaj poleti, še lepše pa na jesen.
Seminar za pianiste na Zemonu
Obnovljeni lovski dvorec Zemono pri Vipavi, ki služi predvsem za kulturne prireditve in druge manifestacije mednarodnega pomena, bo od 15. do 22. avgusta prizorišče pomembnega seminarja za pianiste. Zveza kulturnih organizacij Ajdovščina in Akademija za glasbo v Ljubljani ga bosta priredili zlasti za mlade umetnike, ki želijo izpopolniti in poglobiti svoje znanje na področju klavirske igre in interpretacije.
Dvorec Zemono s svojim naravnim okoljem in baročno arhitekturo nudi idealne pogoje za umetniško poustvarjalnost in snovanje. Pričakujejo prijave večjega števila mladih umetnikov iz raznih držav, tako tudi iz Italije. Pri tem naj poudarimo, da je klavirska umetnost razširjena tudi med Slovenci na Goriškem in Tržaškem, pooseblja pa jo nekaj znanih umetnikov. Ob zaključku seminarja bo zaključni koncert najbolj aktivnih oziroma najboljših udeležencev.
Za izvedbo letošnjega seminarja (prva mednarodna prireditev na področju klavirske igre in interpretacije je na Zemonu bila lani) je prirediteljema uspelo pridobiti dva ugledna umetnika: pianista in pedagoga prof. Leonida Brumberga in prof. Paula Ba-duro-Skodo, oba z Dunaja. Prof. Badu-ra bo na Zemonu priredil tudi klavirski recital, (m. d.)
prispevki
Za združenje Pionieri Volontari del Soccorso so v razne namene darovali Ervina Feresin 100 tisoč lir, Tommaso Co-lella 10 tisoč, Alfredo Zonch 100 tisoč, Luigia Spessot 80 tisoč, lolanda d'Osval-do 30 tisoč, Stefania Ivetich 100 tisoč, Elvira Gallo 3 tisoč, Angela Borghes 10 tisoč, Eliana Ceschia 18 tisoč, Adelina Leban 80 tisoč, Giuseppina Blasizza 5 tisoč, Lionella Clancis 30 tisoč, Renato Maier 40 tisoč, Lidia Nanut 5 tisoč, Igino Toso 5 tisoč, Aliče Mauri 50 tisoč, Marcellina Novelli 5 tisoč, Paola Tomšič 5 tisoč, Rosa Princi 6 tisoč, Franco Narduzzi 90 tisoč, Firmina Zin 60 tisoč, Pina in Nino Podversic 80 tisoč, goriška hranilnica 2 milijona, Luigi Di Zorz 60 tisoč.
Poletni tečaji Skupnosti Arcobaleno
kupn0st Arcobaleno s sedežem na p0Jcah' Ul. sv. Mihaela 38, prireja v he 6 mesecih več tečajev uporab-mi j- i’ ki so namenjeni predvsem kor lln' Pravkar se zaključuje 1. tečaj je aiI1ike, ki se je pričel 22. junija. Tečaj Usr?1? 0cenah organizatorjev zelo dobro jp®!- Udeležili so se ga številni mladi, pe-so z animatorkama uspeli ustvariti us-ne delovne in medčloveške odnose. jj, ’'av na osnovi te pozitivne izkušnje ttiit raYai° prirediti drugi tečaj kera-av e' ki bo trajal od 20. julija do 19. do itta' Namenjen je mladim od 11. sto ^ *et:a starosti, ki se bodo v pro-trit skupnosti Arcobaleno srečevali pet/at tedensko, ob sredah, četrtkih in kih od 9. do 11. ure. Bolj kot tečaj čgj^dade, poudarjajo, naj bi to bil te-sam	ki bodo soustvarjali ne
P 0 izdelke, pač pa celotno dejav-(jen keramičnega laboratorija. Predvi-ja . ° je, da naj bi do konca laboratori-kdelali velik keramični mozaik, shg^aben naj bi bil potek tudi mizar-t 3a tečaja, ki bo vsak ponedeljek in čel ^ °d 9. do 11. ure. Tečaj se bo pri-tva.1°. julija in trajal do 9. avgusta. Ig). ®hjen je prav tako mladim do 15. ' tl. julija pa so pričeli tečaj šivanja.
Konec avgusta, sočasno z mednarodno folklorno parado
V Gorici svetovni kongres o ljudski kulturi
Prireja ga IO V s pokroviteljstvom UNESCO
Vse je že nared za vsakoletno mednarodno avgustovsko folklorno srečanje, ki privabi v naše mesto številne goste iz naše dežele ter drugih evropskih in velikokrat tudi držav na drugih celinah. Koordinator manifestacije, goriško turistično društvo Pro Loco, bo letos imelo še posebno polne roke dela, saj je mednarodna organizacija IOV, ki skrbi za ohranitev ljudskega umetnostnega izročila in deluje 'pod pokroviteljstvom UNESCO, izbrala Gorico za sedež prvega mednarodnega kongresa o umetnosti in ljudski kulturi. Kongres bo na sporedu v avditoriju od torka 23. avgusta do nedelje 28. avgusta. Udeleženci šestdnevnega shoda bodo debatirali na temo: Kakšen doprinos ima ljudska kultura pri utrjevanju miru in sporazumevanju med narodi. Kakšen je trenutni položaj in kaj se nam obeta s prestopom v 2. tisočletje.
Uradni jeziki avgustovskega kongresa bodo italijanščina, angleščina
in francoščina - vse te bodo simultano prevajali -, posege v nemškem, španskem in arabskem jeziku pa bodo naknadno prevajali. Posveta se bo udeležilo kar 200 predstavnikov iz 100 držav. Tu bodo izrazili lastna mnenja izvedenci, znanstveniki, novinarji, animatorji ter voditelji raznih skupin, ki polagajo vse lastne napore v ohranjevanje ljudskega izročila, kulture in navad.
Za ta prvi mednarodni kongres vlada veliko zanimanje, saj je prijavilo svojo udeležbo več ministrov in državnih tajnikov za kulturo. Med temi lahko navedemo npr. visoke politične predstavnike iz Nove Zelande, Kitajske, Egipta, Turčije, Tunizije, Sirije, Grčije, Sovjetske zveze, Brazilije, Jamajke, Ekvadorja in Ugande.
