Boljševiki na Slov. štajerskem. Dooedaj smo ^iišali o bofjSevikih samo iz Rusije; tudi v Gradcu *.) Umošaji nemški boljSeviki nedavno razgrajali. frobijali šipe io ropali trgovine. Sed^j pa imamo f odt na Sp. Štajerskem boljševiško bando. To so ^agrizene nemžkonacionalne in nemškutarske tol •i e. Taka tolpa se je pojavila zadnjic na shodn v Št. Janža, a je bila premagana in krvavo te- pena. Napadla je slovensko kmetsko Ijodstvo, ki jr tam zbororalo, s palicami, kamenjem, noži. koli in plankatni. A vsc orožje nemčor&kih bolj ševikov ni imelo uspeba Baljdevišk) generali, korporali in proslaki so bežali pred slovensko kmet"ko pestjo v divjetn begu proti Dravogradu Nem§ki boljSeviki organizirajo sedaj svoje bande po /seh 8podnjeStajerskiii nernčorskib brlogih. Slo vensko Ijudstvo, pozor pred lemi boljševski! Klaverno lenško zbortvacje v Celju. \z Ceija se nam piše: Nemškl »Volkstag« v nedeijo. dae 14 t. m. se je jako kiavroo obnesel; to 2e priča Stevilo udeiežencev, katerih f?e je pri r&zhodu aaStelo samo 345. Prsšel sem malo prepozoo; ^amndil sem toraj olvoritev ter del Markiovega ^ovora, ki pa |e splob nago končai. Dr. MraUak e napadal Čebe, Jagoslovane, ministrskega pred sednika Seidlerja, ker je rekel: »da bi ves češki usrod vtkizdajalski, Jug- slovgai pa da so celo e]epatrijolični<. Rekel j? radalje: ko so sa bo •evali Goti eb Vezuvu m je njihov kralj padel, •io ga nesli na šCitu na ladjo ter ga odpeljali v ¦ lomovino. Nemci, ki so dvignili sedanjo av^-trij sko cesarsko hišo na prestol in so pripomogli Avstriji (? !) do ie kulturne stupoje, ia kateri je jedaj, bodo, če se uresnič jo jngoslovansk^ zahteve, Mi k svojirn nemškim bratcem na sever. Prvo je, iako je izjavil Mravlak, narod, potem šele dežela, država in ceaarska biša. Da Vsenemtem ni za Habsboržane, tem?eč za HoheEcoIernce, ve pri na8 že vaak otrok. Jako raiamljivo! Slovencem se seveda v zaCetku vojae ni moglo mč doka zati, ker je prišlo višje povelje, da se naj izpu -tijo in preiskave U3tavijo, s tem pa po Mravla Ho?em mnenja še vendar ni dckazano, da so aedolžni. Dr. Korošec, hodi pri cesarju in minis rih ven in noter, kakor se mu zljubi. Nemc« in nemčurje je pri t*m spreletaval strah in groza. Dr. AmbrožiC je izvajal: Slovenci spbb za prva B vojna posojila niso nič podpisovali. Šele pri -"etrtem so začeli podpisovati. Neroci živijo na tena n8jbolj izpostavljetem jezikovnem otoka t /elo ozkem gospodarskem stikn s Slovenci in Ce bi se naredila samf uprava za slovensko večino ja Spodnj. Štajerskem, bi si ne upala nemška ftianjšina podpisati za ntmštvo, fcer bi potem Slovenci Nemce preganjali i. t. d. Saj je že jugo^loTanska misel prodrla do zadnj? koče. Dr. Arn brožič ugovaria proti delitvi Štaierske z resolucijo, v' kateri se izreka prisrCaa hvala grofa Cerninu zh njegov >možati« govor. Nato se je nekdo oglasil s klicem: >Proč od Rima! Izvolite si sami •voje dahovnike!< Dr. Jese? ko menda predsednik -Volkstaga< in zastopnk župana dr. Jabornegga (kateri se ni prikazal na zborovanjn) je še po ojal besedo — a nikogar ni bilo veC na govoriiški oder. Nato so zapeli, >die Wacnt am Rhein« n >Vclkstag« je b;l pri krajo. Na avstrijsko ce *«rsko ppsem so kajpada pozabili. Ne vemo pa, «'e niso Hindenborgu poslali brzojav. Klavrno so :rli predse v sTOje prszne kupice, Pri izhoda je nek hudomušoež dejgl: »Kako da župana Jsbor negga ni?< Sploh se je višja celjska nemška go^poda sprehaisla po mei-tnem gaju in odšla v lovensko okolro >rekvirirat< na »Volkstag« je Bratstvo Cehov In Jugoslovanov. V Zlati Pragi se je v soboto, dne 13. aprila, vršilo veliko zborovanje zastopnikov češkega naroda, da izrazijo odlo6en ugovor zoper znani govor grofa Cernina, v katerem je tako grdo žalil Cehe in druge Slovane ter je poveličevaJ samo Nemce in Madžare. Slavja so se udeležili tudi Stevilni zastopniki, J.ugoslovanov, med n.limi slovenska poslanoa dr. Korošec in Gostinčar in več hrvatskih saborskih zastopnikov. Ceški narod je po svojih zaupnikih izgovoril slovesno prisego, d,a v svojem praviSnem boju ne odneha in da neomajno vstraja do zmagovitega konca. Konec prisege, ki jo je sprejel zbor z relikansk-im navdušenjein, se glasi: ,,In v trdnem, nezlomnem zaupanju v končno zmago najsvetejbili svojih pravic, v zaupanju v zmago prr,vičnolsti, v zmago prava nad nasil.iem, svobode nad robstvom, demiokraeije iu:.d privilogiji, resnice nad lažjo, na velikem razpotju svotovne zgodovine dvigamo svoje roke in pri dragem spominu (na svoje prednike, v