Novi tednik
NT&RC
Direktor NT&RCd.o.o. Jože Cerovšek ŠT. 25 -   LETO XLVm    -    CELJE, 23. 6. "94     -     CENA 150 SIT   Glovni in odgovorni urednik NT Branko Stomejčičl
Čudovita slutnja svobode
$ pesnikom in preliomm Metom Šmitom o pMiosti, sedanjost /n rojstnem Rogatcu. Reportsli na slmižO.
Nogomet
M vŽBlcU'prestopnirok,Strsin 16.
Radio Celjei
WieninB Dan odprtegs ndisi. Stm25,
Stare šege in opravila
ŠentjinževkresugišB. Stranžl
Pivo

Zdravstvo
BolnisotudiZgomjesBvinjcaniStmS.
Vreme
Nizago(llolepriredMiein,vLaškm\ielila

UvtopremuŠempetersegredoiiidnopiaiemjeterjatev
'karsiamioni.Stran5.
Prometni infarid
SemjtBninoieio larbarsketrase", ramišijBnjaono^paso
nereBlni'pntJiipiiuMiigrBdnjo.Stmi7inU.
Izpoved
požigalca
Angeiiwuhimoinellio(iimemagije.StrBn18.
2
Minister podpisai dogovor
Okrogla miza o prostorski stiski šol ¥ Cellu
Rezultat prizadevanj, da
bi v Celju hitreje reševali
probleme na šolah, je dogo-
vor o investicijskih in drugih
aktivnostih za odpravo pro-
storske stiske v šolah v Ce-
lju, ki sta ga pred dnevi v ok-
viru okrogle mize na to temo
podpisala minister za šolstvo
dr. Slavko Gaber in predsed-
nik celjskega izvršnega sveta
Jože Zimšek.
Po analizi, ki jo je o pro-
storski stiski osnovnih in
srednjih šol v Celju pripravil
Razvojni center, je ta glede
na slovenske razmere pre-
cejšnja. Zato je v osnovnih
šolah dvoizmenskost ena
večjih v republiki, nekatere
srednje šole pa po številu di-
jakov sodijo v sam vrh
(Srednja tehniška šola z več
kot 2 tisoč dijaki). Med os-
novnimi šolami imajo naj-
večjo prostorsko stisko na
Hudinji skupaj s podružnico
na Ljubečni, sledijo pa III-
. osnovna šola, Vojnik in
rV. osnovna šola. Poseben
problem predstavlja več kot
500 let stara šola v Socki, ki
je zaradi dotrajanosti nevar-
na za bivanje otrok. Številne
šole imajo premajhne telo-
vadnice ali pa so brez njih.
Med srednjimi šolami so*
najbolj na tesnem na Srednji
šoli za gostinstvo in turizem,
na Srednji frizerski, tekstil-
ni, strojni in prometni šoli,
na vrtnarski šoli v Medlogu
in na zdravstveni šoli.
Minister Gaber se je stri-
njal, da je celjska prostorska
stiska velika, da pa so v Slo-
veniji kraji, kjer so težave še
večje. Poleg skrbi za prostor
pa je po njegovem treba mi-
sliti še na druge elemente
kakovostne šole. Demograf-
ska gibanja kažejo, da se bo
število otrok zmanjševalo,
zato je po njegovem treba
odgovorno presoditi, kakšno
naj bo razmerje med vlaganji
v nove zgradbe, v opremo in
plače. Na ministrstvu bodo
vali več elementov, pred-
vsem pa naj bi med šolami
v Sloveniji pri reševanju
prostorske stiske dosegli so-
delovanje, kot bo veljalo
v šentjurskem primeru iz-
gradnje nove osnovne šole,
kjer bo prostore lahko upo-
rabljala tudi tamkajšnja
kmetijska šola.
V dogovoru, ki sta ga nato
podpisala minister Gaber in
predsednik celjske vlade Jo-
že Zimšek, je med drugim
opredeljeno, da bo ministr-
stvo prihodnje leto začelo
z gradnjo telovadnice pri
Gimnaziji Center, občina pa
bo zagotovila komunalno
opremljeno zemljišče. Že le-
tos se bodo lotili priprav za
gradnjo nove šole za gostin-
stvo in turizem, v sodelova-
nju z ministrstvom za kme-
tijstvo pa naj bi skušali rešiti
problem vrtnarske šole
v Medlogu. Problem na
zdravstveni šoli bodo v obči-
ni skušali rešiti v okviru bol-
nišnice, če to ne bo mogoče,
pa z novogradnjo po letu
1999. Dodatne prostore bodo
skušaU najti tudi za Srednjo
frizersko, tekstilno, strojno
in prometno šolo, medtem ko
naj bi srednje kovinarske
programe zaokrožili na
skupni lokaciji v regiji. Za
Gimnazijo Celje bodo pro-
blem telovadnice reševali
s prizidkom po letu 1999. •
Že letos pa naj bi z novo-
gradnjo začeli reševati tudi
problem šole v Socki, za kar
bo ministrstvo prispevalo 32
milijonov tolarjev, prihodnje
leto pa še ne Ljubečni. Vse
ostale naložbe za odpravo
dvoizmenskega pouka na os-
novnih šolah so dolgoročnej-
še do leta 2000.    T. CVIRN
PO
DRŽAVI
TES In tožniki od
začetka
LJUBLJANA, 21. junija
(Večer) - Vrhovno sodišče
RS je razveljavilo sodbi
Višjega in Temeljnega so-
dišča v Celju, s katerima so
Termoelektrarni Šoštanj
naložili plačilo odškodnine
za škodo na gozdovih. Iz
Vrhovnega sodišča so zade-
vo vrnili sodišču prve stop-
nje v novo sojenje, saj so
ugodili prošnji TEŠ za re-
vizijo. Po mnenju revizij-
skega sodišča celjski sodiš-
či nista upoštevali, da mora
TEŠ plačati le tisto škodo,
ki presega normalne meje,
čeprav se drugače s plači-
lom odškodnine strinjajo.
V revizijskem sodišču so
opozorili še na druge ne-
pravilne izračune in stališ-
ča, tako da bo moralo so-
dišče prve stopnje v Celju
ponovno pretresti vsa dej-
stva s plačilom odškodni-
ne, ki jo od TEŠ zahtevajo
tožniki.
Kllnarjeva nova
ministrica
LJUBLJANA, 21. junija
(Večer) - Rina Klinar je po-
stala nova ministrica za
delo, dnižino in socialne
zadeve. Od 72 veljavnih
glasovnic je bilo 47 poslan-
cev za njeno imenovanje,
25 pa proti. Hkrati so po-
slanci po hitrem postopku
z julijem povišali zajamče-
no plačo na 27.560 bruto,
zahtevo po jamstvu države
za denacionalizacijske ob-
veznosti pa so umaknili
z dnevnega reda, saj naj bi
vlada pripravila svoj
zakon.
SacilsovI pogledi
LJUBLJANA, 2L junija
(Delo) - Harvardski profe-
sor in ekonomist dr. Jeffrey
Sachs je izjavil, da je Slo-
venija v zadnjih letih na-
predovala in dosegla ugod-
ne rezultate na makroeko-
nomskem področju. Hkrati
je opozoril na obvezno do-
končanje procesa lastni-
njenja podjetij, rešitev
vprašanje Ljubljanske
banke, previsoko inflacijo
in obrestne mere, na potre-
bo po bolj stabilnem tolar-
ju in na gospodarsko bre-
me, ki ga povzroča preveč
upokojencev.
Nesreča edine
gazele
LJUBLJANA, 2L junija
(Delo) - Pri šolanju pilotov
15. helikopterske brigade
TO je prišlo med pristaja-
njem na območju Kočevske
reke do nesreče helikopter-
ja tipa gazela. Helikopter
je uničen, dva od štirih čla-
nov posadke pa sta ostala
na opazovanju v bolnišnici.
otvoritev splavala po vodi
Turistični dnevi ponujalo ¥ teh tineh še marsikaj
Celjski turistični dnevi so se
začeli brez ponedeljkove urad-
ne otvoritve, ki je dobesedno
splavala po vodi. Tako Celjani
niso videli predstave s celjski-
mi grofi in Veroniko na konjih,
pa tudi vol na žaru je bil bolj
moker kot pečen. Organizator-
ji zato upajo, da bodo vsaj
zaključek dnevov do nedelje
speljali tako, kot so načrtovali.
V minuUh dneh se je tako
zvrstilo nekaj zabavnih in kul-
turnih prireditev, na ulicah pa
se vse dni predstavljajo celjska
podjetja s svojimi izdelki. Vse
to naj bi prispevalo k predsta-
vitvi Celja in promociji njego-
vega gospodarstva, kulture in
zgodovine. V sredo so tako na
Starem gradu predstavili novo
publikacijo Celjski knezi
v Evropi avtorja mag. Igorja
Grdine, ki predstavlja nov iz-
gled na življenje Celjskih. Za
promocijo celjske preteklosti
so pKJskrbeli tudi v muzejih,
kjer so včeraj in danes (četr-
tek) pripravili dneve odprtih
vrat.
Za kulturni del dnevov so
poskrbeli celjski gledališčniki
s predstavami Hermana Celj-
skega na Starem gradu, ki jih
bodo ponovili še danes ob
21. uri ter v soboto in nedeljo.
V minulih dneh so organiza-
torji pripravili tudi srečanja
učencev in dijakov z Acijem
Puncerjem in Milošem Mikel-
nom, ki sta v svojih delih opi-
sovala Celje. Na glasbenih ve-
čerih so se predstavili znani
Celjani kot je Vita Mavric, no-
coj ob 20. uri pa bo v Turški
mački nastopil Mojmir Sepe.
Ce vreme ne bo nagajalo, se
bo pred Metropolom in na
Glavnem trgu danes ves dan
odvijala revija narodne in za-
bavne glasbe, ob 20. uri pa bo-
do Celjani lahko nastopili na
snemanju oddaje Karaoke. Ju-
tri, v petek, pa bodo na svoj
račim prišli mladi, ki imajo ra-
di ročk, ob 19. uri pa bo na
Glavnem trgu nastopila Hele-
na Blagne. Ta dan bodo zak-
ljučili s proslavo v počastitev
dneva državnosti in koncer-
tom orkestra Akord v Narod-
nem domu.
Soboto na Glavnem trgu bo
zaznamoval Radio Celje s ce-
lodnevnim programom. Do-
poldne bodo po obronidh celj-
ske kotline la-enili maratonci,
v Škof j i vasi pa bo mednarod-
ni konjeniški turnir v preska-
kovanju ovir, ki se bo nadalje-
val še v nedeljo. T. CVIRN
Foto: EDO EINSPIELER
Aci Puncerje učencem I. osnovne šole pred Pokrajinskim muze-
jem takdle nazorno predstavil svojo knjigo Časovna vrv.
Pomlad se je poslovila z bliskom in gromom
Potem ko se je, po že dodo-
bra napiti zemlji, v ponedeljek
spet vsulo deževje in je hudo
neurje kazalo že na sodni dan,
se je v torek dopoldne pričelo
nebo spet jasniti in ljudje smo
si oddahniU. Marsikdo se je
namreč že spraševal, ali se
nam nemara spet ne bliža ka-
tastrofa s plazenjem zemelj-
skih gmot, zalitimi odtoki in
poplavami. Razen strel, ki so
povzročile manjše m večje po-
žare, so bile močno ogrožene
in poškodovane nekatere, zla-
sti gramozirane ceste, nastale
so prometne ovire, p>onekod je
voda zalila kleti, polja, poti in
ceste. Nevšečnosti so se poka-
zale predvsem tam, kjer ceste
in komunalne naprave niso bi-
le dovolj dobro vzdrževane in
urejene, zato so imeli v pone-
deljek dopoldne največ dela
cestarji in komunalci ter gasil-
ci in drugI reševalci. V Slove-
niji je bilo najbolj ^prizadeto
koroško območje, na našem
območju pa jo je neurje najbolj
zagodlo laški občini, od koder
sta tudi posnetka, posledice pa
bodo najdlje, najmanj mesec
dni, čutili v velenjski občini.
Tam se je na cesto Šoštanj-
Bele Vode zrušila velika kam-
nita stena in odrezala od sveta
krajane Belih Vod in dela kra-
jevne skupnosti Skomo-
Florjan. M. A.
Pred neurjem je bila tod asfaltirana cesta. Foto: EDI MASNEC
V Radobjah je bilo najhuje pri družini Gorišek, kjer so podrta
drevesa zaustavila vodo m jo preusmerila naravnost v hišo.
Mladi družini, ki je stanovala v pritličju, je uničila pohištvo,
avto pa je odnesla na sredo travnika.
Izletnik Celje
odda v najem
poslovni prostor,
80 m^, primeren za
trgovsko dejavnost,
ulica Moše Pijade 17 v Celju.
Informacije po telefonu
(063) 24-058.
-NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklic.
Uredništvo: Maijela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnlk, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnično ure-
ianje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 25 - 23. junij 1994
3
Prekomorci
bodo slavili
v soboto, 25. junija se
bodo v Celju srečali nekda-
nji borci V. prekomorske
brigade in enot NOV usta-
novljenih v So\'jetski zvezi.
V mestnem parku bodo
proslavili 50. obletnico
ustanovitve omenjenih
enot.
Program prireditev se bo
pričel že v petek, ko bodo
v Muzeju novejše zgodovi-
ne ob 17. uri odprli razsta-
vo obeh brigadnih skupno-
sti. Sobotno praznovanje se
bo pričelo z delegatsko
konferenco v prostorih
ZKO na Gregorčičevi ulici
v Celju in z ogledom raz-
stave v Muzeju novejše
zgodovine. Slovesnost
v parku se bo pričela ob
11. uri, slavnostni govornik
pa bo predsednik celjske
občinske skupščine Anton
Roječ. V kulturnem pro-
gramu bodo nastopili god-
ba na pihala Storskih žele-
zarjev, Celjsko pevsko dru-
štvo in KUD Zarja Tr-
novlje. TC
Pohvale Grdinovi ekipi
Kritike le Iz lužnega dela občine
šentjurska vlada, ki so jo izvolili pred
štirimi leti, je za zadnje predpočitniško
zasedanje občinske skupščine pripravila
poročilo o svojem delu. Poslanci so njeno
štiriletno delo posebej pohvalili, pri tem
pa je bilo slišati kritike le iz gospodarsko
najšibkejšega južnega dela občine. Tam
namreč menijo, da se je zadnja leta raz-
vijal zlasti osrednji del občine. Sicer pa
so dejali, da imajo v Šentjurju eno naju-
spešnejših občinskih vlad.
Poslanci ugotavljajo, da je za občinske
uspehe zaslužen predvsem profesionalni
del občinske vlade, ki so ga sestavljali
predsednik Ladislav Grdina te^ njegovi
sodelavci Simon Zdolšek, Marija Rataj
in Oto Pungartnik. Predsednik Grdina je
skupščini poročal, da je vlada uresničila
večino programa, naslednji del, na pri-
mer novo šentjursko šolo, plinifikacijo
mesta ter gradnjo obvoznice, pa že ures-
ničujejo. Za prihodnost ostaja posodobi-
tev dela regionalnih cest proti Lesične-
mu, Sevnici ter Žicam.
Vlada je z dosežki na gospodarskem
področju zadovoljna. Kot pozitivno na-
vaja dejstvo, da se je zaposlenost v občini
povečala, kar za 65 odstotkov je zrasel
izvoz, razmahnila se je zasebna pobuda.
Tako je trenutno dovolj gradbenih parcel
v obrtnih conah, pomanjkanje lokalov je
odpravila z izgradnjo mestne tržnice, za
premagovanje finančnih težav drobnega
gospodarstva pa so ustanovili poseben
pospeševalni sklad. Za šentjursko občino
je posebnega pomena kmetijstvo, pri če-
mer se vlada ponaša s subvencijami za
nakup umetnih gnojil ter krmnih žit,
s sofinanciranjem prevozov pitne vode
v času suše, kreditiranjem nekaterih
kmetijskih naložb ter hladilnico za sadje
na Slomu.
Več poslanskih pripomb je bilo na ra-
čun nesodobnih cest. Vlada sicer gradi
mestno obvoznico, v kritičnem stanju pa
ostajajo regionalne ceste. Cesto proti Le-
sičnemu, v Kozje, gradijo po krajših od-
sekih (letos nameravajo asfaltirati nov
kilometer, ostalo pa bo še dva kilometra
makadama), najbolj nezadovoljni pa so
na Planini. Kraj je dostopen po štirih
regionalnih cestah, tri od njih so potreb-
ne posodobitve. Na področju oskrbe
z vodo načrtuje vlada nekatere nove vo-
dovode, raziskava vrelca termalne vode
pa je predraga. Za čiščenje odplak so na
Ponikvi zgradili rastlinsko čistilno na-
pravo.
Predsednik Grdina je zlasti zadovoljen
z rešitvijo perečega problema šentjurske
telefonije. To vprašanje bo v celoti od-
pravljeno, ko bodo dokončali dela na
Planini. V mestu bodo še letos opravili
plinifikacijo ter odprli novo avtobusno
postajališče. Vlagali so tudi v šolstvo,
dokončali so namreč šolo v Dobju in te-
lovadnico na Blagovni, obnovili pročelje
mestne šole ter začeli graditi novo šolo
v Hruševcu. Med uspehi v času svojega
mandata omenja vlada tudi nov gasilski
dom na Dolgi Gori, gradnjo mestnega
športnega parka in različnih igrišč v No-
vi vasi, Dobju ter Slivnici in razmah no-
gometa. Zadovoljni so kulturniki, saj so
dogradili kulturni dom v Dramljah in
prenovili dvorano v Šentjurju ter mestno
knjižnico. Le gradnja doma upokojencev
zaenkrat še ostaja nerešeno vprašanje.
BRANE JERANKO
PO SVETU
Premirje brez miru
SARAJEVO, 21. junija
(Delo) - Premirje v BiH
uradno še traja, toda krši-
tve so postale tako očitne,
da v mir verjamejo le še
največji optimisti. Boji so
zlasti v Cazinski krajini,
kjer vladne sile stiskajo
obroč okrog vojakov Fikre-
ta Abdiča, in v okolici Brč-
kega.
izredni popis
SKOPJE, 21. junija (De-
lo) - V Makedoniji se je pri-
čel izredni popis prebival-
stva, ki bo trajal do 5. juli-
ja, financira in nadzoruje
pa ga oddelek Evropskega
sveta za demografijo.