Udeleženci posveta bodo razpravljali o treh podrobnejših argumentih: 1. Pomen in vrednost ohranjevanja in prenašanja umetnosti in ljudske kul-
ture, 2. Rezultati študijev in znanstvenih preverjanj, 3. Rezultati konkretnih pobud v tem sektorju.
Očitno slavnost te prve mednarodne konference o umetnosti in ljudski kulturi bo opaziti tudi v že tradicionalni folklorni paradi, ki bo letos še posebno bogata in kvalitetna. Organizatorji si prizadevajo, da bi privabili v naše mesto še večje število kvalitetnejših folklornih skupin. Letošnje folklorno tekmovanje naj bi bilo prava poslastica za ljubitelje takih manifestacij, saj se bodo na njem zvrstili najboljši izvajalci t.i. žive folklore, v kategorijah stilizirane in reproducirane folklore. Nastopilo bo skupno 16 folklornih skupin iz Avstrije, Bolivije, Burundija, Kitajske, Indije, Jugoslavije, Malezije, Mehike, Švice, Tunizije, Ugande, Sovjetske zveze, ZDA in Italije. Italijo bodo zastopale tri skupine: mesto Genova, glumači iz Minturna in pevci z Eolskih otokov.
Letošnja parada, ki slovesno zaključuje folklorno tekmovanje, se bo vila po ulicah mestnega središča nekoliko drugače kot se je doslej, saj se bodo vse'skupine na koncu zbrale na prenovljenem športnem stadionu v Ulici Baiamonti. Folklorno tekmovanje, ki bo v prostorih telovadnice UGG na Trgu Battisti, pa se bo pričelo že 23. avgusta in bo trajalo do sobote 27. avgusta. V nedeljo pa bo na vrsti gala nastop, na katerem bodo pokazale lastne sposobnosti vse folklorne skupine.
Goriški Pro Loco bo tudi letos poskrbel za obrobno zabavo, saj bo vsak večer na bližnjem Battistijevem trgu prosta zabava s plesom, delovali bodo tudi dobro založeni kioski. Goriška turistična ustanova žal ni še dobila vseh prepotrebnih sponzorjev, ki pa gotovo ne bodo izostali, saj je taka manifestacija nedvomno ponos Gorici.
Ob 60-letnici fašističnega nasilja
»v* n i v
jonska Zadružna zveza in njen nasilni razpust
Marko Waltritsch
tičn	<Ian nasilnega razpusta Zadružne zveze je fašis-
0 glasilo pisalo v uvodniku takole: pr:	vlada in stranka sta sprejeli edini ukrep, ki lahko
;e £0®ore k izboljšanju gospodarstva v naši pokrajini, saj nQs adružna zveza največja gospodarska organizacija pri štev-Y niei 80 včlanjene skoro vse posojilnice, precejšnje 6dr) ° zaclružnih mlekarn, najrazličnejše zadruge." Fašis-lQpP glasilo je po svoje tudi ugotavljalo, "da bi bila zveza hecT0 Pomagala h gospodarskemu razvoju še tako zakot-Zgq?.-raia v pokrajini, ni pa tega napravila, nasprotno je 2 den Q PTeclvsem antinacionalno politiko. Tako ni zveza hiCc.nariem’ hi je prihajal v njeno blagajno, pomagala čla-P°buri marveč finansirala namišljene kulturne in verske hačp/- nimajo ničesar skupnega z gospodarstvom in z ihtel zadružne zveze. Ta je dala pomoč pobudam, ki niso gv ? nič skupnega z gospodarstvom," je trdil fašistični t0 p taar, "kot npr. Čevljarski zadrugi v Mirnu," ali še, in Q0t.. Pll° za fašiste najhuje, "slovenskemu Alojzijevišču, koVnSkl Mohorjevi družbi, slovenskemu Katoliškemu tis-nernu društvu, raznim Goriškim stražam in raznim slo-
venskim Koledarjem, torej organizacijam, ki podpirajo panslavizem na tej strani Alp. Kaj naj bil bil rekel preprost in miren slovenski kmet, ko bi bil vedel, koliko ga stanejo knjižice, ki jih dobiva skoro zastonj," meni člankar v tem fašističnem listu. Zatem meni tudi, da je Zadružna zveza zaradi takega razsipanja lastnega denarja zašla v težave, da je tudi politično bojkotirala celo take patriotič-ne akcije, kot je bila npr. "battaglia del grano", ki ji je botroval sam Mussolini. Končno uvodničar trdi, da je nacionalna vlada že dala na razpolago novemu komisarju izredno dotacijo šest milijonov lir, s katerimi bo ta skušal sanirati slabo gospodarsko stanje Zadružne zveze.
Dva dni kasneje, 21. januarja, je bil v istem listu priobčen še drug uvodnik o tem razpustu z naslovom: "Pieno consenso al provvedimento prefettizio per la Federazione delle Cooperative slovene" (Polno soglasje prefektovemu odloku o razpustu slovenske Zadružne zveze). Najbolj naj bi bili, po besedah uvodničarja, zadovoljni z dekretom prefekta Cassinija preprosti kmetje v goratih področjih, t. j. slovenski kmetje. Uvodničar je ponavljal že znane teze iz prvega članka in zaključil takole: "Prepričani smo, da se bo delovno slovensko prebivalstvo znalo upreti, če bo treba, vsakemu poizkusu nizkotne politične špekulacije, do katere naj bi prišlo s strani znanih politikantov, ki jim je danes končno odvzeta vsaka komodna in dobro plačana možnost vladanja." Delovno slovensko prebivalstvo se je zares uprlo, trinajst let kasneje, in zasolilo pravično klofuto prav ljudem, ki so mislili tako kot pisec tistih vrst v goriškem fašističnem glasilu.
Goriška straža je o razpustu izvoljenih vodilnih organov Zadružne zveze poročala šele 25. januarja. V poročilu je slovenski člankar povedal, da niso hoteli o tem poročati že v prejšnji številki, v petek, 20. januarja, da ne bi razburjali prebivalstva na deželi.
