Izhaja vsaki četrtek’ ob 8. uii popoldne Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne spre-jemnjo. Cena listu znaša za celo leto ‘I krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol lota K 1 BO. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-turini štev. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravnišlvo v Gorici, Semoniška ul. št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobaknrnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pelllco, v ul. Poide Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v Semenlški ul. 12, v prodajalni »Kat tiskov, društva« Se-meniška K), v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po H v. Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah In sicer: če se tiska enkrat 1-1 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi, XX. letnik. V Gorici, 29 avgusta 1912 35. številka. »Slovenskega ka-tol. delavkega dru-Štva“ v Gorici bo v nedeljo dne 1. sept ob 11. uri predp. v dvorani ,CENTRAL*. Dva lepa predloga. O socijalizmu in o njegovih nerodnostih in neumnostih bi imel še mnogo povedati, saj so drugi kar cele knjige o lent napisali, toda bojim se, da bi se Dravei ne naveličali, zato le še danes tekaj lepega. Vsakemu razumniku mora biti jasno, da bi moralo biti konec resne znanosti in umetnosti, konec resnega napredel, ako bi zagospodarili socijalisti. Ako )i morali vsi delati, kar in kakor bi jim todoči »kapoti« ukazovali, kedo bo imel asa — in tudi volje, če bi ne imel meti sam od tega ttikake veče koristi izobraževati se temeljito v ka"ki znanosti, ali v kaki umetnosti — take šole so dolge! Ali bodo drugi tlačani mirno gledali, kako elti znanstveniki in imetniki - 'postavajo (vselej pač niso za delo razpoloženi), ko morajo drugi težka dela opravljati in to potem, ko je ila proglašena »enakost«. »Mi bodemo | delali, a oni se bodo v svojih sobah mu- j hali« takoj bi nastal punt. Sicer pa j vidimo pri socijalistih že sedaj presneto J malo razuma in smisla za umetnost. ! Kolikokrat so že pri stavkah razbijali in j celo požigali ne glede na to, koliko u- i metnin so steni uničili. Kedo bo škodo popravil? — V svoji »enakosti« iu »prostosti« gredo celo tako daleč, da hočejo še krščanski zakon razdreti. Živeli bi skupaj po rokovnjaško znabiti ene »kvatre«, a če se jim zljubi, letel bo mož za drugo in žena za drugim. Sedaj se nori fantje večkrat tepejo in pobijajo zarad norih deklet, a vsaj po poroki je navadno mir — a potem bi se še nori možje pretepavali zarad norih žena. Lep mokraški paradiž! Gotovo poznate koga, ki »kolne«: »Pasja dlaka, pasja noga, pasja vera, pasja duša!« Moj prvi predlog je: Te »kletvice« naj se čisto odpravijo in naj se vpelje namesto teh raje: »Mokraška vera, mokraška duša itd.«, saj je pač popolnoma vse eno! Kakor bi demokrati želeli, ravno tako živijo psi po cestah. — Pa časnikih, po koledarjih in po pratikah berete večkrat razna priporočila, posebno za kaka nova zdravila in navadno se bere, da je že čisto presku-šeno. večkrat najdete celo imena, komu da je že pomagalo. Lini več »zahval« s podpisom, tem bolje. - Kedo bo pa imel zaupanje v zdravilo, ako ga ni še nihče poskusiP Cital sem o iznajdbi za gluš-ce, da bi slišali mct,| zobe bi mora! dejati pripravo, ki bi lovila glas. Koliko je pa ta priprava vredna, se spozna iz tega, da je iznajditelj sam ni nikoli rabil, dasi je bil čisto gluh kedo jo bo kupil? Enako je s socijalizmom. Lastni učitelji ga nočejo vpeljati uiti pri samih sebi. dasi ga hvalijo, da je to prava nebeška pardon! pozemeljska mana proti vsem mogočim nadlogam. Saj se vendar sami vedno pritožujejo čez križe iu težave, zakaj se ne poslužijo te rešilne ideje, ko bi sc je vendar tako leliko vsaj pri onih. ki so že vpisani! Zato moj drugi predlog: Vpeljite sami med seboj splošno I lastnino, nihče ne imej nič lastnega, kar zaslužite, denite v skupno blagajno (pazite pa, da vam blagajničar v Ameriko ne uide!), od tod vas bodo preskrbovali z vsemi potrebščinami, imejte skupno kuhinjo, skupno krušno peč, šolo že imamo skupno, a imejte, če hočete tudi skupna vzgojevališča za vse otroke vse to samo gledč pasje vere zarad žena ne bo nič, naše avstrijske postave še niso zrele za to — a vse drugo lehko takoj vresničitc zlasti tam, kjer vas je več, v Trstu, v Tržiču, v Podgori, ali kjer si bodi! Na dva načina je to mogoče: Ali naredite pogodbo pri notarju, ki vam jo bo rad spisal, ali pa sestavite pravila po zadružnem zakonu, kar