V memorandumu je pred-
videno, da lahko vsak ma-
kedonski državljan da po-
datke o sebi v enem izmed
šestih jezikov, zagotovljena
pa je tajnost podatkov.
Pogajanja med
Korejama
SEUL, 21. junija (Delo)
- Južna Koreja je omilila
svoja stališča do severno-
korejske jedrske krize,
s tem pa naj bi pripomogla
k uspehu medkorejskega
srečanja na vrhu.
Konec napete
zgodbe
MOSKVA, 21. junija
(Delo) - Jutri naj bi se
s sklenitvijo sporazimia
Partnerstvo za mir in po-
sebnega sporazuma o sode-
lovanju med Natom in Ru-
sijo končala zapletena
zgodba v odnosih med obe-
ma podpisnicama.
Carter v mirovni
misiji
WASmNGTON, 19. ju-
nija (Delo) - Nekdanji ame-
riški predsednik Jimmy
Carter je Clintonovega sve-
tovalca za državno varnost
Anthonnyja Lakea sezna-
nil z vsebino in pogovori, ki
jih je imel s severnokorej-
skim predsednikom Kim II
Sungom. Carter se je iz
Pjongjanga vrnil optimi-
stično razpoložen, severno-
korejski voditelj mu je ob-
ljubil, da bo DLR Koreja
zamrznila svoj jedrski pro-
gram in da ne bo izgnala
inšpektorjev mednarodne
agencije za atomsko ener-
gijo.
Koncert za žrtve
vojne
SARAJEVO, 19. junija
(Delo) - Zvoki Mozartovega
Rekviema za žrtve vojne so
s pogorišča mestne hiše
preko satelita potovali
v svet. Sarajevskim filhar-
monikom je dirigiral eden
najbolj znanih dirigentov
na svetu Zubin Mehta, gala
koncert je prenašalo 33 TV
postaj, kot solisti pa so na-
stopili španski tenorist Jo-
se Carreras, sopranistka
Cecilia Gastia, mezzoso-
pranistka Ildiko Komiosi
in basist Ruggiero Ra-
imund.
Boj se začenja
CmCAGO, 17. junija
(Delo) - Ameriški predsed-
nik BiH Clinton je po spek-
takulami otvoritvi na šta-
dionu Soldier Field odprl
15. nogometno svetovno
prvenstvo.
Tudi mi imamo
zdrave vrtce
Na pnfem mestu skrb za zdravo
prehrano otrok
v okviru mednarodnega
programa preprečevanja kro-
ničnih nalezljivih bolezni
CINDI, ki deluje tudi v Slove-
niji, si prizadevaj^ da bi več
s^bi za zdravje in njegovo
ohranjanje vnesli že v zgodnje
otroštvo. Zato se je porodilo
gibanje za zdrav vrtec, saj je
pri nas v vrtce zajetih od 60 do
70 odstotkov otrok. Med prvi-
mi so se v projekt vključili
v enem od ljubljanskih vrtcev.
Zanimivo je, da za celjske vrt-
ce cilji programa niso novost,
saj ugotavljajo, da večino de-
javnosti iz programa Zdrav
vrtec že nekaj časa uresniču-
jejo.
Ana   Cetkovič   Vodovnik,
ravnateljica VVZ Anice Čer-
nejeve, na primer ugotavlja,
da so novosti, ki jih v svetu
uvajajo v skrbi za zdravje
otrok, spoznali že pred leti in
jih po svojih močeh vnašali
v programe. Sama se je na>
mreč udeležila nekaterih se-
minarjev v tujini, med njimi je
bil zlasti pomemben seminar
Svetovne zdravstvene organi-
zacije v Nemčiji, kjer je spoz-
nala predvsem prizadevanja
za bolj zdravo prehrano. V tem
duhu so se tudi v celjskih vrt-
cih že pred leti lotili spre-
memb in jedilnike sestavljali
tako, da so primerni biološkim
potrebam otrok in skrbi za
zdravje zob. Tako so bili
v VVZ Anice Cemejeve med
prvimi v Sloveniji pri zaposli-
tvi vodje zdravstveno higien-
skega režima. Velika spre-
memba za otroke, pa tudi za-
poslene, je bila, ko so vsakod-
nevne juhe nadomestile zele-
njavne predjedi, ko so uvedli
črn polnozmat kruh in malice
s suhim sadjem. Vse te novosti
pa si prizadevajo tudi čim bolj
približati staršem, saj družin-
ski vzorec vedenja najbolj
vpliva na otroke. Za njihove
vrtce tudi čaji brez sladkorja
niso nobena novost, prav tako
ne redno čiščenje zob, skrb za
osebno higieno in gibanje na
prostem. Vrtec v Kajuhovi uli-
ci, kjer je sedež VVZ Anice
Čemejeve, pa je poleg tega že
nekaj časa vrtec, kjer nihče od
zaposlenih ne kadi.
Da bi program zdrave pre-
hrane še lažje izvajali, so se ob
nujnih posodobitvah v cen-
tralni kuhinji v VVZ Anice
Čemeje pred kratkim odločili
za nakup nove p>ečice Rational
in termo posode za prevažanje
in razdeljevanje hrane. Gre za
novost v Sloveniji, ki pomeni
pripravo hrane s kombinira-
nim delovanjem temperature
in vlage. Priprava hrane je
s tem lažja in hitrejša, porabi
se manj maščobe, to pa pome-
ni, da je bolj zdrava, saj s pri-
pravo ne izgubi pomembnih
sestavin. Posode za prevažanje
hrane pa obdržijo temperaturo
in omogočajo, da se hrana ne
pogreva, ne meša in da s tem
ne izgubi kakovosti. Ker je pe-
čica novost, jo bodo predstav-
ljali tudi drugim vrtcem in jim
tudi prikazali uporabo.
Zaradi vseh teh prizadevanj
so v Celju prepričani, da bo
pomenila vldjučitev v projekt
Zdrav vrtec le potrditev pra-
vilne usmeritve pri njihovem
delu. Po besedah Ane Cetkovič
pa bi si moralo za uresničeva-
nje usmeritev programa priza-
devati širše okolje, saj ugotav-
lja, da tudi ideja Zdravega me-
sta še ni dovolj zaživela.
T.CVIRN
Konferenca
SDSS
Danes, v četrtek 23. junija
ob 19. uri se bodo na volilno
programski konferenci zbrali
člani Občinskega odbora Soci-
aldemokratske stranke SLo-
venije (SDSS) Slovenske Ko-
njice. Konferenca bo v domu
TO, po končani konferenci pa
bo pogovor o aktualnih poli-
tičnih razmerah, na katerem
bo sodelovala Irena Oman, p>o-
slanka SDSS v republiškem
parlamentu.
US
Županove čestitke najboljšim
Prejšnji teden je v Domu teritorialnih enot v Slovenskih
Konjicah župan Jože Baraga pripravil sprejem za vse učence iz
konjiške občine, ki so se v vseh osmih letih osnovnošolskega
izobraževanja izkazali z odličnim uspehom ali drugimi poseb-
nimi dosežki. Njegove čestitke je prejelo 39 odličnjakov ter 14
posameznikov ali skupin, ki so s svojimi deli in znanji poželi
vrsto priznanj z različnih tekmovanj.
B. Z.
V Bar-flyu je aovopečeni predsednik LDS Celje dr. Ivan Eržen (drugi z desne) že izmenjal
izkušnje s prvaki drugih strank.
Ceije ima LDS
Tri stranke ¥ eni pod vodstvom dr. Ivana Eržena
Na sobotnem ustanovnem
zboru v Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju je dvajset
članov LDS, socialistične in
demokratske stranke opravilo
formalno združitev treh celj-
skih strank v občinski odbor
Liberalne demokracije Slove-
nije. Za predsednika nove
stranke so izvolili dr. Ivana
Eržena.
Na ustanovnem zboru so po-
novno poudarili, da se stranke
združujejo zato, da bi več na-
redili za Celje. Podpredsednik
LDS Igor Bavčar je ob tem
menil, da je slogan ustrezen, če
so vse tri stranke res priprav-
ljene nekaj storiti. Ugotovil je
namreč, da trenutne razmere
niso rožnate kot so bile videti
pred letom, ko so se združeva-
le stranke na republiški ravni.
Pred ustanovnim zborom so
pripravili košarkarsko tekmo
med ekipama celjskih vetera-
nov in LDS iz Ljubljane, v ka-
teri so zmagali gostje. Po zbo-
ru pa so si udeleženci ogledali
predstavo Hermana Celjskega
na Starem gradu, nato pa
praznovanje združitve nada-
ljevali^ Bar-flyu.
pa čeprav je LDS močno za-
stopana v državnem zboru.
Vendar v slovenski politiki nič
ni za večno zakoličeno, je dejal
Bavčar, zato je toliko po-
membneje, da stranka volivce
prepriča z delom.
O tem je govoril tudi novoiz-
voljeni predsednik celjske Li-
beralne demokracije dr. Ivan
Eržen, ki je menil, da bi morali
spodbuditi sodelovanje z osta-
li odbori v regiji, saj je potre-
ben njen usklajen razvoj.
Stranke, ki imajo moč, pa so
dolžne pripraviti razmere, da
bo do napredka tudi prišlo, je
menil. Izrazil je tudi pričako-
vanje, da bo sodelovanje z re-
publiški strukturami uspeš-
nejše prek različnih delovnih
teles v stranki.
TC
Foto: EDO EINSPIELER
Legalizirali črne gradnje
Ali jih le v Šentlurlu v resnici dvakrat več?
V šentjurski občini se je pri-
javilo 91 čmograditeljev, pri
tem pa je bilo najbolj spornih
pet gradenj. Poslanci občinske
skupščine so se pred dnevi, po
predlogu občinskega sekreta-
riata za urejanje prostora, od-
ločili za legaliziranje vseh pri-
javljenih črnih gradenj. Odlo-
čitev so sprejeli po hitrem po-
stopku.
Marija Rataj, ki vodi sekre-
tariat za urejanje prostora, jih
je seznanila o opravljeni javni
razgrnitvi ter za večino pred-
videnih sanacijskih ukrepih.
Kot vedno, se je med šentjur-
skimi poslanci razvila živahna
fazprava. Tako so posamezni-
ki menili, da botruje črnim
gradnjam domnevna nespo-
sobnost upravnih organov, tu-
di kulturno zgodovinski spo-
meniki so še vedno premalo
zaščiteni, nekateri pa so se
zbali da bi bili čmograditelji
po finančnih izdatkih v pred-
nosti pred rednimi graditelji.
Poslance je prav tako zanima-
lo, koliko čmograditeljev je
v občini dejansko, poleg 91, ki
so se prijavili sami.
Po neuradnih podatkih naj
bi jih bilo kar dvakrat več, je
povedal župan Malovrh. V ob-
činski gradbeni inšpekciji se
trenutno ukvarjajo s trideseti-
mi spornimi gradnjami, pri
tem pa naj bi bila stavba na
Ponikvi tik pred rušitvijo. Na
skupščinskem zasedanju se je
izkazalo, vsaj sprva, da večina
razpravljalcev za legaliziranje
ni pretirano navdušena, če-
prav nekateri čmograditelje
razumejo. S tem v zvezi sq
omenjali zlasti počasnost pri
urejanju potrebnih listin. Zato
so se v skupščinskih klopeh
pojavila celo vprašanja, ali se
čez desetletje ne bodo spet uk-
varjali z legalizacijo novih čr-
nih gradenj.
K besedi se je oglasil tudi
predsednik občinske vlade Gr-
dina, ki je spomnil, da gre pri
legalizaciji vendar le za zače-
tek delovanja pravne države.
Dosedanji čmograditelji imajo
možnost, da legalizirajo grad-
nje v prihodnjih petih letih,
pri novih pa naj bi ukrepali
kar najbolj strogo. Očitno je
prevladala Grdinova beseda,
zato so poslanci glasovali za
legalizacijo vseh čmih gra-
denj, pri tem se jih je nekaj
vzdržalo.
BRANE JERANKO
Št. 25 - 23. junij 1994

Žalsko Cesarjevo pivo
Dolina hmellarlev Ima spet svoje pivo i
Obiskovalci letošnje Žalske
noči bodo poleg češkega, nem-
škega in slovenskega piva po-
kušali tudi pravo savinjsko pi-
vo. Za varjenje te grenke teko-
čine po starih preizkušenih re-
ceptih se je določil Ivan Jošt iz
Gotovelj, sicer eden večjih sa-
vinjskih hmeljarjev.
Žalsko pivo Iz
Buzeta
Da bo Ivan Jošt varil pivo,
se je odločil preprosto zato,
ker si je že vrsto let želel, da bi
imel svojo lastno pivovarno in
da bi Savinjska dolina kot sre-
dišče hmeljarstva v Sloveniji
končno spet imela svoje pivo.
V Žalcu so namreč varili pivo
v tamkajšnji pivovarni že leta
1842, takratno pivovarno pa
so potem zaprli leta 1924, torej
pred sedemdesetimi leti. »Zdi
se mi prav, da se ob okrogli
obletnici savinjsko pivo spet
pojavi med ljudmi. Trenutno
nastaja to pivo še v dodelavi,
v bhžnji prihodnosti pa upam,
da bo tukaj zrasla prava prav-
cata pivovarna ali vsaj mini
pivovarna,« pravi Jošt.
Za varenje piva je seveda
potrebno določeno znanje in
izkušnje. Ivan Jošt je brskal po
starih knjigah in zbral ustrez-
ne recepture. »Recepti niso no-
bena skrivnost, zapisani so
v starih knjigah. Predvsem so
bili dobro ohranjeni viri
v knjigi, ki je izšla pri Eko-
nomski fakulteti leta 1946,
kjer so dejansko napisane vse
recepture in tehnološka navo-
dila, na podlagi teh knjig in še
nekaterih ustnih izročil oziro-
ma receptur iz stare žalske pi-
vovarne pa sem se lotil varje-
nja piva v lastni mikro pivo-
varni.« Ivan Jošt pravi, da pri-
dela letno do 15 ton hmelja, ta
količina bo krepko zadoščala
za potrebe v lastni pivovarni.
Za začetek bodo žalsko Cesar-
jevo pivo - po domače se na-
mreč pri Joštovih pravi pri Ce-
sarju - varili in polnili v hrva-
ški pivovarni v Buzetu. Zakaj
hrvaška in ne slovenska pivo-
varna? »Za pivovarno v Buze-
tu sem se odločil iz osebnih
razlogov, to je bila edina pivo-
varna, ki ima proste kapacite-
te in kjer so bili pripravljeni
sprejeti dodelavni posel. Vsi
ostali pač ščitijo svojo znamko
in niti nimajo prostih kapaci-
tet,« pojasnjuje sogovornik.
Prvič je Ivan Jošt pokusil
lastno pivo pred štirimi leti.
»Dobro je,« je prepričan. »Po-
kusili so ga tudi nekateri drugi
ljudje in kot so povedali, jim je
bilo všeč. Mislim, da je okus
tipično savinjski.« Jošt dodaja,
da v nobenem primeru ne misli
konkurirati slovenskim pivo-
varjem. »Želim si le, da se
s tem pivom pojavlja in ohra-
nja ime Savinjske doline in
predvsem Žalca kot mesta, ki
je nekoč že imelo svojo pivo-
varno. Obenem pa naj da pivo
svojevrsten pečat dolini, pri-
delovalki hmelja. To si dolina
in mesto Žalec zaslužita.«
Družinska pivovarna
Joštova pivovarna bo pred-
vsem družinska pivovarna.
»Lokacija še ni določena, mar-
sikaj bo odvisno od tega, kaj
bodo pokazale analize vode.
Če bo voda primerna doma,
potem bom pivovarno morda
uredil v Gotovljah, sicer bomo
iskali drugo lokacijo. Nekate-
re raziskave kažejo, da je naj-
boljša voda pod Humom. Po-
čakati bo treba na podrobnej-
še analize in ugotoviti ali se bo
splačalo vodo voziti v Gotovlje
ali pa pod Humom morda kdaj
kasneje razvijati proiz-
vodnjo.«
Joštovi izračuni kažejo, da
takšna manjša pivovarna ne
potrebuje kupe denarja. »Bil
sem v Belgiji, kjer imajo manj-
še družinske pivovarne skoraj
v vsaki vasi. Ljudje uporablja-
jo opremo, ki je sicer običajna
na mlečnih farmah oziroma
v mlekarski industriji. Ta
oprema je poceni, da se kupiti
tudi rabljeno opremo, tako da
takšna naložba ne presega
vrednosti dobrega avtomo-
bila.«
Ta konec tedna bodo torej
Savinjčani in vsi drugi obisko-
valci Žalske noči pokušali
Žalsko Cesarjevo pivo. In oce-
nili, če ustreza njihove okusu.
»Mislim, da bodo pivo nekate-
ri poskusili iz radovednosti,
drugi zaradi čistega lokalpa-
triotizma, tretje bo morda pri-
tegnila cena. S tem pivom ne
nameravam služiti, gre pred-
vsem za promocijo savinjskega
hmelja in doline,« še dodaja
bodoči savinjski pivovamar.
IRENA BAŠA
Zamenjava
v Rogaški
Prvega julija bo doseda-
njega direktorja holdinga
Rogaška Darka Bizjaka za-
menjal njegov namestnik
Florijan Zorin. Bizjak od-
haja z direktorskega mesta
po dvanajstih letih na last-
no željo, do zaključka pro-
cesa lastninjenja zdraviliš-
ča pa ostaja predsednik
upravnega odbora holdin-
ga. Florijan Zorin se je
v zdravilišču zaposlil že
pred leti, kot štipendist se
je po končanem študiju
ekonomije zaposlil v pol-
nilnici mineralne vode.
Kasneje je bil finančni di-
rektor zdravilišča, po usta-
novitvi holdinga pa se je
kot namestnik direktorja
ukvarjal s finančnim po-
slovanjem podjetja.
Lastninjenje
Pivovarne
Vodstvo Pivovarne La-
ško d. d. je včeraj v Laškem
pripravilo tiskovno konfe-
renco. Na pogovoru z novi-
narji so javnosti predstavili
program lastninskega pre-
oblikovanja Pivovarne La-
ško, ki ga je odobrila Agen-
cija republike Slovenije za
prestrukturiranje in priva-
tizacijo.
Brazilci In Afričani
v Celju
Na povabilo Območne
gospodarske zbornice so
v tem tednu obiskali mesto
ob Savinji in nekatera po-
djetja na širšem celjskem
območju gospodarstveniki
iz tujine. Iz Brazilije so pri-
šli predstavniki tamkajšnje
zbornice malih in srednjih
podjetij, ki se s Celjani do-
govarjajo za sodelovanje
na jesenskem mednarod-
nem obrtnem sejmu. Brazi-
lija, po eni strani eksotična
in po drugi strani tehnolo-
ško zelo razvita dežela, se
bo obiskovalcem sejma pr-
vič predstavila že letos.
