I" E^a^reiiAki^K^k ^WT A % T A TT^ /\T\ A r^—£ "i ▼ Minjenih državahjih fl 1 ■ /1 ^^ 71 ■ Ml ■ /1 Jlh in the United States.:- JTW | ve«*„ iTi.. w.001 VXJLjxxO ±H JA.m\\JLJJHL | ^snHiai?-^ | Vi Za pol leta......$1.50 S , ' a~ " ' « H 50.000 Readers. 7 ltl)ri| —-B H t • __list slovenskih dqlavcev v Ameriki.__^ t —, ^ - „ „i TELEFON PIIAXH1: 4087 OOBTLANDT. Entered m —ocad-Cl— lfatt«; ti, at the Post Offk* aft Hi* Tofk, H. udff th* Act of Ooa«XMi of Kareh * UTi. TXLKFOH FOAMI: 087 OOETLAJTDT NO. 382. — &TEV. 282. HEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 1, 1916. — PETEK, L DECEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. _ LETNIK XXIV. , I Nemški kancler zopet ponuja mir. VOJNA SE LAHKO TAKOJ KONČA, AKO JE BODOČ- j NOST NEMČIJE ZASIGURANA, JE REKEL RAJ ! STAHU. — VEČ MUN1CUE. — REKEL JE, DA JE! TREBA ZAPOSLITI VSE MOČI, DA BODO IZDELO VALE POTREBŠČINE ZA VOJNO. — KANCLER J PRAVI, DA JE NEMČIJA NEPREMAGLJIVA IN DA JE PRIPRAVLJENA SKLEPATI MIR. — KAJZER; MOLI ZA MIR. — KANCLERJEV GOVOR. Berlin, Nemčija, novembra. (Brezžično.) — Kan-j rl« r Bethmaim-HollweK je dan^s predložil predlogo za pri-j silno službo civilnega prebivalstva in ob t*'j priliki povedal, i da je Nemčija pripravljena končati vojno, ako bo jamčenaj bodočnost nemške države. Nekaj stičnega je rekel kajzer v svoji brzojavki, kate-( i*o jt* |x>slal kanclerju ob priliki njegovega šestdesetega j rojstnega dm% kajti kancler jc danes šestdeset let star. V j brzojavki pravi cesar: — Zahvaljujem s<« vam za udanost, s katero ste stali ob moji strani v tem naj resnejšem času, da ste mi dajali nasvete iti pomoč. Naj vam Bog da v naslednjem letu moč in zdravje, da bost«* mogli še nadalje vršiti službo kralja in ljubljene domovine. Da bi vam in nam On dal še enkrat zmagovit konec teb viharnih časov. — Ko je kancler preložil predlogo za prisiljno službo civilnega prebivalstva, je rekel: — Vojna se nadaljuje s svojimi uničujočimi silami. ] Naši sovražniki hočejo, da se nadaljuje. Preteklo poletje j so že obhajali zmago. Toda. niso dosegli kar so hoteli. Naše bojne črte so nepremagljive. Ko je Rumunija! šla v vojno, se je j>ovsod pričakovalo velikih izprememb. j Zdaj vidimo, kaj je naredila. Bog nam je pomagal dosedaj. Pomagal nam bo tudi vnaprej. Nkoro nečloveško junaštvo naših čet. katerega se ne more prehvaliti z besedami. Mi smo bili prvi in smo še vedno pripravljeni sklepati mir, ako nam bo zagotovljena bodočnost. Toda, gospoda, naši sovražniki nočejo miru. Ti imajo na razpolago večje število vojakov kot mi, in poleg tega jim pa skoro cel svet dovaža vojni materijal. — Kancler je nadalje govoril, da je treba, da vsak Nemec pripomore do končne zmage. Rekel je: — Roke, ki ne delajo, pomagajo sovražniku! — V imenu konfederiranih vlad vas pozivam, — je rekel Betlimaiin-Hollwej^, — da pomagate pri delu, ki liani bo prineslo novih moči, da nam bo mogoče dobiti zmago in doprinesti^rair. — Nato se je oglasil vojni minister vou Stein, ki je po-vdarjal kolike voz nos t i je za vojne operacije munieija. Izjavil je, da junaštvo nemških čet na bojnem polju zahteva, da prime vsak Nemec za delo in prične izdelovati vojni materijal. — Sovražnik je imel velikanske izgube od naše artile-rije. — je rekel von Stein. -o- Neprijeten položaj Grške, i ZAVEZNIŠKE ČETE SO PRIPRAVLJENE KORAKATI PROTI ATENAM IN JIH ZASESTI. — KRALJ SE JE POSVETOVAL Z ARMADNIMI ČASTNIKI. London, Anglija, 30. novembra. — Zavezniki so pripravljeni izkrcati čete v Pireju, atenskem pristanišču, in potem korakati proti Atenam ter jih zasesti. Tega koraka se bodo najbrže zavezniki poslužili, ker je grška vlada spodila iz Aten vse zavezniške častnike in vojake, ki so imeli pod svojo kontrolo telegrafske in druge poročevalne zveze. Danes je položaj Grške, kakor tudi zaveznikov zelo neprijeten. Te drastične korake morajo zavezniki vkreni-ti, ker se popolnoma opravičeno boje, da bo še kralj Konstantin nad Barraillove zavezniške čete pred Solunom. Kot znano, so zavezniške oblasti zahtevale od Grške, da jim izroči orožje, toda tega ni hotela storiti. In kot se glase vladna poročila, je gotovo, da se vlada ne bo hotela ukloniti. Kralj Konstantin je kot vrhovni poveljnik grške vojske sklical k posvetoanju vse višje častnike grške armade. Neko poročiio je došlo, da je grški vojni minister general Draeo8 resigniral; njemu bo sledil baje general Ha-zapopulos. ki se nahaja na Krfu. Reuterjev korespondent poroča, da je zdaj, ko so zavezniki zahtevali, da jim Grška izroči orožje, vse prebivalstvo Grške združeno. Grki nikakor ne bodo trpeli, da bi se vlada uklonila zavezniški zahtevi. *» »' . • I Boji pri Ypresu. Nemci so odbili zavezniške napade. — London o tem nič ne omenja. — Na Sommi poje artilerija. Berlin, Nemčija, 30. novembra. Zavezniške eefce so včeraj v Beljriji blizu Ypresha vprizorili had napad kot se poroča iz nemškega jrlavnejra stanu na tamošnji fronti. Napadali so na dve milji dol^i fronti, toda bili so odbiti. Izgube so bile zelo velifce. Nemški vojni urad poroča, da so bili hudi artilerijski boji na som-meski fronti, toda položaj je čisto neizpremenjen. London, Anglija. 30. novembra. Angleško in francosko poročilo se glasi, da so se na e dilo, da dobi naslovnik kaj reč. včasih pa tudi kaj manj- Ust dospe na npad poaavadl per 4rl laaasji ln med tam, nas • Cmm—m mm M y i * : , * • > ". " ' ■ Pokop. Truplo cesarja Franca Jožefa so odnesli v kapucinsko cerkev v prisotnosti novega cesarja. London. Anglija. 1. decembra. Po»r»*bni sprerwl umrlejca cesarja Franca .Jožefa — se glasi neko poročiio iz Dunaja preko Berna — je pričel včeraj popoldne ob dveh viti iz dvorske kapele, kjer je ležalo truplo oeljal k cerkvi, kjer je skupno s kraljieo pričakoval sprevoda Žnjhn je bila tudi bavarska kraljica, potem bolgarski kralj, bavarski, saksonski in \vucr-temberski vladarji. Preko sto kronanih glav in prin-cev je stalo preti cerkvijo in čakalo. Pri sprevodu je bil kardinal Piffl, dunajski knezoakof. asi-stirali so mu pa še štirje drugi kardinali, dalje deset škofov in oseminštirideset duhovnikov. Ko je prišel sprevod do eerkve je stopil novi cesar .v .sprevod, in šel potem s krsto vred v kapuein sko cerkev, kjer so truplo položili v grobnico ter izročili zlati ključ od krste najstarejšemu menihu. A" grobnieo so smeli le nekateri. Oporoka F. J. London. Anglija. 29. novembra. Iz Berna je došlo poročilo, da je cesar Frane Jožef zapustil Katarini Sehratt, znani gralki, en miljo« kron. (Katarina Sehratt, bivša igralka na Cesarskem gledišču, je bila več let zelo intimna s cesarjem Francom Jožefom. Skoro vsak popoldne je bila igralka v Sehoen-brurmu ali je šel pa cesar k njej, v njeno vilo. da mu je delala družbo. — Znano je, da je bilo došlo radi te igralke med cesarjem in eesarieo do velikih škandalov, katere se je pa na cesarski način po tlačilo. Op. ured.). Cesar Viljem pri krsti. Amsterdam, Nizozemska. 29. no vernbra. — Iz Berlina je došlo poročilo, da jc bil nemški kajzer Viljem pri krsti umrlega cesarja. Cesar Viljem jc molil, govoril 2 dvorjani ter takoj nato zopet odpotoval. Baje jc kajzer zopet nekaj pre-hlajen. Novi cesar Karl I. ga je prija telisko sprejel in ga pozdravil. — Cesar Viljem je govoril tudi z bol garskim kraljem Ferdinandom, k se je mudil na Dunaju. Vladarji so bili nekaj časa v živahnem pOi govoru. London, Anglija, 29. novembra Iz Bukarešta je došlo preko nev tralne dežele poročilo, da jc ogr ska opozicija na delu. da bi pre prečila, da ne bi šel ogrski mini strski predsednik Tisza, ki je pro te&tant. h kronanju Karla I.. kaj ti ceremonija je katoliška in jo iz vrši katoliški kardinal. i Macedonska fronta. i Berlin poroča, da so bili Srbi poraženi. — Pais javlja, da je dež oviral operacije. Berlin, Nemčija. 30. novembra. Zavezniki so poskušali na večjih krajih bitoljske fronte prodirati. Napadali so. toda skoro v vseh slučajih so bili <»dbiti in poslani v njihove prvotne zakope z velikimi izgubami. Blizu vasi 0. novembra. — Bivši rumunski ministrski predsednik Marghilian, voditelj rumunske ne-vtralistične stranke, je v nekem pogovoru z zastopnikom "Petit Parisiena" rekel: — Rumunija je šla v vojno, in naj izgubi že kar hoče in naj bo njena usoda kar si bodi, ona mora vojno nadaljevati do konca... To izjavo je dal na vprašanje, ako je res kaj mogoče, da bo Rumunija sklenila separaten mir s centralnimi državami. Marghilian je zelo pesimističen glede položaja svoje domovine. Archbold. Predsednik Standard Oil Co. v New Jersey, John D. Archbold, je sinoči kar naenkrat zbolel. Angleške izgube. Javlaj se iz Londona, da so bile vse angleške izgube tekom novembra 74,650 mož, kot je bilo nradno naznanjeno. Pošiljateljem denarja! - - VaM ute slake pittas sveže svetuj«* rejaksM psfflfrH s«*) 4mm v stara IwmIiii p« MHm braojavn. Natančno smo poiavedell, da pridejo take počiljatve za dana&nje nmi ,e hitro. Zs naslov se računa Za Evropo sa wm leto.......4.56 pol leta......................LW Za Evropo sa pol teta..........X6P leto u m*mto New Torii.. 4.0C Za Evropo «at četrt leta...........1.70 mi.am naHODA" lakaja mk dan liriemil nedelj ln praznikov "BLAB N A I 0 D i" ("Voice of the People") ImM l*«n day except Sundays and BolMaya, Subscription yearly 93.00 AdvcftlwBant as agreement LMn>iai ores podpisa ln osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar as J se blagovoli pofiiljatl po — Money Order. «*>« m *m* iai kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prijiBji MvaBMv na mani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ln poKJatram naredite ta naslov; "GLAS N A B O D A" rt Portland* Wit New York Oltv < *»w*foii «Wi r4»mamH ____v_________________ Financir in vojna. Kadar kak financir ali velik industrije kako liena-vodno reče, jo vedno vredno, da se o tem piše in da se citira njegove besede. Iz tega vzroka navaja besede "enega največjih bankirjev v Združnih deržavah", kot ga imenuje. "New York Evening Mail". "Ta bankir je rekel, da je bila takrat, ko je Mr. Gerard, ameriški poslanik za Nemčijo, prišel v Združene države, ko je bilo toliko govorjenja o miru, Wall Street — svetišče ameriških kapitalistov, — zadaj, da je AVall Stree spravila te govorice v časopisje in tako v javnost. On je rekel: — Evropski financir ji niso mogli preprečiti vojne. Ameriški finaneirji tudi nimajo tako neumne ideje, da bi se domišljali, da jo zdaj lahko vstavijo. Kaj bi naj pa naredili, da bi se vojna nehala ? Ali naj prenehamo posoje-vati denar? Nemčija si ni sposodila pri nas nobenega denarja, pa vendar pelje vojno naprej; kako to dela- mi je uganjka, toda ona sama sebe financira, to je dejstvo, naj ho že kakor hoče. Nekaj je res, in to je, da ima Nemčija še tisti denar, s katerim j«1 pričela vojno. Na drugi strani imajo pa zavezniki tudi še svoje vire; se bore s pomočjo tujega kapitala, toda pri tem imajo še vedno toliko kapitala. da hi jim ne bilo treba nehati, ako bi Združene države prenehale posojevati. Ta možakar, ki je kot se pravi o njem "eden največjih bankirjev v Združenih državah", je najbrže s svojimi simpatijami z zavezniki, kajti v to ga je popolnoma gotovo že njegov biznis prisilil. Te vrste ljudje so najbrže mnenja, da vojne niso zakrivili evropski kapitalisti, temveč le vladarji, on je najbrže mnenja- da so kapitalisti le nekaki poclložniki vladarjev. Ako tako misli, potem lahko pravi, da evropski kapitalisti niso mogli preprečiti vojne. To je njegovo mnenje in najbolje da mu ga pustimo. Toda, kar je veliko bolj gotovo in resnično, je pa to, da ne morejo danes finaneirji vstaviti evropske vojne, ne tukajšnji, ne tamošnji, ne nobeni, če so imeli kaj zasluge, j da se je pričela vojna, ali pa