DRUGA FAZA GRADNJE TOPLARNE
Zamude in podražitve
Marca 1979 so v Toplarni podpisali z dobavitelji opreme pogodbo o gradnji druge faze, v kateri naj bi bile zgrajene nove zmogljivosti za kombinirano proizvodnjo električne in to-plotne energije ter industrijske pare. To pa pomeni še enkrat večje količine energije in tehno-loške pare, ki sta tako pomembni za razvoj Ijubljanskega gospo-darstva in Ljubljane nasploh. Vemo tudi, da je težav s preskrbo s tekočimi gorivi vse več, zato je toliko pomembnejše, da bodo v Toplami za proizvodnjo uporab-Ijali domač premog.
Gradnja druge faze poteka tako, da je omogočeno funkcio-nalno povezovanje" novih in že obstoječih naprav. Nekaj objek-tov iz druge faze je že zgrajenih, drugi bi morali biti konec letoš-njega leta, vendar je naložba zdaj v zaostanku za devet mese-cev. Zaradi omejitvenih predpi-sov jim dobavitelji opreme niso mogli zagotoviti 70 odstotkov posojila, kot je bilo dogovorje-no, temveč le 50, tako da so mo-rali iskati pot za pokritje pri-manjkljaja. Nekaj zastojev gre pripisati tudi uvozu opreme, ki pa je ni veliko, saj znaša njen
delež, gledano denarno, k 8 od-stotkov celotne investicijske vrenosti.
Od leta 1978, ko so sprejeli prvi dodatek k investicijskemu programu za gradnjo druge faze Toplame, se je vrednost naložbe povečala za okoli 757 milijonov dinarjev. Leta 1978 so načrtova-li, da bi za naložbo potrebovali približno milijardo in pol dinar-jev, v drugem dodatku pa že oce-njujejo njeno vrednost na dve milijardi 312 milijonov. Drugi dodatek k investicijskemu pro-gramu so namreč pripravili ju-ni ja 1980, dopolni li so ga še v ok-tobru, zdaj pa je treba le še zago-toviti sredstva za to povišanje.
Skoraj 48-odstotnemu pove-čanju naložbe so vzrok predvsem podrazitve v tem času, pa tudi povečana osnovna vrednost, do katere je prišlo zaradi prenizke ocene stroškov in kasnejših pro-jektnih zahtev. V Toplarni pa se bojijo, da bodo podražitve še večje, saj kaže, da poirebnega denarja za nadaljevanje naložbe ne bodo dobili zlahka.
Slovensko elektrogospodarstvo bo sicer prispevalo svoj delež k povečani naložbi, vendar Ijubljansko gospo darstvo in komunalna dejavnosl ne morela pokrivati svojih obveznosli iz drugega dodatka k inveslicijskemu programu. Kolikor v najkrajšem času ne bodo dobili potrebnih sred-stev, bodo morali ustaviti nadaljnja dela, saj naložba ne sme biti denamo nepokrita. /ato so zahtevali tudi se-slanek pri republiškem komiteju za energeliko in gradbcništvo.
Posebno poglavje pa je pri lej na-ložbi, podobno kot tudi pri marsika-teri dnigi, izvajalec giadbenih del SGP Pionir. Ne samo, da cene siori-tev gradbenih podjetij niso v pravem razmerju s celotno naložbo, saj po-gostokrat znašajo več kol polovico vsega zneska, temvei izvajald tudi ne upoštevajo pogodbenih obvezno-sti. In z nobenim ukrepom se jih ne more prisiliti k temu.
»Kaže pa pomimUi^ Je dejal votyt razvojno inveitk^gkcgi sektoija dipl. inž. strojnBfcr« Fimc—Branko Stropnik, »4a ho ta »cr^a iz kom-binirane proizvedaje, ladi gtede aa povečnno Mk»bciK> vrcdaost, «-nejša kot tšla, ki jo pridatiivamo far tckočih gori*. Otw»f pa jc težav i dobavo tekočih goriv *se več.«
Besedilo in slik r. DARJA JUVAN