V minulih dveh dneh pa je
Celje obiskal tudi trgovin-
ski svetnik Južno afriške
republike Martin Prinsloo.
S predstavniki zbornice se
je pogovarjal o tesnejšem
gospodarskem sodelova-
nju, temu pa so bili name-
njeni tudi njegovi obiski
v Železarni, Tovarni volne-
nih odej, Konusu, Steklar-
ni, Etemi, Kostroju, Aeru,
Etolu in Gorenju.
Uspešno zbiranje
certifikatov
V zreškem Uniorju so do-
slej zbrali skoraj 3 tisoč cer-
tifikatov svojih delavcev,
upokojencev in bivših zapo-
slenih. Skupna vrednost
zbranih certifikatov znaša
945 milijonov tolarjev. Z no-
tranjim odkupom in interno
razdelitvijo bodo v Uniorju
odkupili 60 odstotkov vred-
nosti podjetja, s čimer bodo
delavci postali večinski last-
niki.
Zaščita
industrijske
lastnine
Območna gospodarska
zbornica Celje in celjski Po-
djetniško informacijski cen-
ter bosta v torek, 28. junija,
v Narodnem domu organizi-
rala posvet o zaščiti indu-
strijske lastnine. Patentni
zastopnik dr. Jure Mam bo
udeležencem podrobneje
predstavil Zakon o industrij-
ski lastnini. Tokrat je posvet
brezplačen, začenja pa se ob
11-ih.
IB
Ljubljančana v ZDA
Trener slovenske nogometne
reprezentance Brane Oblak in
kapetan nogometnega kluba
Publikum Jani Žilnik sta v po-
nedeljek izžrebala dobitnike
privlačnih nagrad in s tem
zaključila mesec in pol traja-
jočo nagradno igro podjetja
IBP Žalec.
»Šport in Coca Cola, pa se-
veda tudi številne druge bre-
zalkoholne pijače, ki jih sve-
tovnemu tržišču ponuja kor-
poracija Coca Cola, sta vedno
tesno povezana. Zato smo se
odločili, da v času pred svetov-
nim nogometnim prvenstvom
organiziramo nagradno igro in
srečnemu izžrebancu, nagrada
pa velja za dve osebi, omogoči-
mo potovanje s spremstvom
Coca Cole v ZDA, ogled polfi-
nalne in finalne tekme ter ude-
ležbo na velikem sprejemu ob
koncu nogometnega prven-
stva.« To je na zaključnem žre-
banju v IBP Žalec med drugim
povedal direktor Rudi Cizej.
Brane Oblak je med približ-
no 100 tisoč karticami izžrebal
Majo Maček iz Ljubljane, Jani
Žilnik pa je izžrebal še 10 do-
bitnikov satelitskih anten. Že
pred tem finalnim žrebanjem
so opravili žrebanje na 70-ih
prodajnih mestih po vsej Slo-
veniji in razdelili skupno 1994
privlačnih nagrad.
IB
Foto: EDI MASNEC
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-Podjetje Plastenka d.o.o.
Radomlje nudi naravno, zdra-
vo in kvalitetno pitno vodo
»Zlata kaplja«, pakirano po
0,5, 1,5, 5 in 22 Utrov. Nudijo
tudi pihane in brizgane proiz-
vode iz PE in PVC, velikosti od
100 ml do 60 lit. za potrebe
živilske in kemične industrije
(imajo tudi lastno orodjarno
za izdelavo potrebnih orodij).
Informacije: tel. 061/727-232
in fax 061/728-067 (Tone Vi-
drgar).
- Podjetje Halder norm
+ Technik d.o.o. Maribor nudi
standardne (normirane) ele-
mente, razdeljene na področja:
strojni deli in deh priprav
(vzmetni zaskočniki, utome
matice ipd.), vpenjalni ele-
menti (modulne vpenjalne pri-
prave in sisteme, ročna kladi-
va Simplex z izmenljivimi
vložki iz raznih matarialov ter
Supercraft neodbojna kladi-
va). Informacije: tel. 062/414-
991 in fax 062/412-991 (danilo
Zgrabič).
- Kovinostrugarstvo Ivan
Šerjak Škofljica nudi proste
kapacitete na stnižnicah (uni-
verzalnih) Ada Potiš je PA-25,
TNP 160 B in Boringer 480 D.
Stružnice so opremljene z me-
rilnimi letvami. Informacije:
tel. 061/662-777 (Ivan Šerjak).
Tovarna dušika Ruše, Stori-
tve d.o.o., Obrat Ventil nudi
izdelavo ventilov za jeklene
ter proizvodnjo druge plinske
opreme (plinske varovalke, re-
ducimi ventili ipd.). Ventili so
izdelani po nemškem standar-
du DIN 477 in imajo ustrezni
Atest. Ventile izdelajo po že-
ljah kupca in po različnih
standardih. Informacije: tel.
062/671-202 in fax 062/671-
556 (Mojca Vezonik).
Podjetje Mifo Studio d.o.o.
Ljubljana-Šentvid nudi sne-
manje poslovne dokumentaci-
je na mikrofilm. Informacije:
tel. 061/50-520 (Nadija Pipan).
Informacije:
- Agencija za varnost žensk
Vox Femines Ljubljana nudi
izobraževanje in svetovanje za
preprečevanje nasilja nad žen-
skami in nasilja v družini. Or-
ganizirajo predavanja in teča-
je ter seznanjajo z metodami
samoobrambe. Informacije:
tel. 061/374-851.
- CISGZS poziva podjetja in
posameznike, ki dosti komuni-
cirajo z državami izven Evro-
pe in želijo prihraniti do 50
odstotkov pri telefonskih - te-
lefaks stroških, naj se čimprej
javijo. Informacije: Informa-
cijska pisarna CIS GZS, tel.
061/12-50-122 in fax 061/219-
536.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int.290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 22. 6. 1994
Št. 25 - 23. junij 1994
5
Bog je najprej sebi brado ustvaril
y šempetrskem Avtoprevozu si direktor In nekateri delavci plačujejo terjatve kar s kamioni
v šempetrskem Avtopre-
vozu so že nekaj let poslovali
bolj po domače. Posledica
tega je bila uvedba stečajne-
ga postopka, vendar ljudje
ne čakajo, da bi se zadeve
razpletle, temveč so ubrali
lastno pot do poplačila terja-
tev. Med drugim tudi tako,
da so se tovarniški kamioni
znašli na domačih dvoriščih.
Popoln nered
v Avtoprevozu je sodišče
uvedlo stečajni postopek
15. marca letos. Stečaj je
predlagal sam stečajni dolž-
nik oziroma zadnjih sedem
delavcev, ki so vztrajali
v agoniji zadnjih nekaj let.
Kakšna je bila ta agonija,
kaže zapisnik SDK. Inšpek-
torji so med drugim zapisali:
»Nobena od odgovornih oseb
ni dosegljiva, knjigovodski
in drugi dokumenti so v po-
polnem neredu, v podjetju ni
glavnih knjig za leto 1992,
pogodb o delu, pogodb
o kompenzacijah, poslovni
dogodki so knjiženi na osno-
vi neverodostojne dokumen-
tacije. Poleg tega je podjetje
vodilo devizno blagajno in
poslovalo s tujo valuto brez
dovoljenja, tudi nalogov za
plačilo zapadlih obveznosti
niso predložili službi SDK.
Ko so izplačevali neto oseb-
ne dohodke, prispevkov in
davkov sploh niso prijavili
SDK kot neporavnane ob-
veznosti, za izplačevanje
osebnih prejemkov delavcem
so uporabljali hranilno knji-
go samopomoči. Inventure
materiala, nadomestnih de-
lov in drobnega inventarja
niso opravili niti za leto 1992
niti za leto 1993.«
Nekoč ugledno podjetje je
za preživetje izbiralo prav
samomorilske poti. Prodajali
so osnovna sredstva, tako da
so januarja in februarja letos
ostali praktično brez vsake-
ga kamiona za opravljanje
osnovne dejavnosti in z ne-
kaj milijonsko blokado žiro
računa. Zato je bil uveden
stečajni postopek, za stečaj-
nega upravitelja pa je sodiš-
če postavilo Lojzeta Pose-
dela.
Po kamione
z žegnom sodišča
v stečajnem postopku je
svoje terjatve prijavilo 69
delavcev, bodisi samostojno,
preko sindikata ali s pomoč-
jo svojih odvetnikov. Običaj-
no se iz stroškov stečajnega
postopka najprej rešujejo
plače delavcev, ostale terja-
tve se poravnavajo iz stečaj-
ne mase. V tem primeru pa
so nekateri delavci konec
lanskega leta odnesli svoje
zahtevke na sodišče združe-
nega dela. In ker v podjetju
praktično ni bilo nikogar, ki
bi se na te njihove zahteve
pritožil, so delavci uspeli.
Isti človek, konkretno Ru-
di Peperko, je pripravil po-
datke za sodišče in obenem
podjetje tudi zastopal na so-
dišču združenega dela, ki je
potem izdalo pravnomočne
odločbe. Nekateri delavci so
odločbe sodišča zdniženega
dela uveljavljali na sodišču
v Žalcu ter z rubežem pre-
moženja poplačali svoje ter-
jatve. Kamione je odpeljalo
sedem delavcev, 4va sta av-
tomobila že prodala in si ta-
ko v celoti poplačala terja-
tev, pet delavcev še vedno
ima tovarniške kamione,
med njimi tudi bivši direktor
Jože Bovha, ki svojega jekle-
nega konjiča menda hrani
v sosednjem Duriju. Za te
avtomobile je bila predvide-
na javna dražba in če bi jo
v resnici izpeljali, bi prišlo
do 100-odstotnega poplačila
nekaterim upnikom oziroma
delavcem Avtoprevoza, dru-
gi pa bi ostali praznih rok.
Dan pred narokom na so-
dišču, sredi prejšnjega tedna
torej, so rubeže in poplačila
terjatev začasno ustavili,
stečajni upravitelj pa je po-
stavil zahtevo, da vsem up-
nikom poplačajo terjatve
enakomerno, v enakem dele-
žu. Kako bo stri ta oreh, je
seveda vprašanje. Ker so od-
ločbe sodišča združenega de-
la in žalskega sodišča prav-
nomočne, ostaja odprto
vprašanje, kako kamione
z domačih dvorišč zdaj pro-
dati v stečajnem postopku.
Zakon o stečajnem postopku
sicer dopušča možnost iz-
podbijanja takšnih in dru-
gačnih pogodb, vendar so
postopki silno zapleteni.
Kdo bo odgovarjal?
Nekoč je bil šempetrski
Avtoprevoz ugledna firma
z močno avtomehanično de-
lavnico, njihovo premoženje
se razprostira na dobrih
dveh hektarih površin. IjO-
kacija je že danes izjenma, še
pomembnejša bo, če bodo po
Savinjski dolini vendarle
uspeli zgraditi avtocesto.
Zato je kar nekaj interesen-
tov, ki bi tam uredili počiva-
lišče za kamione, servis,
pralnico, avtomehanično de-
lavnico.
Tako velike lokacije naj-
brž ne bo mogel prevzeti po-
sameznik, temveč se bo na
njej znašlo več manjših po-
djetij, morda pa bo zamikala
celo tujce. Če bodo Žalčani
hoteli prodati Avtoprevoz,
bodo morali rešiti še en pro-
blem. Lani avgusta je na-
mreč eden izmed zasebni-
kov, ki so poslovali s tem po-
djetjem, zavaroval svoje ne-
plačane terjatve tako, da jih
je vknjižil kot hipoteko. Ne
gre za veUko terjatev, 680 ti-
soč tolarjev znaša.
Na prvem naroku je svoje
terjatve prijavilo 54 upni-
kov. Sodišče je preizkušalo
samo terjatve pravnih oseb,
ne pa tudi delavcev, ker si je
treba najprej naliti čistega
vina. Kot večji upnik se po-
javlja Zavarovalnica Triglav
z dobrimi 7 mihjoni tolarjev,
neplačani prispevki pokoj-
ninskemu skladu znašajo
2 milijona tolarjev, prav ta-
ko za 2 milijona tolarjev je
neplačanih prispevkov za
zdravstveno zavarovanje,
dobra 2 milijona tolarjev pa
v Avtoprevozu dolgujejo ca-
rinikom. Spet 2 milijona to-
larjev kredita bo treba vrniti
ministrstvu za delo, denar so
v Avtoprevozu dobili za
ohranitev delovnih mest.
Ob pomanjkljivi doku-
mentaciji je seveda vpraša-
nje, če ti podatki povsem dr-
žijo. Zagotovo pa drži eno:
v stečajnem postopku se
krivda vodilnih za takšne
razmere ne ugotavlja, bodo
pa svoje ravnanje najbrž mo-
rali pojasniti na kakšnih
drugih ustreznih mestih.
IRENA BAŠA
Nove oznake
LJIJBLJANA, 21. junija
(Večer) - V bodoče bo treba
v Sloveniji pri vseh označe-
vanjih uporabljati izključ-
no oznake SI SVN in 705,
stare oznake, kot na primer
SLO, pa čimprej zamenjati
za nove. V mednarodnem
in notranjem življenju bo
Slovenija uporabljala stan-
dard SIS ISQ 3166.
Izraelska letala
v Sloveniji?
LJUBLJANA, 20. junija
(Delo) - Slovenija očitno
kupuje tudi izraelska bojna
letala kfir, ugotavljajo na
osnovi pisanja v reviji
Flight International. Poga-
janja za nakup 20 do 30
letal naj bi se približevala
zaključku, piše revija.
Viki KranjG
direktor tretje
uprave
LJUBLJANA, 19. junija
(Dnevnik) - Za direktorja
tretje uprave v obrambnem
ministrstvu prihaja ma-
»g.Viki ELranjc, nekdanji
poveljnik 8. štaba TO za
zahodno Štajersko s sede-
žem v Celju. V sklopu tretje
uprave, ki je bila po razre-
šitvi Janeza J. Švajncerja
brez vodstva, so pristojno-
sti za mobilizacijo in po-
polnitev enot, nabor in na-
potitev na služenje voja-
škega roka ter statusne in
splošne zadeve.
SKD enotna
v državnem zboru
LJUBLJANA, 20. junija
(Dnevnik) - Slovenski krš-
čanski demokrati so se na
srečanju na vrhu, tako ime-
novani klavzuri, dogovori-
li, da bodo dosledno spo-
štovali večinsko načelo na
vseh ravneh, tudi v parla-
mentu. SKD bo tako dr-
. Drnovška obvestila, da
lahko odslej rač\ma na
enotnost glasov petnajstih
poslancev SKD in da se po-
gajanja o dvojni koaliciji
lahko nadaljujejo. Hkrati
mu je poslala uradni pro-
test, da z izjavami na račun
zunanjega ministra krši
določila koalicijske po-
godbe.
30 tisoč beguncev
LJUBLJANA, 20. junija
(Večer) - Po zadnjih podat-
kih je v Sloveniji registri-
ranih okoli 30 tisoč začas-
nih beguncev, še več tisoč
pa je neregistriranih. Naj-
več beguncev je v Ljubljani
(okoli 7400), sledijo Mari-
bor, Velenje s 1300 in Celje
s 1250 begunci.
Z zakonom
omejeno kajenje
LJUBLJANA, 20. junija
(Delo) - Državni zbor je pr-
vi dan 22. seje potrdil vrsto
mednarodnih sporazumov
in razpravljal o zakonu
o omejevanju porabe to-
bačnih izdelkov. Že ob pr-
vih dveh branjih je razgrel
poslance, ki so tudi tokrat
polemično razpravljali
o reklamiranju tobačnih
izdelkov. Zakon, ki ga bo-
do pred odločanjem še re-
dakcijsko obdelali, vsebuje
omejitve vsebnosti škodlji-
vih snovi v cigaretah tn
prepoveduje kajenje v jav-
nih prostorih. V delovnih
prostorih bo kajenje dovo-
ljeno tam, kjer bo to določil
delodajalec.
NOVO NA BORZI
Promet gor,
cene dol
Piše: Darja Orožini
Promet z vrednostnimi pa-
pirji se je na torkovem se-
stanku ponovno povečal in
dosegel skoraj 6 mio DEM.
Kljub povečanemu prometu
pa so cene skoraj vseh ob-
veznic in delnic ponovno
padle, vendar ne tako močno
kot prejšnje dneve. Glede na
povečano povpraševanje se
bo padec cen verjetno počasi
umiril. Donosi obeh držav-
nih obveznic se pri teh cenah
sučejo okoli 8,3%, vendar je
bilo prometa z njimi samo za
700.000 DEM. Najbolj ži-
vahno se je trgovalo z delni-
cami Probanke, Dadasa in
z rednimi delnicami SKB
banke. Cena delnic Proban-
ke je zrastla na 1,7% - pov-
prečna cena je bila
21.862,00/delnico. Danas je
padel za 6%, povprečna cena
je bila 20.753,00 SIT/delni-
co. Minule dni so na borzi
najbolj popestrile delnice
Hipotekame banke, ki so jih
pristojni organi izključili iz
borze dne 16. 6. 1994. To so
prve delnice, ki so se morale
neprostovoljno posloviti od
Ljubljanske borze, vendar
samo uradno, saj se je z del-
nicami HBB trgovalo v četr-
tek po končanem borznem
sestanku. Delnice je bilo mo-
goče prodati po 2,500,00 SIT'.
V torek se je pojavilo pov-
praševanje od 2.100,00 SIT/
delnico do 2.570,00 SIT/del-
nico v neomejenih količinah.
Ljubljanska borza je spre-
jela sklep, da se z dne 20. 6.
1994 prične uradno izraču-
navati borzni indeks z ime-
nom Slovenski borzni indek-
si (SBI), ki bo odslej sestavni
del borzne tečajnice. V SBI
bodo vključene tako navad-
ne delnice kot tudi prednost-
ne delnice, saj na borzi me-
nijo, da ob trenutnem številu
delnic na Ljubljanski borzi
SBI ne more imeti splošen
CELJSKA BORZNA HIŠA
sporoča, da je vrednost enote
vzajemnega sklada HERMAN
CELJSKI na dan: 22. 6. 1994
1.075,23 SIT.
gospodarski pomen, ampak
je lahko le določen sintetični
kazalec dogajanja na trgu
delnic, ki naj čimbolje odsli-
kava stanje na tem trgu.