ne. Financir, kapitalist, indu- j strijec no vlada danes v Evropi, še celo v Angliji ne. Vojna je spravila evropske kapitaliste s prestola. Kar se tiče ameriških financirjev, ima oni bankir, ka-j terega besede smo navedli, popolnoma prav, da ne more-j jo vstaviti vojne. Ako bi ameriški kapitalisti prenehali! posojevati denar, ne bi nič pomagalo, da bi se vojna preji nehala. Vojna je že prekoračila meje finance, katero ima jo-v rokah kapitalisti, ki dajejo vojna posojila. Nemci se bore izključno le s pomočjo svojih naravnih zakladov — železa. premoga, rudnine, hrane, obleke itd., kar se vse pro-dui ;ira v njenem lastnem ozemlju. Ako bi zdajle kar naenkrat nekje dobila deset biljonov dolarjev suhega zlata,! bi ji to še ne zasiguralo zmago, toda mogoče bi pa bila njena zmaga sigurna, ako bi dobila za en biljon vojnih potrebščin, hrano, kanonov, bomb, granat itd. Anglija in Francija sta v stanju importirati blago iz! drugih dežel, kajti odprto jima je morje, in to je zanje vsekakor zelo velike vrednosti. Dalje je pa dotični bankir še rekel, da v Združenih državah ni financirja, ki bi si ne želil, da bi bila jutri vojna! končana, — toda vzroki za to niso finančni, temveč — člo-večanski. Njegove zadnje besede so laž, toda gotovo je, da ima! prav, la ne morejo finaneirji vstaviti vojne. Mogoče pa je, da bo ta vojna s temi velikimi žrtvami j doprinesla toliko, da bodo vsi oni elementi, ki vojne po-; vzročajo, prišli Čisto ob moč. -o- Farmarji in izvoz, j Farmarji niso za to, da bi se izdalo prepoved na iz-1 voz. To nas popolnoma nič ne preseneeL Red današnje družbe je tak, da je pri delu cilj vsakega posameznika, da je namen in težnja vsakega človeka — dobiček. Nekdo se je glede prepovedi na izvoz in farmarjev tako-le izrazil: — Farmarji so v tej deželi leta in leta trdo delali, toda za svoje pridne kosiaj toliko dobili, da so mpgti po- ' *Y — HARRI S. NEW, NOVOIZVOLJENI REPUBLIKANSKI SENA __TOR IZ INDIANE.__ steno živeti. In zdaj, ko imajo priliko, da napravijo nekoliko več dobička, se pa kak politikaš. ki ne razume popolnoma nič o farmarstvu, spomni, da je treba, da se izda prepoved na izvoz. Nihče se pa ne spomni, da bi se prepo-, vedalo izvažati miuiicijo, kajti vsled tega bi bila prizadeta mesta. Politikami hočejo, da se izda prepoved na izvoz za hrano, ker bi bilo to v korist mestom, pri tem pa ne pomislijo, da to zelo škoduje farmarjem. Toda. saj vemo-koliko dajo politiki za fannarske glasove! — Ta, ki jo to rekel, ima brez dvoma čisto prav, ko pravi, da ne dajo politiki čisto nič za farmarske glasove, kajti od njih niso odvisni, temveč od mestnih. Poročano je bilo, da je kongresnik Fitzgerald iz New Yorka pred par dnevi izjavil, da bo pri prihodnjem zasedanju kongresa predložil predlogo, da se ne bi več izvažalo hrane zavezniškim državam. Na municijo se ta kongresnik ne upa spraviti, ker ve, da hi naletel na prevelik odpor. Fitzgerald najbrž«.- noče škodovati farmarjem, pač v prvi vrsti — kot j«- sam jasno izrazil — .Jonu Bullu in zaveznikom. On je rekel, da hoče Ta korak vkreniti za to-da bodo imele Združene države kako moč napram Angliji, ki piše razne "črne liste", zaplenjnje ameriško pošlo itd. On je tako pri volji žrtvovati dobiček farmarjev, samo, da bi se mogel znesli nad Anglijo, do katere nima pač prija-| teljskih čutov. In je ravnotako pri volji žrtvovati farmar-j jev dobiček kot je farmar pripravljen gledati, da ljudje po mestih stradajo, medtem ko on dobiček dela. ! Farmarju ne more nihče zameriti, da tako dela; on ni i ; kriv, temveč krivda loži v današnjem profitnem sistemu.: | Farmar ni napravil tega sistema, temveč on dela ravnota- i i ko kot drugi, on porabi priložnost, da napravi dobiček. I ' In, ker nimajo mase dovolj pameti, da bi se tako vi edilo ! da bi farmar dobival svoj pošten denar za blago, katerega i je pridelal, m da bi se pritrgalo velikanske dobičke raz-|mm špekulantom, trustom, manipulatom in brezvestne-1 zem, ki odirajo ljudstva. — se tudi ne sme z vrača ti kriv-i 1 de na farmarje, ki so veliko bolj opravičeni do večjih dobičkov kot pa razni kapitalisti, kajti farmarji so oni. katerih zasluga je, da jo sploh kai /n nod vnh<> Draginja. Puranov je bilo veliko, toda malo je bilo družin, ki so jih jedle. _ Boj proti izkoriščevalcem. Včeraj je bil Zahvalni dan. Na Zahvalni dan se navadno pri vsaki družini, kateri je mogoče trpeti par dolarjev za dobro kosilo. je purana. Letos je veliko manj delavcev brez dela kot jih je bilo pred letom dni, toda bilo je včeraj kljub temu na stotisoče ljudi, ki niso'okusili puranovega mesa. V več domovih še mesa niso okusili. In sieer vsled neznosne draginje. Prve dni tega tedna, ko so pričeli prodajati purane, je bila cena zelo visoka. Malo so jih prodali, kajti nastal je bojkot. Ženske jih niso hotele ali jih pa niso mogle kupiti. Pričeli so se bati in so ceno takoj znižali, toda newyorske gospodinje jih vseeno niso hotele kupovati. češ. le imejte jih, mi bomo vseeno živeli brez vaših puranov, katere ste nam hoteli vriniti za visoko ceno. Zahvalni dan je minul, toda trgovci so imeli še skoro ravno toliko puranov v zalogi kot so jih imeli pred tremi dnevi. Jajea so se pričele že tudi ceniti vsled bojkota. KADAR GRE ZA OBSTOJ NARODA, NI NOBENA ŽRTEV PRE. ________ VELIKA] Villa, Osvojil je Chihuahuo. — Carran-aisti so v divjem begu zapustili mesto. Me;a je sopst v nevarnosti. E1 Pase, Tex.. 30. novembra. —; Danes je prišlo v Juarez več oddelkov Carranzovih vojakov, ki so j zbežali z Chihuahue. mesta, kate-' rega je zavzel Villa s svojimi ban-i diti. Vojak so brez orožja in mu-ni<-i je. Ti pobegli vojaki zdaj pripove-j dujejo. kako je Villa po večdnevnem boju zavzel mesto. Ulice so bile vse polne mrtvih, ko so zapust:-li mesto. Ljudje so mrtvece poli-! vali z oljeiu in jih zažgali. V m stu je baje še več Ameri-kaneev, ki so brez orožja, ako ga j niso pozneje kje dobili. Par Amerikancev je pribezaloj v -Juarez, odkoder so potem prišli' sera. Pripovedujejo o groznih bo-i jih. ki so se vršili med Villo in Car j ranzovimi Četami. EI Paso, Tex.. 30. novembra. —! Vse ameriško vojaštvo na meji je) dobilo svarila, da pazijo, kajti ne-i varnost je. da bi io banditi zopet' kje mahnili preko ameriške meje. Queretaro, Mehika. 30. nov. •—1 •Jusus Aeuna. mehiški notranji mi-, nister. je resigniral. Kaj je vzrok! temu. ni znano. Draginja v Londonu. Poročilo sc glasi, da stane en du-eat jajc v Londonu en dolar ameriške vredosti in hleb kruha pa 21 centov. ____ Belgijci. 10,000 Belgijcev mora stradati. — Združene države bodo najbrže še enkrat protestirale. j _ Sinoči j».* dobil Pierre Mali, belgijski konzul v New Vorku. od Cartona de War i a. belgijskega ju-stienega ministra, ki se nahaja zdaj i v Havre, brzojavko, ki se glasi, da je v Nemčiji 10.000 eBlgijcev, ki so jih Nemci pri tirali tja. kjer morajo zdaj stradati. Njegova brzojavka so jrlasi; "Glasom zadnjih poročil so Nemei spravili iz njihovih domov že 100.000 Belgijt-ev in jih nagnali na delo v neznane kraje. Matert-. ž<-iie in otroci, ki so mo-kjer jili držijo Nemei in jih hoče-v obupnem položaju. "Belgijska vlada je ravnokar potom švicarske vlade poslala kruha za 10.000 ljudi, ki se nahajajo kot se je doznalo v Sol tail Camp, kje rjih držijo Nemei in jih hočejo izstradati, ker noč'jo iti v su-ženjstvo. "Kaj pravi k temu ameriški narod? Kaj bi si o tem mislila velika duša Abrahama Lineolna.' —" Nekaj sliv nega je poslal konzulom tudi belgijski minister za zunanje zadeve. Kot se neko poročilo glasi, je belgijski kralj zelo žalosten vsled u-sode njegovega naroda. Washington, D. C.. 30. nov. — Ko bo tukajšnja belgijska lejraei-ja sprejela kakor poročilo o zadnjih nemških počenjanjih v Belgt-I ji, bo državni department Združenih držav takoj tozadevno obveščen. Domneva se, da bo vlada Združenih držav še enkrnt protestirala. Raznoterosti. KORENJE — OTROŠKO ZDRAVILO. Mnogo otrok umije za drisko, ki jo imenujemo "otroka kolera". Zadnji čas se je začela ta bolezen zdraviti na zelo preprost način s korenjem. Zdravljenje s«1 vrši tads o: Skuha 1 funt korenju v 1 <]iiai t juhe. v kateri se je vku-tialo t funt govt-jega nie^a; soii se pri-dene le 1 žličko. Zmes se precedi skoz fino sito in daje dojen-.ceni po malem. Po enem do treh dnevih nehata bljuvanje in dri-jsiVa. ponehava vročica in otn »k dobi zopet zdravo obličje. Pri nekaterih otrožkfh pa ta hrana povzroeuje ne>ko napihnje-: nost: »ko se to zapazi, naj se daje i te juhe msunj a'i pa poneha in ua-i pilmjeuost bo tudi izginila. Medli ; otroci za to hrano zolo debel i jo. I Vnetja v ustih ponehajo in otrok I odslej tudi boljše prenaša kravje mleko. Zdravnik Beck v Franlko-biodu poroča, da -se na ta način izmed desetih iza otroško kolero obolelih otrok lahiko ozdravi j oseon. Driska jemlje otročkom pre-j več vlage, život se mu nekaiko su-jši, s to juho se mu pa; vrača moč i na najbolj pripraven način. Vestni umetniki. Kolike žrtve doprinesejo večkrat slikarji, da dosežejo večjo popolnost v svojih delih, kažejo i sledeče prilike. Umetnik Meisonier, je bil enkrat vprašan, kako je zamogel na svo-i ji slavni sliki 'Napoleon leta 1814' , zasneženo pot s sledovi koles tako živo in naravno naslikati. Nato je j umetnik pripovedoval, kako je dolgo čakal na dan. da bo prav j močno snežilo. Ta dan je potem j sel ven iz mesta. V hudem mrazu ie delal šest ur neprenehoma meti ! tem ko je nalašč za to najeti voznik vozil stari voz sem in tja. — Kmalu pa je voznik vsled mraza zbežal tako. da je moral slikar sam | potem tudi to delo opravljati. Ko ie imel sliko tako daleč gotovo, je i imel obe ušesi zmrznjeni. Ko je Gericault delal na slavni sliki "Potop lad i je", je znašel, da ne more tako dobro in zbrano delati. kakor bi bilo potreba. Zato si je pustil čisto porezati lase s sklepom. da jih ne pusti popreje dora-st.. da bo podoba gotova. S tem je dosegel, da mu ni bilo pogreba obiskovati družbe: tako je postala njegova slika "Potop ladije'' njegovo najboljše delo. » Opeklin«. Ako se vname človeku obleka, mora paziti na dve stvari: najprej, da ne bo na prepihu. k?r prepih ogenj pospešuje in drugič, da je največja nevarnost, ako se ogenj razširi. Takoj mora leči na tla in ' se valjati po tleh, da se s tem za- ■ duši ogenj. Mehka preproga je , najboljša potl&xa, nnmijmi prt, po- 1 vršnik ali kar je že pri roki tudi! zadostuje. Ponesrečenec naj kliče na pomoč, ne sme pa bežati iz sobe ali stati po konci. Osebe, ki so| posebno v nevarnosti pred ognjem J naj se varujejo s tem. da pero o-blcko v vodi, v kateri so raztopili nekoliko eikan. galune in sode. — Pošlji hitro po zdravnika in spravi bolnika v posteljo čimpreje. O-stanke oblačil postriži iz ponesrečenca previdno. — Pokrij opekline prav previdno z jodoformovo gazo. gutaperkovim papirjem in brunsko blato. Kako 3e pozna steklega psa. Pasja steklina nastane ob vsakem letneni času. posebno pa v vročem poletju. Od nje ni izvzeto nobeno pasje pleme. Stekli psi lop-Ijajo vodo. mleko in druge tekočine ter plavajo celo po vodi. Tu !di ni res. da bi moral vsak stekli ■pes imeti pene v gobcu. Večinoma •so stekli psi v gobcu prav tako. ka-| kor tudi zdravi psi. Nekateri ima-. jo pač odprt gobec in jim teče >li-, na ali sluz iz jrobea. ne pa pena. j Tudi ni res. da bi stekli psi ved-' 110 nosili pobešeu rep in tekali na-| ravnost. Prva znamenja ^teklo- temnih kotih ali nemirnost, dražljivosf. griza-vost ali pobeglost. Mnogo psov pobegne prve dni bolezni od doma. vrnejo se še le čez eden ali »Iva dneva doma. ako jih ni kaj zadržalo .2. Zguba teka do navadne jedi. pojeda pa rad stvari, prst. mahovje. slamo, les itd. 3. Posebno sirovo hripavo lajanje. Š teke i pes ne laja. da bi od«lajal po večkrat glas vedno tanjši. Nekateri lajajo več. nekateri manj; pri pr vili postaja glas hripav. 