Po zaplembi Goriške straže je vsaj navzven polemika nekoliko utihnila, kajti fašistična oblast je policijsko pritiskala na slovensko prebivalstvo. Poslanec dr. Josip Vilfan je podtajniku pri predsedstvu vlade Francescu Giunti poslal protestno pismo. V njem je ugotavljal, da prebivalstvo Goriške meni, da je bil odlok prefekta Cassinija neprimeren in nezakonit ter škodljiv razvoju gospodarstva dežele. Vilfan je v pismu menil, da je bil odlok nezakonit tudi zato, ker so spadale posojilnice v vsej državi že od leta 1926 pod nadzorstvo ministrstva za finance. Posojilnice in zadruge, včlanjene v goriški Zadružni zvezi, so bile po tej včlanjene tudi v Vsedržavno zvezo podeželskih posojilnic v Rimu (Associazione nazionale fra le Casse Rurali-Agra-rie ed enti ausiliari in Roma). Niti ministrstvo za finance niti omenjena Zveza nista bila obveščena o dekretu goriš-kega prefekta. Goriški prefekt Cassini in tajnik fašistične stranke Caccese pa sta, po Vilfanovem mnenju, igrala nelojalno tudi na gospodarsko-bančnem področju, kajti v Benetkah sta se domenila z ravnateljem tamkajšnje zasebne banke Istituto federale per il risorgimento delle Tre Vene-zie Friederchsenom, da bo ta banka vzela v roke upravo Zadružne zveze in dala na razpolago šest milijonov lir. Ta beneška banka se je po Vilfanovih besedah hotela maščevati nad vodstvom Zadružne zveze, ker ji ni to dovolilo v letih 1921-1922 dobiti monopola nad slovenskimi posojilnicami.
V tem pismu, ki ga je podtajniku poslal 19. januarja 1928, je Vilfan omenjal še, da je bilo na dan zaplembe Zadružne zveze v njeni blagajni 220.000 lir tekočega denarja. Zaradi fašistične zaplembe so posamezniki in podeželske zadruge pričeli jemati iz blagajne svoj denar. Goriški prefekt Cassini je letal po deželi s svojim avtomobilom in dajal podeštatom navodila, naj preprečijo dvig denarja.
stran 10 □ SpOI*!
PRIMORSKI DNEVNIK
16. julija 1988
Kolesarstvo: tudi na včerajšnji etapi na kronometer
Španec Delgado nezadržen
VILLARD DE LANS — Španec Delgado, ki je že od vsega začetka spadal med favorite letošnje krožne dirke po Franciji, je bil tudi včeraj nezadržen. V formo je prišel v pravem trenutku, včerajšnjo etapo za posameznike na kronometer pa je osvojil premočno. Le odpisani Bernard se mu je hotel zoperstaviti, vendar pa je moral tudi sam na koncu položiti orožje.
Včerajšnja etapa je bila navkreber, kar daje Delgadovi zmagi še toliko več vrednosti, predvsem pa zaupanja, da bo osvojil tudi končno zmago. Do konca toura namreč manjka še nekaj težkih gorskih etap, Španec pa je dokazal, da jim je kos. Škupna lestvica se je medtem spet nekoliko spremenila. Na drugo mesto se je usidral Nizozemec Rooks, ki se je tudi včeraj s svojim tretjim mestom izkazal. Na skupni lestvici zaostaja za skoraj tri minute za Delgadom, vendar pa je včeraj prehitel Bauerja, ki tako povsem razumljivo »polzi« vse bolj navzdol na skupni lestvici. Vendar pa je
Nizozemec Števen Rooks se je že povzpel na drugo mesto skupne lestvice
tisto, kar je naredil do sedaj zanj že več kot dovolj.
Kaj pa Italijani? Visentini je pred dnevi tožil, da je ritem na tem touru
»strašen«. Naslednjega dne je »potonil«. Kaj je torej res, da je tour dosti težji od gira? Kako je mogoče, da se že leta na krožni po Franciji ne izkaže noben Italijan? Letos je poskušal Visentini, pa mu ni šlo. Šedaj lahko počakamo le prihodnje leto...
Vrstni red 13. etape: 1. Delgado (Šp.), ki je 38 km dolgo progo (Gre-noble-Villard de Lans) prevozil v 1.02'24" s povprečno hitrostjo 36,538; 2. Bernard (Fr.) po 44"; 3. Rooks (Niz.) 109"; 4. Breukink (Niz.) 2'08"; 5. Pino (Šp.) 2'32"; 6. Bauer (Kan.) 2'37"; 7. Simon (Fr.) 2'46"; 8. VVilson (Avs.) 2'50"; 9. Pensec (Fr.) 2'54"; 10. Pedersen (Dan.) 2'55".
Skupna lestvica: 1. Delgado (Šp.) 48.05'37"; 2. Rooks (Niz.) po 2'47"; 3. Bauer (Kan.) 3'02"; 4. Parra (Kol.) 4'43"; 5. Herrero (Kol.) 6'21"; 6. Theunisse (Niz.) 7 00 ; 7. Boyer (Fr.) 8'05"; 8. Pensec (Fr.) 8'55"; 9. Winnen (Niz.) 9’46"; 10. Ham-psten (ZDA) 10'07"; 11. Alcala (Meh.) 10'35; 12. Criguielion (Bel.) 11'36"; 13. Pino (Šp.) 1137"; 14. Claveyrolat (Fr.) 13'33"; 15. Simon (Fr.) 13'50".
Motociklizem: jutri VN Jugoslavije
Favoriti v veliki formi
REKA Jutri bo na sporedu na Grobniku pri Reki velika motociklistična nagrada Jugoslavije, za katero vlada veliko zanimanje. Na včerajšnjih poskusnih vožnjah so v glavnem vsi favoriti dokazali, da so v formi in da so pripravljeni na to težko preizkušnjo. V jutranjih urah so vsi zapovrstjo dosegali rekordne čase, kar je treba pripisati predvsem odličnemu vremenu, ki pa se je popoldan skvarilo, saj so morali organizatorji naposled treninge celo prekiniti zaradi burje in naliva.
V pollitrski kategoriji je bil najhitrejši Gardner, medtem ko je nekoliko razočaral trenutni lider na svetovni lestvici Lawson. V četrtlitrski kategoriji sta Sarron in Pons dokazala, da sta trenutno najboljša, medtem ko je bilo v nižjih kategorijah, kot vedno, nekaj slave tudi za Italijane.