V SBI bodo tako vključene
delnice Dadas, Finmedia,
KB Triglav, LekC, MK Za-
ložba, Nika, Probanka, Ro-
gaška prednostna, Salus,
SKB banka (redna in pred-
nosj;na), Terme Čatež In
UBK banka.
Odbor za sprejem vred-
nostnih papirjev in članov
na borzo je dne 15. 6. 1994
sprejel sklep o uvrstitvi
prednostnih delnic banke
Vipa d.d. in obveznic banke
Vipa d.d. v segment prostega
trga Ljubljanske borze.
Z njimi se bo začelo trgovati
v torek 28. 6. 1994. Osnovne
značilnosti obeh vrednostnih
papirjev Vam bomo predsta-
vili prihodnjič.
Zanimiv je bil pogovor ne-
kaj borznih posrednikov
med borznim sestankom.
Ker se ne da obrazložiti pa-
dec delnic v zadnjem času, so
ugotavljali, da je po vsakem
dežju še vedno prišlo sonce
in tako bo tudi tokrat.
Zdolšek v Aipos
Simon Zdolšek, dosedanji šentjurski občinski sekretar
sekretariata za področje gospodarstva in financ, je pred
dnevi odšel na novo delovno mesto, v Alpos. Na željo
predsednika občinske vlade, Ladislava Grdine, bo Zdol-
šek še vnaprej opravljal funkcijo podpredsednika občin-
ske vlade. S tem so se strinjali tudi poslanci šentjurske
občinske skupščine. BJ
Št. 25 - 23. junij 1994
6
Po novem
Žalske lekarne
člani žalske vlade so na
zasedanju v minulem tednu
podprli odlok o izločitvi le-
karn na območju žalske
občine iz Javnega zavoda
Celjske lekarne. Lekarna
Žalec s podružnicama
Vransko in Prebold ter le-
karna Polzela se bodo iz
javnega zavoda, če se bodo
s tem strinjali še poslanci
občinske skupščine, urad-
no izločile 30. junija. Po
novem pa v žalski občini
ustanavljajo javni zavod
Žalske lekarne.
m
Dan državnosti na Ceijsi(em
v Celju bodo dan državnosti
proslavili v okviru turističnih
dnevov, ki te dni poživljajo
življenje v mestu. Tako bo
v petek, 24. junija ob 19. uri
v farni cerkvi maša Za domo-
vino, uro za tem pa se bo na
Glavnem trgu pričela proslava
ob dnevu državnosti. Slav-
nostni govornik bo dr. France
Bučar.
V mozirski občini osrednje
prireditve ob dnevu državno-
sti ne pripravljajo, kljub temu
pa bodo praznik obeležili
s številnimi manjšimi srečanji.
ki jih je v teh dneh v raznih
krajih Zgornje Savinjske doli-
ne kar precej.
Veliko raznih prireditev je
tudi v velenjski občini, kjer
počastitev dneva državnosti
sovpada s praznovanjem dne-
va rudarjev. Tako pripravljajo
konec tedna tekmo v smučar-
skih skokih, Ski Jimipinig
Challenger, pretekli teden je
bilo tekmovanje za pokal Ša-
leške doline, v tem tednu pa je
v Velenju Ukovna kolonija di-
plomantov likovne akademije.
Osrednjo prireditev v počasti-
tev praznika pa bodo Velenj-
čani pripravili v petek, 24. ju-
nija ob 18.30 uri, ko bo na
sprehajališču ob Lipi neodvis-
nosti koncert Rudarske godbe,
slavnostni govornik pa bo ve-
lenjski župan Pankrac Se-
mečnik.
V Žalcu se bo konec tega
tedna zvrstila množica prire-
ditev v okviru Žalske noči,
dnevu državnosti pa bo name-
njena otvoritev cvetlične raz-
stave v mestnem parku ter
koncerta mešanega pevskega
zbora Žalec in pihalne godbe
iz Liboj. Prireditev bo jutri,
v petek, začenja pa se ob
osemnajstih.
V Slovenskih Konjicah bodo
počastitvi praznika namenili
del prireditve Hura, počitnice,
ki bo jutri, v petek, 24. junija.
Prireditev se bo sicer pričela
ob 16. uri, dan državnosti pa
bodo počastili s slavnostnim
govorom in koncertom konji-
ške godbe na pihala ob 19.30
uri.
V Laškem bo v počastitev
dneva državnosti koncert par-
tizanskega pevskega zbora iz
Ljubljane, ki letos praznuje
50-letnico delovanja. Koncert,
ki ga bo povezoval dramski
igralec Polde Bibič, bo v petek
ob 20. uri v dvorani Kulturne-
ga centra v Laškem.
V Šentjurju ter okoliških
kraljih bodo državni praznik
počastili s številnimi priredi-
tvami. Jutri, v petek ob 20. uri
bo na Rifniku veseli večer
s kresom. V soboto bo ob Sliv-
niškem jezeru nova, celodnev-
na prireditev Guzajevo vese-
Ijačenje (o prireditvi poroča-
mo posebej), v Dramljah pa bo
ob 13. uri strankarski nogo-
metni turnir za pokal Dra-
meljskih goric. V Slomškovem
rojstnem kraju, na Ponikvi, bo
v nedeljo celodnevno srečanje
Slovencev po svetu. Na Ponik-
vi bo tako sprejem ter pogosti-
tev rojakov, maša, kulturni
program skupin šentjurske
občine, folklorne skupine Bled
iz Essna ter ogled krajevnih
kulturnih znamenitosti. Pon-
kovsko srečanje pripravljajo
Slovenska izseljenska matica.
Svetovni slovenski kongres,
Turistično društvo Ponikva ter
občina Šentjur.
V šmarski občini bo osred-
nja prireditev v Kostrivnici,
kjer so praznovanje združili
s krajevnim praznikom. Prire-
ditev bo v nedeljo, ob 15. uri
pred šolo.
Puharjeva
odstopiia
LJUBLJANA, 16. junija
(Delo) - Ministrica za delo,
družino in socialne zadeve
Jožica Puhar je predsedni-
ku vlade dr. Janezu Drnov-
šku ponudila svoj odstop.
Ta naj bi državnemu zboru
predlagal imenovanje Rine
Klinar za novo ministrico,
medtem ko Puharjeva od-
haja za veleposlanico
v Skopje.
Preiožili stavko
LJUBLJANA, 16. junija
(Delo) - Stavkovni odbor
Sindikata cestnega prome-
ta Slovenije je preložil
stavko na 20. julij. V pismu
dr. Janezu Drnovšku prosi,
da ta vodi nadaljnja poga-
janja ali pa določi drugega
zastopnika vlade.
Sporazum
o reintegraciji
deiavcev
LJUBLJANA, 16. junija
(Delo) - Nemški veleposla-
nik Gunther Seibert in dr-
žavni sekretar za Slovence
po svetu Peter Vencelj sta
izmenjala noti v zvezi
s sporazumom o finančni
pomoči Nemčije za ustvar-
janje eksistence in poklic-
nem vključevanju kvalifi-
ciranih delavcev iz Slove-
nije, ki se vračajo z začas-
nega dela v Nemčiji. Teh je
po Vencljevih ocenah pri-
bližno 10 tisoč.
Šešoka prijeii in
Izpustili
LJUBLJANA, 17. junija
(Večer) - Na ljubljanskem
temeljnem tožilstvu so po
aretaciji in izpustitvi Du-
šana Sešoka, predsednika
upravnega odbora Iskre
Holding, pripravili novi-
narsko konferenco. Na njej
so pojasniU razloge za nje-
govo prijetje. Osimiljen je
več kaznivih dejanj, ki se
nanašajo na tuje vlaganje
v podjetje Yulon in nakup
surovin zanj prek blagov-
nih rezerv v letih 1991 in
92. Osumljenih v tej zadevi
je še več in sicer Maks
Bastl, Avgust Metlika, Ja-
nez Peskar in Mate Vakič.
Dialog med državo
in Cerkvijo
LJUBLJANA, 17. junija
(večer) - Mešana krovna ko-
misij a Rimskokatoliške
cerkve in vlade je ugotovi-
la, da so doslej prišli do ve-
liko skupnih sklepov, še
vedno pa je nekaj odprtih
vprašanj. Med njimi so zla-
sti omenili vprašanje šol-
stva oziroma religioznih
predmetov v šoli. Cerkev si
namreč prizadeva, da bi bi-
la nosilec teh predmetov.
Višje pokojnine
LJUBLJANA, 17. junija
(Večer) - Pokojnine se bodo
povečale za 0,7 odstotka,
povišanje pa bo veljalo vse
od prvega aprila. Najnižja
pokojninska osnova bo ta-
ko 35.893,59 tolarja, naj-
višja pa 173.859,60 tolarja.
850 let LJubljane
LJUBLJANA, 19. junija
(Delo) - Ljubljana je s šte-
vilnimi prireditvami pro-
slavila 850-letnico prve
pisne omembe mesta.
Podpora vračilu posestva
Denaclonallzacllskega postopka ne bo
šentjurska podružnica Slo-
venske ljudske stranke je pred
kratkim pripravila okroglo
nuzo o denacionalizaciji, pri
čemer je bilo govora tudi
o prepočasnem vračanju pose-
stva domače kmetijske šole.
Takrat so med drugim ome-
njali, da v šentjurski občini za
vračilo niti ni prave politične
volje. Zaradi omenjenih očit-
kov so na skupščinskem zase-
danju pretekli teden ugotovili,
da za vračilo ni potrebne prav-
ne podlage. Izrcizili so le svojo
posebno pisno politično pripo-
ročilo.
Kot je znano, je šentjurski
občinski ljudski odbor leta
1961 šolsko posestvo predal
takratni kmetijski zadrugi Bo-
dočnost. Pri tem se je zgodilo,
da je v zemljiški knjigi ostala
lastnik posestva kmetijska šo-
la, ki pa zahteva posestvo na-
zaj. Za Bodočnostjo je pose-
stvo prevzel kombinat, po nje-
govi delitvi pa podjetje Meja.
Vodstvi šole ter Meje sta se že
večkrat sestali, potrebnega
dogovora pa ni bilo. V šentjur-
ski občinski stavbi so prav ta-
ko ugotoviU, da posestvo ne
more biti predmet denaciona-
lizacijskega postopka ter da je
potreben zlasti dogovor med
šolo ter Mejo, po novem pa na-
stopa še tretja stranka, repu-
bliški kmetijski zemljiški
sklad. Sicer pa je napovedano,
da se bo slovensko šolsko mi-
nistrstvo kmalu lotilo vpraša-
nja posestev kmetijskih šol,
zlasti njihove velikosti.
Navzoči poslanci so se s jk)-
sebnim pisnim priporočilom
strinjali. Imeli so le pripombe
glede pravno ter slovnično^po-
manjldjivega besedila.
BRANE JERANKO
Britanski ambasador v Celju
Britanski ambasador Gor-
dan Johnston je konec minule-
ga tedna obiskal mesto ob Sa-
vinji, pogovori v celjskih po-
djetjih pa so bili namenjeni
predvsem tesnejšemu gospo-
darskemu sodelovanju.
Britanski ambasador je oce-
nil, da so slovenska podjetja
premalo prisotna na britan-
skem tržišču, obenem pa se tu-
di britaiiSka podjetja želijo
uveljavljati na novih tržiščih.
Slovenija je za Britance vseka-
kor zanimiva, zaradi ugodne-
ga geografskega položaja pa je
za njih še zlasti zanimivo celj-
sko območje. Podjetje Klasje
je za britansko tržišče zanimi-
vo predvsem zaradi slaščičar-
skih izdelkov in njihovega za-
mrznjenega programa. Tesnej-
še sodelovanje zavira pred-
vsem transport izdelkov, po
oceni ambasadorja pa bi bilo
Celje najbolj primemo za di-
stribucijski center. Gk>sta so
zanimale tudi razvojne usme-
ritve Klasja in možnosti za
morebitno kooperacijo z bri-
tanskimi p>odjetji, ki so pri-
pravljena sovlagati svoj kapi-
tal v naša podjetja ali pa pre-
nesti svojo tehnologijo.
Za tesnejše gospodarsko so-
delovanje se zanimajo tudi
v Klasju. Direktor Edvard
Stepišnik je povedal, da name-
ravajo na britansko tržišče
prodreti skupaj s Perutnino
I*tuj. V Anglijo so že poslali
vzorce zavitkov s perutnin-
skim mesom, Britanci pa se
doslej najbolj zanimajo za nji-
hovo čajno pecivo. Gordan
Johnston si je ogledal tudi
proizvodnjo v podjetju Klasje,
zatem pa je obiskal še celjsko
podjetje Aero.
IB
Foto: EDO EINSPIELER
Referendum: uspeh ali neuspeh?
Ali so rezultati referenduma
o novi lokalni samoupravi
v šentjurski občini uspeh ali
neuspeh? O tem so veliko go-
vorili na zadnjem skupščin-
skem zasedanju, ko je župan,
državni poslanec in član par-
lamentarne komisije za lokal-
no samoupravo. Jurij Malo\Th,
poročal o rezultatih referen-
duma.
Znano je, da je na voUšča
prišlo le 51 odstotkov upravi-
čencev, za novi občini pa so se
(med predlaganimi šestimi)
odločili le na Dobju ter na Pla-
nini, v južnem delu. Na skupš-
činskem zasedanju je večina
razpravljalcev menila, da so
bili volivci premalo seznanjeni
za kaj se dejansko odločajo.
Nekateri poslanci opozicijskih
strank so opozarjali še na viso-
ke stroške »neuspešnega« refe-
renduma ter omenjali, da po-
meni nizka udeležba nezaupa-
nje trenutni občinski in repu-
bliški oblasti. Drugi, iz vlad-
nih strank, pa so ocenili, da
ljudje očitno žeUjo ostati v ve-
liki šentjurski občini, pri tem
pa je treba upoštevati njihovo
voljo. S tem se je strinjal tudi
župan Malovrh, ki je povedal
o uradni oceni občinskega
predsedstva, da pomeni izid
referenduma zaupanje v seda-
njo občino. Prav tako je ome-
nil primer sosednje, šmarske
občine, ki je po njegovem mne-
nju »razpadla na atome«. Po-
slanci so po živahni razpravi
poročilo vendar le sprejeli.
BJ
Boj proti sladkorni bolezni
Društva za boj proti sladkorni bolezni Velenje, Celje in
Rogaška Slatina bodo ob sveto\'nem dnevu boja proti
sladkorni bolezni pripravila regijsko proslavo.
Proslava bo jutri, v petek 24. junija v Kristalni dvorani
ZdraviUšča Dobrna, pričela pa se bo ob 10. uri s kulturnim
programom in strokovnimi predavanji. Po predavanjih
bodo pripravili degustacijo diabetičnih izdelkov razUčnih
proizvajalcev. Organizatorji pripravljajo tudi prevoz.
Avtobus bo z Glazije odpeljal v petek, 24. junija ob 9. uri.
F*revoz in druge lisluge so brezplačne.
US
Št. 25 - 23. junij 1994
7i
Julijski prometni infarkt?
'»Nočemo barbarske trase," so s protestnim shodom opozarjali Savinjčani — Julija napovedujejo popolne
zaporo ceste
Približno 50 savinjskih
kmetovalcev je minulo sredo
s traktorji za tri ure delno za-
prlo magistralno cesto med
obema semaforiziranima kri-
žiščema na žalski obvoznici.
Protestirali so proti sprejeti
trasi avtoceste skozi Savinjsko
dolino, če bodo tudi v prihod-
nje naleteli na gluha ušesa, pa
bodo že sredi julija organizira-
li popolno zaporo ceste. Zakaj
so se odločili za takšen skrajni
ukrep in kaj zahtevajo, smo
povprašali enega izmed glav-
nih organizatorjev shoda Ja-
neza Maroha iz Ločice.
Organizator tokratnega
protestnega shoda je republi-
ški nevladni odbor za varova-
nje slovenskih interesov pri
gradnji prometne infrastruk-
ture oziroma njegov pododbor
v Savinjski dolmi. Podpirajo
ga tudi Zeleni Slovenije, Slo-
vensko ekološko gibanje, Slo-
venska kmečka zveza in Slo-
venski krščanski demokrati.
Z delno zaporo ceste želimo
opozoriti na nesprejemljivost
trase oziroma variante J4 in
nepravilnosti pri njenem spre-
jemanju. Zahtevamo, da se
trasa avtoceste ponovno pro-
Janez Marolt
uci m izbere za Savinjsko doli-
no najbolj primerna varianta.
Imate organizatorji tega
protestnega shoda kakšen
predlog? Kje bi po vaše lahko
gradili cesto?
Kmetje ne moremo odločati
o trasi, želimo samo to, da bi
bodoča avtocesta ohranila
zemljo v Savinjski dolini. Tr-
dim, da toliko kmetijske zem-
lje, kot sta je imičila sedanja
občinska m republiška vlada,
doslej ni uničila še nobena
oblast. Še nobena občinska
vlada ni sprejela toliko škod-
ljivih posegov. Celotno naselje
Šempeter na primer nasprotu-
je lokaciji Linde plina, pa jim
vsiljujejo proizvodnjo. Avto-
cesta nam bo pobrala najbolj-
ša zemljišča, pa nam jo spet
vsiljujejo. Trdim, da so po-
slancem predstavili neresnič-
ne podatke. Če primerjamo
gradivo na skupščini in gradi-
vo, ki je bilo namenjeno za lo-
kacijsko dokumentacijo, so bi-
stvene razlike. V gradivu za
lokacijsko dokumentacijo so
navedena zemljišča, ki jih
v materialu za skupščinsko za-
sedanje ni bilo, zdaj pa oprav-
ljajo meritve ravno na njih.
V družbi za gradnjo cest za-
gotavljajo, da bo zbranega do-
volj denarja za avtoceste, vsak
teden podpisujejo pogodbe
z izvajalci - kaj pa, če boste
kmetje s tem shodom prepreči-
li gradnjo in bodo investitorji
namenili denar za gradnjo
drugih odsekov? Boste prevze-
li odgovornost za to, da bo do-
lina ostala brez ceste?
Tega nam nihče ne more oči-
tati, odgovornost naj nosijo ti-
sti, ki so sprejemali odločitve.
Avtocesto potrebujemo, s tem
se strinjam. Tudi kinetje jo po-
trebujemo, želimo samo to, da
trasa poteka tam, kjer bo pov-
zročila najmanj škode. Nekaj
časa smo se zavzemali za dalj-
no vodno varianto, vendar po
temeljiti presoji menimo, da
tudi ta ni sprejemljiva. Stro-
kovnjaki naj poiščejo traso, ki
bo sprejemljiva za vse.