bi bilo še ceneje. Ne verujem, da bi vsi skupaj ne znali sestaviti takih pravil, saj imate celo doktorje in advokate v svoji sredi. Ako bi bili pa vendar vsi skupaj taki reveži, da bi tega ne zmogli, potem obrnite se name potom Primorskega lista, še računal vam nič ne bodem ! In potem, k e dar in če bodemo videli, da se vam bo v mokraškem društvu res dobro godilo, da tam res ne bo več uboštva, sovraštva, nezadovoljnosti no potem se bodemo takoj vsi bravci »Primorskega lista« tudi vpisali! Dokler pa vidimo, da sami in niti najhujši kričači in voditelji nočejo nič vedeti o tem, da bi svoje nauke o skupnem imetju iu kar je še drugeg; takega tudi vresničili in sicer naj začnejo najprej sami toliko časa mora razumet! vsak, ki ni padel na glavo, da je vse skupaj le hinavščina in sleparija! Ne jejte tega, česar oni, ki vam prodaja. sam niti v usta deti noče! Dobro gospodarstvo in „šporl“. Na Slovenskem imamo sedaj mnogo društev in družb. Društveno ži vije - Prepir med drevjem. Prilika. Dilo je krasno poletje. Drevje je boam obrodilo: Hruške, jablane, breskve, ešplje. slive, orehi, trte vse je bilo se adorn obloženo, vsako deblo po svojem licmenu. Božji blagoslov je počival nad drevjem in tiha zadovoljnost je bila razita nad vso pokrajino .............. Hudobni duh pa. ki sc potika io pustinji, ni miroval. Nekega večera priklati iz pustinje pod drevje ter učne v njem vzbujati nezadovoljnost, -zo in nevoščljivost. Drevje, ki je prej iiirno čakalo zlate jeseni, se vznemiri J začne šumeti. Jablana pravi: »Zak.ii i jaz ne imela takega sadu. ko breke v?« Hruška: »Zakaj bi jaz ne biki o trta?« Trta: »Zakaj nisem jaz moč ko hrast?« Smokev: »Zakaj moram jaz biti smokev?« Sliva: »Zakaj mora biti moj sad tako bled in droben?« Hrast: »Zakaj nisem jaz tako vitek iti raven ko smreka?« Smreka: »Zakaj ni moj les tako trd iu močen ko hrastov?« Tako je vse vprek žlobudralo in šumelo. Drevja se je lotila splošna nezadovoljnost in jeza, ki je v noči vedno bolj naraščala. Debla so se začela vzpenjati, majati veje ter mahati okolu sebe. Hruške, jablane, breške, češplje in slive so se od je;:t kar tresle. Videti je bilo, kakor bi debla hotela skočiti iz zemlje ter planiti v divji strasti po sosedih. Stara hruška na vrtu se je tresla ko šiba na vodi. dokler se ni od hude jeze razklala. Gozdovi so se majali kakor pšenica in strašno tulili. Lomile so se krhke veje in padale na zemljo. Visoke smreke so pripogibale vrhove na desno, na levo, nazaj iu naprej in besno vdarjale po glavah sosednjih. Hrast je stresal svoje vejevje, ko jezen lev svojo grivo. Tam se je prelomila lipa, tam sc je odkrhnila topol, tani je pala smreka. Tudi trtice so se odtrgale od svojih kolov in planik divje naprej, a se v svoji onemoglosti kmalu zgrudile ua tla. Drevje, raztoče ob kmečkih domovih, je odkrivalo strehe in bilo po oknih in zidovih. Ja je bilo groza. Strašna vojska je divjala celo noč. Še-le proti jutru se drevesa pomirijo .... Se strahom odpre ubogi kmetič drugi dan ob rani uri vrata svojega doma. da bi videl, kaj se je po noči godilo. Kakšna žalost! Vse sadje je ležalo po tleli, vse drevje je bilo polomljeno in razmršeno. I Togi trpin se je prijemal za glavo ter govoril: »Obetala se nam je dobra letina, a k r u t i vi h a r nam je čez noč vse uničil. Slabi časi!« Dr. P. nje se veselo razvija. Prirejajo se veselice, sestanki, zleti, telovadba, godba itd. Vse to imenujejo drugod »š por t«. Pomniti pa moramo, da nam »šport« ne sme biti glavna reč. »Šport« je sicer tudi potreben, a mora biti vselej le postranska stvar. Ko bi imeli sam »šport«, bi naša organizacija ne imela prave podlage in bi se lahko kar čez noč porušila. . Kaj nam mora biti prva stvar? Poleg skrbi za versko stran in dušni blagor ljudstva, ki je čez vse, nam mora biti skrb za gospodarski napredek našega ljudstva glavna stvar. Tega ne smemo nikdar pozabiti! Opportet pri-mum vivere — dein philosophari t. j. najprej živeti, potem modrovati. Naše ljudstvo mora biti najprej v gospodarskem oziru na trdnih nogah, ako hočemo, da bo z nami potegovalo in da se bo z nami veseMlo. Zgled nam dajejo Nemci. Tudi na Nemškem je »šport« med katoličani močno razvit, a še bolj je razvita gospodarska organizacija. Za gospodarsko organizacijo imajo nemški katoličani prvo skrb. V zadnjem »Prim. Listu« smo objavili na prvem mestu resolucije nemškega katoliškega shoda v Aachen-u glede časopisja. Med temi resolucijami vzbuja našo pozornost posebno ta-le: »Katoličani naj podpirajo katoliško časopisje s sodelovanjem .zlasti pa z noticami, ki se tičejo gospodarskega življenja.