4. Griz< rajši .sicer druge živali nego člove ka. celo nežive stvari. Akoprav stekli pes pozna svojega gospodar ia in njegov tr':>>. vendar vsrrizn« tudi njega. o. Spodnja čeljust mu visi: pri nekaterih pa še le pozne je. U. Hitro shujša, dobi kalne oči mršavo dlako, otrpne mu križ if zadnje no^,- m pogine nato najkas neeje v osmih ali devetih dneh. NAZNANILO. Društvo Št. 7"» -1. S. K. -J. v Ca. nonsbnrgu. Pa,, onozarja vse bliž. j-jje in oddaljene člane, da se vde i le/.e pclm^številno redne mesečm i • j seje v nedeljo dne 17. de --mbra !Seja s,« prične točno ob pol dev -ti uri zjutraj. Kd->r no bo v dele J žil. bo moral plačati ,">Oc v dru j štve;io blagajno. Zaeno pa poroCvm > oddaljenim 'čhimun. da b«Hio aorali zahtevati presto j vile lis:«- t<*r juLst opiti k bližnjeum dru>*. \u. ker inače ne botlo oq>rav;či-ni do jM_-d]»c»re. Ta ko velevajo nova j ravibi. Toraj če se kotim priju-ti nesreča in no h > prejel p ta li m-izpolim vanja pra\ I. l»> sa:n v/r.»k in ni Iič'* drugi. Toi;»j na »v b-iije \ •»••ji 17. de ; eembra ! Z.i« !n> pa poročamo, da >•■ naš« j društvo strinja / načitoin gl« d« | gladila, da s,- n i. k »sr:ir- re- sili. t«-t : protestira, da bi še pixebej phi ; eevfijo glavnemu tajtiiku za Jed-uotiua dela. k »t /.<• itak iuia lepo phičo. ;iki> jo pri'U'-rja s plačo večjih orgairizaeij. <>lbor. __(1 2— 1J i Izum m šega rojaka Henry P. Mertela. Zdolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35Jo na Rasolinn, zboljša se slab motor in povspeši hitrost. Mertel Power Exhilarator. Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero poni motor na gaso-lin in je lep okras za vsako karo. MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki se nikdar ne po kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej prekosi vse dosedanje izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri računih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč. Glavno je pa to. da v hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara v klancu zaustavila. Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskušajo in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, povrnem denar v teku enega tedna. Cena poniklanemu EXKELARATORJU je $10.50 in mesingaste stemn pa $10.00. Razprodajalei dobe popust. Pišite na: HENRY P. MERTEL, 215 Secancus Rd., Homestead P. O. North Bergen, N. J. Sivalci in sivalke slamnikov, kiobčinaslifi, Panama ] in žametnih klobukov in blokarji! Veliki občni zbor se bo vršil v prostorni dvorani v COOPER UNION / 8th Street in 4th Avenue v pondeljek zvečer, dne 4. decembra. Vrata bodo odprta ob 7.15. Zborovanje se prične točno ob T. uri 4") minut. DELAVCI IN DELAVKE! Vsi neorganizirani delavci in delavke imate moč, da izboljšate sedanje slabe delavske razmere, če se le resno hočete poprijeti tega posla. Nobenega zadržka ne sme biti. ki bi oviral kakega moškega ali žensko se vdeležiti tega velikega zborovanja, ker tu se vam bodo predložili načrti. Pridružite se vsi, da bomo ustanovili eno močno unijo vseli strok- ki pripadajo k izdelovanju ženskih in otročjih klobukov in slamnikov. * ? ** SLAVNI GOVORNIKI DELAVSKIH ORGANIZA CIJ BODO GOVORILI PRI TEM ZBOROVANJU. JOIINT BOARD Millinery and Ladies Straw Hat Workers Onion LOCALS 24, 42, 43 of the International Cloth Hat and Cap Makers Union. DELAVCI IN SODELAVKE \ Zgodbe iz življenja. Žena neekgu delavca, ki je pi-jančeval Ln ostajal čez poldne v j krčmi, vstopi nekdaj z loncem v roki v gostilno, kjer Ajpet ugleda svojrga moža. ; Postavi fKNtodo p reden j na mizo iu reče: "'Ker nimaš ča«a priti li Kosilu domov, ti ga prinesem .sem !' * Potem odide. Mož se nasmehne in odgrne posodo. ki je bila zavita v prt. Notri pa ne najde nie drugega, kakor listek, na katerem je bilo zapisano • '' Gotovo ti diši kosilo. Prinesla sem ti ravno to, kar imamo doma!" • * • • N.-ki mož je zaigraj in zapil vse' svoj*- premoženje. Vendar pa še ni jenjai zahajati v krčano. Po-vledira tega je weveda bila — največ j« siromaštvo. Ko sedi nekdaj v kK-mi, vstopi njegova. žena in mu ovita svojo revščino. (>n pa jo pahne po tleh, da je obležala kakor mrtva. Slednjič se nesrvčniea vzdigne in vrne domov. Ni«proti ji prideta njena otroka, ki sta jo težko pričakovala. Jokaje se oprimeta njenega oblačila in kričita: "Alamiea, main i«* a, dajte naami krmila! Lakote bova umrla!" \ "Oh, moja otroka, kje naj vza-mrin krnita?! Vajin oče je zapra-vil ves denar! Kaj naj počnem?! Oh, bolje je hitra amrt nego mučno. leta in leta trajajoče umiranje v lakoti !'* Tako je govorila mati v obupu," prijela nož in — namilila jokajo-,' (•h otnxka. Opolnoči jo prišel oče pijaai domov. Oj>l«čeu se vleže iu Zaspi. Ko /ena to opazi, vzame uoiž, s katerim jt* umorila nedolžna, otroka, iu prereže svojemu možu vrat. da je izkrvavel. "I mri! ' za\"pijt* v blaznem ob-( upu. ''Tvoje lahk(iinj»ebio žrvlje-iije je tvoja, moja iu najinih otro-j čičev poguba!" Kmalu so je zvedelo o trikrat-J uein umoru. Zeno so prijeli iu ob-, sodili na smrt. ret vero človeških živl jenj je ugo-nubrla pijaiiowt. * . • Pml ru-kaj leti je služil pri a.j Hčerka ni videla velike napake, na mladeniču; na vitaik način se j«1 hotela žnjim poročiti. Ker ni hotela poslušati dobrega sveta' svojih startiev, je morala v zaiko-. nu poplačati svojo neposlušnost, kajti 11«-»pamet m? sama kaznuje. I pi. ki jih je imela prej. da ga bo namreč spravila na pravo pot, •o j<> čisto prevzeli. I Cesar se .Janezek ni učil. tega tudi Janez ne bo znal. Bil je ne-r poboljšljiv jiijanee in «e je vedno bolj jHjgrezal v svojo pMgutbo. V, pijanosti j«' večkrat sklepal naj-( neumnejše kupčije. Gospodaretvo. j» (Witno nazadovalo, t-ako da je bila njegova družina čez nekaj let priniljeita zapustiti dom, ki je bil Mi/o mesta. Od premoženja žene,] ki je znašalo šestnajst tisočakov, j«- owtak> le še par stotakov. IV» izselitvi j« najela družina v neki gorski dtn-ini iiborno d«*na-t čijo. Mož je pijam-eval kakor l»rej - toda ne dolgo. Sel je ne-] ko - na v»*el® žrtgnanje. Sweda gn je navlekel kakor vedno.' ampak — zadnjikrat. Drugo ju-j ti o jr namreč vozil doJi proti ine-^ stu. I *il je »•» |w>|w4n«uka vinjen. j Nenadoma se mu kunj splavi, mož( >*■ nagne, hote«- zavirati, a prid*' pri teiu iz ravnotežja ter telebnej m*>d vos in k<«nj*. a obvisi z eno nogo. Ko prnlirja konj v unst«», j" Hit iuoz tako raznieKasrjeiL. da ira tii bilo mogoče Bil je mrtev. . . | Vdova pa »etiaj živi v največjem »ri'»uiašt vu. # • * Pred mojimi vrati — tako pri-( poveduje kurat neke j^iUiKUK-e — je nekdo klel. 11H a je to niluda ien« z dvema • «trt*k<>:«».; trrje t*» trili ttt-roiuakiio opin v I jeni. Ona je bemr eila. in lahko si spoznal, da ne prv»č. Njou mož jc bil v že dvfenajvtič, in KM*er vedno zaradi dejanj, ki jih je storil v pijauoarti. "Koliko vttmu »te že omožena jo vpraaaui. ' Skoraj Ijo dve leti. To sls moja otroka", mi odgovori. Videl sem. da je sama kriva, da i«ima družina (božjega 'blagoslova, kajti stare>i otrok je bil star gotovo ie štiri leta. "Moja mati so sni vedno dejali, dm moram najbolj skrbeti as to, da se umožim." r**t imate od te«*f Vsi sni je v a^si.. A ... : jeei, vi pa prosjačite in vdačite otroka od praga do praga. Kako ste se mogdi a takim človekom množiti f Ali se je mož že tudi | kdaj pred poroko napil"" "Seveda, ampak ikvečjemu trikrat na teden!" I ** Ali je bil že tudi prej zag>rt, [predno ste ga vi spoznali?" "Zdi se mi, da štirikrat." "In kljuib temu ste ga vzeli?" "Seveda, kay hočete! Moja mati so mi večkrat dejali: Največja nesreča za žensko je, aiko se ne omoži. a največja sreča je ljubezen. To smo morali poslušati vsak dan, še tudi potem, ko smo že odrasti i. Laliko si mislite, kakšen vpliv so imele te besede! AJi, da bi bila imela pametno mater! Nikdar bi ne bila beracija moja to- • " ■ I 1 J varišiea! • * • Znano je, da ikako so si prizadevali poganski Špartani vcepiti svojim otrokom gnus do pijančevanja in jih odvračali od tega s tem, da so jim pokazali pijanega človeka. Usmiljenja vreden položaj takega eloveka-reveža je na-]>ra\il pogosto na otroka tak vtis. da so se vse svoje življenje ogibali pijančevanja. , A če vidijo naši kristjani }>ija-nega človeka — se smejejo. I * * * - 1 Na Nemškem nekje je ležala, neka žena na smrtni postelji. Njen sin, nej>oboljšljiv pijaaiee, pride k bolni materi ter potegu« raz tije odejo, ki jo je hotel prodati v bli-, žuji vasi, da bi imel za žganje. Živinsko podivjani sin je umrl( v pijanski noi'osti ikinalu po smrti svoje matere. Pred kratkim je prij>ovedoval neki diuhovaiik: V prejšnji moji župniji sta bila, dva pijanca; eden je bil tesar,' drugi kovač. Pi'isla sta že tako daleč, da si je eden iznnxl njiju prinesel nekega dne, ko mu ki4č-( mar ni hotel dati steklenice, žga-^ nje v — čevlju. Nekega dne prične tresti kovača mrzlica. Vzel sam tesarja s seboj, da bi ga pogled na 'blaznega pijanca otei pred nadaljnim pi-j jančevaujem. Ko zagleda tesaa* nesrečnega pi-, janea-tovarisa, ikatereuiu so se prikazovale v njegovi l,obii do-t miši j i ji miši in podgane, ob! jubi,; da ne bo prjaučeval nilidar več in svojo besedo je tudi -držav. # . # Slavni italijans/ki slikar Leo-( uardo da Viiuei je leta in leta slikal sliko "Zadnja večerja". Zastonj je iskal vzotna za Odrešen i kov obraz. Slučajno pa naleti v neki cerkvi v Rimu na pevca,' čigar poteze in pobožno obnaša-! nje je takoj vzbudilo njegovo pozornost. Slikai- naiprosi pevca, ki se je imenoval Peter Bandinelli, da bi se dal slikati za vzorec. J Leta in leta je slikar mojster^ dalje svojo sliko. Že so 'bili misli-( kani apostoli, le za Judeža Tškar-jota še ni imel vzorca, ■ Zopet je pohajal po rimskih ulicah in opazoval obraz«' mimo-( idoeih. Slednjič ga najde. Bil je to siromašen, prop al berač, z zna-j črlnim izrazom v obrazu. Stal je na voglu ulice in bil takoj pri-j pravi jen iti s slikarjem. Ko pa h! i kar njegov obraz natančneje opazuje v svojem ateLirju. mu de od groze čopič z rok. i Bil je to Peter Bandiuelli, ravno tisti čigar lepi obraz je sevai. raz si »ko kot obraz Odrešenikov. J Peter je postal pijanec, se vedno bolj pogrezal in ta strast je tako popačila njegov obraz. | Prej za Odrešenika — po pijanosti ea J udeža... • . • V mestu L je dobil mlad mož, ki se je pridno učil in ki ga je vse spoštovalo, dobro službo. Mrzil jej |>o«ebno Aganje; da bi ]»a ne pri-j šel v skušnjavo, ker so skoro vsi pili zjutraj žganje, je popil samo^ 1 [>o!o\ h-o s\*oje kave. drugo ^k»Lo-I vieo je j>okušal pred poldiievoinj da bi mu ne prišlo na misel žga-, 'nje. i Ko se je pa oženil, ga je /.ena. naj veinlar popije zjutraj v*o kavo, češ. mu l»o ra ji* dad a <ožirek doferesjs žganja, j Mož se da pregovoriti, a kanalu n>u je bid todi požiretk premalo in začel je čez nekaj časa tako popivati. da je morala žena z dvema otrokauia od njega; toil je tpa odpuščen tudi iz službe. In že v petintridesetem letu svoje starosti je | uiuri v zapuščenouti in uonutsa- nosti... * • • ' Neki kmetic je nameraval o-zdraviti bolezen v želodcu z žganjem. Bolezen je W vedno resnejša. Zato pravi mož skoro obupan zdrarvniku. ki ga je obiskoval ua doma: Pol premošenja da PRINCEZA OSKARJEVA, ŽENA PETEGA KAJZERJEVEGA SINA. V SLUŽBI RDEČEGA KRI?A. bi bil moj želodec zopet v redu!' I Zdravnik pa ga zavrne: "Ni ' vam treba dati pol premoženja | poslovit«' se samo «k1 žganja, potem upam. da vas še ozdravim." Kuietič .ie opustil žganje in besede zdj-avnika so se spolnile. # * # | Ugleden uradnik je pripovedoval sledeče; I^eta 1«:i0. s«mi za-čid trpeti na želodčni bolezni; lioteč se ozdraviti, sem začel piti žganje. Od za-i"-etka. ko sem pil ie malo, sem čutil re.s nekako olajšanje. Kčasoni pa sem moral ^>iti vediro več ui v sedmih letih je bilo moje popivanje in bolezen že tolika, da sem se bal, da postanem žrtva pijančevanja. Slučajno syo mojih stopinjah, bo slab in nesrečen človek. A jaz sem zanj vendar odgovoren. Začel je živeti drugačno življenje iu pozneje je rekel z mirno vestjo svojemu sinu: "Sin, le hodi za menoj !'' # • * Pijači vdani H. je sedel zopet 1 pozno ponoči v krčmi, ne da bi se spomnil na zeno in otroke, ki so ga doma željno pričakovali. Nenadoma pride ženi nekaj na misel. s čimer bi morda spravila moža domov. Vzame namreč najmanjše dete izzibeli. gre v krčmo in ga položi na mizo med steklenice za pivo in žganje. Nato odide. Kaj je preostajalo možu-očetu drugega. neg<» vzeti otrOčiča in ga nest i domov/! In tako je dal slo-v o p i janče va n j u. NAZNANILO. ' lanom društva sv. Barbare postaja št. '42 v Braddocku, Pa., na-znaujam. da se vi>ii prihodnja seja dne 10. decembra, pri kateri bo volitev novega odbora za bodoče leto 1M17. Dolžnost vsakega člana je. da se te s«'je tudi vd«*le-' ži ter pomaga izvoliti najboljši; odbor, da ne ho pozneje nepotreb-' uih bestxli. Tudi naj vsak upošteva pravila, ki se eta?