Ste imeli kaj težav pri orga-
niziranju shoda, glede na to,
da protestne zapore sploh ni-
ste prijavili?
Zavestno smo se odločili, da
tega ne bomo storili. Tudi tisti,
ki so sodelovali s svojimi trak-
torji, so za protest zvedeli šele
dan prej. Do konca smo upali,
da se bomo lahko dogovorili
z županom in občinskim se-
kretarjem za urejanje prosto-
ra, vendar do tega ni prišlo.
Veliko kmetov, ki so želeU so-
delovati v protestu, smo mora-
h zavrmti, ker smo poskušali
Vinko Brglez, Šempeter: »Sem
poslanec žalske občinske
skupščine, pa se kljub temu
udeležujem tega protestnega
shoda. Na skupščini, kjer so
drugi poslanci sprejeli sklep
o sedanji trasi, sam sem glaso-
val proti, je bilo rečeno, da se
20 let stara trasa prestavlja
zaradi rimskega tabora pri
Ločici. Toda ta rimski tabor
poteka tudi po sedanji trasi.
To lahko potrdijo ljudje iz
Hmezadovega Kmetijstva, ki
so pri postavljanju hmeljskih
žičnic naleteli na njegove
ostanke. Zaradi tabora so za-
vrnili prvotne predloge, zdaj
bi pa kljub temu gradili cesto
na tem istem taboru. Če bodo
cesto gradili na sedanji trasi,
bomo mi dežurali na tistih
krajih; ko bodo naleteli na
rimski tabor, bomo zahtevali,
da se gradnja ustavi. Županu
in poslancem v skupščini sem
dvakrat zastavil javno vpraša-
nje o tem, pa do danes nisem
dobil odgovora. Jasno mi je, da
cesto potrebujemo. Promet
skozi Šempeter je neznosen, če
živiš v kraju, ne moreš ne levo
ne desno. Cesta naj gre po
obrobju doline, pa ne bo nobe-
nih težav.« ______
vse skupaj izpeljati korektno
in s čim manjšo zmedo v pro-
metu. Zaenkrat samo opozar-
jamo. Tokrat je sodelovalo pri-
bližno 50 traktoristov, hotelo
se nam je pridružiti preko 300
ljudi s svojimi traktorji. Če bi
sprejeli vse, bi lahko zaprli ce-
sto od Žalca do Latkove vasi.
Nočemo tega, mi si želimo sa-
mo pameten dogovor in da se
upoštevajo vse možne želje.
V nasprotnem primeru boste
torej čez mesec dni, natančno
15. julija, v celoti blokirali ma-
gistralko?
To smo napovedali in to bo-
mo tudi uresničili, prijavo za
ta protest smo tudi že vložili.
Če se do takrat ne bomo vsaj
začeli pogovarjati, bomo zapr-
li celotno dolino. Savinjska
dolina pri tem ni osamljena,
podpirajo nas v Prekmurju in
na Gorenjskem. Podobni pro-
blemi se namreč pojavljajo tu-
di drugod po Sloveniji.
Anton Rožič, Zakl: »Ni mi vse-
eno, da bo avtocesta uničila
kvalitetna kmetijska zemljiš-
ča, zato sem prišel na protestni
shod. Stalno smo opozarjali,
naj določijo vsaj tri variante
tras in da naj cesta ne gre rav-
no po sredini doline. Tudi naša
kmetija bo prizadeta, štiri
parcele bodo uničene; mi jim
te zemlje ne damo, dolder nam
ne pokažejo nadomestnih
zemljišč. To zahtevamo že tri
mesece, hočejo nam zemljišče
zakohčiti, pa tega ne dovoli-
mo. Odvisni smo od kmetijstva
in nič nam ne pomeni, če bomo
imeli tukaj 10 arov, pa tam
spet 10 arov. Naj vzamejo
kompletno zemljo in komplet-
no ponudijo drugo zemljišče.
Samo posiljujejo nas, nikogar
pa ni bilo blizu, da bi se pogo-
vorili. To je čista špekulacija.«
IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
Opozorilno pismo
SARAJEVO, 20. junija
(Delo) - Deset dni po vzpo-
stavitvi enomesečnega pre-
mirja se na bosanskih bo-
jiščih razplamtevajo spo-
padi. General Michael Rose
je zaskrbljen zaradi polo-
žaja na razmejitvenih čr-
tah, poveljstvoma srbske in
bošnjaške vojske pa je po-
slal opozorilna pisma.
Konvoj Slovencev naj bi se
iz Sarajeva odpravil 27. ju-
nija.
Neuspel poskus
sprave
KAIRO, 20. junija (Delo)
- Kairski poskus prvega ne-
posrednega dialoga med
delegacijama severnega in
južnega Jemena po izbruhu
vojne je propadel. Mirovni
posrednik OZN, alžirski
diplomat Lakdar Ibrahimi,
je Jemence v Kairu posku-
šal spraviti za isto mizo, to-
da razhajanja so očitno za-
enkrat še preveUka.
Protesti zaradi
riža
SEUL, 20. junija (Delo)
- Zaradiodločitvejužnoko-
rejske vlade, da bo sprosti-
la uvoz riža, je v Seulu de-
monstriralo na desettisoče
študentov in kmetov. Seži-
gali so slike predsednika
Kim Jung Sama in zemlje-
vide ZDA, policija pa je de-
monstrante razgnala s sol-
zivcem.
Poplave In suša
PEKING, 20. junija (De-
lo) - V poplavah, ki so pri-
zadele južno Kitajsko, je
življenje izgubilo več kot
400 ljudi, narasla voda je
uničila 160 tisoč hiš in več
tisoč hektarov njiv, pri re-
ševanju pa je sodelovalo
več kot dva milijona prebi-
valcev. Popolnoma drugače
pa je v severnem in osred-
njem delu države, kjer hu-
da suša grozi, da bo uničila
vse pridelke.
Tujci čestitali
Sloveniji
CRANS MONTANA,
19, junija (Večer) - Na go-
spodarskem forumu je dr-
. Janez Drnovšek svetovni
javnosti sporočil, da je Slo-
venija na dobri poti, da so
praktično vsi gospodarski
kazalci pozitivni, da želimo
v EU, vse to pa sta s podat-
ki podkrepila še minister
za ekonomske odnose in
razvoj dr. Davorin Kračun
in državna sekretarka Voj-
ka Ravbar. Tujci so Slove-
niji čestitali za doseženo,
Italijane je zanimala var-
nost naložb pri nas, pogla-
vitna razprava pa se je raz-
vila po uradni predstavitvi.
Odmeven slovenski nastop
je zaradi odsotnosti omo-
gočil predsednik PLO Jaser
Arafat.
UbItl med tekmo
LCUGIUNISLAND,
19. junija (Večer) - V nekem
lokalu na vzhodu Severne
Irske je skupina prote-
stantskih teroristov ubila
šest ljudi, več pa so jih ra-
nili. Odgovornost za napad
je prevzela prepovedana
protestantska organizacija
UVF, v lokalu pa se je
zbralo večje število ljudi
zato, ker so spremljali pre-
nos s svetovnega nogomet-
nega pi-venstva.
Razmišljanja o novi
trasi so nerealna
Predsednik DARS-a Jože Brodnik: »Sem
za strpne In poštene dogovore^'
Dan po protestni zapori ce-
ste je žalski župan Milan Dob-
nik sklical tiskovno konferen-
co, na pogovoru z novinarji so
sodelovali tudi predstavniki
Družbe za gradnjo avtocest ter
ministrstva za varstvo in ure-
janje okolja. Njihovo stališče
je bilo enotno: izbrana trasa J4
bo zagotovo najmanj prizadela
dolino, razmišljanja o kakrš-
nikoli drugi varianti pa niso
realna.
Župan Milan Dobnik je po-
vedal, da vodstvo žalske obči-
ne o zapori ceste sploh ni bilo
obveščeno, občina ni izdala
nobenega dovoljenja, zato je
bila zapora v bistvu nezakoni-
ta. Protesta so se udeležili tudi
ljudje, ki zaradi gradnje ceste
ne bodo neposredno prizadeti,
v ozadju pa so očitno interesi
nekaterih strank in gibanj.
»Vsi postopki v zvezi z izdajo
lokacijskih dovoljenj,« je po-
vedal župan, »so bili zakoniti
in demokratični. Že večkrat
sem povabil predstavnike al-
ternativnih gibanj, naj pridejo
in poslušajo posnetek z zase-
danja občinske skupščine. Ta-
ko se bodo najlažje prepričali,
da so nasprotniki izbrane tra-
se dobili besedo, vendar doslej
tega niso hoteli storiti. Menda
bodo prišli v tem tednu,« je še
dejal Dobnik. Obenem je zago-
tovil, da poskušata Družba za
izgradnjo avtocest in žalska
občina najti skupen jezik
z vsemi prizadetimi občani,
jim izplačati ugodno odškod-
nino ali pa poiskati nadomest-
na zemljišča. Edini problem,
za katerega ne vedo, kako ga
bodo rešili, so samo tista zem-
ljišča, kjer se pojavljajo dena-
cionalizacijski postopki.
Tudi predsednik' DARS-a
Jože Brodnik je ponovno zago-
tovil, da vsi postopki tečejo po
zakoniti poti. »Z ljudmi se že-
limo pošteno in strpno dogo-
voriti, če bo potrebno, bomo
prišli na vsako kmečko dvoriš-
če. Izbrana trasa je izmed vseh
predlaganih variant zagotovo
najboljša, razmišljanja o tem,
da bi jo prestavili na obrobje,
pa so nerealna. Takšna varian-
ta bi bila trikrat dražja, grad-
nja avtoceste daleč stran od
naseljih je nesmiselna in tega
si Slovenija ne more dovolili.«
Jože Brodnik je v Žalcu še po-
vedal, da bo gradnja avtoceste
skozi Savinjsko dolino priza-
dela približno 800 družin.
Konkretno so se v minulih ted-
nih dogovarjali z ljudmi v ka-
tastrskih občinah Gorica, Ža-
lec in Leveč. V teh občinah so
pooblaščeni cenilci že ocenili
zemljišča, z lastniki bodo
v kratkem podpisane pogodbe.
Cena zemljišča je odvisna od
kulture in katastrskega razre-
da, osnovna cena za kvadratni
meter zemlje je 386 tolarjev.
Na to osnovno ceno bodo last-
niki lahko dobili še največ 80
odstotkov in sicer na osnovi
različnih ekonomskih dejavni-
kov, zagotovo pa bo cena zem-
ljišč enotna za vso Slovenijo.
IRENA BAŠA
Št. 25 - 23. junij 1994
8
Bolni so tudi
Zgornjesavinlčani
Osnutek oblikovanja mreže Javne službe v občini Mozirje
v mozirski občini je zdrav-
stvo kar pogosto predmet raz-
nih obra\iiav, tako v občinski
vladi kot na skupščini.
O zdravstvu je izvTŠni svet
pretekli petek ponovno raz-
pravljal, člani pa so tokrat go-
vorili o mreži javne zdravstve-
ne službe v občini Mozirje.
Gradivo za oblikovanje
zdravstvene mreže naj bi do
julija pripravili v vseh sloven-
skih občinah, vendar zaenkrat
v drugih občinah ni velikega
interesa, saj je mozirski sekre-
tariat za družbene dejavnosti
in občo upravo med prvimi
v Sloveniji, ki je osnutek gra-
diva že pripravil v sodelovanju
z vsemi, ki skrbijo za zdrav-
stvo. Osnutek je iz Mozirja že
pred razpravo na občinski vla-
di »romal« na vse ustrezne slo-
venske institucije in republi-
ške organe, kjer so posredovali
svoje pripombe in dopolnila,
gradivo pa je seveda nastalo
tudi v sodelovanju z vsemi tre-
mi javnimi zavodi (splošno
zdravstvo, zobozdravstvo in
lekarne) v mozirski občini.
Plan zdravstvenega varstva
v Sloveniji sledi ciljem Sve-
tovne zdravstvene organizaci-
je, ki opredeljuje tudi našo
strategijo o zdravju do leta
2000. V osnutku za občino Mo-
zirje so pripravili povzetek ob-
stoječega stanja, predstavili
geografsko speci fiko (položaj
mozirske občine, dosegljivost
zdravniških uslug, starostno
strukturo prebivalstva, natali-
teto...), pripravili ustrezne
grafe in seveda pregledali ob-
stoječi zdravstveni kader. Po-
leg tega so predstavili tudi vse
tri javne zavode ter delo za-
sebnega zdravnika Antona
Žunterja (v primarno zdrav-
stveno mrežo so zasebniki
enakopravno vključeni), upo-
števali pa so tudi vse tiste, ki
v mozirski občini pogodbeno
opravljajo zdravniške usluge,
predvsem specialiste iz Zdrav-
stvenega doma Velenje.
Premalo osebja,
iztrošena oprema
v Zgomjesavinjskem zdrav-
stvenem domu Mozirje ugo-
tavljajo, da Zgomjesavinjčani
potrebuiejo več zdravstvenih
uslug kot je slovensko popreč-
je. NajvLČ obolevnosti je na gi-
balih, dihalih, krvožiLnem si-
stemu, zaradi visokega krvne-
ga pritiska in sladkorne bolez-
ni. Zdravstveni delavci imajo
toliko dela, da bi lahko zapo-
slili še dva zdravnika in 2,5
srednje medicinske sestre, če
bi hoteli to delo opraviti v red-
nem delovnem času. V občini
ugotavljajo, da so zdravstveni
delavci psihofizično preobre-
menjeni, nesorazmerje med
delovno obveznostjo in neu-
strezno stimulacijo pa že dalj
časa povzroča nezadovoljstvo
in negodovanje med delavci.
Potrebe po zdravstvenih
storitvah so daleč nad republi-
ško priznanimi programi, pre-
segajo jih za 12 do 15 odstot-
kov. Presežne programe in
s tem povečane materialne
stroške pa ZSZD plačujejo ze-
lo slabo ali pa sploh nič.
Kljub temu v gradivu ugo-
tavljajo, da obstoječe zdrav-
stvene mreže glede na demo-
grafske značilnosti in trende
ne bi bilo potrebno širiti. Po-
manjkljivosti se kažejo pred-
vsem na področju kadrovske-
ga doseganja optimalnih stan-
dardov, tako na področju
splošnega kot specialističnega
zdravstva.
V občini zaenkrat ugotav-
ljajo, da med zdravniki ni in-
teresa po prehajanju v zasebno
prakso, vendar pa bodo vse za-
sebnike, ki bi to želeli in seve-
da v skladu z zakonodajo,
vključevali v javno zdravstve-
no službo. Problemi na po-
dročju splošnega zdravstva se
kažejo še pri prepotrebnem
obnavljanju opreme in vozne-
ga parka reševalnih vozil.
V zobozdravstvu
požar
v zobozdravstvu, ki je orga-
nizirano v javnem zavodu Zo-
bozdravstvo Zgornje Savinj-
ske doline, predvsem na po-
dročju preventivne dejavnosti
požar le še gasijo. Glede na
število prebivalcev so šele le-
tos zagotovili minimalni nor-
mativ zasedenosti, podpov-
prečje pa še vedno pogojuje
daljše čakalne dobe pacientov.
Oprema je v veliki meri stara
in iztrošena, zaradi slabega fi-
nančnega položaja pa strokov-
nim trendom ne morejo slediti
niti z materiali, kar se ned-
vomno odraža na kakovosti
storitev.
Zaenkrat sta v mozirski ob-
čini dva zobozdravnika, ki sta
izrazila željo po zasebnem de-
lu, vendar koncesije še nista
dobila, ker hočejo najprej dog-
nati, kakšno zdravstvo bo za
prebivalce v občini najboljše.
Ena izmed možnosti je, da bi
se odločili za popolno privati-
zacijo zobozdravstva. S tem bi
oddali ambulante, predvsem
pa bi rešili sporno popoldan-
sko delo zobozdravnikov. Na
splošno namreč ocenjujejo, da
je dejansko težko ločiti, s čiga-
vim materialom in opremo de-
lajo sicer »javni« zobozdravni-
ki, če slučajno »šušmarijo«.
S popolno privatizacijo bi ver-
jetno preprečili to dejavnost.
Po zakonu je za preventivo
treba poskrbeti, zato Mozirja-
ni predlagajo, da bi se šolsko
oziroma preventivno zoboz-
dravstvo vključilo v splošno
zdravstvo oziroma ZSZD Mo-
zirje, zobnim tehnikom pa bi
prav tako dali možnost za za-
sebno prakso. V Mozirju si na-
mreč prizadevajo, da kljub
privatizaciji predvsem sred-
njega kadra ne bi odpuščali,
kar je tudi eden izmed razlo-
gov, da zobozdravniki še niso
dobili koncesije za zasebno
prakso.
Ena izmed razprav na
skupščini, ki se je vrtela okrog
zobozdravstva, je pokazala, da
se poslanci zavzemajo za pri-
vatizacijo, medtem ko pa ima
svet javnega zavoda negativno
stališče, predvsem zaradi bo-
jazni, da ne bi prišlo do odpuš-
čanja delavcev. Vendar sedaj
kaže, da če bi bil med zoboz-
dravniki velik interes za za-
sebno prakso, bi se postavilo
vprašanje ekonomskega ob-
stoja zobozdravstvenega zavo-
da. Tako je ena izmed nalog
zavoda in odgovornega občin-
skega sekretariata, da morata
celostno reševati problem zo-
bozdravstva v korist pacientov
in vseh, ki so v.zavodu zapo-
sleni.
Za lekarno premalo
kadrov
Lekarna Mozirje s podruž-
nico na Ljubnem in z organizi-
ranima priročnima zalogama
zdravil, ki jih vodita zdravTii-
ka v Gornjem Gradu in Lučah,
zaradi geografske specifike in
oddaljenosti ne zagotavljajo
kakovostnega servisa. Izpod
normativov je tudi kadrovska
zasedenost. Ze sedaj bi lahko
zaposlili dodatne strokovne
sodelavce, vendar ustreznih
kadrov ni moč dobiti. Po suge-
stiji Zavoda za zdravstveno
varstvo Slovenije naj bi v Gor-
njem Gradu odprli podružnico
in tako ukinili primarno am-
bulanto pri zdravniku. Z nor-
mativi je namreč določeno, da
na 5 do 6 tisoč prebivalcev pri-
pada ena lekarniška enota,
med dvema enotama naj ne bi
bilo manj kot 400 metrov raz-
dalje, lekarniška enota pa se
ustanovi, če obstaja stalna po-
treba po preskrbi z zdravili in
če je do najbližje lekarne naj-
manj 6 kilometrov.