« V teh kratkih besedah je mnogo povedano. Nemški katoličani zahtevajo, naj se časopisje ne bavi le s »športom«, ampak v prvi vrsti z gospodarskimi rečmi. To je stališče, ki je moramo tudi mi zastopati. Ne smemo sicer zanemarjati »športa«, a delati moramo vendar-le pred vsem za gospodarski napredek. V tem pogledu ima naša »G o r i š-k a z v e z a«, ako stvar dobro razumemo veliko nalogo. Upamo, da se bo v gospodarskem oziru razvijala. Potrebni bi bili gospodarski sestanki, ki jih je bila začela »Goriška zveza« svoj čas že prirejati. Naše kmečko ljudstvo pričakuje zlasti kmetijskega poduka. Ako hočemo, da bo naša organizacija trdna in popolna, moramo gojiti pcrleg »športnega« življenja zlasti gospodarski napredek. Politični pregled. Politični pregled. Politične počitnice so že pri koncu. Te dni je vsprejel cesar ministra za zunanje zadeve, barona Heinolda, ki nado-mestujc bolnega minist. predsednika grofa Stiirgkha in pa ogrskega min. predsednika Lukacsa. Oba sta poročala cesarju o političnem položaju. O pre-membi \ ministerstvu ni sedaj govora razim to. da dobi umrli poljedelski minister prof. Braf v kratkem svojega naslednika. (iiede grofa Stiirgkha, kateri vživa pri cekarju popolno zaupanje, se TsMenako ljudstvo na R, :tav8rodpMjcesi počaka na to, kaj bodo zdravniki izrekli o njegovem zdravstvenem stanju. Nekateri deželni zbori bodo v kratkem sklicani k zasedanju, ki bode trajalo -1 do 5 tednov. Italjansko-turška vojska. Iz Tripolisa ni že več časa nobenih važnih poročil. Potrjuje se sedaj vest. da vrhovni poveljnik italijanske vojske, general Ganeva odstopi. Kakor je znano, je bil general Ganeva svoj čas avstrijski častnik in se je udeležil kot poročnik I. 1866 vojske, katero je imela Avstrija z Nemčijo. O »avanzatah« ne pišejo italijanski listi zdaj več nič. Te se bodo baje nadaljevale meseca oktobra, ko pride v Tripolis kakih 50.000 novih italijanskih vojakov. Darovi. Jubilejni darovi za Slovensko S i r o t i š č e: P. n. gg. Andrej Žnidaršič 50 vin.; Štefan pl. Posarelli 1 K; Nina Cazafura, mesarica 3 K; Marija Kavs, trgovka I K; Jurij Furlani, pek 40 vin.; Ludvik Kumar, župnik 30 vin.; Ferdinand Resen, trgovec 2 K; Neimenovana oseba, 30 vin.; Neimenovan iz Skrilj 40 vin; Nekdo 10 vin.; v nabiralniku: v gostilni g. Ivana Oleščič 1 K 30 vin.; N. N. 32 vin.; N. N. 3 K; preč. g. Uršič, župnik v Šlorencu že v drugič v župnišču napolnjeni nabiralnik, v katerem je bilo 6 K 82 vin. Prodani stari krajcarji vrgli 1 K 12 vin. Za Sklad »Slovenskega S i r o t i š č a«: P. n. gg.: Marija Cej, učiteljica I K. Mici Jug, učiteljica 2 K: v Solkanu nabrali: p. n. gg.: N. N. 1 K, Štefan Saba-'daj 20 vin, Viktor Sabadaj 20 vin, Jožefa Fon 1 K, Portnar 20 vin, Karolina Slamič 2 K, I3en. Kragelj 40 vin, Anton Milost 2 K, Alojzij Štrukelj 40 vin, Andrej Zavrtanik 40 vin, Valentin Vuga 1 K, Josip Prijon 40 vin, Blaž Gotič 40 vin, I. Vuga 40 vin. et. C. 40 v., Avgust Črnigoj 20 vin, Ivana Ukmar 60 vin, Alojzija Osin 1 K, Franc Malivrh 4 vin. Jakob Žerjal 40 vin, Alojzij Zimic 40 vin, Mihael Batagelj 40 vin, Ciril Koršič 1 K, Ivana Hlede 1 K, Matevž Humar 40 vin, Mihelj Avgusta 30 vin, Frančiška Figelj 40 vin, Doroteja Jug 40 vin, Josip Bašin 1 K, Katarina Kancler 21) vin, Anton Frančeškin 20 vin, Andrej Trtnik 20 vin, Josip Grebej 20 vin, Blaž Gomišček 30 vin, Ivan Petrovčič 50 vin. Katarina Boltar 1 K. Frančišek Širok 2o vin, Marija Zottar 50 vin, Josip Jug 1 K, Štefan Kancler mizar 50 vin, Josip Baic 10 vin, Avgust Paulin zid. mojster 1 K, Ivan Gravner 10 vin, Andrej Skočir 10 vin, Rudolf Pavlič 10 vin, Anton Jug 50 vin, Josip Gasperčič I K, Franc Bašin 40 vin, Josip Abramič 40 vin, Štefan Jug strugar 20 vin, Marinič Blaž 20 vin. Josip Abramič 20 vin, Josip Bašin 10 vin, Ivan Boštjančič 10 vin. Ivan Doljak 1 K. Metod Poljšak 20 vin, Franc Kovač l K, Štefan Jug 40 vin, Pavlin 60 vin, Bona 60 vin, Franc Srebernič 1 K, Neimenovani 10 vin, Franc H. 20 vin. Marica Pavlič 40 vin, Frančiška Komac 2 K, Družina Marušič 1 K, Družina Ravnik 2 K, Škarabot Andrej posestnik Solkan 1 K, Ivan Srebernič 30 vin, Doljak Ivan, Št. Maver 20 vin, Alojzij Abramič 20 vin, Komel Andrej 30 vin, Andrej Vuga 20 vin, Gabrijel Gorjan 20 vin, Marija Lorencuti 40 vin, Anton Brezigar 40 vin, Avgust Černe 60 vin. Batič Josip 20 vin, Rustija Andr. 2 K. Tomažič Solkan 