Do 500 ccm: 1. Gardner (Avs., honda) 1'30"044; 2. Mcken-zie (VB, honda) 1'31"077; 3. Mamola (ZDA, cagiva) 1'31"098; 4. Rainey (ZDA, yamaha); 5. Lawson (ZDA, yamaha) 1’31"349.
Do 250 ccm: 1. Sarron (Fr., honda) r32"873; 2. Pons (Šp., honda) 3. Lavado (Ven., yahama) 1'32"894; 4. Roth (ZRN, honda) r33"124; 5. Cadalora (It., yamaha) 1'33"160.
Do 125 ccm: 1. Martinez (Šp., derbi) 1'40"086; 2. Spaan (Niz., honda) 1'40"318; 3. Brigaglia (It., gazzaniga) 1'40"503; 4. Abold (ZRN, honda) V40"772; 5. Catalano (It, aprilia) 1'40"791.
Do 80 ccm: 1. Martinez (Šp., derbi); 2. Dorflinger (Šv., marlborocrav); 3. Vandongen (Niz., casal) r45"274; 4. Seel (ZRN, seel) 1'45"555; 5. Szabo (Madž., krauser) r45"636.
Predstavili Barnardovo »bitje«
Malček veliko obeta
MARANELLO - Barnardovo »bitje«, nov atmosferski ferrari, ki naj bi italijanski hiši omogočil osvojitev naslova prvaka v formuli ena v sezoni 1989, ni več skrivnost. »Porod« tega bolida je trajal dolgo, a »dojenček«, tako vsaj pravijo, je krepak in živahen. Poganja ga 12-cilindrski motor (3497,97 ccm), razvija 12.500 obratov in 600 konjskih sil. Dolg je 4.400 mm, širok je 2130 mm in visok 950 mm, tehta pa 505 kg.
Novost je v menjalniku s sedmimi elektronsko vodenimi prestavami (in še prestava za vzvratno vožnjo). Le dirke bodo zdaj pokazale, ali se bo razvil v odraslega tekmeca, ali pa bo bolehal kot njegov nesrečni predhodnik.
Nogomet: važna novost pri mestnem tretjeligašu
De Falco spet pri Triestini
Že drugič »padel« na maturi
Tomba v šoli ni tako spreten
PIACENZA Ponavadi sta športni in šolski uspeh v tesni povezavi, a so tudi »ugledne« izjeme.
Ena od teh je smučarski olimpijski prvak Alberto Tomba, ki so ga po opravljenem maturantskem izpitu spoznali za »nezrelega«. Tomba je pred komisijo tehničnega inštituta za geometre Tramello iz Piacenze stopil kot eden od 14 prijavljenih privatis-tov. Izdelalo jih je le osem, padlo jih je torej šest, medtem ko je vseh 49 rednih dijakov šole uspešno opravilo preizkušnjo.
Tomba je zaman poskušal srečo tudi pred dvema letoma v Cantiiju, tako da je ta že njegov drugi neuspeh. Med letošnjo sezono »belega cirkusa« je Tombi le redkokdaj spodletelo dvakrat zapored...
TRST — Triestina, ki bo v prihodnji sezoni igrala v C-l ligi, počasi oblikuje svojo ekipo. Včeraj je podpredsednik mestnega tretjeligaša in bodoči predsednik takoj po umiku De Riuja, Franco Causio izjavil, da bo De Falco ponovno zaigral v dresu ekipe, kateri je dal že toliko zadoščenj. Povratek De Falca so tržaški navijači prav toplo pozdravili, saj je napadalec iz Pomigli-ana d'Arco prava garancija v sredini tržaškega napada. Sedaj mora Triestina prodati še nekaj igralcev, ni pa izključeno, da bo kupila kakega mladega in ambicioznega nogometaša.
Nogomet: Materazzi novi trener Lazia
RIM — Bivši trener prvologaša Piše Materazzi je od včeraj tudi uradno novi trener Lazia. Kot znano, sta se
pred kratkim predsednik Lazia Calleri in sedaj že bivši trener Fascetti pošteno skregala, tako da je moraj šibkejši (očitno Fascetti) naposled oditi.
obvestili
FC PRIMORJE
obvešča, da bo v četrtek, 21. julija, ob 20.30 na sedežu kluba v Kulturnem domu na Proseku vpisovanje novih atletov — letniki '78, '79 in ’80.
ZSŠDI - namiznoteniška sekcija organizira namiznoteniški tečaj za začetnike. Tečaj bo v športnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra 1988. Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304), v jutranjih urah do 25. julija.
^-1:- .:
Športno plezanje: Rehberger preplezal deseto stopnjo
Športni plezalec Srečo Rehberger je pri nas prvi preplezal steno čiste desete stopnje ter se tako povsem približal svetovnemu vrhu. V stenah Cimai, enem od največjih francoskih središč športnega plezanja, je sedaj splezanih okoli 160 smeri. Med njimi je deset najtežjih. Tri so namreč ocenjene 8a, tri 8a + , tri 8b in ena 8b + . Ena izmed teh je tudi smer Sortilege (8b), ki zdaj predstavlja najboljši rezultat našega športnega plezanja, dosegel pa ga je, kot rečeno, član AO Kranj Rehberger.
Dosežek je bil pravzaprav pričakovan, saj je Rehberger smer naštudiral že ob svojem prvem obisku tega centra. Po drugi strani pa najbrž tudi že potreben za naše športne plezanje, saj gredo v tujini nezadržno naprej. Čeprav so se že pojavile smeri z oceno 8c, pa po besedah nekaterih najboljših svetovnih plezalcev (Edlinger, Giil-lich) za sedaj še ni tako zahtevne smeri nikjer.
Tudi Les specialistes ima zdaj 8b+, to pa so tudi največje težave, ki jih človek ta čas lahko premaga. Na svetu je za sedaj okoli 10 do 15 smeri, ki imajo oceno 8b+ (X+), deset od teh smeri imajo oceno tudi potrjeno. Tako rezultat našega plezalca z oceno 8b
najbrž govori sam za sebe. Vendar sta se ob vzponih desete stopnje pri nas pojavljala le dve imeni: Rehberger in Slabe. Zdaj se jima je pridružil še Vili Guček (AO Trbovlje), ki je na Zgornjem Avstrijskem splezal svojo prvo smer z oceno 8a (IX+, X-). To je bila smer Focus v Nixlochu, Guček pa je opravil šele peti vzpon. Morda pa je Guček še večje priznanje dobil pred dnevi. Iz Arca so mu namreč poslali vabilo na tekmovanje Rock Master, ki bo septembra. Nanj je namreč povabljeno le 22 plezalcev z vsega sveta.