mogofinem akordu svojih duš obljubljamo danes iii ?a vso bodoCnost: Ostanemo, kjer smo se ustavili! Zvesti v delu, zvesti v boju, zvesti v trpljenju, zvesti do groba! Vztrajamo, dokler ne zmn.pamo! Vztrnjamo, dokler ne pozdravimo aamostojnosti \~sega naroda! Bodi zdrav, narod češkoslovaški! Ostani rastofia mladika! Naj pride tvoj čas! Rasti in procvi- taj svoboden v svojih zemljah in v veliki bratski roftbini narodov sveta, v srečo svojo in v blagobit bodočega osvoboj«nja človeštva! — Na slavnosti Je govoril tudi načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, izmed Hrvatov pa voditelj Starfievifiancev dr. Ante Pavelifi in vodja hrvatske kmetstfce stranke Stjepan Radič. Cehi so bili obiska bratov-Jugoslovauov iziv no vftseii ter so Jugosiovajio navdu&eno pozdiravliali. Govorniki so obljubljali, da Cehi ne bodo Jugoslovanov nikdar zapustili. MVaS boj je naš boj, naša zmaga je vaša zmaga. Ves Češki narod klič© svojita bratom na jugu iz oele duše: Zvestobo za zvestotx> za vedno!" K a k o namerava v1a d a r e š i t i \u - goslovansko vprašanje? PraSki jaemški iist ,,Bohemia" piše o tem: lz zaiiesljivih virov se iz- ve, da na.merava, vlacla izdati nekake ,,ravnalno čr- to" za rešitev jugoslovanskega vpra&auja v AvBtriji. Te ravnalne črte ne bodo sicer odgovarjale majniš- ki deklaractji Jugoslovanskega 'kluba } o združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v avstro-ogrski državir pač pa bodo vsebovale narodno avtonomijo Jugolslo- vanov brez ozira na sedajne moje kronovin, torej ue bodo take, kakor jib. je svojčas aznačil naS ministr- ski predsednik dr. Seidler, ko je izjavil, da se na- roaua avtonomija ne bo raztezala. čez deželne meje. — Naj piše^o nemški listi tako ali tako, mi Jugoslo-  vani pa v&trajamo pri naši majniški deklaraciji!  CesarKarel in gro! Cernin. Du- najski listi povdarjajo, da grof Cernin ni odstopil to-  liko radi nepojasnjene zadeve tajnih pogajanj med  Avstrijo in Francijo, temveč radi nesoglasja, ki je  nastalo med cesarjem Karlom in grofom Cerninom.  ,,Reichsposta" izrecno povdarja, da sta cesar in zu-  nanji minister glede raznih vprašanj bila različne-  ga mnenja. Ze od miru v Brestu-Litovskein, ki ni bil  sklenjen na podlagi: brez pridobitve ozeralja in brez  odškodnin, marveč je Nemčiji prinesel velike prido- bdtve, ni bil cesar Karel ve6 zadovoljen s Cernmom. Cernin je [;rišel do prepričanja, da mu cesar ve«^ «he /aupa in da je najbolje, da gre. — Sklepati pa se ti>di da, da na najviš em mestu niso odobravali na- pad grofa Ceriiina na Slovane in dia je torej gotovo tudi to mnogo pripomoglo do zgodnjega padca zuna- niega ministra. Clovek, ki žali dve tretjini urenival- stva, vendar ne sodi za ministra. Morda ga Dodo v  Berolinu sprejeli za svojega.  BrezmejnožalovanjeNemcevza  Corninom. Vsi avstrijski nemški listi brez izje rae priobčujejo dolge Clanke, v katerih izražajo svojo  globoko bolest in žalovanje vsled odstopa grofa Cer nina. Avstrija še nikdar rc rej ni imela tako vnete g&, zagovornika Nemcev in tako spretnega državni ka, kakor je bil grol Cernin — seveda za Nemce. Po  mnen.iu Nemcev nima Evropa slavnejših mož, kakor  sta Hindenburg in Cernin.rČot znak svoje globoke po trtosti in žalovanja so nekatera avstrijska mesta kot  Solnograd razobesila crne žalne zastave.  P o 1 j a k i z a d o "v o 1 j n i. Ko je gro! Cerpin  v znani ukrajinski mirovni pogodbi priklopil polisko.  holmsko jjokrajino h Ukrajini, so zr.pisali Poljaki —  grofa Cernina v črno knjigo, v kateri so zapisani  naihujši sovražniki poljskega naroda. Padec grofa  Cernina so pozdravdli Poljaki z veliikim zadovoljst vom. V slovanski javnosti-prevladhije mnenje, da ne  ho več prišel noben mož Cerninove baže na njegova  mesto. Ce pa pride, bo šel, kakor je mornJ. iti grof  Cernin. Slovani se ne dajn več gospodovati n« o(?  \emcev, ne od MacEžarov in ne nd njiliovili agontov*  kakor je bil Cernin.  Ogrsko ministrstvo odstopi? SIS-  šijo se glasovi, da bo ogrsko Wekerlovo ministrstvo  odstopilo. Vzrok: spori med strankami radi namera vane spremembe ogrskega volilnega reda. Mirovna p o g a 3 ai n j a z Rumunijo še vedno niso kon5asia> Berolinska p.oročila naglagajo, da se še vedno ni posrečilo skleniti pravilne mirovne pogodbe z Rumunijo. Vsled odstopa grofa Cernina se je zadeva še bol.j zamotala in zavlekla. Rumunija zahteva tako visoke cene za žito, ki bi se izvažaJo v Avstrijo in Nemfiijo, da bi te oene bile podobDe vojni odškodnini, dani Rumuniji.