10 vin. Domače in razne vesli Pozor! Cenjenim gg. naročnikom, kateri gredo na ptuje za delom in se selijo iz enega kraja v drugi kraj, naj nam naznanijo vedno, pri kateri pošti so lisi prej prejemali, da se ne izgubi. Našim cenjenim gg. somišljenikom. Agitirajte za naš list, vsak naš naročnik naj nam pridobi vsaj še enega naročnika. Gena listu je od zdaj do novega leta, za premožne I K 36 vin., in za manj premožne I K. Kdor lista redno ne prejema, naj reklamira: Zadnjo štev. lista nisem prejel. Na ovitku naj zapiše »Reklamacija«. Pismo mora biti odprto, znamke ni treba. Uprava »Primorskega Lista«. Glede evharističnega shoda na Dunaju naznanjamo: 1. V kratkem dobe vsi, ki so plačali vstopnino, vstopnico in legitimacijo za železnico. Oboje je treba dobro hraniti. Vstopnica daje pra vico do vseli ugodnosti na Dunaju, legitimacija pa do polovične cene na železnici. 2. Ti, ki so se oglasili za skupne spalnice, naj plačajo g. dušnemu pastirju, ko prejmejo vstopnico, s t a n ar i n o po 1 K z a e n d a n i n en o n o č, ker je goriški odbor za te udeležence to že naprej plačal centralnemu odboru na Dunaju. 3. Posebnega vlaka ne bo, ker je nepotrebno. Vsak naj si ogleda železniški urnik in naj si izvoli vlak, ki mu je bolj priležen. Svetujemo pa, naj se nihče ne pripelje na Dunaj po noči, ker bi ga v tem slučaju ne čakali voditelji na dunajski postaji. Kdor bo potoval z osebnim vlakom, naj si izvoli n. pr. vlak, ki odhaja z državne postaje v Gorici ob 11. 13 predpol. skozi Celovec (ob 4.0o pop.) sv. Vid in sv. Mihael, dospe ob 10.30 zvečer. Od sv. Mihaela odide vlak ob 10.50 in pride čez Amstetten na Du-naj na državno postajo ob 6.40 zjutraj. Od sv. Mihaela pa gre ob 1.05 popolnoči tudi b r z o v 1 a k, ki dojde na Dunaj ob 7.40 zjutraj. Od sv. Mihaela gre na Dunaj tudi še druga železnica in sicer čez Leobeti in Bruck, ki je deloma lokalna, deloma južna in pride na dunajsko postajo južne železnice ob 5.38 zjutraj. Iz Gorice lahko odidemo z osebnim vlakom tudi ob 6. 10 zvečer. Ako se vozimo po celi črti le z osebnim vlakom, pridemo na Dunaj drugi dan ob 3.40 popoldne, ako prestopimo pa na Jesenicah na brzovlak pridemo že 7.40 zjutraj na Dunaj. Kdor se hoče voziti le z brzovla-kom lahko odide iz Gorice ob 10.04 predpoldne in dospe na Dunaj čez Leo-ben ob 8.40 zvečer. 4. Legitimacija daje pravico do polovične cene tudi na južni železnici. Vsakdo naj si sam ogleda urnik in izvoli vlak. 5. C. duhovščina, k; se nusli udeležiti procesije z roketom, naj vzame sc seboj talar. 6. Orli, ki se udeležijo, naj prinesejo^ seboj društveni kroj. 7. Voditelji ali tudi drugi postreščki bodo na dunajski postaji vsakomur povedali. kam naj se obrne, da se ni treba nikomur bati v tem oziru kake zmešnjave. C. duhovščina je naprošena, naj sporoči čimpreje goriškemu odboru za evh. kongres na Dunaju, s katerim vlakom se mislijo odpeljati udeležniki, da ho mogoče prositi želez, upravo za večje število vozov. S Krasa smo dobili sporočilo. da se bodo mnogi odpeljali iz Štanjela ob 11.-14 po noči. Ta vlak pride v Gorico ob 12.23 popolunoči. Kakor čujemo, se bodo temu vlaku pridružili tudi mnogi Goričani. Proti »Prim. Listu«? Že zadnjič smo poročali v dopisu iz Medane, kako agitira nekdo na veliko pohujšanje vernega ljudstva proti »Prim. Listu«. Dobili pa smo dopise tudi od drugod, ki nam enako poročajo. Prim. List«, ki se bojuje za sveto stvar že 2". leto, je sicer vzvišen nad tako agitacijo, a bi bilo vendar-le prav. ko bi naši somišljeniki napravili temu pohujševanju konec. - S. L. S. ni za tako neumno agitacijo nikogar pooblastila. Iz učiteljske službe. Dosedanji okrajni učitelj g. Drofenik prjde za začasnega voditelja šole v Bilje, iu sicer za letos; okrajni učitelj je postal tfosp. Mungerli; kot začasna učiteljica v Černiče pride gčna. Konig; za prov. učitelja v Grgar pride g. Radinja; kot suplenti-nja v Prvačino pride gčna. Brajda; za učiteljico ročnih del za Grgar, za Voglarje in za Trnovo je imenovana gčna. Madon. V začasen pokoj enega leta je stopila učiteljica v Ozeljanu gčna. Eržen; gčna. Lcgovič, učiteljica v Ajdovščini je stalno vpokojena; zaradi bolezni je bil dovoljen nadučitelju v Kojskem, gosp. Poberaju, dvamesečni dopust; g. Stepančiču je dovoljen iz istega vzroka .1-tedenski dopust; gčni. Doljak se je dovolil 11-dnevni dopust, da se udeleži ev-tarističnega kongresa na Dunaju. Goriško okrajno glavarstvo In javni plesi. Goriško okrajno glavarstvo je razposlalo