Iz Pakistana brez uspeha
Že pred dobrim tednom se je iz Pakistana vrnila slovenska štiričlanska odprava, ki je načrtovala novo smer v zahodni steni velikega Trango Tower-ja. Igor Jamnikar, Miha Praprotnik (oba AO Matica), Marko Lukič (AO TAM Maribor) in Matjaž Ivnik (AO Tržič) so v Pakistan odšli še pred našo odpravo na K2. Vendar pa se jim je že takoj na začetku zataknilo, saj alpinisti obveznega pologa 4000 dolarjev niso mogli plačati.
Zato so svoj cilj spremenili in se odločili za vrh, ki ni višji od 6000 metrov, za katerega pa v Pakistanu tudi ni treba dovoljenja. Bublimo Ting, ki so si ga izbrali, leži nasproti Rakapo-
šija, je pa še vedno neosvojen. Gre pravzaprav za veliki skalno iglo, podobno francoskemu Druju. Stena je visoka od 800 do 900 metrov. Naši štirje alpinisti so bili pod goro 25 dni in prav vsak dan je snežilo. Bazo so si postavili 4500 m visoko. Sneženju so se seveda pridružili plazovi. Pod steno so bili dvakrat, vendar so se morali vsakič zaradi vremena vrniti. Tako so se žal morali iz Pakistana vrniti brez uspeha.
Ekstremni spusti naših v Andih
Sredi maja je četverica naših alpin-stov in ekstremnih smučarjev odpotovala v južnoameriške Ande. Borut Černivec, Dejan Ogrinec, Andrej Zor-čič (vsi AO Črnuče) in Andrej Zorčič (AAO) so se zdaj vrnili z nekaj dobrimi dosežki v strmih stenah Cordillere Blance. Med temi je treba posebej omeniti dva spusta. Južna stena Ar-tensoraja (6025 m) velja po mnenju tujih strokovnjakov za najlepšega med najtežjimi spusti. Prvega junija so to steno presmučali Černivec, Ogrinec in Terčelj in tako opravili tretji spust po tej steni.
Ogrinec in Zorčič pa sta še presmučala južno steno vzhodnega Chacra-raja (6001 m), in sicer v svojem drugem poskusu 12. junija. Spust sta ocenila S5 + , IV+, 90 metrov.
Od 12. julija do 20. avgusta
Medtem ko je poletje na višku začnemo s toliko pričakovano
Oblačila, obutev, športni artikli, perilo, spalne srajce s popusti
20-30-50-80%
za plačila v gotovini
V teku je tudi tradicionalna promocijska prodaja krznenih artiklov s popusti
20-30-50%
in shranimo vam jih do I5. septembra brez povišanja cene v naši butiki v Ul. Carducci
Obv. Občini 2/7/88 št. 8578
-1
hkušnje naših trenerjev na kampu Notre Dame Universitp
Sedemdnevno izpopolnjevanje onstran Velike luže
5ng?er^a na^e*3u<lnih košarkarskih davnh
ria,n®9ev iz naših krajev se je pred ne ® vrnila z enotedenskega biva
knšarkarskem kampu slovite na (7nAa>me University v državi India-znan; na kateri deluje svetovno
F>helps r0kovrdak Richard »Digger«
tra!B°^0Vrl0 izpopolnjevanje je našim v okvi m om°gočilo SZ Jadran, ki je Voj,, ru Programa za prispevek k raz-Pokn,Zameiske košarke širokogrudno cev 0 P°tne stroške vseh udeležen-j-Prekocesanske pustolovščine. (Jarir?PaTS0 se udeležili Jure Krečič k0 7 J1" g°r Meden (Kontovel), Voj-Stoi'Tna (Sokol), Luka Furlan (Bor), (Dom? ~°rbatti (Breg), Mauro Dornik simn ''Modrej Vremec (Polet) in Mas-delov 1 Sen-i ^na* irener, ki bo letos Qlaxoal Pri veronskemu prvoligašu
snio^aVrU-no povratnikov iz Amerike kjer Sre^air na Massimovem domu, dali chi?6 srečali, da bi skupaj pogle-»poH, • '•e ln videokaseto o njihovih V1gih« v domovini košarke.
Vsi navzoči so bili enotnega mnenja, da je bilo vse skupaj prekratko, vendar da je bilo v strokovnem smislu zelo zanimiva izkušnja, predvsem zaradi metodike dela in pristopa tečajnikov do dela. Naši trenerji so izjavili, da je pripravljenost na delo in na garanje neprimerljiva s tisto, ki jo kažejo mladi košarkarji po naših klubih.
Rasenija in Vremca je celo doletela čast, da sta vodila vsak svojo skupino igralcev, ostali pa so nastopali v vlogi opazovalcev. Vsak trener je po lastni presoji izbiral vaje za piljenje posameznih tehničnih segmentov (obramba, met, podaja, skok itd.).
Za vsak slučaj so lahko računali na nasvete in na pomoč trenerja ljubljanske Olimpije Zmaga Sagadina, ki se kampa udeležuje že nekaj let.
Pod tehtnim vodstvom Jeffa Nicksa, ki je tehnični in organizacijski vodja kampa, je delo potekalo vsak dan na osmih odkritih igriščih ter v prostorni telovadnici, kjer so bile na sporedu praktične demonstracije.
Na deželnem atletskem absolutnem prvenstvu za posameznike
L Sedmak osvojil bronasti kolajni
Deželnega atletskega posamičnega prvenstva za absolutno kategorijo so se sredi tedna v Vidmu udeležili tudi trije člani AD Bor Infordata: Gabrijel Sedmak in Alan Oberdan sta nastopila v metu kopja, Igor Sedmak pa v troskoku ter v skoku v daljino.
K sicer zelo skromni beri najboljših mest tržaške atletike, so naši fantje prispevali dve bronasti kolajni. Na ravni najstarejših kategorij tržaška pokrajinska atletika preživlja ta čas hudo krizo, ki se kaže v tem, da pravzaprav nima elementov, ki bi se kosali s številnimi in kvalitetnimi furlanski-
mi atleti.