*\ da mora oni. ki se ne vdeleži glavne letne seje. plačati ; izvz«-ti so le bol-, n i ki in za p« Milen i. S x_'brnt.skun .pozdravom J«>hn Zaman. 1. tajnik. n-4—12) t NAZNANILO. Tužniin srcem naznanjam so-( rodnikom i»rijateljem in zna-tictau žalostno vest. da mi je nemila smrt pobrala mojo ljubo ieuo j TEREZIJO GRAMC roj. KRALJ. Ranjka je bila doma iz Rake' pri Krškem. Tukaj zu[hm»l mene žalujočega sojvroga in troje nedo-rastlih otrok, v starem kraju }is dva brata, iki sta najbrže že tudi zadeta od sovražne krogi j«-. Ostane naj vselit v dobrem -spolu iim in Tebi. ljubljena, naj bo lalika tuja izemljiva! > Žalujoči ostali: ; Frank Grame, soprog. Marija, hčerka. Frank in Alojaj, sinova. Republic. Pa„ 27. nov. 1916. (1-3—12) wmammmm^ ^ZASTONJ vJL. Mm Zdravniška knjižica 1 ^GM Kažipot k zdravju. IHL ^^SJjf Ta knjižica pove enostavno, kako se neka- ^^Bk ^ t^1"0 bolezni, kakor jc sifili« ali zaatruplje- nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, ^^I^S^^^^k^k&pavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-H^H^^^Hftok, mehnrne in ledvične teskoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. imil Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih MH bolezni, kakor so nerednosU želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata m^H Žila, revmatisem, katar, n&duha in sliene teškoče. I ALI TRPITE HH na katerem izmed sledečih simptomov: bolečino v križu, bolečine v zgibih. ■SI vobol. izguba apetita, kisloba v želodm, ]iyvračanje hrane, bljuvanje, žolčno HHH riganje. nečist jezik, smrdeča sapa. izguba »panja, slabe sa.nje. slabost in nagln ■ni razburjenost, nervoznost in ra?.ilm:^enost. onemoglost ob jut rib. Orni kolobarji ■HI pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in ?r-'im ■ffla tugaf — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ri v redu in da potre-■HH bujete zdravniških nasvetov in pomočL ■■. Xaša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teškoet ■H pove vam tudi o našem zdravljenju, ki jwiaaga moškim do zdravja, moči in svežosti, da so zopet možje. Zalopi znanosti jc in vsebuje nasvete ia |v>d*itk«*, I HH katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, l:i name-^B ravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svoiopa trpljenj« in kako ln se !i ■V vaše tegkoče obvladale, Oitajte to knjižico, kaži^iot k zdravju, in okoristite Hj HI se z njo. I/ Posilite ta kupon še danes. If DR. J. RUSSELL PUCK CO— S1000 MidUoi. A ClioCoo Ste.. Chicago. II*. M Cenjeni doktorji:—PoSIjite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma A zastonj in poštnine prosto. M Ime............................................................. U^ Štev. in ulica zli Box Nc............................................ HPg Mesto..............................Država.....................' POZIV. Tenipotom pozivi jam ono osebo i/. Little Falls. N. Y.. da pride ua dan /, dokazi v zadel i, o k^eri je latfahi-na fflavni urad S. N. F. .J. I>okler mi doticna osciba ne dokaže. jo javno imenujem za uesraiu-n^ira lain ji ve« in obrekovalca. Ton v Fed ran, _ Middle vil le. X. V. OPOMIN. ~ \'se one, ki nii kaj dolgujejo, oponiinjaim da poraiviwyo svoj dolg <|o Boži-ca. -Jaz potrebujem denar, ker seiu va ako sann čita ta o^las, da se mi javi. ker poročati mu ima in nekaj važnega. — Fraj»k Lctvar, R. 1. Box Xaylor, ilo ■1-4—12) Kje je moj brat FRANK STEBLA.) J. Meseca junija sva bila skupaj ua PineviUe. Slinu.. in zadnjič mi je pisal iz HaLstccul," Minn. Prvini cenjene rojaike.j ce ktlo ve za njegov naslov, da ira mi javi. ali naj se pa sam og-husi. — Joe »St4:il)laj, 306 (J rani te St.. Joliet, 111. Rad -bi izvedel za naslove svojih treh prijateljev ANTONA ZA-j DLL. JOŽEFA « Kami <^lasij<». — Frank Knafele. Box 102. Josephine. Pa. m fUE6ER'S Sni MoMfnui M WHISKEY wf/il I ® kwtOY ■BHpmwS^J ^gjfflfln mta> mrrfha — c« */» IK^V^QI ZIM. ISUfw iB «a aicM. m^lM BuriawrWr. PaUjtt« j. riegSTco. 184» CPU« SlUftl' Telefon: Bell 111 Hiland. SVOJI K SVOJIMI P. & A. 561 X East. Ignatz Podvasnik, 6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. (Nasproti East Liberty postaje.) Prodajani na debelo domače in importirane pijače; dropo-vieo, slivovieo in razne dru^e likerje; razna piva. Dovažam na dom; pismena naročila točno izvršujem. 0 moji postrežbi se lahko prepričate pri mojih odjemalcih. Rojakom se toplo priporočam. Nov uzoren pisalni stroj! Tht Sttndmrd VimbU Writer tB^r KUPITE GA SEDAJ! Da, triumf na tem polju je tu! Kavno je prišel — in prišel leta, predno so ga izredenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke! POZOR! SVARILO! NajnovejSe iznajdbe, ka- Ta krasni novi Oliver pri- tere je opaziti na tem stroju. haja po ftari ceni. Ne ata- kontrolira vse Oliver. Celo ne več kot zastareli t pri mfi prej sni modeli — slavni meri s novim razkritjem, kot so bQi — niso imeli dvoj- - Dočim so novi deli Oliver^ nega premikača. ja dragi, smo senačili večje Ta daje celo kontrolo & stroške s tem, da smo napra- črk in znamenj v maU prsta ^konstrukcijo bolj pri- leve in desne roka. In to Odta&te se sedaj videti U vam pusti, da jih pišete le s umotvor, predno izdate do- 28 tipkami, najmanjšim ite- lar sa kak drugi pisalni stroj, rilom na kateremkoli pisal- ^ rabite kakega drugega, sem stroju. ** P^P"5^ koKk® Fisald a» vss drugo strtv- ^ ^^ 01iTeP ^ nmf. Jo lahko rats jo Ottvsr "9" no, do si telite najfinejši takoj tor kttrojo ia laQo. mo&tL 17 CEffTOV NA DAN! ^^^J^^rŠZ oott, kar sa jo je kedaj dal* ▼ kakem pisalnem stroju. On faaa vss projfaie posebno iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in % unčo touch ter dodatno poljubni prsarfkai, tnanjalni trak ter ▼se najnovejše iznajdbe, njvb tonu pa smo so odločili, da ga prodajamo vsakemu po asi—a slavnem načrtu — 17 eontor as dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti to najboljši pisalni stroj, s slavnim PBIN-TVFB, ki piše kot tisk. Se danes pišite za vse posameznosti * do pesna H foda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj ae poslušaje jo tipisti, delodajalci iu privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakib obvsa-nssH VossSio nas bo pcjaiiti vam vse. • THE OLIVER TYPEWRITER CO., »O BSOADWAY, HZW TOBX, S. V. §T~'" i'Z'i Jpk+lt^L | " | Jigisievaeski Egp Kstiuednita I&korporirena dne 24, januarja 1901 v državi Mkmmvm. Sedež v ELY, MINNESOTA * ____ __ *_" _ CLAfn unmnpt) fmšmednSki fc A, «BM, NZ CtflOZ 4 M A M doek. Pa. Faayreaoednik j ALOIS BALANT. Pox 1M. Pestf Afb Mk Ofcio. •lami tajnik: GEO. H BBOZICH, Hy, mi-, Kaiajnik: JOHN GOUŽE, Box 100, BIj, MtaL tmaaaikj LOUIS C08TELL0. Box 588. Salida, «4% fKHOVHI ZDSAVHIflf ELAETIH IVEO, 900 N, €kiaa*o Bt, Jolift, A KADZOUTD) no MUNICH, 4X1 M 7tk Si, Galune«, MUK, HT EB ŠPEHAR 422 N. 4th St. Kanaaa City, )[u| JOHN £BŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa, j ^"JPi; poEormnj nun JUSTIN, 1708 B. 28th St.. Lorain, O. JOSEPH PISHLAJR, 308—6th St, Bock Springs, Wfl, J, FOMENT A, Box 701, Black Diamond, WmKi POMOŽHI ODBORI (OEBPH MESTEC, od drofttra fr. Cirila i* Kftod* UD. t Bj, Mirni. M3UI8 CHAMPA, od droitra it. Sna Jeinsa, Iter. 1, Wj, MHa, JOHN GRAHEK, »t, ad društva Slovene«, iter. 114, My, Mia*. Vfd dopisi, tikajoči m uradnik sadov, kakog tad! fllSiM >oifljatre, naj se poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, tsq pri to£be pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Haloz ■ M Nfe ttittlo, * Dmttreno glasUai EASE A S O H A*"* Moč. Kowla. Spisal Roman Romanov. (Nadaljevanje). Janja je pravila pocu&i iu ji je bilo neprijetno ob novem vpraša-! njn. *'A kaj z očetom''' Težka ji je bilo pri tem '»'pranju in besede niso marale iz grla. "(Mi. oil, on"*o pijejo, pijejo... j Oh, kadar je polnoči, kadar se' dani. pridejo domov in potem vpi-j jejo. .. Z očetom je žalostno. . .J? Govorila je počasi in polno vzdihov je bilo mod posameznimi: besedami. A Selec se jih ni ustra-J Sil. Zaupal je v svojo moč in videl! jo pred seboj svetlejšo bodočnost.' ki gu je vabila v svoje sladke da-J ljave. "Janja. tj. ,Jmij;i. z menoj bo prišel konec. Novo življenje bo-! ino pričeli, lepo staro življenje. Kakor sedaj teko dnevi, to ni živ-' lj«'iij«% a oče, jaz vem, da bi sra1 rad. el /daj kom-cl" Verjela je tem iKtscsdam in ra/.-( veselil« m je. nad njimi ter bilo je' to veselje tako veliko, da ji je prišlo v oi'-i in «e razlilo po obra ' 'Al. Postala je mirnejša in sadu 1 voljna, ter pravila je potem o mu-' ter i. Selcu je bilo žalostno, ker j» ljubil stai*PM> z veliko, otročjo ljn-j bežni jo. Poslušal je brez besede in včasih ga je stisnilo v prsih močno iu krčevito ter soka je ho-' tela iz oči.. . Zunaj je bil joiseiiski večer, zelo tih. Nebo je bilo črno in nobene svetlobe ni bilo na lijem. Megla jej bilu lejfLa po [K»I jili m jrosta tema J je za.vijiila vso krajino. Včasih se je oglaila sova: za-sovikala, je v-bii/ini in odletela v $*lulto noč...| Janja je bila utihnila iu tudi Selec je molčal. Slonel je ob mizi in prevzeli s*> ga spomini. Meni' njimi je vrtalo naenkrat nekaj mehkega kakor spomiao rožnatih potili, iriklaniini in vijolice so dehtele ob strani in spomladansko sobico je sijalo v njeprov obira z. Kadar je minilo par ur. se je zibudil in si IKKinel oči. Do njega je prišel nemir «n ropot, ik je vstal v pritličju. Bil je njegov oče, ki se je vračal iz gostil nice. .. 111. Jutro je vstalo in svetloba se je razlila jm> zemlji. V podstrešni iz-j bi se je na mizi od belega javorja začrtalo troje solnčnili žarkov.' Prišli so od jesenskega solnea, iki se je pokazalo sredi pretrganih oblakov; droben prah je trepetal na njih. j Selec se bil opravil in je stal pri oknu. Gledal je po široki stra-J ni pred seboj tja do gozdov in; bledom odrih gor. Megla se je dvigala nad poljanami, sobice je si-( jalo nad njimi hi tutnta&n se je svetila vodna kaplja. Zrl je p*o! pročelju sosedove liise. Gospodar je stal na pragu — trgovce z ie-h< ;ii. Siva je />e bila ]K*stala brada.' Tudi lasje niso bili več črne; vse je bilo belo in g larva se je upOgni-j I a proti tlom. Tedaj je prišla tudi Mimi. Stopila je na pra.g in jo iz-j Sinila za vogalom. Dailika hoja je bila 1o in plavi kodri iso se lepo majali. Selec jih je videl samo od daleč in je zaželel, da bi bili blizu.. . Potem je šel jh> stopnieadi doli. Odprl je vrata v hišo iu obstal na1 pragn. Motne očetove oči s«o ob\i-j sele na njemin njegove ustnice so! se na|K>l odprle. ; "Krancelj. . . !" j Segla sta si v roke. In sin je povedal, da je dokončal študije in nastopi sluižbo. Včerajšnjega dogodka se ni dotaknil z no"beaio besedo. samo v mWlih še je pozmdoj da ga ima pred očmi. j "Janja oni je povedala domače razmere, a mi bomo pričeli staro' življenje. L»epo pokoj boste imeli sedaj, ko je prišla starost, in aa-dovoljnost ibode povsod P* j Očeta je bilo s-ram. Zdelo se je,« kot bi v tem trenortJku ndkdo od-J trgal krinko od obraza, ki je ne. bi bil smel nikoli opaziti Taiko je >tal osramočen pred svojim sinom in nobene besede ni bilo iz njegovih ust. In potem so se mu zagnu-»ili zadnji časi njegovega življe-l nja. Pijanec je po&tail in dom je pričal propadati ln se ni ziihenil: — Star sem petdeset tet in do] konca -bo dovolj — in je pil in ipri-j bajal o polnoči damOv, ali kadar, se je zdanilo... A zdaj j« stal prod njim njegov lastni sin in je raztrgal krintko na njegovem' obrazu ter je za-vptt v njegovo ob-j ličje: — Ne krajšaj ovojih dm in : .