vsem županstvom svojega okraja to-le jako umestno okrožnico: Z ozirom na neoporečeno dejstvo, da ima obiskovanje plesov za mladino čestokrat najslabejše posledice, vabim županstvo, ki mu je izvrševati krajevno policijo, naj plese, kolikor le mogoče omejuje ter izdaja plesna dovoljenja le s pogojem, da se zabrani šolarjem pristop na plesišče in v njegovo bližino. Posebej pa so mi priredniki plesov in krčmarji, v čijih prostorih se vršijo plesne veselice, odgovorni za to, da se ravna po tej prepovedi. V primeru ponovne kršitve prepovedi se jim bode odvzelo koncesijo v smislu § 133. obrtnega reda. To naj se takoj razglasi. Za c. kr. namestniŠtvenega svetnika: dr. Baltič, m. p. Pozor, stariši! Bliža sc začetek šol. leta. Svoje otroke privedete v mesto v šolo. Opozarjamo Vas: Pazite, pazite in še enkrat pazite, komu jih izročite v varstvo! Usoda otrokova je — lahko rečemo — odvisna od oseb, s katerimi je v vedni dotiki. Če otrok zaide v slabo družbo, če se uči pri pokvarjenih ljudeh, z Bogom nedolžna dušica. Zatorej stariši, oči spredaj in zadaj predno odda-ste otroka na stanovanje in hrano. Fantje, mladeniči! Bliža se vojaški nabor. Vesel je ta čas za fanta, ko se postavi z listkom za klobukom. Veselo zavriska in zapoje. Kdo bi mu zameril. Nihče! Najlepši mladeniški čas je čas vojaških naborov. A tudi največ neumnosti in greha se naredi ob tej priliki. Fantje, mladeniči! Bodite v pravem pomenu besede res fantje, pametni, veseli a pošteni! Popite liter vina Bog vam ga žegnaj, zaorite mladeniške juhe in zapojte v resnici lepo. a pameti ne zgubite!! Se ne bodete kesali! Spomnili se bodete na naš opomin. Pustite preklinjanje, neizmerno pijančevanje, škodljivo ponočevanje! Zavedajte se. da ste slovenski pošteni in veseli fantje. In ko bodete šli v vrstah po mestnih ulicah k naboru in od nabora, vsakdo poreče: To so fantje, to so korenjaki, naša kri. naša poštena slovenska kri. naša bodočnost! Naši gg. gostilničarji. Cena vinu je padla in sicer izdatno padla. Naši gg. gostilničarji pa tega ne vedo. Zato jim i)o treba to povedati. Tudi našim gg. mesarjem bi ne bilo odveč, ako bi jim povedali, da goveja živina ni več tako draga, kakor je bila minulo leto. Ljudje, varčite! Letina, hvala Bogu, kaže dobro. Vseh pridelkov bo ako jih Bog obvaruje pred točo mnogo. Veselje se čita kmetovalcu na obrazu. Zato pa: Ljudje, ne zametujte dobrote božje! Kajti: Bog ve. ali bodemo imeli kedaj tako dobro letino kakor letos! Varčite. ljudje! Varčite pri blagu, pri denarju, kajti ne vemo. kakšno bo prihodnje leto. Ne: Hop na kop! Ampak počasi, pametno, previdno, da ostane še kaj za prihodnje leto! Opozarjamo one, ki ob letošnji dobri letitij kaj stisnejo za slabe čase, na naše posojilnice in hranilnice. Nesite prihranke hranit na varno. Izročite jih našim ljudskim hranilnicam. Domača hranilnica naj postane družinska hranilnica! »Županska zveza« za goriško okolico in bolna »Trgovska«. Danes je sklicala »Županska zveza« za goriško okolico župane iti podžupane na zborovanje, kaj bi bilo ukreniti, da se »Trgovsko« obvaruje pred konkurzom. Vprašanje ni težko rešiti. Mi pravimo: Bogati in težki liberalni župani in podžupani a la: Toni Klančič, Anton Križnič, Ivan Saunig, Jožef Pavletič, 1. Konjedic itd. naj dajo vsak po par stotisoč — saj jih imajo, hvala Bogu — pa bo rešena »Trgovska«. Drago, a dobro zdravilo za bolno »Trgovsko«. — Potem ozdravi tudi A. Gabršček......... Razpis natečaja za sprejem v zimske tečaje slovenskega oddelka deželne kmetijske šole in za podelitev podpor v znesku 24 kron mesečnih v svrho obiskovanja omenjenih zimskih tečajev. — Od danes naprej, do vštevši 30. septembra tek. leta se vpisujejo prosilci za sprejem v prvi tečaj deželne kmetijske šole po sledečih določilih: 1.) Sprejmejo se kmetski sinovi posestnikov, ki dokažejo: a) da so dosegli normalno starost 16 let, a|i pa, da so pred kratkim zadostili vojaškemu službovanju; mladeniči, ki so neposredno pred naborom, se ne sprejemajo; b) da so v elementarnih predmetih zadostno podkovani, kar morajo dokazati s sprejemnim izpitom; c) da so bili vedno lepega nravnega vedenja in da so krepke fizične konstitucije, primerne za kmetijski poklic; 2.) Pouk se razdeli na dve dobi po 5 mesecev, in sicer od 15. oktobra 1912 do 15. marca 1913. Kdor dovrši prvi tečaj z dobrini uspehom, ima pravico stopiti v drugi tečaj, ki traja ravno toliko časa. Koncem vsake učne dobe se bodo vršile javne preskušnje, in koncem druge učne dobe se izdajo gojencem, ki do-vrše drugi učni tečaj, odpustna spričevala. 