Pa pojdimo k našim: po nekajtedenski prisilni pavzi je bilo pri Gabrijelu Sedmaku računati na element spočitosti in neobremenjenosti, a se na žalost to ni uresničilo, kar kažeta tudi peto mesto in rezultat 55,48. Glede na to, da ima Alan Oberdan že več kot mesec dni težave s t.i. kopjaškim komolcem (običajna poškodba metalcev kopja) in s kopjem tako rekoč ni treniral, je njegov rezultat 51,56 prijetno presenečenje, ki mu ob saniranju poškodbe obeta boljše čase v nadaljevanju sezone.
Igor Sedmak
Igor Sedmak je prvi dan nastopil v troskoku. Z rezultatom 14,56 m je osvojil pričakovano 3. mesto. Njegov rezultat je nov društveni rekord, ki pa
ga je bilo mogoče, če ne bi bil Igor pri zaletu tako nenatančen, že ob tej priliki »potegniti« za najmanj 20 cm. Glede na dobro formo, je bilo v skoku v daljino pričakovati najmanj društveni rekord, vendar je skakalcem zagodlo vreme, saj ob nalivu, mrazu, vetru ter prekinitvah, nikomur ni uspelo pošteno skočiti. Med vsemi, ki so se borili za vrh, se je Igor z rezultatom 655 cm in 3. mestom, še najbolj približal svojemu osebnemu rekordu.
Z deželnim prvenstvom se je za atlete Bora Infordata končal prvi del sezone. Priprave za drugi del se bodo pričele v najkrajšem možnem času, ko bodo nekateri sanirali poškodbe, drugi pa se bodo vrnili z zasluženih maturantskih počitnic. Glavni ciklus priprav bodo atleti Bora Infordata opravili od 14. do 21. avgusta v Mariboru. Prav kombinacija treninga na stadionu z višinskim treningom na Pohorju, je letošnja novost pri atletih našega društva.
O svojih načrtih in težavah se bodo predstavniki atletov, trenerjev in vodstva društva pogovorili v ponedeljek ob 18. uri na Radiu Opčine, kamor jih je vodstvo radia povabilo na razgovor.
(I. P.)
0lympia: po napredovanju zahtevne naloge
Vo ket?šnje prvenstvo je bilo za člansko odbojkarsko posta-tovn°riške Oirmpie nadvse uspešno, saj si je vdrugič žago-
.i .	tt A1	Dz-vtol/-	camorra Vlil
dok'7 nastop v državni ligi. Potek prvenstva samega je bil sij .aJ razburljiv in le v zadnjem kolu so Goričani, po spodr-SeZon,^aCileia v Turia^u' dosegli napredovanje. O letošnji
dal a nai11 ie kapetan goriškega moštva Štefan Cotič pove-
haslednje:
let-,^rvenstvo smo začeli s ciljem, da pripravimo v dveh \jre ejripo, ki bi se potegovala za C-l ligo. Naš načrt se je t, Uničil že v prvi sezoni. Med samim prvenstvom smo se ttiorr6 zavedali, da smo kos nalogi, kljub temu pa smo lahk * Plakati prav na zadnjo prvenstveno tekmo, da smo 0 Proslavljali napredovanje. Moram reči, da z izjemo ^ lla. ki se je izkazal kot izredno močna ekipa, smo pre-Šali vse nasprotnike. Po vsej verjetnosti smo si napredo-
vanje
zaslužili z zmagami na gostovanjih.
jij Največ zaslug za letošnji uspeh ima trener Jakopič (biv-pa ?ra*ec Salonita v drugi jugoslovanski zvezni ligi, sedaj 0vr dener mladinske reprezentance Slovenije), ki je znal kak n0titi vsakega igralca posebej, kar se je na igrišču še k0 Poznalo. Ob tem je tudi taktično znal izredno dobro Vsv ekrP° in jo med treningi pripraviti za naporno delo. kat ■teclen smo se specifično pripravljali na nasprotnika, s (j ^rirn smo se morali srečati. To pomeni, da smo zelo v P°znali druge ekipe in njihove šibke točke.«
“Kaj pa glede mladih moči?«
12 “Na klopi so sedeli tudi mladi igralci. Dva sta bila stara p 1 ®den pa 16 let. Ob tem moram povedati, da smo zaradi skodbe izgubili našega podajača Marka Cotiča«.
p “Novo sezono je treba načrtovati že sedaj. Kako se Jo pripravljate?«
stn >>^eveda že iščemo igralce, ki bi nam bili potrebni, zato
1 v dogovoru z raznimi društvi. Omenim lahko, da smo v v U tudi z Val.
Jotno dobili drugega centra, Batističa. Naš trenutni cilj
i z Valom glede centra Petejana. Od Soče pa bomo
Povečati povprečno višino ekipe, oselje ob napredovanju je že mimo. Sedaj stojijo pred čg1 zahtevne naloge, ki jih bomo morali primerno rešiti, ^ Se bomo hoteli obdržati v ligi. Te dni smo spoznali t)Q_Protnike in naloga za nas ne bo enostavna. Ob Vivilu le)., 0 nastopile še ekipe, ki so lani ostale v C-l ligi: Povo-tv^Q. Ferroalluminio, Cus Trst; tem pa so se pridružila moš-*z Ferrare, Verone, Vicenze, Belluna in Mogliana.
Prea samf kakovosti nasprotnikov ekonomsko vprašanje Pa vtavlia za našo ekipo še poseben problem. Trudimo se, Za9at C*0Kfff primernega sponsorja, ki bi nam pomagal iz te
va *~etos smo napredovali tudi, ker smo razpolagali s telo-Ptco. Trenirali smo namreč, kolikor je bilo potrebno.«
Druga moška vrsta Otympie od 1. divizije
»Kako gledaš na vprašanje združevanja?«
»Slovenska odbojka na Goriškem se je zelo dobro uveljavila. Lahko rečemo, da vsi skupaj predstavljamo res močno komponento. Rezultati pa so taki, da se Slovenci sedaj kosamo na mladinski ravni z ekipami, ki so celo vodilne v državi. To pa ni prišlo samo od sebe. Prav zaradi tega_ smo pomislili na združitev s Sočo, čeprav predstavlja združevanje lahko tudi dvorezno potezo. Moja misel je sledeča: združevanje je pozitivno, ko tudi društva imajo od tega korist. Mislim, da bi na Goriškem lahko imeli močno člansko ekipo, ki bi predstavljala vrhunec slovenske odbojke. Društva pa bi se specializirala vsaka na svojem področju v mladinskih ligah, tako bi druga za drugo pripravljala novo generacijsko izmenjavo. Menim, da na ta način bi vsi skupaj lahko krili celoten teritorij, poleg tega bi vsi imeli interes pri sodelovanju in delu z mladimi.