-zj..&ikk.;; ... [ ne ubijaj d«ma!... T;iko je ta j osraimočen prod sinom in Fran > eelj je videl v njejrovUi očf4i ke j sanje... l^p začetek! [ To se je godilo tistega jutra v i tisrt.i sobi. kjesr je ležala mrtva ma | ti na mizi od bok g« javorja. A j danes je sijalo skohišrtva. "Ate. a čemu pijete in prihajate domov ob eni in kade r je dam?" Naenkrat je bilo vstalo to vprašanje in je za zvenelo po sobi. In vse se je zgani i! o; svetli četvero-kotniki <&» vztrepetali in sence po tleh so se zamajale. ZdeJo s<' je ta.ko očetu, iko je prišlo nenadoma nanj to veliko vprašanje. V minulih dobaii se ura je včas:h sanjalo o tem, da mu je bilo 'zastavljeno, in sa'uie sanje so bile polne grenkobe in niso marali- iz duše... j Oče je zdrznil ]w*d tem velikim vprašanjem. Samo j>olglasen in pridržan vzdih je ušel med ustni-1 csiiiii. glava se je sklonila ki oči so poiskale temen kot. .. To je bilo kesanje in Franeelj ga je dobro spoznal. Vstalo je v njean usmiljenje iz množine ljubezni; približal se je očetu in ga, je pri-j jel za roko. { "Ate, vidite, ate, mi bomo pričeli staix) življenje V* Oče ni izrekel nobene besede, zaikaj čudna sila jih je zadržala v grlu. Vse se je bilo vznemirilo? v njem. in ko je odhajal sin. je sedel na klop truden in izmučen. Poeetkoiua so bile njegove misli zmedeaic in nejasne, a potom! se je pomiril. Sklenil je iti v sta-' io življenje. "Pustil bom vso to pot in se vrnem nazaj ter hodil bom popolnoma mimo dot groba.'T Na ta način bi bilo vse dopolnjeno, a nekaj zlobnega je bilo še v. srcu, ki se je gibalo na skrivaj in j g-lOboko v dnu. Bila je navajena slast, pozabljati sebe samega in' za trenotek umoriti svojo dušo v pijači... Dan je potekal mirno in stara Janja je hodila razradoiščena poj Iiiši. Trdno je upala in verovala' v sta.ro, uekdaaije življenje, ki se bo vrnilo s svojo izadovoljnostjo. Stregla je Selcu, iki je urejal svoje reči v zgornji izbi in ik je bi i tudi sam brez ne vesele misli. Sami načrti so ležali pred njim; ta in oni je bit že lepo započet in Selec je imel veselje nad njim. Popoldne je minilo; mračilo se je. Veeeraiea se je zasvetila in Selee jo je oj>azil mimogrede. Sta-] la je nevisoko nad gorami in go-i rela je mirno in v prijazni svetlo-j bi. Vse okoli je bilo teanno in vi-' delo se ni daleč. Selec je šel po* poljski |>oti proti trgu in je mislil na Mimico. In glej : srečala .sta se." S]>ozual jo je. ko je bila par ko-j rakov pred njim, in jo je pozdra-j vil. Njene besede so zvenele še ravnotako v posebnem tonu in njene oči no bile črno kakor tolmuni. .. 4'Oh. ti si prišel, Franeelj!" Prestrašila se je svojih besed in j« odhitela mimo njena. On se je Okreoil in potem ni niikoli več j>o-j zatbil tistega večera: poljsika pot ae je vila pred njim, poldoracrtlij kostauji so stali uar obeh straneh' in Mimi je hitela med .njimi z na-| glimi iu lahkimi kor«iiki, ikaikor bi šla sama mladost — tako tiha iu! 'jubezuiva. in izgubila se je taiui za sivimi debli. Vse se je gubiloj v temi — in poljska pot in siva' debla in Mirni, in tiiia in lepa noč je slonela nad poljamaittii... j Iz teme se je videla tuiirtam luč,' ik je svetila v trgu. Bila jih je več in več. ki {polagoma so se bližale. Selee je >prxše>l v trg: Decider ga je že taon čakal. Na sebi je ime1! dolg površnik z dvignjenim ovratnikom in z ustnicami jc dr> žal cigareto. Šla sta v prijatano gostilno in tam je bila zbrana večja gospoda. Selec se je predstavil' po yrsti in je sedel v kot. Pri tej priliki je pogledal natančno A^sej te obraa«?: sbili so večinoma topi, in vdrtih lic in oči so bile motne J in trudne... Potem as je ozrl v, Dezidera in se je ptrestraiuL Bilo ni nobene barve in oči so fatle ika-' kor umazane. Pod ua vseli straneh. Sicer pa se vse sku- pa.i :--" Nj«^gov sosed se je smejal zelo zaničljivo in redkokdo se je zmenil zanj. Konca ni sploh nihče čul, ker se je vzdignil na spodnjem delu mize velik hrup in glasen smeli. Solea so pridržali v druščini pozno v noč. Prvič so skupaj, so dejali. naj proslavijo ta dogodek! Ure so potekale precej nafglo, a Selcu je postalo precej neprijetno: njemu je tekel čas zelo leno. Ni se mogel udomačiti med temi ljudmi. Življenje je .gospodovalo nad njimi s svojo despotsko močjo in bili so sami hlaj>ei. A 011 se ni bal življenja in mu ni daj ob-j lasti nad seboj. Vodil ga je sami s krepko duševno silo in z jekle-j no roko... Na stem .}<■ bila ura. Dezider jej sel ven. Hodil je nekaj časa po! vrtu. ustavil se tuintam in je gle-l dal v lepo jesensko noč. Tajalo se; mu v sreu in miline je bil vesj poln. Vračal se je s sklonjeno gla-; vo in v veži je srečal domačo' hčt r. Priteklo je po stopnicah.j Nagovoril jo je in njegov gl;as je bil zelo čuden bi hripav. Žalosten je zaine ta večer. Mira. brez vaše ljubezni..."' '"Jaz vas ne .maram!"' Stekla je in njen glas je bil priplaval ž»« visoko gori od stopa tic. A' sobi je postajalo hrupnejše in hrupnejše. Nekateri gostje so biLi J že vinjeni, tolkli so s kozarci ob mizo in bili s pestjo po njej, prepirali se za smešne stvari in vstajali so in hodili z negotovimi koraki po sobi. Dezider je prišel v sobo in sedel na svoj p!»astor. lzpregovori! ni nobene besede več in na njegovem obličju so bile vse poteze trde in mrzle. Tik n.iega ,ie sedet Selec in ni mogel več vztrajati. \'stal je in se pričel poslavljali. Njegove besede so bile čisto navadne iu i".rečene z užaljenim tonom. Iz grmi je med vrati; Dezider je šel za njim. Bilu sta oba popolnoma trezna. "Knj si me zapeljal v to druščino?" Dezider je nekaj časa molčal; potem je zganil riboljšat: plačo iu da jaz laliko dobim delavcev, kolikor le hoče ki bodo delali za ceno 80 centov x\ klaftre. katera je bila j»red približno devetimi leti. Jaz sem dekli za to pošteno tvrdko skoro devet let. Kdor mi dokaže, d:i seui jaz kdaj delal proti zboljšanju plač, mu daau omenjeno svoto. Vajbrže govori kilo izmed onih. ki sem jih že kdaj r^il iz težav. ' e zasačim obrekovalca, ga bom izročil sod ni j i, da* se zagovarja. John Knaus, ( auip 7. New-berry, Midi. (28-11—1-12^ ZENITA A PONUDBA. Vdova z oiroci se želi seznaniti S srednje izobraženo osebo, ki se razume pri gospodarstvu, najraj«-z Notranjcom v starosti od 28 do 10 let. Ne oziram se ua denar, pač pa zahtevam, da jo dobrega in poštenega značaja ter da ljubi otroke, .laz imam loi»o pe»sestvo n potrebujam skrbnega Jarja ti r dobrega očeta, l^ipa prilika /a pravo osebo. Podrobnosti ;»i?«ueiio. Naslovite: Vdova, e o iihis Naroila. S2 Cortlandt St.. New Vork, N. V. {29-11—2-12) Pozor čitatelji! Nove slovenske knjige! Naročite še danes! p ■ i ; V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti 30c. Pegam in Lambergar 35c. Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Zaklad kupčevalca s sužnji 15c. Lepa bolničarka 15c. Ena sama kaplja črnila 15c. Grob v svetilniku 15c. Gospa s kanarskim bri- ljantom 15c. Londonski ponarejalci de- .. narja 15c. Kako so vjeli Jacka raz parača 15c. Skrivnost mlade vdove 15c. Plemič 15c. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St. New York, N. Y. HARMONIKE ftoOlal kafcrfinekoU rrate ladelojem la popzavljazn po oajnlijib eesah. ■ dalo trpežno in aaneaUlTO. V poprave anedUTo vaikdo pofflj«. kar sem Is nad 18 let tukaj v tem poda la aedaj r nojeo lastnem doma. V popravek mmem kmnjsk« kakor ras droc* harmonike ter računam po dela ka-korioo kdo aaHtera tow aadaUal* ii>i ifcn] JOHN VINUL 1«» im CZai 84- OmtoA OM» NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Pozor rojaki! IJ - ^ J JL 0 L 1 U ' ^ ' ' - Ravnokar je dotisk&na velevažna in velezanimiva slovenska knjiga: . SLOVENIJA VSTANI! izpod peresa Dr. Nike Znpaniča. Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda. Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetnikom v Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane salno 50 ct in se dobi pri: ' j imij J Dr. N. Zupaniču, 1369 a 40 Bt derebiid, Ohio. Slovens ko Katoliško i Pi a pedp. društvo mv<f' svete Barbare .............. "iwiSCTKy " — L u ZA ZKOfNJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. I^ipiiltfii dM 21, (uaarji 1902 v dmvi PMMrlvuk. (BLATNI URADNIKU VvMsMsnr? JOfaUT PKTR&NSL, Box m Wllloek, F*. I podpredsednik : SLA.BOL ZA I,AR, Box 547, Forest CStj, ft OL podpredsednik. LOUIS TAUCHAB. Box 836, Roe* Sprtsflfe, Tsjmtk: JOHN TEJLBAN. Box 707, Forest City, Ps. CL »«Jnlk: JOHN OSOLIN, Bcx 492. Voreot City. Pa. ■lapjnik: RABUN MUHlC, Box 537. Foreet C i tj, Ps. FlilUHHi; JOSIP flALAJS, 1004 Nortfe Chlcmso St, Joti««. Dk TKH0TN1 KDRATIQKl br vami rvRd m crio— bc jou«v m. IADCOBN1 ODBOR« Predsednik: IUNAO PODVASNIK, 6325 Station St. K K. Plttsb&rsk. Pa. C. ssdsonilk: JOHN TORNlC, Box «22, Forest City, Ps. (L ssdsornlk: FRANK PAVLOVClČ, Box 70S. Ooaemmngk, Ps. Ui. Mflesnik: ANDRRJ BLAF, 771» Isslsr Are, ClSTSUsd, OH*. POROTNI ODBORI Psedsedstt: MARTIN OBRB2AN. Box 72, Bsst Mlneml, Km I, tSMtalkr MARTIN BTEFAN?l3, Box 78, Frsnklln, lit H> porotnik: MIHAEL RLOPClČ. S28 Dsrson It«. R. F. D. 1. Bsld. Detroit, Mirt. CJPRATNI ODBOR« PiOdwdMkl ANTON HOČRVAR, R. F. D. No. 2 Box U%, Bi 1(1—psi t Ot t Si rs v n tk: ANTON DEMSAB. Box 135, BrongLton, Ps. OL sprsralk: PA VRL OBRBOAR. Box 402, Witt. 111. P—UJ*3# IfU Tslbsa, F. O. Bex UTi TiO _Pntfn<»« »IssDo: Hia IIIODIA Z doma. Spisal Ivo Troat. A. a. a! Kaj takega pa se ne v Slivju! Oba se ženita, oče in sin. in grajata drug drugemu: sinu je očetova izvoljenka premlada, očetu sinova preuboga. A, a, a ! Kaj takega še nikoli v Slivju! — so se trudile stare iu mlade Slivjanke. veliki in majhni Slivjani tiste dni, ko se je raznesla po vasi noviea, da ženi stari Hrliiiec na mestu sina — sebe. — Drug za drugega dobro vedoea sta sla v župnišvc vpisat oklice, pa je srečal oče sina na župniškem pragu in mu zapreti!: — Ne boš je dobil! A sin očetu: — Ne boste je dobili! Nato stari: - Bomo videli! In sin: — Če Bog da! — pa je bil sestanka konec; gori v prvem nadstropju pa jc slivjanski vikarij zaprl okno ter sedši za pisalno mizo sklenil, da kakor ni stari ničesar opravil, tudi mladi Brlinee danes opravil ne bo; naj počakata boljšega vremena. Slivje je nemala vas nekaj ur od Trsta ob široki dunajski cesti, od katere sp podedovali Sliv-jani lepe spomine nekdanjih duij množino dolgov iu kraški ponos. V Slivju je bil oče Brlinee, če že ne prvi, vsaj med napremož nejšimi vaščani. Njegova lieseda je zalegla mnogo, še več pa njegov denar, kadar je bilo treba povzdigniti svoj glas v blagor občine in v prospeli lastne gostilne. Imel je torej vsekako zasluge in ljudstvo mu je bilo hvaležno ter «ra čestokrat posadilo na županski stol, česar se je pa Brlinee, o-bičajno seveda, čeprav navidezno — branil. In zadnje čase, ko je Rtarcu vse