3.) Gojenci se bodo poučevali v praktičnem kmetijstvu, v govedoreji, sirarstvu itd. Vadili se bodo v čitanju, pisanju, računstvu ter se bodo vadili v rabi kmetijskega orodja, v obrezovanju itd. 4.) Značaj šole zahteva, da stanujejo gojenci v zavodu, kjer bodo prejemali brezplačno stanovanje brez perila. Za skupno hrano plačajo gojenci mesečno prehranitnino, ki se izračuni na podlagi celotnega potroška za nakup jestvin, in se razdeli na število prisotnih gojencev. Pri določevanju mesečne prehranitnine se bode oziralo na premoženjske razmere matij premožnih gojencev. 5.) Dvajseterim manj premožnim gojencem se podele mesečne podpore po 24 kron, po 120 kron za 5 mesečno dobo zimskega tečaja; kdor namerava prositi za te podpore, naj priloži prošnji ubožni list. 6.) Postavni zastopniki gojencev imajo predložiti pismene in z dotičniini listinami opremljene prošnje, (krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo nravnega vedenja, ubožni list) deželnemu odboru do 30. septembra t. I. 7.) S posebnim obvestilom se naznani dan vsprejernnih izpitov in otvoritev tečaja. Glavni namen teh tečajev je seznaniti kmetovalce, kolone in male posestnike z modernim in racijonalnim načinom kmetijskega obdelovanja v obče. Za našo deželo je ustanovitev označenih tečajev velike važnosti, vsled čcs:>r se naprošajo gospodje župani, posestniki in vsi tisti, ki jim je za izboljšanje kmetijstva v naši deželi kaj ležeče, '! svetujejo sposobnim mladeničem, nai prosijo za vsprejem v zimske tečaje. Okrožnica vsem županstvom srednjega govedorejskega ozemlja. Da Priloga »Primorskemu listu" št. 35. z dne 29. avgusta 1912. čimbolj pospeši udoinačenjc čistokrvne goveje živine, sklenil je deželni odbor ponuditi živinorejcem srednjega govedorejskega ozemlja priliko, da si olajšajo dobavo čistokrvnih junic rujavo - sive švicarske pasme s tem, da prevzame na račun dežele nabavne troske in one za prevažanje kupljenih junic iz Švice na doni, če se oglasi zadostno število živinorejcev, ki se žele udeležiti te nabave ter pošljejo v ta namen za vsako junico 3U0 kron vsaj do 5. septembra t. I. deželnemu odboru. Omenja se, da take živali, m do 12 mesečne, ki so že bile enkrat na planinski paši in so torej že rejene, stanejo po 251) do 300 kron komad in da sc to, kar se privarči na kupni ceni, povrne dotičnim naročnikom. Dežela prevzame voznino od Švice dj Gorice; 'd tu naprej pojdejo troški na račun naročnika. Nesreča na kavalerijskili vajah pri Jaroslavu. O nesreči pri kavalerijskiii vajah v Jaroslavu poročajo poljski listi, da je 89. pešpolk obkolil 12 mož močno dragonsko patruljo pri Gorzicah. Patrulja je poizkušala pobegniti čez reko, a na drugem bregu so tudi streljali nanjo s puškami. Pri Sanovvicku so pa zašli konji v močvirje, kjer so potonili z jezdeci. Rešil se je baje samo poveljnik patrulje, neki poročnik. Po nekaterih vesteh so rešili še štiri dragonce, sedem pa jih je utonilo. Oficijozni listi sicer te vesti dementujejo, dočim poljski listi pri svojih vesteh vstrajajo. Prestolonaslednik na južnem Tirolskem. Naš prestolonaslednik se mudi sedaj na južnem 1 irolskem, kjer se udeležuje tamošnjih vojaških vaj. Od tam pride na Kranjsko k vojaškim vajam 3. armadnega zbora. Hrvatje na evharističnem kongresu. Iz zagrebške nadškofije pojde na mednarodni evharistični kongres na Dunaju 240U oseb. Nevihte v Nemčiji. — V noči od pondeljka na torek je razsajala v Bero-linu in njega okolici silna nevihta. Strela je udarila v novo stolno cerkev, v druge stolpe iu v dve kmečki hiši v bližini mesta. Vsi poljski pridelki so pokončani. T udi sadje je mnogo trpelo. Ovadba na smrtni postelji. V Nyire-gjliaza na Ogrskem je bil aretiran te dni član mestnega sveta in ravnatelj ljudske banke, Anton Sollar. Njegova žena je izpovedala na smrtni postelji, da je njen mož pred štirimi leti zažgal svojo hišo, da bi si z zavarovalnino pomagal iz denarnih stisk. Umor radi 20 vinarjev. Neki Rudoli Schlossel na Dunaju je oklofutal iu vrgel v Donavo vajenca Jožeta Rosalema, ker mu ni mogel vrniti 20 vinarjev, ki mu jih je posodil. Roparji požgali cerkev. Veliko pravoslavno cerkev sv. Serafina v Peterburgu je popolnoma uničil požar. Cerkev so zažgali roparji, ki so ponoči cerkev orojfali in jo nato zažgali. Stanje vinogradov. »Allgcmeine VVeinzeitung« objavlja približni račun za letošnjo vinsko letino, katerega je sestavil profesor