To je edini pogoj za vidnejše uspehe, drugače bomo vedno napredovali v državno ligo in se iz nje vračali na deželno raven in pri tem ne bo trajnega uspeha.«
»Kaj pa glede ostalih ekip v okviru vašega združenja?«
»01ympia je letos nastopila tudi v 1. diviziji. Tako ženske kot moški se niso izkazali. Ekipi sta bili zasnovani na rekreacijski ravni, zato na tem področju nismo imeli večjih ambicij. V moškem prvenstvu under 18 je naša ekipa zasedla 3. mesto.«
Najboljši uspeh pa je z osvojitvjo naslova deželnih prvakov dosegla ekipa under 15. (mj)
9^0




'







ŠPORT
PR!X.
IZREDNO
ZNIŽANJE
ob koncu sezone
=*v
\SPDRT
250 m od mejnega prehoda Fernetiči
Tel.: 213780
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
PMK j/
No, za vaditeljski kader se je položaj postopoma izbolj-ffkk °' da Je ZSSDI Poskrbelo za nekaj obiskov strokov-kei V *z Slovenije, predvsem pa so se nekateri člani lokos-ojj . e9a odseka Naš prapor udeležili tečajev v Bohinju v VztVlr.u taborniške Gozdne šole. Vendar ni bilo več mogoče majati z vadbo v Pevmi, kjer so z začetniškim navdušenj?11 vadili na prostem na travniku za pokopališčem; tudi v bo i ih rnesecih. Osip je postal prehud in kazalo je že, da ie | ok:ostrelstvo zamrlo. Toda spet v dogovoru s taborniki kp t<lk°strelska dejavnost začela pestriti sestanke štandreš-iti | brniške družine in iz te selitve glavnine lokostrelcev Peh0k°strelk iz Pevme v Štandrež so prišli najvidnejši us-jjj 1 na področju te panoge: zmage na pokrajinski in dežel-t lavni, prva, druga in tretja mesta na raznih turnirjih in j^o1 državni naslov na Mladinskih igrah za posameznice. cho še moštveni naslov za dečke.
9a t I?anes 50 lokostrelci rahlo bolj upoštevani znotraj naše-g0s eJesnokulturnega gibanja ravno zaradi svojih tehničnih hairiZ^0V' dogaja pa se še vedno, da ob začetku sezone ne Pri t ° razumevania s strani drugih panog, ko si skušajo NriK eti zac(ovoljiv vadbeni prostor vsaj za dvakratno li s ^donsko. Tako so se morali seliti do Sovodenj, vadi-0 na prostem na travniku v Štandrežu, predvsem pa so
imeli dobre pogoje v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Odsek se je tudi organizacijsko tako okrepil — sedaj šteje 15 članov, da je bil sposoben prirediti že nekaj srečanj z mednarodno udeležbo. Po večletni osamljenosti so se pridružili lokostrelcem in lokostrelkam Kulturnega in športnega društva Naš prapor še drugi v Bazovici na Tržaškem, kjer so začeli s to panogo leta 1986. Na Tržaškem ni to prvi poskus uvajanja te športne panoge. Podobno kot v Gorici je bil tudi v Trstu leta 1977 tečaj v okviru taborniške organizacije, vendar ni imel praktičnih posledic v tekmovalnih oblikah in v redni vadbi, čeprav so taborniki na svojih akcijah precej let uporabljali tudi loke; pa tudi v nekaterih poletnih kolonijah npr. na Vranskem je bilo nekaj poskusov lokostrelstva. Po usahli krivulji teh pobud so se odločili v Bazovici. To torej zadeva drugačnost v tem desetletju na področju lokostrelstva. Kaj pa za naprej? Poleg tega, kar obstoji in je vredno še razvijati tudi zaradi tega, ker bo za moštvene športne panoge vedno manj možnosti, medtem ko bodo panoge, v katerih nastopajo posamezniki, hvaležno področje glede na težave, ki jih že povzroča padajoča demografska krivulja, poleg tega torej, se je že nekajkrat izoblikovala zamisel o tem, da bi lokostrelstvo skušali usidrati v okvir delovanja in zbiranja upokojencev in odgovarjajočih društev. Ne v tekmovalni smeri seveda ali bolje povedano ne v smislu, da bi se člani teh društev udeleževali zunanjih, javnih tekmovanj. Šlo bi za popestritev tega, s čimer se že ukvarjajo društva upokojencev in panoga je za to zelo hvaležna.
BALINANJE
Zamisli, da bi se začeli ubadati z lokostrelstvom v okviru delovanja skupin upokojencev, ne bo lahko uresni-čiti, ker je v začetku vsaka novost težko prebavljiva in tudi
naše gledanje na pojem upokojenstva je prepogostokrat povezano z občutkom betežnosti. Verjetno to bolj s strani tako opredeljenega aktivnega prebivalstva kot s strani samih upokojencev. Večini ljudi ni še popolnoma jasno, da upokojenci niso samo tisti, ki zdolgočaseno posedajo v parkih ali ki vrtičkajo ckoli hiše. Pojavljajo se nove vrste upokojenstva: aktivnejšega, predvsem pa mlajšega. Podobno kot je pred časom postalo samo po sebi umevno, da se tudi ženske bavijo množično z gibalnimi dejavnostmi, uresničevanje tega spoznanja pa še vedno traja, tako se utrjuje prepričanje, da so gibalne dejavnosti lahko ena od možnosti aktivnega odmora v tretji starostni dobi. Pravim: utrjuje se prepričanje, kajti spoznanje je že starejšega datuma in je tudi teoretično obdelano do potankosti. Samo po sebi se nam zdi umevno, da se upokojenci, ali bolje povedano, da so se upokojenci — in poudarjem moškega spola ukvarjali z balinanjem. Na Goriškem je balinanje v težki krizi, kjub temu, da prihaja do nekaterih pobud.