Glede na specifiko občine
bo potrebno razmisliti tudi
o organiziranju dežurne lekar-
ne oziroma zagotavljanju to-
vrstnega servisa v bližini, na
primer v Velenju, Kamniku ali
Celju. Poleg tega pa še ugotav-
ljajo, da lekarna v Mozirju
nujno potrebuje adaptacijo in
tudi dodatne prostore. Proble-
mov je še več, v zavodu in od-
govornem sekretariatu pa mo-
rajo po sklepu občinske vlade
do konca avgusta pripraviti
predlog organizacije in mož-
nosti za privatizacijo.
URŠKA SELIŠNIK
Moriš in psi
Enota specialne brigade Moriš je v soboto Celjanom poka-
zala, kaj vse znajo njihovi štirje šolani psi. Na vadišču Kinolo-
škega društva Celje v Lokrovcu so psi pokazali usposobljenost
premagovanja ovir, poseben način obrambe in različne oblike
sodelovanja psa pri vojaških akcijah. Znanje in sposobnost
štirinožcev sta navdušila gledalce, ki so si vajo lahko ogledali
v okviru praznovanja 4O-letnice Kinološkega društva in poča-
stitve dneva slovenske državnosti.
Foto: EDO EINSPIELER j
Šentjurčani na naboru
Pred dnevi so imeli v šentjurski občini nabor za 157 obvezni-
kov. Za fante, rojene leta 1976, so v skupščinski dvorani pripra-
vili kratko slovesnost. Na naboru je komisija upoštevala izo-
brazbo, strokovnost ter zdravstveno stanje, pa tudi želje nabor-
nikov, čeprav vsem ni bilo mogoče ustreči. Za civilno služenje
vojaškega roka sta se letos odločila dva nabornika. V naborni
komisiji so ugotovili, da je zdravstveno stanje letošnje genera-
cije zadovoljivo, podobno kot pretekla leta.
E.C., Foto: S. S.
Hura, počitnice
Uredništvo Novic iz Sloven-
skih Konjic pripravlja v petek,
24.junija prireditev za vso
družino, ki so jo naslovili Hu-
ra, počitnice.
Prireditev bo posvečena letu
družine in dnevu državnosti,
začela pa se bo ob 16. uri
z otroškim programom, v ka-
terem bodo sodelovale mlade
pevke Hajdi, Nadja in Sandra,
otroci pa se bodo pomerili
v Klepetavčkovih Karaokah.
Nastopili bodo še otroci konji-
škega vrtca, pripravili bodo
modno revijo otroških oblačil
in posebno glasbeno stojnico.
Otroški program se bo zak-
ljučil ob 19. uri z nastopom ko-
njiškega glasbenega ansambla
Dust, sledil pa bo koncert ko-
njiške godbe na pihala pod
vodstvom Iva Kacbeka. Kon-
cert bo posvečen dnevu držav-
nosti. Za nastopom godbe na
pihala se bo začel izbor Naj
punce '94. Najprej bodo pred-
stavili kandidatke, za katere
bodo obiskovalci glasovali
s pomočjo vstopnic. Nadalje-
vanje glasbeno zabavnega
programa bosta povezovala le-
tošnja Viktorja popularnosti
Sašo Hribar in Jonas Z., sode-
lovala pa bosta tudi Brendi in
Sašo Lošič.
Kresovanje na Šentjungerti
žalski planinci so eni redkih v Savinjski dolini, kjer ohra-
njajo in vsako leto znova obujajo ljudske običaje, povezane
s kresovanjem. Tudi letos bodo pripravili tradicionalno kreso-
vanje pri planinski postojanki na Šentjungerti. Prireditev bo
jutri zvečer, v petek, začenja pa se ob 20.30. uri.
IB
Praznilf s trnici v roicaii
Ribiška sekcija Slovenske Konjice prireja v soboto, 25. junija,
v počastitev dneva državnosti odprto tekmovanje v ribolovu na
ribniku Jemejček na Zbelovem. Poskrbeli bodo za 15 praktičnih
nagrad in seveda za pijačo in ribje specialitete. Pokrovitelj
tekmovanja je Skupščina občine Slovenske Konjice.
B. Z.
Spremembe v Zdravstvenem domu
Prepolovljena vretlnost osnovnih sredstev
V šentjurskem Zdravstvenem domu
nameravajo del svoje opreme ponuditi
v nakup zdravnikom, ki se nameravajo
odločiti za zasebno dejavnost. Pri tem
v tem javnem zavodu opozarjajo, da so
njihova osnovna sredstva previsoko oce-
njena. Zato je vodstvo zavoda domači
občinski skupščini, ustanovitelju ter
lastniku, predlagalo znižanje \Tednosti
trajnega kapitala.
Po podatkih, ki so jih iz šentjurskega
Zdravstvenega doma posredovali občin-
ski skupščini, so v domu imeli do leta
1988 podobno višino amortizacije kot
drugod v regiji (od 4 do 6 odstotkov ce-
lotnega prihodka). Tega leta pa se je
v donedavnem členu celjskega Zdrav-
stvenega centra spremenilo ter je amorti-
zacija znašala od 12 do 14 odstotkov.
V dvorani šentjurske skupščine so
o tem problemu razpravljali že pred ča-
som, ko so se lotevali izgub domačega
Zdravstvenega doma. Dr. Ivan Moser, di-
rektor javnega zavoda pravi, da so po
lanski osamosvojitvi doma ugotovili, da
so visoko amortizacijo povzročile »ne-
normalno visoke« nabavne cene osnov-
nih sredstev. Prav tako ugotavlja, da so
mogoče napake pri revalorizacijah iz let
1988 in 1989, pa tudi pri denominacijah.
Dr. Moser trdi, da je zato povprašal Dru-
štvo finančnikov in revizorjev ter celjski
SDK, ki so mu priporočili sodno oceni-
tev. Knjigovodska vrednost osnovnih
sredstev Zdravstvenega doma je znašala
več kot 44 milijonov tolarjev, cenilec, ki
so ga poklicali iz doma, pa je ugotovil da
je tržna cena več kot dvakrat nižja. Dr.
Moser opozarja na posamezne precenje-
ne vrednosti, na primer na nekaj let star
vrtiljivi stol, uradno vreden 12 tisoč SIT.
Na željo Zdravstvenega doma so
v šentjurski skupščini pred dnevi spet
razpravljali o njihovih precenjenih os-
novnih sredstvih. Direktor ter poslanec
Moser je opozoril, da ne gre za nikakršne
mahinacije, le za popravljanje napak.
Podpredsednik občinske vlade, Simon
Zdolšek, je poslancem povedal, da za ce-
nitev ne prevzema odgovornosti, marsi-
kaj pa je dejansko previsoko ocenjeno.
Občina kot ustanovitelj je dolžna pokri-
vati zavodovo morebitno izgubo, zato ji
ni vseeno.
Poslanci so po predloženih podatkih
menili, da je vrednost osnovnih sredstev
previsoka ter so večinoma glasovali za
zmanjšanje razlike med knjigovodsko ter
na novo ocenjeno vrednostjo. Gre za ra-
zliko 23 milijonov tolarjev.
.......___jy&AN£J£fiANliQ.
Št. 25 - 23. junij 1994
91
PRI ZVESTIH
Mihove ljubezni
v Dobriši vasi pri Petrovčah
poznajo Miho Jevševarja pred-
vsem kot izdelovalca ročno iz-
delanih lestev, ki menda pri-
dejo prav pri prekrivanju
streh in obiranju visokih ja-
blan.
»Saj veste - vse življenje se
človek bori, da zasluži še kak-
šen tolar. S prodorom alumi-
nijastih lestev sem skoraj pri-
šel ob delo, čeravno ljudje še
vedno prihajajo k meni - pred-
vsem po tiste daljše. Tudi do
10 m visoko sem že naredil,
vsaka pa zahteva nekaj dni de-
la. Kline pripravim iz divjega
drena, ki raste v gmajni, obod
pa iz suhih smrekovih sušic.
Sicer pa imam precej težav
z zdravjem oz. nogo, kar je po-
sledica vojne, saj sem bil kot
mlad partizan VDV brigade
ujet in mučen v Starem piskru,
od koder sem z zadnjimi moč-
mi ušel. Verjetno je nekaj po-
sledic tudi iz dela v zabukov-
škem rudniku, kjer sem bil za-
poslen vse do zaprtja. V Emu
pa sem delal potem do leta
1972 in se invalidsko upo-
kojil.«
Pred časom smo Mihi pomo-
toma poslali obvestilo o nepla-
čani naročnini in takrat je pri-
šel v naš oglasni oddelek
z odrezki, ki so dokazovali da
je zvesti naročnik že vse od
leta 1956.
»Včasih se ni tako pisalo
o naših krajih in Savinjski
vestnik kot se je imenoval No-
vi tednik je bil kar pravšnji, da
me je prepričal in sem ga naro-
čil. Zvest mu ostajam, saj naj-
dem zelo veliko zanimivega
branja iz krajev, ki so mi blizu.
Najbolj me zanimajo nesreče
- črna kronika, rad preberem
kritične članke, najprej pa se
ustavim na zadnji strani, kjer
najdem veliko poznanih muzi-
kantov. Veste, sem včasih tudi
sam igral v >pleh muzki< v Ga-
liciji, kjer sem preživljal otro-
ška leta. Takrat smo imeli tam
kar dve skupini in da smo pri-
šli do kakšne malice, smo po
Savinjski igrali, če je bila kje
kakšna procesija. Ali pa od Sv.
Štefana čez novo leto do treh
kraljev po hišah.
Tudi šaljivci so mi izredno
všeč in večkrat tam zasledim
mojega prijatelja iz mladosti,
Bernarda Jovana, ki mi je že
sam rekel: >Miha, včlani se,
napiši kakšno šalo, saj jih
ogromno veš. Saj si bil muzi-
kant in ministrant.< Zdaj sem
že vse pozabil, res pa je, da mi
včasih ni zmanjkalo. Tudi ta-
krat je bilo veUko vicev o sek-
su, o policajih in župnikih.
Večkrat me je župnik vzel na
kakšno gostijo, kjer smo bili
povabljeni po obedu in takrat
sem imel še posebno veselje,
da sem si sposodil predvsem
duhovnike, ki pa so tudi iz me-
sa in krvi in zastopijo hec.
>Cuj Mihi. Če boš takšne go-
voril, te ne bom več s sabo
vzel,< je bil običajen ko-
mentar.«
EDI MASNEC
Prva skupina že
v Baski
V prvo izmeno desetdnevne-
ga letovanja v Baski je v pone-
deljek krenilo 91 otrok iz celj-
ske občine, ki so jih tja poslali
z zdravniškim priporočilom
ali prek socialne službe.
Na ta način so v skupino
vključili tudi otroke, ki so pri
rejniških družinah. Za otroke
morajo starši prispevati tretji-
no cene letovanja, to je 6.600
tolarjev ali so v celoti oprošče-
ni plačila letovanja, ki ga pla-
ča zdravstvena zavarovalnica.
S prvo skupino otrok je odpo-
tovalo tudi 14 staršev in 10
vzgojiteljev. 1. julija in 19. av-
gusta bosta na letovanje v Ba-
ško odšli še dve skupini otrok.
TC
Razglednice za državnike
Na pobudo občinskega odbora LDS je okoli 200 žalskih
šolarjev včeraj podpisovalo razglednice na temo sožitja z ogro-
ženimi živalskimi vrstami. Te razglednice bodo Žalčani poslali
400 državnikom po vsem svetu, akcija pa sodi med prireditve
v okviru tedna boja proti nestrpnosti. Celoten projekt Radoživ,
ki je namenjen varovanju ogroženih živalskih vrst, bodo pred-
stavili danes, v četrtek, v Občinski matični knjižnici. Pogovor
bo z diapozitivi popestril Milan Vogrin, prireditev pa se začenja
ob devetnajstih.
IB
Kolo
mole
miadosU
Celjski Železninar je ob
7. obletnici obnovljene trgo-
vine pripravil izbor najbolje
ohranjenega kolesa old ti-
merja. Na sobotno prireditev
je svoja dvokolesa pripeljalo
14 lastnikov, komisija pa ni
ocenjevala letnikov, pač pa
ohranjenost koles. Izbrali so
model Opel Tatjane Kavčič
iz Celja, ki si je za nagrado
prislužila gorsko kolo. Ne-
kateri pa so ob tej priložno-
sti pokazali tudi svoje doma
skonstruirane modele, s ka-
terimi pa so lahko nastopili
le izven konkiurence.
Foto: EDO EINSPIELER
Gostišče Štorman
tudi v Vojniku
Zakaj se v gostišče Štorman
v Šempetru in gostišče Štor-
man na Ločici pri Vranskem
ljudje vedno radi vračajo? Pre-
prosto zato, ker iz njih odhaja-
jo zadovoljni. Zavoljo tega so
se pri enem od najbolj znanih
slovenskih gostincev odločili
odpreti še tretji lokal.
Naključje je hotelo, da so to
storili v središču Vojnika. Ta-
ko so svoja tretja gostoljubna
vrata na stežaj odprli pred ne-
kaj dnevi, zapirajo pa jih vsak
dan po polnoči, razen ob pone-
deljkih, ko so vsa gostišča
Štorman že po tradiciji zaprta.
Vsekakor je o gostiščih
Štorman, ki so postala že ne-
kakšen sinonim za dobro go-
stinstvo, že skoraj odveč zgub-
ljati besede. Na tisoče gostov
namreč že več kot desetletje
prihaja iz vseh koncev Slove-
nije in če kdaj pri Štormanu
pride do problemov, se to lah-
ko zgodi samo zaradi res ne-
verjetnega števila obiskoval-
cev. Vendar mnogi prihajajo
v gostišča Štorman tudi zaradi
tega, ker v nobenem drugem
gostinskem lokalu ni mogoče
videti toliko različnih
obrazov.
Tudi v Vojniku so se odločili
za Štormanov klasični jedilni
repertoar, ki ga kajpak vsake
toliko časa dopolnijo in po že-
lji gostov tudi spremenijo.
Morda bi v teh vročUi poletnih
dneh spomnili vse obiskovalce
na enkratne, daleč naokrog
priznane, Štormanove sadne
kupe in sladolede v mnogih ra-
zličnih kombinacijah, ki jih
vedno prijazni in ustrežljivi
Štormanovi kuharji in nata-
karji popestrijo z najrazličnej-
šim sadjem in drugimi dodat-
ki. In kar je morda še po-
membnejše: v gostišču Štor-
man jih ne znajo le narediti,
temveč tudi prijazno in hitro
postreči. ep
Enkratno shajališče vseh gostov v novem gostišču Štorman v Vojniku, je tudi atraktiven letni vrt,
ki so ga uredili v prijetnem hladu lepega kmečkega kozolca. Sicer pa tudi v prihodnje Milica in
Zvone Štorman ne nameravata mirovati, saj v mislih že predeta nove in nove ideje, ki se pri njiju,
prej ko slej, uresničijo.
Osebnost meseca
Tudi v tem tednu Hrastniku največ glasov
Tudi ta teden je največ glasov (15) prejel
Jožef Hrastnik, 14 Tonček Ratej in 6 Jelko
Vidmar. ______
V tem tednu sta po 5 glasov prejela Vinko
Lavrinc in Rolando Pušnik, po 4 Milan Ma-
urer, Boštjan Strašek in Izidor Pečovnik, po
3 so zbrali Zvone Štorman, Vida Zupane,
dr. Peter Lipovšek in Ida Brečko, po 2 Pavli
Platovšek in dr. Stevan Dordževič, po enega
pa Tone Dornik, Vida Danilovič, Boris Ja-
godic, Miran Rauter, Uroš Serbec, Rolando
Kresnik in Jože Hrastec.
To so glasovi, ki smo jih prejeli le v tem
tednu, skupen seštevek vam bomo posredo-
vali ob koncu meseca. Še enkrat naj vas
spomnimo na glasovanje, ki bo na Radiu
Celje v sredo, 29. junija. Glasove, ki jih bo-
ste oddali tam, bomo prišteli tistim, ki jih
bomo dobili na kuponih iz Novega tednika
še do petka, 1. julija in nato razglasili oseb-
nost meseca junija.
Št. 25 - 23. junij 1994
10
Grajske poletne prireditve
Prl¥škO¥a zvočna depeša
Med prireditvami, ki zaživi-
jo v poletnih mesecih, so tudi
Grajske poletne prireditve
v Laškem. Njihov prostorski
domicil je arhitektonsko meh-
ko obnovljen grad Tabor, ob
slabem \Temenu pa baročno
košata in slikovita cerkev na
spodnjem laškem trgu, obda-
nem z zgodovinsko patino.
Tudi na letošnjih, že šestih po-
letnih prireditvah, smo poslu-
šali glasbo v omenjeni cerkvi,
ki je akustično zelo primerna
za komorne koncerte, ki tu
prav lepo zaživijo v vsej zvočni
intimnosti, ki smo jo do zdaj že
nekajkrat občudovali. Organi-
zatorji Grajskih poletnih pri-
reditev so tudi letos izbrali
pravo pot, tisto, ki nekoliko
ožji obseg prireditev, izf)elje
po začrtani smeri umetniške
kakovosti, ki je tudi letos os-
novno merilo poletnih priredi-
tev. Tudi letos s kar pomemb-
nim uvodnim koncertom in
kot je navada s slovensko no-
viteto, ki daje poletnim prire-
ditvam poseben predznak. Za-
nimanje za poletne prireditve
v Laškem narašča, z njim
vimetniška atraktivnost spore-
dov, kot protiutež številčne
skromnosti prireditev, njihova
kakovost.