vskipelo za nekdanjo varovanko Lucijeto. ki je imela pob'g prijaznega lica nekja stota- kov. ni županil Slivjauom nihče drugi, kakor oče Jeroniin ali — kakor je rajši slišal: gospod Brli-! nee: zato so se Slivjani še bolj zanimali za pripravljajoco se dvojno svatbo. Domači mladeniči so se skriva-je muzali za starim ženinom ter zbijali neslane šale o njegovih si- j vik laseh, o njegovi starosti in o njegovi Lueijeti; v lice so ga po malem dražili, češ: vrl dečko, ki vzame najlepše dekle iz našega kroga. Lucija že ve, zakaj---- Brlinee pa je nekoliko ponos-Ijal in zadovoljno pritrdil: — Bomo videli! — obrnil široki obraz in modre oči proti nebu 1 ter imenitno zazdeli al. Besedi — vrl dečko in — najlepše dekle — sta mu bili tako všeč da je v duhu fantom že priložil za kolač — eel goldinar. Resnično je bil vrl dečko njegov sin Pepe in najlepše dekle Pepetova nevesta Pepina; a ta — dva očetu Brlincu nista ugajala, i kar se je jel ženiti: Pepina mu ni .bila všeč. ker je bila sirota brez r očeta in brez dote. in Pepe ne. — ker si ni izbral bogatejše neveste. Neiignaui jt-ziki so pa trdili, da ji* tega nesrečnega razpora kriva jedino le zvita Lucijeta. ki je čisto preslepila starega Brlinea. Mislejeva Pepina, mladega Brlinea nevesta, je bila revna delav ka ki j<* sleherni dan hodila v tovarno za už i ga lice; oče župan je zato mislil, tla je za bodočo Brlin-ko iu za županjo nesposobna. Toda Brlineev Pepe se ni dal i ugnati no očetovemu očitanju, ne grožnjam prihodnje mačehe Lu-leijete. ki mu jc govorila nekoč: — Pamet, Pepe. pamet, danes ije denar vse! Pepe pa je odgovoril: — Pamet. Lucijeta, pamet, tebi je res Brlineev denar vse. a Brlinee. njegov sin in vse dnigo — ; nič! Kaj? Tako se drzneš z me- Prodaj^ po ^^^^^^^ malih prodajalnah se napo dnevu delajo, morajo urediti svoje nakupovanje za večer. * K j g \[WH Mi vaui prav radi pomagamo urediti novo razsvetljavo ako to zahtevate. Ako niste gotovi, pišite nam dopisnico in naš izvedenec bo prišel k vam in pojasnil če je potrebno kaj premeniti. Mi zato nič ne računamo. The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Room* for the Convenience of the Public 424 Broadway j * 151 E 86th Street Dalancey Street nJM West 4Jd Street "27 E l»th Street M Irriag Place *342 E 149th Street Open until midnight t noj. govoriti! Ti —---jaz ga ljubim... — Seveda: denar! — Pepe, ti si--o Dio mio! I1 — Kaj sem? 1 — Ti si--ti si---hu- 1 die... ;1 — O. to pa ne. Lucijeta. sicer J bi se ti bala mojega očeta, kaj? J Ugriznila se je v spodnjo ust-nieo in potapljala rjave umetne 1 kodre na čelu. Začela je drugače: i■ — Ju ti se zanašaš na njeno M ljubezen, o caro mio. ona hodi v Trst; ti pa .. ona ! : — In iz Trsta hodi poštena;., i jaz poznam Pepino! O. da bi moji i oče tako poznal tebe! 1 — Bi me pustil in rekel: vzemi mojega sina! Ali ne. Pepi? i Mladi Brlinee je videl njene o-*i, bral je v njih prekalijenost in i i neodkritost ter se z gnusom .obr-11 nil strani: — Kako ti pa more moj oče za-, upati? — In še kako: zaupal mi je to-|' tiko. da ne bo Pepina nikoli gospodinja pod Brlinčevo streho, in; I ti — seve — če jo vzameš. nikoli j< gospodar. — To bi utegnilo veljati le do:] očetove smrti. — Potem bom jaz gospodinja ,1 in nihče drugi, caro mio! j, Ponosno je pokazala na junaška J prsa. Pepe pa si je v zadregi gri-j zel ustnice. Lucijeta je gledala j njegovo krepko, lepo postavo in! i skoro gotovo ji je bila bolj všeč, 1 nego županov starikavi obraz: — zakaj poželjivo je upirala vanj svoje žareče oči in jih pasla na njegovi nevolji; Fepe pa je po dolgem razmišljanju vskliknil odločno: — Ti — nikoli!... — Ha, ha. fantek, ne repeiiči se: jaz pridem v hišo. ti iz hiše... Le oženi se, le! — Saj tudi ne maram biti tam. kjer boš ti varala mojega očeta in za nos vodila še mnogo drugih, j — Prav. Pepi, prav, va bene, j addio! Tlesknila je lahkomiselno z rokama ter se vrnila v hišo: Pepe-tovc stopinje so pa odmevale po vasi malo ne kakor ondaj. ko je nosil ostroge. Jezno je stopal. — barva mu je izginila z lica. pesti so se mu stiskale iu ušesa so nekoliko preveč molela izpod pokrivala — njegova pokojna mati j*-trdila, da to pomeni srečo. V prsih ga je tiščalo, kakor ondaj. ko ga je brcnil vojaški konj da mu je udarila kri skozi nos in usta. v grlu ga je nekaj davilo in .v očeh ga je šeemelo, kakor bi mu se hotele uliti solze... Vse bi bil stri, stri--- Sel je naravnost v občinsko pisarno k očetu: tam se je takoj začelo silno vpitje, razgrajanje in razbijanje po stolih, mizah in klopeh. Slednjič sta prirjula na cesto ter se zmerjala, preklinjala drug drugega, kar je sveto in tira go •— v obeh deželnih jezikih. Tu ga je oče odslovil: — Le vzemi, kjer hočeš, denar: od mene dobiš — očetov del: suh peta k — za tako nevrednega sina veliko preveč. Se manj bi ti j dal, ako bi smel. j — Drugo bodete rajši zapisali svoji Lueijeti; seveda ona vas zna voditi — za nos! — Le spravi se s tisto liesram-; uieo. Ce zna Lucijeta res samo to. zna; tvoja ne zna ni tega. j — Oče, kaj ste vi oče? Kesali se bodete! — Kolikorkrat se bom spomnil, da si moj sin--Glej. da mi ne prideš več pred oči! Hm. hm! Taki-le potepuhi, ki so komaj raztrgali nekaj hlač pri vo-ijakih in pri tem potrošili več očetovih novcev, nego bi si jih upali svoje življenje zaslužiti — talki da bi me zdaj strašili, hm! — ! Bomo videji! Ti bledota ti bleda! »Skoda, da te niso vojaški kopiji pozobali! j In solze, ki so Pepeta. ko je odhajal od Lucijete. zaskelele v o-jeeh. so ga sedaj fcar zapekle in i mu hkrati zalile oi... Odgovori-'ti ni mogel, ni hotel.. I Obrnil se je v kot bližnje hiše Iter otrl oko z rokavom: potem je pa stopal ponosno, kakor da s€ ;ni zgodilo nič. skozi vse Slivje na 'drugi konec — jezen in žalosten j— k Mislejevi Pepini. živeči s posta m o materjo v borni hišici. Slovensko-Amerikanski Koledar bo tekom par dni izšel. Vseboval bo najraznovrotnejše | članke in povesti. Krasilo ga bo nebroj slik, med katerimi ne najbolj odlikujejo FOTOGRAFIJE Z ITAJANSKE FRONTE in prizori iz PORTJ&ENE GORICE. Ker smo ga tiskali le omejeno itevilo, svetujemo rojakom, da ga PREJKOMOGOOE NAROCE. Ceria 36 centov. NaroČite ga ie danes! SLOVENIC PUBLISHING CO., ISg&rtla&dtgbrBetk v New York, H. Kdor* želi poslati svojcem v staro domovino kako svoto denarja za Božične praznike na to takoj stori in sicer naj pošlje po brezžičnem brzojavu, da svota dospe v pravem času tja. M** Za cene glejte v listu na prvi strani. TU FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N' Y. Sklenili so še tisti večer, da! pojde Pepe takoj v Trst prosit j dela v tovarni za užigalice. Na to prihodnjo službo dobi pri dobrih prijateljih nekaj novcev, katere priloži Pepina svojim pri- i hrankom: s tem kupita najpotrebnejšo pripravo iu poravnata troške za — sv. zakon. j< — Pomagajva si, kakor moreva, — tolažila ga je srečna neve- I sta: — ko bova služila oba, bova j tudi srečna oba. Ta nada je utešila Pepetovo jezo, da se je smejal sam svojemu : in očetevemu govorjenju. Tudi ; bodoča tašča ju je tolažila in se veselila njiju sreče. Pepina ga je pogledala ljubeznivo in dejala: i — Saj sem ti pravila da drugače ne bo nič: jaz sem reva in ti... — Ti si revež reci! — Ti bi lahko nekaj imel. pa ti ne bodo dali; tudi brez tega bova živela. Pepe kaj? Tako dolgo sta si sladila pri- j liodnjost z lepimi nadami, bleste-čimi načrti iu zlatimi gradovi, da je stara mati prav glasno zadre-! mala v kotu. Se mnogo burnih prizorov je bilo pri Brlincu. še več pri Lueijeti, a odnehala ni nobena stranka. Pepe je dobil službo v tovarni i in bil zato drznejši. Dobil je na i posodo denarja, prisilil očeta, da j mu je dal materino doto s petimi ! goldinarji povrhu, iu pretil, da bo tožil za drugo. Oba bi bila že vpisala oklice, ko bi ne bilo no-! vega zadržka: župan sinu ni hotel dati v imenu občine ženitovanj-ske zglasuice. a občinski za stop da bi se oče in sin čim preje po-i botala — je ni hotel dati staremu Brlincu. Stvar je dobivala v Slivju zmerom bolj smešno liee. dasi je bila silno resna. Zato je domači vika i rij prvič obema sovražnima ovci- j eama odrekel oklice, kar je še j poostrilo nasprotstvo med njima. Slivjanska mladina pa je imela; povod k novim šalam. Nekoliko dnij pozneje so skleni li občinski očetje, in domači vikarij je potrdil da se Brlinčeve-mu Pepetu dovoli ženitovanjska zglasnica. ker županov kin. ker je sovraštvo pohujšivo. ker vsa vas želi sprave iu — ker je županova nevesta res premlada : — sin se pa ne sme prej vrniti pod domačo streho, da se poleže jeza očeta Jeronima. Prošnjo župana Brlinea je občinski odbor rešil tako-le: ako hoče stari Brlinee imeti mlado žensko, naj si zglasnieo podpiše sani: občinski očetje nečejo biti krivi tujega greha. Zupana je ta nenavadna odpornost iznenadila ter je, kakor pravijo možje baveči se s politiko, — tudi izvajal posledice: podpisal si je žen itn o dovoljenje, potem se je pa zahvalil za župansko čast, v s vesti si, da ga bodo prosili, da j jo zopet sprejme. Odbor pa. ki je preskrb i l podpis Pepetu. se je čudil, da njegov oče ni hotel ra zumeti dobrohotnega migljeja o mladi nevesti in o tujem grehu, in culi so se v Slivju resni glaso vi. tla je Brlinčev odstop prave .sreča za občino. Toda Lueijeti ni bil všeč samo voljni ukrep njenega ženina, ir prav občutno je kazala svojo je-| zo. da njen ženili ni več župan. — j Brlinee, boječ se, da se vse ne j razdere, je nestrpno ravnal brke |inimo nosnic in pridno mencal z j obema rokama po žepih, dostavljal "bomo videli", in slednjič milo prosil svojo izvoljenko. naj se zaradi tega ne skesa, naj mu tako neusmiljeno ne rani ljubeče-. ga srca posebno zato ne. ker bode .. oklici kmalu končani, -j Nevesto so navidezno do sob .jganile prošnje osivelega ženina ii i rahlo ga je vprašala : • i — Ali bi bilo mogoče še umak -'niti ostavko? i; — Seveda, seveda; bomo vide . j li: seveda, bomo videli, — je hite [ Brlinee veselo. ; j Še nocoj ? 