V tem desetletju pa je prišlo da večjega premika: tako v Gorici kot v Trstu so v okviru Društev upokojencev organizirali tako imenovano rekreacijo, ki je v bistvu aktivno telovadno miganje v opremljenih telovadnicah, povezano z občutkom pripadnosti neki skupini, s klepetom, s sprostitvijo. Z razliko od balinanja je ta oblika privlačnejša za ženski spol. Zaključim torej ta tok razmišljanja: zakaj ne bi lokostrelstvo popestrilo spremembe in drugačnost, do katere je prišlo tudi v našem okviru v letih osemdeset? Seveda moramo upoštevati poučno dejstvo, da ni balinanje uspevalo samo zaradi balinanja, temveč je bilo povezano z gostilniškim okoljem, ki je med drugim onemogočalo občutek, da gre nekdo na obvezen trening dvakrat ali trikrat na teden ali pa samo na nedeljo. Morda zahteva lokostrelstvo ustvarjanje podobnih pogojev lokostrelstvo za tretjo starostno obdobje.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din,/-letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000 - din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
16. julija 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
|[[$
Vedno prijetni Gradež
Prebivalci Gradeža s ponosom povedo, da so otočani, da so tudi čustveno daleč od ljudi, ki žive na kopnem. Na otoke sredi lagune so, takrat, ko je Atila pridrvel v Oglej in ga porušil, pribežali nekateri prebivalci Ogleja in si tam na varnem ustvarili nov dom. Od takrat so Gradežani nekaj posebnega. Skozi stoletja so bili zelo navezani na Benetke, zaradi tega je arhitektura v starem mestu tako beneška. Ozke uličice nas spominjajo na calle in campielle Serenissime.
Še do tridesetih let našega stoletja je bilo mogoče v Gradež priti le s čolnom. Stari vlak še iz avstrijskih časov je peljal iz Červinjana do Belvedera, naselja na obali južno od Ogleja. Od tam si s čolnom odplul v Gradež. V tridesetih letih so zgradili sredi lagune nasip, po katerem so speljali asfaltirano cesto. V petdesetih letih, po drugi vojni torej, so zgradili še novo cesto od Tržiča do Gradeža. Prometa je danes, še zlasti poleti, toliko, da je že nujno potrebna razširitev ceste od Červinjana do Ogleja in Gradeža. O tem govorijo že vrsto let, uresničitev pa je še daleč.
Gradež se je pričel turistično razvijati ob koncu prejšnjega stoletja. Bogati Dunajčani, Pražani, Gradčani in Ljubljančani so prihajali letovat v Gradež. Tu je bila lepa peščena plaža, ki so jo že takrat uredili in ogradili. Začetnik turizma v Gradeža je bil avstrijski plemič baron Bianchi, ki je sicer živel v gradu v Rubijah pri So-vodnjah. Zgradil je pet hotelčkov, ki še danes služijo svojemu namenu. V Gradežu je pred prvo vojno podjetni goriški knjigarnar in novinar Andrej Gabršček odprl kiosk, v katerem je prodajal tudi časopise v raznih slovanskih jezikih. Turistično se je Gradež razvil med vojnama in seveda še bolj v zadnjem času. Sem prihajajo še zlasti turisti iz Avstrije in Nemčije, veliko je seveda Italijanov. Nemški in avstrijski zdravniki, ki imajo tu vsako leto dva strokovna kongresa, svojim bolnikom priporočajo Gradež. Turisti se lahko sončijo na lepo urejeni peščeni plaži, ki je priporočljiva še zlasti za družine z malimi otroki. Tu so tudi toplice z morsko vodo. Še zlasti pomembno je zdravljenje z vročim peskom. Za vse to skrbi Letoviščarska ustanova, ki je največje podjetje v Gradežu.
V Gradežu je zelo živa ribiška tradicija. Vsako jutro ribiči pripeljejo na kopno ponoči ulovljene ribe, s katerimi pridni kuharji v številnih gostilnah pripravijo okusno hrano. Hotelov in drugih prenočišč je tu veliko, precej je tudi kampov za šotorjenje in za prikolice. Goričani in Tržačani so si tu kupili veliko počitniških hiš ali stanovanj. Pogosto lahko srečaš marsikaterega znanca iz Gorice in Trsta: podnevi na plaži pri sončenju in kopanju, zvečer pa v vedno polnih gostilnah ter slaščičarnah, v katerih ti ponujajo okusen sladoled.
MARKO WALTRITSCH
4 iV Gradež — Drevored Europa Unita 1 — Tel. 0431/80579
PRODAJA: stanovanja različnih velikosti v centru, ob morju in pristanišču, v centru, v gozdičku in parku; vilo s 400 m2 vrta; trgovski lokal v centru 80 m2.
DAJE V NAJEM: stanovanja s 3 - 6 ležišči tudi za teden dni.
Trgovina obutve Loreta
AL PORTO
Gradež
Trg S. Marco 12 — Telefon 0431/82591


GRADBENI MATERIAL KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
TRŽIČ
MOOUETTES PEČI - KAMINI
CEMENTNI GRADBENI IZDELKI
OPREMA
Ul. Grado 76 - Industrijska cona - Tel.: 0481/712012
Slaščičarna
MOLIN
sladoledi
Drevored Dante 65 — Tel. 0431/81225
GRADEŽ
0)
S
5-
3
O
-o
'O
PO
PO
GRADEŽ Ul. D. Alighieri Tel. 0431/81580
TRGOVINA USNJENE GALANTERIJE
AMALIA POLETU
za dinamičnega moškega za moderno žensko
Gradež
Drevored Dante 47 Telefon 0431/80780
Umetnost naravnega sladoleda v bar - slaščičarni
PANCIERA
in v novem obratu
»PICCOLO PANCIERA«
torte — sladoledi — hladne sladice — sadne kupe
Drevored Dante 26 — GRADEŽ
PEŠČENE KOPELI V GRADEŽU
od junija do septembra
s peščenimi kopelmi ste vedno v dobri formi
INFORMACIJE: Azienda Autonoma di Cura,
Soggiorno e Turismo di Grado e Aguileia
34073 GRADEŽ — Telefon 0431/82821-80277