Kot prvi je letos nastopil ko-
morni orkester RTV Slovenija
Camerata Labacensis, ki ga je
vodil mladi madžarski diri-
gent Ferenc Damosy von Szi-
ta. Za starim imenom, stara
glasba, bi lahko rekli za na-
stop, ki je navdiišil zbrane in
pozorne poslušalce. Komorni
orkester Camerata Labacensis
in dirigent sta že kar prvič na-
šla pristen stik interpretacij,
saj sta zelo enotno intonirala
glasbo G.Ph. Telemanna, Nic-
colo JomelUja, Antonia Vival-
dija, Benedetta Marcella in se-
veda tudi slovensko krstno iz-
vedbo. Barok, najbolj stabilno
obdobje v evropski glasbi, je
z uglednimi predstavniki za-
polnil kar večinski del spore-
da. Tudi z izvedbami, ki so bile
slogovno vzorne, pa tudi z di-
rigentom, ki je vzbudil v an-
samblu ves dinamični, ritmič-
ni, pa tudi lirično pevni patos
baročne glasbe. Njegova gesta
je bUa prav baročno vijugasta
in razgibana, pa obenem od-
merjena v tempih in kontra-
stih. V tem nizanju razpolo-
ženj smo slišaU Koncert za or-
kester v D duru Telemanna,
Simfonijo v D duru za godala
in dva rogova JomelUja, Kon-
cert za dve trobenti in godala
v C duru Vivaldija in trostavč-
no delo (poenostavljeno Sim-
fonijo!) z deli Introduzione,
Aria in Frosto, Marcella. Seve-
da pa koncert brez odličnih
solistov, ki pač ne potrebujejo
dodatnega umetniškega doka-
zovanja, najbrž ne bi bil to,
kar je bil toplega baročnega
koncertnega sloga, ki so mu
nekdaj rekli »festivo e tempo-
sto«. Trobentači Stanko Ar-
nold, Anton Grčar in Jože Žit-
nik (predvsem prva dva) so bili
elitna umetniška ekipa s pro-
dornostjo tehničnih zvočnih
fines in izrazno toplino, vse
v znamenju evropske po-
membnosti. Vse posameznosti
interpretacij so bili dovršeni
dosežki velikih mojstrov,
zvočni učinek pa nikjer agresi-
ven, kaj šele zabrisan. Troben-
tača Stanko Amold in Anton
Grčar, zares eminentna umet-
nika, ki že dolgo uravnavata
trobilno umetnost pri nas, sta
nas tudi tokrat navduševala
s sorodnimi pogledi na tehniko
igre in tonsko oblikovanje vr-
hunskih dosežkov. Tisti del
sporeda, kjer sta nastopila, je
bil osrednje dejanje koncerta
in tista umetniška os, ki se ji je
kar najbolj približala tudi
spremljava komornega an-
sambla Camerata Labacensis.
Ocena je lahko enotna kar za
vsa dela sporeda, za samostoj-
nost ansambla pa kar izjemno
delo Marcella, ki je iz svojega
časa ustvaril nekakšen umet-
niški aranžma, ki velja kar do
danes kot veljavna oblika
kakšnega neoklasicizma ali
neobaroka v ustvarjanju 20.
stoletja, nedvomno kar rari-
tetno delo.
V ta slogovni baročni obseg
se je iz svojega zornega kota in
izkušenj zelo dobro vključil
tudi skladatelj Jože Privšek
s krstno izvedbo dela Na gra-
du s podnaslovi Vzporedno,
Čas pred svitom in Odhod.
Z novim delom lahko Jožeta
Privška uvrstimo kar med ko-
morno glasbeno selekcijo slo-
venskih sodobnih skladate-
ljev, v narekovaju »resnih«, saj
takšno novo delo tudi je, če-
prav še vedno z ohranjenimi
relevantnimi elementi, v naj-
boljšem smislu, »zabavne«
glasbe. Privškova umetniška
depeša se prav lahko izmakne
dvojnosti obeh pojmov, saj je
novo delo zelo dostojno napi-
sano in v inspiraciji polno
izraženo. Najbrž tudi za kak-
šen popravek v lekciji sloven-
ske komorne glasbe in v do-
polnilo. Novo delo, čeprav
v vami stmgi Privškovega slo-
ga, se vendar v izrazu razliva
preko aranžerstva v širši tok
sodobnih iztočnic s prav pro-
fesionalno doslednostjo. Fi-
nalna oznaka »Odhod« bi bila
lahko tudi »Prihod« za nekak-
šen slavnostni zaščitni znak
grajskih poletnih prireditev.
Odlično delo z odličnimi izva-
jalci in z obiskom skladatelja,
ki si boljše krstne izvedbe kar
ni mogel želeti.
BOGDAN UČAKAR
Šentjurski pevci v Berlin
Moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev bo konec tega tedna,
25. junija, nastopil v Berlinu. Zbor, ki ga vodi Franci Plohi iz
Rogaške Slatine, se je odzval povabilu berlinskih Slovencev iz
društva Slovenija.
Šentjurski pevci bodo najprej nastopih na manjši klubski
predstavitvi, nato pa na osrednji prireditvi za zaključek šol-
skega leta, v klubski dvorani. Nastop naj bi posneli tudi za
berlinski ter mariborski mestni televizijski program, saj je
mariborska občina pokroviteljica tega slovenskega društva.
Šentjurske pevce je v Berlinu priporočil njihov rojak Edvard
Poštrak, ki je med dmštvenimi funkcionarji, njihovo petje pa je
slišal na eni od šentjurskih prireditev.
Gostovanje zbora Skladateljev Ipavcev so omogočili v mini-
strstvu za kulturo ter lokalni sponzorji. Bj
ZAPISOVANJA
Mesarski most
Piše: Tadej Čater
Med Tromostovjem in
Zmajskim mostom v Ljub-
ljani zeva praznina, ki jo po
svojih najboljših močeh sku-
šajo zapolnjevati posamezni
butiki in gostilne na levem
bregu Ljubljanice. Na des-
nem je živilska tržnica, ki ti-
sti občutek praznine le še
povečuje. In, če se z Zmaj-
skega mostu ozrete proti
Tromostovju, se pred vami
razpre pogled, ki sega še tja
naprej proti Šuštarskemu
mostu in obratno, če se s Šu-
štarskega mostu ozrete proti
Tromostovju, tega več ne bo-
ste videli, zakaj mestna
oblast je precej po svoji izvo-
litvi pred slabimi tremi leti,
med obema mostovoma, med
Šuštarskim in Tromostov-
jem, postavila leseno brv, ki
je sicer hudo praktična, pri-
hrani nekaj metrov peš hoje,
arhitekturno in urbanistič-
no, sploh pa estetsko, pa je
hud spodrsljaj. Ampak o tem
naj sodi kdo drug!
Zgodba z Mesarskim mo-
stom, ki bi ga naj postavili
med Zmajski most in Tromo-
stovje, je na las podobna pr-
vi, le da je ta Mesarski most
načrtoval že arhitekt Pleč-
nik, zaradi pomanjkanja
sredstev, pa njegova postavi-
tev ni bila nikoli uresničena.
In danes so se našli oblastni-
ki, ki se jim zdi Ljubljana
brez tega mostu hudo osiro-
mašena. 850 obletnica mesta
je padla kot nalašč za tovrst-
ne dogodke. Župan si je pu-
stil celo pljuniti v roke in
lastnoročno postaviti temelj-
ni kamen, s katerega se bo
gradilo, ko njega že ne bo več
med politiki. Pa nič zato;
most je spomenik, spomeniki
pa ostajajo za vekomaj. Naj
se jih še tako zelo trudimo
odstranjevati, jih pozabljati,
prestavljati, itd., človekova
zavest jih zgolj potlači. Iz
zgodovinskega spomina, pa
naj bo ta še tako zelo kratek,
ne morejo izginiti.
In tako iz spomina Ljub-
ljane Strgar ne bo nikdar iz-
ginil. Pa naj si velika večina
prebivalcev Ljubljane to še
tako želi. Ljubljana je na
Strgarja takorekoč obsojena.
Naj si o njem mislimo kar
hočemo, Ljubljani in s tem
Sloveniji, ker Ljubljana je
vendarle glavno mesto, je
vtisnil svoj pečat. Ne da bi
obujali spomine, se ob tem
zgražali in zabavali, nekate-
ri ukrepi bodo imeli vseka-
kor daljnosežne posledice.
Pa ne le lokalnega, marveč
kar širšega nacionalnega
značaja; Strgar je namreč
ukinil ali pomagal ukiniti
kar nekaj kulturnih institu-
cij, ki so tukajšnji ustvarjal-
nosti vlivale novih in svežih
idej, ki so celo presegle naci-
onalne okvirje in se zasidrale
celo v mednarodnih vodah.
Toda, oblast je oblast in z njo
se ne gre šaliti. Če si je na-
menila postaviti spomenik
v obliki mostu, bo to tudi
uresničila. Kdorkoli bo že ti-
sti, ki bo nasledil to župa-
novstvo, most bo vselej nosil
Strgarjev pečat. Kar je seve-
da odlična politična poteza.
Kot tudi praznovanje rojst-
nega dne mesta, ki ga je ove-
kovečila tudi slovenska na-
cionalna televizija, ki je
s tem dejanjem, ko je na svo-
jem drugem kanalu predva-
jala koncert iz Slovenske fil-
harmonije namesto že vna-
prej določenega prenosa
otvoritve svetovnega prven-
stva, pokazala, da je tako
nacionalna, kakor tudi lo-
kalna. In s tem hudo majhna.
Kakor mestna oblast, ki se
kot vsaka oblast, če parafra-
ziramo Cocteauja, franco-
skega režiserja, vselej zado-
voljuje že z drobtinicami.
Ampak tudi to je že druga
zgodba.
Razstava ornameiitov
Do konca junija si je mogoče
v Osrednji knjižnici v Celju
ogledati razstavo, ki poteka
pod naslovom Utrinki iz slo-
venske ljudske oraamentike in
ki je pripravljena z deli različ-
nih avtorjev.
V vsej svoji različnosti in
heterogeni sestavljenosti je or-
nament sestavni del umetnosti
tako rekoč vseh kultur, katere
poznamo, od tistih s primitiv-
nejšo stopnjo, do takšnih, za
katere je značilen bogat in
cvetoč napredek. O izvirih in
pobudah za nastanek oma-
menta so nmenja med strokov-
njaki različna, njihova enotna
ugotovitev pa je, da niso zgolj
sami sebi v namen. Predvsem
izražajo različne estetske po-
tenciale, prikazujejo posamez-
ne motive, ki imajo v določe-
nem okolju še posebej visoko
mesto, na primer kakšna rast-
lina, živali, pogostejše pa so
abstrahirane geometrične iz-
peljave.
Omament, ki ga poznamo
na Slovenskem, združuje dve
različni identiteti, ki mu daje-
ta novo izvirno podobo. Prva
temelji na izvimih staroslo-
vanskih izpeljavah, ki so se
ohranile skozi dolga stoletja
pogosto v svoji prvobitni obli-
ki. Druga, posredna substan-
ca, pa je se je uveljavila skozi
značilnosti srednjeevropskega
prostora, kateremu pripada-
mo, in v ožjem smislu gre
predvsem za modele, ki so so-
rodni sosednjim zahodnim na-
rodom in je pravzaprav tudi
odraz celotne naše kulture, ki
je tvomo vključena v to geo-
grafsko področje. Vendar pa
mnogi poznavalci in ljubitelji
omamentalne umetnosti opo-
zarjajo, da se je v preteklosti
premalo naredilo za uveljavi-
tev in prepoznavanje značil-
nosti slovenskega omamen ta,
ki temelji na tradiciji iz prete-
klosti in ni prepleten s tujimi
elementi, v tej zvezi se pred-
vsem omenjajo germanski.
Razstava v knjižnici prika-
zuje dela avtorjev, ki sledijo
slovenskemu ljudskemu izro-
čilu ter značilne izdelke, ki jih
pozna naša kulturna zgodovi-
na. Glavnino razstave sestav-
ljajo voščilnice Lize Vrane iz
Maribora, zraven pa so prtiči
Cvetke Jagodic in učenk Sred-
nje vrtnarske, kmetijske in go-
spodinjske šole iz Šentjurja,
pekarski izdelki Franca Teža-
ka iz Vitanja, lončarski pred-
meti Franca Zelka iz Pečarev-
cev ter celjana Roka Komela,
slamnate izdelke pa so naredi-
li člani družine Žižek iz Li-
povcev.
BORIS GORUPIČ
Ob razstavi Jožeta Baršija v Celju
Ob koncu prejšnjega tedna
so v Likovnem salonu zaprli
razstavo Jožeta Baršija, ljub-
ljanskega kiparja, ki je v pro-
storu galerije razstavil zgolj
eno delo, z naslovom Gora
1953.
Umetnik se je celjski javno-
sti tokrat prvič predstavil,
medtem ko ima za sabo že pre-
cejšnje število razstav, pred-
vsem v domačih razstaviščih,
pa tudi v tujih. Pripada gene-
raciji rojeni sredi petdesetih
let. Po končanem študiju arhi-
tekture je nadaljeval izobraže-
vanje še na Akademiji za li-
kovno umetnost v Ljubljani,
kjer je leta 1991 dokončal spe-
cialko, sedaj pa je tam zapo-
slen kot docent.
Barši je v Celju razstavil de-
lo, ki bi mu težko rekli samo
klasična skulptura, čeprav to
tudi je. V središče je avtor po-
stavil kup zemlje ob kateri se
dvigujejo kovinski stebri, ka-
teri nosijo streho, ki zemljo
prekriva, ob vsem pa je bila
tudi železna klop. Tako kot
v prejšnjih Baršijev umetni-
nah, je tudi za Goro 1953, zna-
čilna predvsem simbolika ter
večpomenska     razgrajenost.
Sestava dela, gledalca vodi od
raznih mitoloških, religioznih,
mističnih in kultoroloških
specifik v katerih so ti elemen-
ti združeni v organizem, ki
izraža povsem nove intelektu-
alne koncepte. V teh je, poleg
ikonografskih dejavnikov iz
kultume zgodovine močno
prisotno avtentično avtorjevo
razmišljanje o sodobni umet-
nosti ter o tokovih, ki so danes
aktivno prisotni, nenazadnje
lahko iščemo vzporednice
s konceptualizmom, new age-
om ter podobnimi tendencami,
katere opredeljujejo sodobno
mednarodno likovno ustvar-
jalnost.
Ob razstavi je Jože Barši iz-
dal tudi svoj časopis z imenom
Klara Klausberger, ki povezu-
je področja kiparstva, arhitek-
ture ter reklame. V njem so
obdelane različne teme od sta-
re grške vimetnosti, do pogovo-
rov z domačimi kiparji, s pri-
spevki pa sodelujejo tudi
ugledni likovni teoretiki.
BORIS GORUPIČ
KMZ pri Sv. Roku
Minulo nedeljo popoldne je
v čudovitem ambientu cerkve
Sv. Roka v Šmarju pri Jelšah,
rojstnem kraju prof. Egona
Kuneja, ustanovitelja in prve-
ga dirigenta Komornega mo-
škega zbora iz Celja, ki letos
slavi 45-letnico delovanja,
omenjeni zbor s koncertom
zaključil prvi del letošnje kon-
certne sezone.
Spored so v glavnem sestav-
ljale tiste pesmi, s katerimi je
zbor nastopil že v Rogaški Sla-
tini in v Laškem ter na jubilej-
nem koncertu 13. maja v Celju
in pozneje tudi na uspešnem
gostovanju na Nizozemskem.
Kot je dejal dirigent prof. Ciril
Vertačnik, se je za koncert
v cerkvi Sv. Roka odločil za
nekatere manjše spremembe.
Tako smo poslušali ob klasič-
nem uvodu renesančnih pesmi,
slovenskih ljudskih in umet-
nih pesmi tudi nekaj pesmi iz
tujih dežel, med njimi eno črn-
sko duhovno. Posebno zani-
manje je vzbudila pesem Ro-
kova zdravica v Pregljevi pri-
redbi, saj je med domačini zelo
priljubljena, zbor pa jo je za-
pel v avtentičnem okolju, če-
prav pesem verjetno ni nastala
v Šmarju pri Jelšah, temveč
izvira iz Jemzalema.
Koncert je izzvenel v lep
glasbeni dogodek, saj čudovita
baročna notranjost znane ro-
marske cerkve premore odUč-
no akustiko. Prav gotovo pa ne
bi bilo odveč, če bi pristojni
notranjost cerkve brez večjih
stroškov malo uredili: zame-
njali razbita stekla na oknih,
kajti med koncertom so ptiči,
ki so se brez slabega namena
naselili v sakralnem domova-
nju, marljivo »pomagali« pev-
cem, pa tudi električna raz-
svetljava na lepih baročnih
svetilih tehnično ni usklajena
z neposrednim okoljem.
Sv. Rok je vse pogosteje pri-
ljubljen prostor za kultume
prireditve, zato bi morali mi-
sliti tudi na ustreznejše stole.
Pevci Komornega moškega
zbora odhajajo na zaslužene
pevske počitnice, jeseni pa jih
čaka nov krog gostovanj, med
njimi tudi nastop pri papežu
Janezu Pavlu II. v Vatikanu in
v Singenu v Nemčiji.
DRAGO MEDVED
Št. 25 - 23. junij 1994
11
Tihožitja
domačiii
ustvarjaicev
Dejavna Kulturna skupina
Brecljevo je pripravila razsta-
vo tihožitij likovnih ustvarjal-
cev šmarsko-rogaško-kozjan-
skega območja. Predstavili se
bodo v Ateljeju Jagodic, na
Brecljevem nad Šmarjem pri
Jelšah, otvoritev pa bo jutri,
v petek 24. junija.
Na razstavi sodelujejo Jože
Božiček, Ema Ferjanič-Fric,
Stane Jagodic, Dana Kočica,
Peter Krivec, Milan Lorenčak,
Emil Marinšek, Janko Orač in
Karel Plemenitaš. Med gosti
sta Ljubljančana Tone Demšar
in akademski slikar Enver Ka-
Ijanec, ki sta, tako kot Stane
Jagodic, člana likovne skupine
Junij. Razstavo je postavil
Drago Medved, ki bo na otvo-
ritvi predstavil ustvarjalce ter
njihovo delo. Kulturni pro-
gram bodo izvajali Celjski ro-
gisti ter tamburaši iz Bistrice
ob Sotli, ogledati pa si bo mo-
goče tudi dokomentame filme
Slavka Ciglenečkega. Priredi-
tev bo ob 20. uri. BJ _
Predstavil se le Plesni forum
Tuai v plesu velia: ¥se ob svojem času
v polni dvorani Narodnega
doma v Celju so se minuli pe-
tek na letni produkciji pred-
stavili mladi plesalci Plesnega
foruma iz Celja. Program je
povezovala voditeljica Plesne-
ga foruma, koreografinja in
plesna pedagoginja Gordana
Stefanovič-Erjavec. V napove-
dih je razložila način dela in
cilje plesne vzgoje in izobraže-
vanja v posameznih skupinah.
V Plesnem forumu so mladi
plesalci razvrščeni v pet sku-
pin, odvisno od starosti in
plesnega znanja.
Najmlajši, do petega leta
starosti, so v skupini Ci či do.