3t j — Še nocoj ; da, bomo videli »i takoj, dušica! i — Tako. no, dobro! i Brlinee je tekel v pisarno. Lu - cijeta se je smejala za njim in p navijala: — Mati županja, corpo di bae-eo, tudi to je nekaj! Še tisti večer je bil Brliuee zopet župaji. Kmalu potem so svatovali na obeh krajih: pri Brlineu glasno in burno in sijajno, pri Mislejki tiho in skromno, njkjer pa ne zadovoljno. Domačega vikarja nada. da se bo spravil župan s sinom, se ni izpolnila. Brlineu se namreč jeza ni polegla niti potem, ko so mu odborniki udano častit al i. da je — srečno pripeljal na dom mlado županjo. Pepeta in njegove mlade žene pa ui bilo več v županovo hišo. Župan Brlinee je trdo stopal sem in tje, naravnal brke pokon-eu. zdelial imenitno in molčat, če ga je vikarij opominjal, naj u-krene zastran siua, kakor se spodobi, a ukrenil ui ničesar. Pepe je hodil s Pepino v Trst. Skoro sleherni večer se je vračal iz Trsta ter se željno oziral na rodni dom. O tein pogledu mu je pobledelo že itak bledo lice in v 114'voljne gube se mu je nabral o-braz a le nerad je komu razodel svojo togo. Oblačil se jc lepše kot prej, vedel se je zmerno iu uglajeno, občeval samo z boljšimi vaščani ter sploh kazal, da ne pogreša ničesar. To je ugajalo Pepini. ki je mislila,. da je le njeua zasluga, če je njen Pepe skoro gospod. Pa v prsih ga je včasih skeleče zabodlo, in zdelo se mu je. da se mu pluča niso še čLsto pozdravila od takrat, ko ga je vojaški konj brcnil, da je moral ležati več tednov. Ako ji je kdaj na skrivnem potožil, da mu ni dobro v prsih, da oče ni še nikdar tako dolgo odlašal s prijazno besedo, da ga — liujska Lucijeta, ga je ona tolažila z navadnimi nadami ,katerim | že sama ni verjela več. Minulo je že skoro leto. in Slivjani so že drugič napolnili sode s teranom, kar sta svatovala mladi I in stari Brlinee, pa župan in sin ■ se nista pribliala drug drugemu ni za prst. Pepe je bil otožen, in Pepina ga še ni mogla razvedriti uiti s tem. da mu je razodola veselo novico, da dobi kmalu potomca. Pepe je ostal a lost en navzlic njeni podvojeni marljivosti in ljubeznivosti. — Z doma, z doma sem. kako bi se vrnil na dom? Te besede je ponavljal, ko je hi tel v mesto in iz mesta. Pa prahu, kamenja, potu iu truda polna pot se mu ni prilegala ni zjutraj ob prieetku tovarniškega dela. ni zvečer, ko bi bil najrajši počival tovariši pri kupici vina v razvedrilnem pomenku. Včasih je si-:er prisedel k temu ali onemu vozniku, vendar ga je stala ta pot bridkih vzdihov. Njegova nezadovoljnost se je Se povečala, ko je meril to pot ?opet sam. Pepini je na zimo zbolela mati, da ji je morala streči in puščali zaslužek. Služil je poslej samo jeden, jedli so pa trije... Pepe j** obupaval in glasno kaš-'jal, da so ga vsi sočutno gledlai. , Po Krasu je zavladala ziuia. — Burja je silila skozi okna in vrata ua borna ognjišča, ko ni šel ne ko jutro iz M i slej eve hiše nihe» *ia delo. Podolgaste kope so s« zbirale na nebu in vlekle tje v — • morje; zeblo je prav do kosti, j Vozniki, prišedši s- Kranjskega so pripovedovali o snegu in zame ' j tih. Tedaj je v zvoniku slivjan . ske cerkve zapel mrtvaški zvoi jI— pokojni Mislejki... l (Dalje prihodnjič). Posebno poročilo Profesorja Doktor SLOAN. S seboj Je prinesel'v Pittsburgh vse svoje Čudovite stroje in aparate, ki se jih rabi pri zdravljenju možkih iu ženskih bolnikov in tu bo nadaljeval svoje cspešne metode, ki jih rabil z velikim uspehom na glavnih klinikah v Evropi, poleg vsega tega pa ne bo računal nič za preiskavo in nasvete. PROSTO PREISKANJE Z ELEKTRIČNIMI ŽARKI jc na razpolago vsakemu bolniku, ki se oglasi v njegovem uradu. Doktor Sloan pravi: Predno se zamore koga zdraviti, je neobhodno potrebno, da i se ga natančno preišče, ker ravnotako je potrebno zdravniku vedeti za pravo bolezen bolnkia, kakor i»a znati, kako zdraviti. To je torej, da pridete in preiskani Itoste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete: preiskalo se vam bo vodo. kri in želodec. 5e celo rabilo se bo električue žarke. Potem šele se prične zdravljenje (če se bolezen pronajde ozdravljivim) in zdravnik pove prilično. kako dolgo ie potrebno zdraviti in koliko bo stalo. Riegovi uradi ynfur. nri7nj. so eni izmed J53& V p z!a" najboljših. figg] ^ nja in uspehe Tn boste videli Hl ^^o^i ^^(Sr* ima radi znan- Cudovite stroje, gjiiiii i ~ istvenega načina, potom katerih se Efl* P1 * vsakem večkrat doseže f ^Vj-Jfjjfr"1-ijKSftp' ^la bolniku ujnirabL znatne uspehe, ki iljfi*^—l - j^HK vi T Xič ne opusti, se jih ni doseglo r? ? .. I HjB^^.«' II kar zamore po- po drugem nači- WgS| i ,1:31' j iW^B^^^Vj' masati bolniku v nu. Čudili se bo- f^M "^ ff^Sfi , B jKHft'—najkrajšem času ste. kako vse na jpšfi jZ , Osebno zd ravlje- vas učinkujejo '/ 1 ^gSfcT^gjr^SčV^ nJc in popolno ti stroji in apa- »jj^Tj ugodnost se jam- ratL čl bolnikom. A lrA luktni _ naiiae orel vrpeba. ni- AKO Ste DOim. $1000.00 kar ne obur»ju-. temveč Pridite taknj. da Tanj ta T 7 A 9 TT prkl'te io puhtite prufe-špecmlipt pokaže, kaj -A. u A A ik £ «orju m doktorju, da zamore za vas narediti. c„ _,.i.( _i rabi svoje čudo* te pri-povedal vsm bo ako *«- . M/aul »,rl prave, ki jih dobil iz wreltbiii«dfit6Mi. Ako preiskavi in zdravljenju. raznih delov »veta. pri ste že rabili vse druse---njem borte vid*"l? priprave za zdravljenje vseh bolezni, ki jih ie motroče zdraviti. Njtgova uporaba vsakoT.-stnib priprav je posledica večletnega učenja. V»e to je brez vsakih bolečin ali šknde. ker uzdrav-ljenie je prijetno in ni potrebno jruoiti »vojejra delavnega črni«. Doktorjev namen je. da nihče ne troši svoj težko prisluženi denar brez uspehov, torej pO kratki uporabi njegovega Ali imate Vaia prilika. nrred v ielodcu katar, bronchitis, nered v zdaj je vaša prdlk*. da ob.^ete velikega Icdicah ali mehurju, reunutuem. bolna . ... , „ _ , . jetra, zaprtje, glavobol, nečisto kri. ture specialista, da vas pretSče z X iarki popoU ali mazule? Otrpneloet. bolečin«?, zbadanje notna brezplačno. Nikdar preje se ni ie n j- »li zvijanje. nervazn«.t ali oslabelost Ka- dila taka priiika bolnikom, ki » zdaj nudi krsnokoli bslezen ah onemoglost? Bolne ....... .. pljuča? Bolno srceV Kašelj? Spolne bolezni. ženskam ali mo4k>m v tem mestu. .Svetuje moške ali ženske? mo vam. da ga takoj obiščete. v«k r^futrej Pf(jf QOktOT Sl02Vl Sproti pošte do ure zvečer. Vnedcl'ah 9 30 do 1 7.a »talno nastanjen rmiDunn. r«. ure popoldžm 303 Smithfield St..__ Kaj je vojna? Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-1 ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v [ resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne ; so njene grozote. i Največja zločinstva kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev-' ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je slabo za narod. i Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem!" Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ROJAKI. NABOČAJTE SE NA "GLAS N A £ O D A". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. I« 1« Kraszewskft UMIRAJOČI. ZGODOVINSKCROMAN. (Za ' 'GlaslNaroda' 'Ipriredil^J- T.) M (Nadaljevanje). Nič. liič. tako je kot pravim — je iiitei Zembrinski z «»la- velikega /aiagalea. — Vi nimate zdaj vsi skupaj nič. ... Jaa v« m bom vzel vse kar -sem dobil, drugo gre pa za dolgove.... Starec ni vedel, ali sanja ali je res. No. /daj bodite lepo mirni. STeeni ali pa kakorani hočete. Moj ljubi gopod Zembrinski, — je odvrnil knez. — Kolik- škoda /a vas, da >e ne more vse to zgoditi.... Upam in prepričan fceui, da bomo mi svoj«* uboitvo laije prenesli kot vi vaše bo-jrastvo. -- Prosjačili ne bomo.... Jaz sem tstar. kmalu bom umrl, inr»ji otroei bodo delali.... Zdaj si ti tvoje delo dovršil .dobljeni /aušnieo si mi dobro vrnil.... bodi zdrav, pojdi po svojem potu. Naj ti be mirna vest, ako je mogoče.... '/a mbrin>ki je pobledel od jeze in nejasnosti.... Roka se mu je tr»*i»lu. Hotelo se uiu je, da bi planil na starega. »Stari knez je imel r>ri -tolu palieo, jo previdno prijel in čakal, kaj se bo zgodilo.... — - Ali je še kaj drujretra. moj gospod? — je vprašal kuez. -• Nič drugega.... - Hvala za pojasnilo, — je odvrnil knez mirno. — Kar se tiče klofute, jo pri poznam, in ako želiš, mi jo moreš vrniti z drugo.... Odpuščam ti tvojo zagrizenost.... Ti nisi mo»»el drugače ravnali, ti imaš premajhno srec. da bi mogel kaj drugega storiti.... Pojdi z Bogom, pojdi z Bogom!.... Pri teh lH-s«?dah je vstopil ->trežaj, knez mu je z očmi mignil, da iru naj spremi ven. Vzravnal .se je kuez in pričel popolnoma mirno hoditi po sobi. Zetubrinski ni vedel, kje se ga glava drži. Še enkrat ■:a je pogleduj, krenil za st reža jem. letel na prosto, se vsedel v voz in odrdral. Za trenutek je bil stari kuez .sam, naslonil se je na mizo iu mislil. Bil je navajen, da ni ničesar, ne da bi se prej obrnil k Boru; napravil je v.-lik križ iu šepetaje izgovoril kratko molitev. Nato je potegnil zvouee in trenutek pozneje seje prikazal pri vratih slrežaj. — Kneza Roberta si želim. — je rekel strežaju. Stari knez je bil močna narava v pravem pomenu besede. — U-daree. ki jra je bil ravnokar dobil, jra ni posebno zadel, komaj za s- kundo je izgubil trezno zavest, takoj zatem je bil čisto miren kot bi se lie zgodilo nič posebnega. Knez Robert je takoj, ko je vstopil in videl očetov obraz, v*-le!, da ni vse v redu, da se ni izteklo kot bi bilo želeti. — Ni bilo prav, da ste mi vse prikrivali, — je rekel oče s slabim trudnim iI glavo - — Kobert mu je pokleknil pred noge iu siveu so pričele drveti solze po lieu. — Robert, vrjemi mi. da bom prenesel vse kar pride, kot se spodobi možu. — j«' govoril starec s solznimi očmi. — Govori resnico! Ta človek ni lagal.... Ah. tirali oče. — je zastokal Jlobert. — Mogoče se da še vise rešiti, toda pripravljeni moramo pa biti na najhujše. — Bodi miren. — »ra je tolažil objokani oče. — In Štela že ve? Kaj pa general? — - Stela, je odvrnil Robert. — ne da bi kaj omenil o generalu, — je med nami najbolj pogumna. -- O. to je plemenita narava, veliko srce! — je vzkliknil stari oče. — Robert, bodi brez skrbi. Niti enega ternutka ne sinemo izgubiti.. Ako n-' bo drugače, moramo vse plačati, in sieer takoj, nihče ne >ini- «"ez pozneje pritoževati in se nad nami zgražati: — vzemi \ >e kar imamo, jedilne garniture, pohištvo, prodaj in plačaj.... Nekaj časa je mislil.... — Jaz bi rad čimprej zapustil palačo.... Sprejmimo vse na svoje rame. saj tako je gotovo višja volja----Ali je naša krivda, da j - na* to zadelo T.. .. Zgodilo se je... . Bog nam je poslal ta križ in Vivjmimo Jaz bom z vami vsemi trpel, ako bo nam treba, ako se ne bo kaj preokrenilo.... Toraj, otroei. ne izgubite glave, zanpajt« m-ni. jaz bom mislil na vse.... Vendar, ako se da kaj na-r diti, bomo š« naredili.... Ako nisi preveč strt, potem te prosim, drairi Kobret. da lui ko^ra pošlješ, da bomo govorili.... Oasa ne smemo izgubljati.... — Kot želiš, oče — je rekel Robert. \ se premičnine .v naj prejkomogoč«- proda, da ne bomo kakemu levežu niti groša ostati dolžni.... Niti ene stvariee ne smemo odrn>ti, o kateri lahko kdo reče, da ni naša____Mi gremo potem \ našo hišieo v Lublin. Ali kdo stanuje tam!____Kaj? — Oddana je v najemnino. — je odvrnil Robert. Treba bo odpovedati.... Jaz si želim le eno sobo.... Z veliko živahnostjo je odprl svojo pisalno mizo. — - Stoj, Robret! — je zaklieal stari knez. — Ne da bi mislil na kako alabe čase ali na kako nesrečo, sem tole hranil____Na, vzemi in.,, plačaj.... ničesar ne smemo pustiti neplačanega.... S tresočimi rokami je izvlekel iz predala vrečico zlata in mu jo izročil. — Robert je bil miren, s tem je hotel dati očetu več poguma in srčnosti. — Plačaj vse. stre zajem, kočijažem, hlapcem — sploh vsem. v^ak mora svoje dobiti, — je ponavljal stari knez. --- Vse se bo zgodilo kot hočeš, dragi oče — je rekel Robert. — Toda bodi miren----Udarec je sieer hud in nenaden. t<^da srce in glava ga mora likratu sprejeti in ga poskušati prenesti. ~ Da----da----— je prekinil stari knez in se obrnil proe in mahnil / roko. češ. da se naj umakne in da ga uaj pusti samega. XIV. ____ EPILOG. Pet let je preteklo. Grof Moščinski je končno svojo hčer poročil z nekim knezom, kateri pa ni razven svojepra priimka ničesar imel. Mlacfremu paru oče ni hotel biti napoti, pustil ju je v palači in jima umaknil v Varšavo. Sam ni vedel, kaj bi počel, imel ni nobenih načrtov. Nekoč je hodil po cesti, ko mu pride nasprtrti eleganten pORtaren gospod, ki ga je pozdravil kot svojega starega prijatelja iu znanca. Grof je bil zelo kratkoviden in slabega spomina, le redkokdaj se je spomnil na svoje stare znance, katere je mogoče videl pred leti. — Grof se je spominjal, da ga je sicer nekje videl, toda ni se mo-gvl tisti trenutek domisliti kje, v kakšnih okoliščinah itd. Tretji dan je srof zopet hodil po tisti ulici, ko je prišel iz iste straui kot zadnjič zopet tisti stari gospod. — Kako se vam godi? — ga je pozdravil in vprašal grof Mo-šeinki, upajoč, da bo mogoče po njegovem govorjenju spoznal, kdo je tu neznani znanee. — O, hvala lepa, gospod grof, — je odgovoril elegantni gospod. —r AJi ste že dolgo tukaj? •- — Jaz? Par'mesecev. — In zdaj? — Mogoče ostanem še nekaj časa. — Ste sam ? — Da. — Moja hči je poročila kneza C----in je ostala doma. Jaz sem zdaj sam tukaj iu kar je še najslabše je to. da ne morem tukaj v Varšavi najti nobenega svojih starih znancev in prijate-lev. Ali ste vi ž« dolgo