Portole. Iz tega poročila posncrnljemo, da bo Istra pridelala letos 450.000 lil vina (I. 1911 407.000 hi in 1910 pa 429.000 lil ). \ ino bo dobro. Najboljše bo v koperskem, piranskem, bujskem in pazinskem pridelovalnem okraju. Dobro je tudi stanje grozdja v Dalmaciji, na Goriškem in v Trentinu. Na Ogrskem in Hrvaškem, Nižjeavstrii-skem in 1 irolskem pa je toča napravila veliko škodo. Mestne novice. Duhovnih vaj v centralni bogoslovnimi se udeležuje 05 duhovnikov iz gori-ške škofije. Vaje vodi veleč. P. Schutt iz D. J. Kedaj odidemo slovenski goriški meščani na Dunaj? Pridite v nedeljo na shod »Slov. kat. del. društva« v »Central« ob II. uri in tam se pomenimo. Smrtna kosa. V Gorici v bolnišnici usmiljenih bratov je umrl preč. g. P. Serafin Robba, kapucin. Pokojni ie bil rojen I. 1835 v Miljah v Istri. R. I. P. Hi slovenskih učiteljic iz mesta in okolice se srčno zalivaljejo g. P. Francu Tomcu, ravnatelju knezonadškofijskega malega semenišča za prijazno razkazovanje zavoda. ni (ioriški župan IJomblč in slovenski krompir. Pravijo, da šjor Bombic Slovencev ne mara, pač pa slovenski krompir. Grozen apetit ima po njem. Ja, ja, slovenski krompir mu je polnil žepe. Iu če ie župan Bombi j štel lepe tisočake talilni »Popolare«, je bil to slovenski krompir. Kajpak, tudi slovenski krompir je moral flikati luknje pri falitni »Banka Popolare«. m Ribe na ribjem trgu v Ciorici so razmeroma predrage v primeri s Trstom ali s Puljem. Res, da tam so ribiči doma, a daljava od našega morskega obrežja do Gorice vendar ni tako velika, da bi bila opravičena tako visoka cena. Zlasti »sardele« so predrage. Medtem ko se dobi v Pulju 15 »sardel« za 0 kr. se dobi v Gorici 8 »sardel« za 10 kr. m L.e tako naprej! Goriški magistrat zida venomer nova laška šolska poslopja kljub vsej mizeriji v mestnih blagajnah. Pred časom je sezidal luksurijozno palačo v kapucinski ulici, kjer se že po-dučuje. Sedaj zvršuje šolsko poslopje v ulici Codelli. Denarja za zidanje laških šol ne manjka, za zidanje ene slovenske mestne šole seveda ga ni in ga ni. Kjejepravica;šjorBombič? Več tisoč goriških poitalijančenih Lahov ima pet, šest mestnih šolskih poslopij, 10.000 go-riškili Slovencev nobenega. Izpred sodišča. Danes se vrši kazenska obravnava proti onemu Antonu Ipavcu iz Ročinja, ki je. kakor je že znano, v pijanosti rekel, da ima priprav Ijeno bombo za nadvojvodo Josipa Ferdinanda. ko se bo o priliki avtomobilske dirke, peljal skozi Ročinj in ki je v svoji hudobiji označil g. župnika Kadenara, ker mu je ta žugal, da ga bo tožJI, zaradi dolžnih mu 400 ki on, za svojega so 'krivca. O^izidu bodemo prihodnjič poročali. Anton Ličen iz Rihenbcrka je bil obsojen na <> tednov ječe z dvema postoma zaradi nenravnih dejanj na škod.) neke 13-letne deklice. Za ravnatelja knezonadškofijskega deškega semenišča iu konvikta v Gorlel je imenovan P. Franc Tomc iz družbe Srca J. m Odprti lekarni. Od I. do 8. sept. bodete imeli ponočno službo lekarui: Giiubich - Tromba. Pretep pri plesu. V nedeljo so plesali v Gorici ob ulici, ki pelje iz ulice Sv. Klare k soškemu mostu. Tudi ta ples, kakor navadno vsi javni plesi, ni ostal brez zlih posledic. Nastal je namreč tam liud pretep, v katerem je dobil 21-letni Josip Boškin iz Pevme dva tako huda udarca s kozarci na glavo, da so ga morali prenesti v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov. Ena udobljenih ran je smrtno nevarna. Aretirana sta bila na stunu kot storilca Ivan Bandcu in Fran Pauletig. Z revolverjem je ustrelil igrajoč sc in nehote v nedeljo popoludne Karol Medvešček stanujoč na Placuti svojega brata Malka. K sreči je krogla, ki je priletela v čeljust, odnesla dečku le 3 zobe. Nesreča. V torek so pripeljali v tuk. bolnišnico Franceta Levpuščeka, ki je na sv. lucijski postaji padel z železniškega voza in se hudo poškodoval. Iz goriške okolice. Sla\nost na Gradu pri Mirnu. Prihodnjo nedeljo se snidejo dekliške »Ma- rijine I »ružbe« iz goriške okolice na Gradu pri Mirnu. Imele bodo celodnevno slavnost. Bivši poslanik v Carigradu, grol Caliee, umrl. V Št. Petru pri Gorici je danes zjutraj ob 3 /, uri umrl bivši avstrijski poslanik v Carigradu, grof Ca-lice. Pogreb bode v soboto popoludne. »Trgovska« v Gorici je potipala za denarno mošnjo 25 mirenskih liberalcev, l zavreto, pokvarjeno se IllllUf popravi. Prosi se mal vzorec prinesti ali poslati. — Naslov povč uprav-ništvo »Primorskega Lista". Družinska pratika za leto 1013 ravi,o,(ar . = izšla = z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški bukvami«, prodajalni »Kato!, tisk. društva«, dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič, F. M. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstu: prodajalna »Katol. tiskov, društva«. — Cena komadu 24 vin., po pošti 5 vin. več. Zahtevajte jo povsod in de dajte si usi-ljevati drugih pratik. Zahvala. Puilpiaaui izrekamo srčno zalivalo vi«m, ki so nam na katerikoli način izrazili sožalje ob smrli naše nepozabne matere oziroma soproge Marije Vendramin. Posebno zahvalo izrekamo preti, n kuratu Iv. Jarcu i/. St. Ferjana in prei. g vikarju K. I.cnariliflu i/. Vedrijana, dalje vsem znancem in prijateljem in vsemu občinslvti, ki se je v precejšnjem Številu udeležilo poprelm. V Kojsko m, dne 23. avgusta 1912. Anton Vendramin, Valentin Vendramin, soprog. sin. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst 6, .37, 11, 8, 55. ,Čevljarska zadruga1 v Mirnu Imela bo svoj redni občili zbor dne 10. septembra t. I. ob 6. url pop., v lastnih prostorih z dnevnim redom po društvenih pravilih. Vsi ki ste skrbni možje in očetje! Ali bočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za pri-hodnjost svojib otrob ? Potem pišite »Slovenski Straži" v Ljubljani po knji žico gosp. župniku HASEJA o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. ^ukn moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje Dugoslov. razpašiljalna R. Stermecki g Celju št. 304 Vzorci na zahtevo poštni neprosto. ZAHVALA. Globoko ginjeni izrekamo podpisani najiskrenejšo zahvalo za mnogobrojne dokaze sočutja povodom smrti naše nepozabne hčerke in sestre gospodične MARIJE KOPEUA. Posebno se še zahvaljujemo preč. domačemu župniku za tolažbo o času bolezni in trud predrage ranjke. Nadalje se zahvaljuje č. o. Sinus-u, preč- g. voditelju Marijine družbe in g. voditeljici in vsej Marijini družbi. Sploh bodi izrečena iz globine srca topla zahvala vsem darovalcem krasnih vencev in onim, ki so spremili predrago ranjko k večnemu počitku. Maša zadušnica se hode vršila v soboto, dne 31. avgusta v cerkvi Sv. Roka ob 6' . uri zjutraj. V GORKI, dne 27. avgusta 1!>12. Žalujoči ostali. ODLIKOVANA riSKARNA iakim Gorica, vla Formlcn js priporoča /a odjemanje rn/.nega pecivu navadnega in najfinejšega. Pecivo je naj bolj Se. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen posel. S spoštovanjem E. J akin Eno stanovanje se odda v najem na lepem kraju mesta, voda v hiši. Poizve se v Semeniški ul. 16, II. nadstropje. ♦ ♦ ♦ Odlikovana pekarija hi sladčiftarna ♦ ♦ K. Draščik S v Dorici na Kornu (v lastni hiti) lzvrfctije mtroiila v«Bkovr«tnega peciva, torte, kolače za birmanec ln poroke, pince ltil. Prodaja različna fina vina ln likerje na A drobno ali orifi. buteljkah. Pri-^ poroča on ni. občinstvu. Cen« Jako nizke. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ M »CENTRALNA POSOJILNICA" REGISZROMnrt ZADRUGA Z OUlEJCnO ZAVCZO ^ V GORICI S3ES5 obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5lj40|0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Oorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. 0(<-------------------*VC} Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici reglstrovaiia zadruga z omejeno zavezo ; posreduje pil nakupil kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ ■'v- ‘/V‘ kmetijskih pridelkov, •'v* ^ ^ Zaloga ji v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, i TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32 Sar ***** Naše najmodernejše urejeno specialno tovarniško podjetje zavzernlje skozi 40 let prvo mesto med tovarnami stiskalnic in uživa v strokovnih krogih najboljše priznanje. Zahtevajte posebni cenik štev. 452* za vinske in sadne stiskalnice, za popolne inoštne naprave, za hidravlične stiskalnice, za sadne in grozdne mline, za čistilce grozdja, za stroje za rebkanje, za navorne sesalke itd. Vet kot 700 svetinj In prvih daril itd. Pii. Mayfarth&C.o. Specialna tovarna strojev za trtne ln sadne vinske pridelke 1500 delavcev. Dunaj, II., Tab0rStra8Se 71. IWeJo ne zastopniki. •srt \\ t\ rvn fin i ,0 0 „ Ljubljanske kreditne baole“ — - bc bavi * v s-mi v bančno jitroko spadaj očimi posli. Blcgc na knjižice obrestuje pu S1 %, »Ion* * p0 ll38oyoPU, e*ifliiKa glivico k B.ooc.ooo. Centrala v Ljubljani. J PODRUŽNICE: Celje. Celovec, Gorita, Sarajevo, Split, ret T GORICI - $«z8r/nl raklad K 800.000. Tiska . Narodna ris^nr.' v Gorici (odgov. I, Lukeilč.