tukaj ? — Da, jaz stanujem v Varšavi, — je odgovoril neznanec, — odkar je bil prodan Bransk. Zdaj se je spomnil srrof, da je tega gospoda nekoč videl v Bran-sku, In v resnici bil je pan Gozdowski. — Bransk prodan!? — Da slišal sem o tem. mene jc zelo bole-. \ ko so mi pripovedovali, toda natančnejšega ničecar ne vem o celi aferi. — — Ako se zanimate, grospod grof, sem vam na razpolago, kajti meni so vse-te. stvari žal predobro znane, — je rekel pan Gozdowski. — O. prosim, — jc zaklieal grof Moščinski. — Jaz se grozno dolgočasim v tej Varšavi; v resnici zelo rad bi bil nekaj časa v vaši družbi. — Idimo v Bouquerel, tam lahko kosimo. Pol ure pozneje sta že sedela v sloviti restavraciji. — Padec te znane in spoštovane hiše je bilo že prej lahko videti. predno se je kaj v resnici zjrodilo. in nihče ni mogoče bolj vedel za vse razmere in stvari kot jaz. Nek neznaten, iu na prvi pogled zelo nedolžen človek je pred nekako petdesetimi leti služil pri starem knezu — Bo£ mu daj večni mir! — in takrat je od njej?a dobil klofuto, katero je hotel maščevati. — Oelo svoje življenje je koval načrt za maščevanje---- O tem bi .se dalo veliko pripovedovati.... General, ki je o celi stvari vse natančno vedel, je bil vedno v groznih skrbeh, da je končno zblaznel. ... Ko je bilo že vse skupaj zapečateno, vse končano: je zvedel tudi stari knez.... Blazni general jc govoril o nekih krasnih palačah, o kraljici, o mornarici in slavi.... Takrat se je šele pravzaarav zvedelo, kako plemenito sr- je bilo v prsih tega starega generala.... Tudi stari knez je bil nadvse plemenit, vse je prepustil onemu človeku, ki ga je spravil ob vso lastnino, in poleg tega je hotel še vsak najmanjši dolg poplačati predno je pustil Bransk----Končno jc prišlo tako daleč, da jc bil na drobno razprodan cel Bransk in knezu ter otrokoma jc o- stalu le hišica in vrtič v lublinskem predmestju____ Največ truda smo imeli z generalom, ki je bil čisto ob pamet. On ni hotel na noben način zapustiti Brauska. v norišnico ga pa tudi niso hoteli poslati. — Končno ga je kneginja Štela toliko pregovorila z lepimi besedami in ljubkanjeni. da se jc stari in blazni general udal. Zatem *o šli vsi v tisto kočico v Lublin, v kateri je stari knez živel do svoje smrti. — Toraj je star; kuez umrl. — je vprašal grof Moščinski. — Da, kmalu potem, umrl je lepo, mirno, njegova smrt je bila taka. za kakršno bi moral vsak na svetu prositi Boga. — Blagoslovi? je otroka, molil je, zaspal in se ni več zbudil. — Odnesli so ga v krsti iz navadnih desk. — In general ? — General še živi in je telesno popolnoma zdrav, toda njegov lah je še vedno mračen. Včasih gre v največjem mrazu v sami srajci na prosto in skače po snegu, včasih popeva svete pesmi in pravi, da leži v grobu.... Nekega dne je vprašal po knezu, svojem bratu, ter pričel takoj nato govoriti o neki drugi stvari, o velikanski palači, o kraljičili in kraljičinah itd. Sieer je pa blazni general '•isto poslušen Šteli in Robertu. Roberta naziva Riharda Loeweu-herz, Štelo pa kraljico.... — In kako sta Robert in Štela? — je vprašal grof. — Ali se Robert še ni oženil? — On se najbrže ne bo nikoli oženil. — je o rovoril Gozdowski maja je z glavo. — Postal je čisto samzase, cigaro ima v ustih iu knjigo v roki, toda ne bere. temveč le lista ter misli. — In kneginja Štela? — To je angelj v človeški podobi! — je vzkliknil Gozdowski. — To je v hiši solnee. ki sveti, in glas, ki ukazuje in razvedruje družbo. — Ona je cel angelj. zlata sestra— . Do zadnjega je skrbela za očeta, sedaj skrbi za brata in blaznega generala;... Ona misli le na brata in ua nikogar drugega----K njim zahaja nek moj sorodnik, iz vrsten dečko, on je zaljubljen vanjo, toda ona noče o kaki po roki ničesar slišati.... — Kako pa živijo? — je vprašal grof. — — Živijo v tisti hiši v lublinskem predmestju. — V hiši vlada vzoren red, stari general ima lično sobico obrnjeno na prijeten vrtiček,. knez Robert ima sobico nasproti njegovi, medtem ima pa kneginja dve sobici v pritličju. — Človeku se zdi, da je njihovo življenje zadovoljno----Kneginja Štela se vedno oblači v črno. in je včasih še lepša kot je bila nekoč----Knez Robert pa največ občuje 2 mojim sorodnikom, o katerem sem rekel, da je zaljubljen v Štelo. Grof je zmajal z glavo in pogledal na pečenega fazana, ki ga jt prinesel strežaj na mizo. Pripovedovanje ga je zelo interesiralo. — Moj Bog! — je vzdihnil grof in zapičil fazana, potem ko ji nekaj časa mislil. — Toraj, vse je hudič vzel?. — Toda. kaj sem vas še hotel vprašati?...'. Da, kaj se je zgodilo z onim... . veste z onim, j no z onim, ki je vse to povzroči!?... . — O, z Zembrinskijem ? — Da, z onim, ki je dobil klofuto. — - Potem ko je dobil proces. — je odgovoril pan Zembrinski, — je bil pri volji odstopiti polovico posestva nazaj staremu knezu. — Bil jc v avdienci pri knezu, in takrat mu je Zembrinski povedal, da je ob vse, da mu ne da nič, da se je maščeval— . — In kaj se je potem zgodilo z onim? — kako se že piše? — Zembrinski. — Po avdienei pri knezu se je vrnil domov, nakar jc dobil takoj rmenico. — Poslal je po zdravnika, toda bilo jc že prepozno. -- Zlobnež je bil takoj kaznovan. — In kaj je s premoženjem? -. - Našli so se dediči. . - - Škoda za hišo, — je pripomnil grof Moščinski. — - Ni še vsega konec, gospod grof. —r Knez se šc lahko oženi. — j Siela tudi. in---- — Dvomim, dvomim. — je pripomnil groi'. — Toda. kaj se je pa i zgodilo z otio lepo damo, ki je bila vedno s kneginjo? — Z gospodično Antonijo? — je vprašal Gozdowski smejaje. — ! Jaz jo sumim, da je v kneza Roberta zaljubljena.--Ona in njen I brat Zenon sta redna gosta v oni majhni hišici v Lublinu. — Jaz bi želel tega Roberta še enkrat videti. —je pritaknil gro j Moščinski. — O, to se bo lahko zgodilo, on pride večkrat v Varšavo. Grof ga je postrani pogledal. — Zdelo se m_u je, da je neumno ■ zinil. Kmalu poiem je Moščinski odpotoval iz Varšave, ne da bi še en-' krat videl Gozdo^skega, ali pa. da da bi pričakal Roberta. X O J* E C. ■---r Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusijiin ItalijL Lahko m pottja A«aa* aorotoi ioa prijateljem ta raw, ka «1 aa nahajajo ▼ ajataUtm % tald jI ali Italiji. Potrebno je, ka lar m an d an ar pošlje, da at' pfM tmU ujetnikov* dopisal* ill pbno in m nam tako oso** pavfino atttevftt naslov. Ako auttttTtto podati Aaaai ijotaika, pošljite g» takoj, b; prejmete njegov tfilor, kar akt * odlašali. hI so lahko iorrfO* La bi fa ne naHl to! na Wtw aasta ln m aa mo& nrotttt da tarja. jj TVKDKA F&ANK BAKSEB, jj tt Oortlandt Now York. H. T I Dr. LORENZ, j I Jaa nn Mlini hrralko govora-| a Spadali«! moSklb boi*mi v X Plttabargbn, Pa f DB. LOBKNS I «44 Paw At. EL Mi». aa afiaa. m Uradna ura: dnevno od S. do a I poldne do 8. are areCer. V pet- I ! f ki* od a popotne do 2. popoldna J i J Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL f POZOR ROJAKI! Kate«p«Saiia Milk mm ■—fc» Im, kakor to« >• Hit« teto la brado. O* tati m—Um mitajo v Wk tadalb krawtf Nil In dotal luj* kakor tudi laodkte bani te« t« bnda te Mtedo odpadali is ateB. Kmatium. kost (bol ali trema j« » rokah, ooiak la t krito, t etalk dnob popolnoma oadra *ta, ran*, opeklina, bala, tata. kraata In griota. potM nogo kurjo oSaaa. osabHno ▼ par dnob pa-poteai odstranim. Kdor bi mmtm adravtla bras upeha rabil na jaa>£im za M'00. Pilita takoj pa eopik. ki n takoj ooWetn urtoapf Krasni žepni KOLEDAR za loto 1917 dobite ako po&Ijete 4 cente za no&tnino. JACOB VAJLOIO. Y70S Bonna Glmlui Ofcte Dr. KOLER, OS Pen Ave., fitbtarfh' Pa. EDr. Kolar J« najstarejši alo-ve nalet zdravil lic, Apecljallat v FltUborfhu, ki ima lSletno prakno v zdravljenju tajnih roo iki h bolezni. ^SlfiUs aH ^ za^ el dr. profT Erilch Ca Imate mozolje ali mehurčke po to-lecu. v gTlu.Izpadanje laa, bolečine v koateh, pridite in izCIatil vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen ee nelese. Izgubo temena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac all trl-per ln tudi vse druge posledice, ki na-(t>ir1o radi lxrabljivanja samega aeba. SuAenJe cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocelo all kilo ozdravim v 30 urah ln alcer brez operacij«. Bolezni mehurja, kt povzročijo bole Tine v krltu ln hrbtu ln včasih tudi prt aputCanJu voda, ozdravim a foto-vojatvo. Raumatizam, trganja, bolečina, oteklina, arbeco, ilerofle In druge kotna bolezni, kt tiaatajejo valed nečiste krvi oadravlm v kratkem čaau lp nI potreb-no_lcjatl ^ OGLAS. Caojcnln rojakom priporočan svoja KA&ATOA VIHA Is MjboUhu froodja. Najboljše staro belo vino Blaa Ung 10 gaL $6.50, 27 do 28 gal $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeči Vino Zinfandel 27 do 28 galoB $14, 50 galon $25. Lansko bele ▼ino 27 do 28 galon $14, 50 tt&oz $25, rdečo vino 27 do 28 talon $12.50, 50 calon $22^0. — 10C proof močan tropinjevse 1*1 $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih oenah je TŠtet tod! vojni davek sa vino. — Potovalni agent je ro jak M. 2ngeL 8 fpoitovaajem 4JACKBB Box 161__St. Helena, Oal Želini zvedeti za iiaslox- svoje pri- jateljiee IVANE ZCA-SNIX. Doma je iz vasi Pa-peži Dolenjskem. Pred dvema letoma je stanovala v Brooklyn«. X. T. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za nje naator, da ga mi javi. ali naj fcc pa sasna Oglasi. Helena Žagar, 149 Central St.r /Barbertoo, Ohio. (1-2—12) Potujočim Slovencem I $1=. GALON A priporočam svoj d^bro urejeni JAMCENE Vf§lCR mk salon š fmpš^jjL ter snažna prenočišča. mL^^1«^!!!! Prodajam dobra domača vina po »a^ d™^|SSH2i5| Oapnj naroČite. Usa^l smerni ceni. pcihnaita. na^^g« Prijetno ahajaliaČe Slovencev I Stulx BrotheriKJS^BSI Jo«. Birk, 'SL'SX iHHiž eowitowrat, trme««!.ftr— VINA! VINA! 1 VINA! VINSKO 2GANJE (TROPINJEVEC) samo $26.00 pošljemo T\ 52 galen sod californijskega rdečega vina in za Bamo ^ t jS^^ ^N $37.50 pošljemo pa sod 52 WlT^^vp^, .I^^J^i galon Rieslinga( belega) vina Vse blago jamčeno pod za-n mF^L' konom THE PURE FOOD LAW. O - r^ta^^r ' Pišite po cenik na: DALMATINSKO-KAUFORNIJSKO VINARSKO ZADRUGO 140 Liberty Street, New York, N. Y. EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL | ▼ RANKINTJ, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica. y Jos* Starčevič, lastnik f SLOVENCEM dobro znan se s Butler St., Pittsburgh, Pa. I Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in v mrzel prigrizek vedno na razpolago. v Rojakom se priporočam. I EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTARf (Notary Public) t v GREATER NEW YORKU 2 ANTON BURGAR | 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. I IZDELUJE IN PRESKRBUJE | vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebna J ij nasvete v vseh vojaških zadevah. Kojakom, ki žele dobiti i ' ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle-i de datuma izkrcanja ali imena parnika. ! Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno w I postrežem. Kadar je kako drufitvo namenjeno kupiti bandere, aastara, regalj«, Sodbeaa Instrumente, kape it(L, ali pa kadar potrebujete uro, verlUco, prlveaka, prstane lttL, ne kupite prej nikjer, da tudi nas aa cene vpraSate. Upraianja Vaa stane le 2c. pa al bodete prihranili dolarje. Gealke, ▼eS vrst poSUJamo brezplačno. Pišite ponj IVAN PAJK, & CO., Box 328, CONEMAUGH, PA. MODERNO UREJ ENA JM IMA GLIS NABOM SSBB VSAKOVRSTNE TISKOVINE isBB IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. * * * DELO OKUSNO. • * # IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. * * * * UNIJSKO ORGANIZIRANA. • • • POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, CENIKI I. T. D. vsa naroČila pošljite na: Siovenic Publishing Co., I 82 Cortlandt St, New York, N. 7.