Plesno pedagoško delo z njimi
temelji na sproščenem odnosu
v skupini in veselju do plesa.
Ta razposajenost pa se je tu in
tam že ujela v lahkih koreo-
grafijah, ki slonijo na otroški
igri.
V skupini otrok starih pet
do sedem let - ti so Metuljčki
- že prihajajo do izraza plesni
koraki s sproščeno plesno teh-
niko, ko otroci že dokaj uspeš-
no odplešejo nezahtevne krat-
ke koreografije.
Medena pravljica Svetlane
Makarovič, ki je polna najra-
zličnejših živali, je zato izdela-
na glasbena podlaga za vzbur-
janje plesne domišljije na tej
starostni stopnji.
Skupine v Plesnem forumu
tudi sicer delujejo kot zaokro-
žena celota, kot da bi vsaka
zase imela še posebno plesno
identiteto. Najbolj do izraza je
to prišlo v skupini Packa, kjer
so otroci iz nižjih razredov os-
novne šole. Pripadnost skupini
utrjujejo z lastno pesmico za
razgibalne vaje. Nekaj skupin-
skih koreografij pa je pokaza-
lo, da se uspešno spoprijemajo
tudi s tehniko, da jim gibanje
v prostoru ni tuje in se zelo
dobro znajdejo v skupinskih
koreografijah.
Forum B, kjer plešejo starej-
ši osnovnošolci, se je predsta-
vil z nekaj plesnimi podobami
iz Zgodbe o zgodovini plesa.
To poučno plesno zgodovinsko
pripovedko, ki je še v delu.
v veliki meri oblikujejo plesal-
ci sami, kar kaže na njihov
razmišljajoč odnos do plesa in
do pomena, ki ga že ima zanje.
V tej skupini sta nastali tudi
zelo dobri avtorski kreaciji
Sanje Milenkovič na temo
Vltava in Maje Kalafatič o no-
rem pajku.
Na koncu so se z nekaj pri-
zori iz zadnje plesne predstave
»7 + 5« v koreografiji Save Ma-
lenšek in Gordane Stefanovič-
Erjavec predstavili plesalci iz
najstarejše skupine, Forum A.
Tu pa so že tisti mladi, ki so se
odločili, da bodo del svoje
mladosti namenili plesni
ustvarjalnosti.
Občinstvo pa je skozi takšno
celovečerno predstavitev de-
javnosti Plesnega foruma lah-
ko dojelo, kako plesalci odraš-
čajo, se plesno in osebnostno
razvijajo in kako dolga in na-
porna je pot od prvih plesnih
korakov do plesalca.
VIOLETA VATOVEC
EINSPIELER
PRIREDITVE
H|^^^^Ql E D A L i Š Č E
Na celjskem gradu bodo člani Slovenskega ljudskega gledališča
iz Celja danes, v četrtek, v soboto in v nedeljo ob 21. uri, za izven
uprizorili Hermana Celjskega, ki ga je režiral Franci Križaj.
HH|^|^Q O M C E RT I
V Bar-Flayu v Celju bo drevi ob 22. uri, koncert 501 banda in
Nefre z novim mestnim rockom, jutri pa ročk veselica
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri,
v petek ob 20 30, zaključni koncert poletne šole za godala
Glasbenega ateljeja Tartini iz Ljubljane. V ponedeljek ob 20.30,
bo koncert Florjana Singersa iz Dortmunda, pod vodstvom
Emsta Zoltana, v torek ob 20.30, pa večer škotske folklore.
V Narodnem domu v Celju bo jutri, v petek ob 20. uri, letni
koncert Orkestra Akord iz Celja, ki ga vodi Matjaž Breznik.
Koncert je posvečen dnevu državnosti.
V Zdraviliškem domu na Dobrni bo jutri, v petek ob 12. uri,
nastop mladinskega pevskega zbora iz Dobrne, na srečanju
sladkornih bolnikov Slovenije. Jutri, v petek ob 20. uri, pa bo ob
dnevu državnosti, ob 20. uri, slavnostni koncert orkestra Akord,
ki ga vodi Matjaž Breznik.
mumiji A.Z S TA. V E
Na osnovni šoli Sv. Štefana v Vinskem vrhu bo v soboto in
nedeljo na ogled razstava starin, domače obrti in kulinarike.
V soboto bo na ogled od 10. do 15. ure, v nedeljo pa od 8. do 12..
V prostorih Interkontrakta v Celju so na ogled likovni izdelki,
nastali pri pouku likovne vzgoje na višji stopnji in likovnem
krožku osnovne šole Glazija.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo do
8. julija na ogled razstava Leonide Lemut, ki predstavlja svoje
akvarele in Slavice Cigula, ki se predstavlja s kompozicijami
suhega cvetja.
V Občinski matični knjižnici v Celju bodo drevi ob 19. uri,
predstavili izdajo razglednic iz projekta Radoživ, ki ga bo
z diapozitivi popestril Milan Vogrin.
V knjižnici v Šentjurju je na ogled spominska razstava slikar-
skih del-monotipij Darinka Plevnika.
V razstavišču Rudnika lignita v Velenju razstavlja do 8. julija
svoja dela slikar Milan Todič.
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je le še danes in jutri
odprta razstava likovnih del učencev osnovnih šol občine Žalec,
ki je posvečena mednarodnemu letu družine.
V knjižnici in galeriji v Velenju je na ogled kiparska razstava
Petra Cemeta.
V Osrednji knjižnici v Celju na Muzejskem trgu je na ogled
razstava z naslovom Utrinki iz slovenske ljudske omamentike.
Odprta bo do konca junija.
V trgovini in galeriji Radeče papir v Radečah razstavlja grafike
akademski slikar Polde Oblak.
V n. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju si lahko ogledate
razstavo fotografij iz obdobja 1930-1970, šmarskega fotokroni-
sta Slavka Ciglenečkega.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju je do konca junija na ogled
razstava z naslovom Skavti in gozdovniki na Slovenskem.
Vzporedno z razstavo poteka v pedagoški sobi muzeja v sodelo-
vanju z Mihelo Jezernik, muzejska delavnica za najmlajše,
z naslovom Ko kamni oživijo.
V Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo Uustracij Ančke
Gk)šnik-Godec, Jelke Godec-Schmidt in Matjaža Schmidta.
V hotelu Merx do konca junija razstavlja likovna dela Stjepan
Vrbanič.
V Zdravstvenem domu Celje si lahko do 30. junija ogledate
samostojno razstavo olj Danice Ben-Gala.
V butiku Steklar v Ozki ulici v Celju ima do konca tega meseca
na ogled razstavo likovnih del, slikarka Jana Dobrajc.
V restavraciji Lene v Levcu razstavlja svoja dela Ivan Štancer.
V tovarni Etol v Škofji vasi si lahko do konca junija ogledate
razstavo del Stanka Makuca.
Hlllllllll^ I     M    O
Celje: Union 23.6. ob 17. in 21. uri ameriški film Gola pištola, ob
21. uri pa ameriški film Mož brez obraza. Od 24. 6. dalje bodo
zaradi Letnega kina ure začetkov kinopredstav v kinu Union in
Metropol spremenjene, tako da si lahko od 24. do 29.6. ameriški
film Poslednja žalitev, ogledate ob 16.30 in 18.30, film Mož brez
obraza pa ob 20.30; Mali Union 23.6. ob 20. uri ameriški film
Sornmersby, od 24.6. dalje ob 20. uri pa ameriški film Patriotske
igre; Metropol 23.6. ob 16.30 ameriški film Beethoven 2, ob
18.30 in 20.30 pa ameriški film Usodni val, od 24. 6. dalje so ure
predstav spremenjene, tako da bodo ameriški film Beethoven
2 vrteU ob 17. uri. Usodni val pa ob 19. in 21. uri; Letni kino (na
terasi za kinom Union) od 24. do 29.6. ob 21.30 ameriški film Fin
gosp>od.
Kino Žalec 24.6. ob 20. uri ter 26.6. ob 18. in 20.15 ameriški film
Čas nedolžnosti.
Kino Rogaška Slatina 24. in 25.6. ob 18. in 20.15 ameriški film
Nune p>ojejo.
Kino Dobrna 26.6. ob 19. uri ameriški film V imenu očeta.
iiiiiiiiiimQs
V veliki dvorani Narodnega doma v Celju bodo danes, v četrtek
ob 19. uri, odprta vrata Studia za ples Celje in Plesnega teatra
Igen, s produkcijo pa se bodo za izven predstavile vse skupine.
Štiri Kondorleve icnjige
Zbirka Kondor, ki izhaja pri
Mladinski knjigi že vrsto let,
predstavlja eno osrednjih
knjižnih zbirk pri nas, ki zdru-
žuje prevode najpomembnej-
ših tujih klasičnih literarnih
del z izborom najboljšega iz
domačega leposlovja. Pravkar
so izdali štiri nove naslove,
njihova posebnost pa je tudi
drugačna in nekoliko bolj sve-
ža grafična podoba.
Nihanje Molka je naslov
pesniške zbirke Vena Taufer-
ja. V njej je zbran izbor večde-
set pesmi, ki so nastale v ob-
dobju od leta 1958 do letošnje-
ga leta in so bile že objavljene
v okviru samostojnih izdaj.
Taufer se je uveljavil kot za-
četnik in nato kot eden glav-
nih nosilcev pesniškega mo-
dernizma na Slovenskem.
Zbirko povesti Mertik, ki
nosi podnaslov Črtice iz Slo-
venskih goric, je napisal Stan-
ko Kociper, knjiga paje že iz-
šla pred desetletji v Argentini.
Eden vidnejših medvojnih pi-
sateljev pri nas, je s temi pri-
povedmi opisal značilno živ-
ljenje na podeželju, glavni ju-
naki so povsem povprečni lju-
dje, vpeti v svoj vsakdanjik.
Jeana-Baptista Poquelina
Moliera p)oznamo kot izvrstne-
ga predstavnika klasicistične
komedije, v Kondorju pa so iz-
šle tri njegove igre. Tartuffe,
Don Juan in LjudonuTinik se
uvrščajo med njegova boljša
dela in tudi v teh gre za napete
zgodbe, polne spletk in ne-
predvidljivih obratov, hkrati
pa Moliereneusmiljeno biča
človeške slabosti.
Za ljubitelje starih kultur so
izdali sveto knjigo Indijancev
Ouiche z naslovom Popol Vuh.
V njej je predstavljen celovit
prikaz mitologije, ljudskih ve-
rovanj, običajev, preseljevanj
plemen, ki so se naselila na
prostoru, kjer se je prej ržiz-
prostirala velika države Ma-
jev, v današnji Srednji Ame-
riki.
BORIS GORUPIČ
NACEUSKIH PlATNiH
Mož brez obraza, ZDA, 1993
Režija: Mel Gibson; vloge: Mel Gibson, Fay
Masterson, Margaret Whitton, Nick Stahl.
Justin McLeod (M. Gib-
son) je človek, ki ga je po
nevarni prometni nesreči
strah nadaljnjega življenja.
Začne se umikati iz resnič-
nega sveta, kajti prepričan
je, da ga je prav ta svet
uničil, tako osebnostno kot
poklicno. Potem pa nekega
poletnega dne v njegovo
življenje stopi štirinajstlet-
ni Chuck Norstadt. Posta-
neta prijatelja in skupaj sta
dovolj močna, da se spopri-
meta s svetom, ki ju je za-
vrnil, vsaj dokler za njima
ne pride McLeodova prete-
klost ...
Štirinajstletni Chuck ži-
vi med samimi ženskami:
večkrat poročeno materjo
Catherine (M. Whitton), ki
išče že petega moža; upor-
niško polsestro Glorio (F.
Masterson) in debelušno
mlajšo polsestro Meg, ki je
povsod v napoto. Zato se
Chuck zateče v svet domi-
šljije in stripov. Njegova
največja želja je, da bi se
lahko vpisal v šolo, ki jo je
obiskoval njegov oče. Če-
prav ga je komajda poznal,
saj je kot pilot umrl, ko mu
je bilo komaj štiri leta,
v njem vidi svojega idola.
Vendar pa ne opravi spre-
jemnih izpitov. Ponovno bo
lahko poskusil ob koncu
počitnic, ki jih bo družina
preživela v hišici v Maini.
Tam Chuck sreča svoje sta-
re prijatelje; skupaj plava-
jo, jadrajo in si pripovedu-
jejo grozljive zgodbice
o čudaškem sosedu, ki mu
pravijo Brazgotinec, ker je
pol njegovega obraza
v brazgotinah.
Nekega dne pa Chuck
povsem slučajno sreča
»Brazgotinca« in takrat iz-
ve, da je bil nekoč učitelj.
Premaga strah in gnus ter
ga prosi za pomoč pri pri-
pravi za sprejemni izpit.
Ker pa ve, da ostali ljudje
ne marajo McLeoda, niko-
mur ne izda, da hodi k nje-
mu. In tega tudi nihče ne
opazi; mati ima preveč dela
s svojim bodočim možem
Carlom, Gloria hodi z Dou-
glasom, le mala Meg vidi,
da Chuck hodi k McLeodu,
vendar obljubi, da ga ne bo
izdala.
Chuck in McLeod pre-
življata vse preveč časa
skupaj, Chuck uspešno
opravi poskusni sprejemni
izpit, nekega dne pa pride
k njemu lokalni šerif Clar-
ke in ga začne spraševati,
če je McLeod poskušal na-
vezati z njim bolj intimne
stike. Ko Chuck izve, da je
zaradi spolnega nadlego-
vanja otroka McLeod pre-
živel tri leta v zaporu, se
zanj začne nočna mora: po-
govori s policijo in psihia-
tri, mamina prepoved, da
bi se še družil z McLeodom,
brskanje po starih časopi-
sih, kjer najde potrditev,
da je bil McLeod res v za-
poru. Kljub temu Chuck
vztraja, da bo opravljal
sprejemni izpit. Noč pred
izpitom skrivaj odide
k McLeodu. Po toplem po-
govoru mu postane jasno,
da McLeod česa drugega
kot iskrenega prijateljstva
ni zmožen. Poslovita se in
McLeod ve, da se ne bosta
več videla.
McLeod mora pred poro-
to odgovarjati na vpraša-
nja o odnosu do Chucka.
Ker ve, da svoje nedolžno-
sti ne bo mogel dokazati,
v Chuckovo dobro obljubi,
da s fantom ne bo nikoli
več govoril. Chuck uspešno
opravi sprejemni izpit, se
vpiše v šolo, McLeod, če-
prav ga nikdar več ne vidi,
pa ga nenehno spremlja.
Odprtje novega klubskega
centra
Danes, v četrtek bodo ob devetnajsti uri zvečer, v pre-
novljeni zgradbi na Linhartovi 5 v Celju odprli nov klub-
ski center knjižnega kluba Svet knjige. Tako bo več kot
deset tisoč članov knjižnega kluba iz Celja in njegove
okolice knjige kupovalo v malo večjih, predvsem pa
sodobnejše opremljenih prostorih. Slavnostna otvoritev se
bo začela že pred devetnajsto uro, ko bo na prireditev
vabila godba na pihala z mažoretkami. Na prireditvi bo
poleg godbe in mažoretk vse prisotne zabaval New swing
quartet. Program bo povezovala Betka Suhel. Pridite,
zabavno bo!
Zaključek sezone
Studio za ples Celje in ples-
ni teater Igen bosta v četrtek,
23. junija v veliki dvorani Na-
rodnega doma v Celju podelila
priznanja, spričevala in zaprla
vrata štirinajste sezone Stu-
dia, ki ga umetniško vodi ko-'
reograf in pedagog Igor Jelen.
Na sklepni produkciji se bo-
do predstavili plesalci Studia
v starosti od četrtega do dvaj-
setega leta s programom ples-
nega gledališča, sodobnega
plesa, baleta, jazza in plesne
delavnice, ki so jih vodili:
Astrid Ussar, Mojca Ussar iz
Maribora, Nina Mavec iz Vele-
nja, Darja Kodrič in Igor Jelen
iz Celja.
Najmlajše male šolarje je že
drugo leto zapovrstjo vodil pe-
dagog Igor Jelen v okviru red-
nega programa plesnega gle-
dališča v vseh vrtcih Celja kjer
je 800 otrok.
Studio za ples Celje je že
drugič zapovrstjo organiziral
državno  tekmovanje mladih
plesnih ustvarjalcev Opus
1 s pomočjo ZKO Slovenije in
Celje, prav vse nagrade so p>o-
novno ostale v rokah Celjanov,
ki se bodo izobraževali v med-
narodni Poletni plesni šoli.
V poletnih mesecih se bodo
pedagogi in plesalci izobraže-
vali v okviru Poletnih plesnih
šolanj: 5 plesalk v okviru PPŠ
v Ljubljani, dve pedagoginji
v New Yorku, petdeset plesal-
cev v okviru Poletne plesne
kolonije v Piranu, kjer bosta
poučevali dve pedagoginji
s končano šolo v Belgiji in
Londonu. Najmlajši si bodo od
šole in plesne sezone odpočili
v okviru 3. umetniškega viken-
da na Bledu od 25. do 30. juni-
ja, ostali pa v okviru 6. plesne
kolonije Piran.
Prejšnji četrtek in petek pa
je Igen gostoval v Celovcu
s predstavo Smeško med črka-
mi ali Plesna abeceda v Ce-
lovcu.
Št. 25 - 23. junij 1994
12
O turizmu na Ponikvi
Ponkovsko turistično-olep-
ševalno društvo ter Nov,na,
studio za razvoj podeželja, sta
pred dnevi pripravila priredi-
tev, na kateri je svoje dva me-
seca trajajoče delo predstavila
projektna skupina za razvoj
podeželja. Gre predvsem za
projekt zaščite velikonočnice
in kraških pojavov ter za po-
membne ponkovske može.
S krajevnim rastiščem veli-
konočnice v Boletini želijo na
Ponikvo privabiti ljubitelje
narave ter šolarje, zato urejajo
dokumentacijo z lastniki, ki so
pripravljeni sodelovati v pri-
zadevanjih za ohranitev te ze-
lo redke rastline. S tem je po-
vezan tudi geološko-geograf-
ski projekt ponkovskih kra-
.ških pojavov: ponikalnica pod
rastiščem velikonočnice, vrta-
če, brezno ter jama v Okrogu.
Osrednji projekt predstavlja _
spomin na znane može, rojene
na Ponikvi. Slomškove zasluge
za Slovence so znane, zato pri-
haja v kraj veliko izletnikov in
romarjev, ki bi jim lahko po-
nudili kaj več kot le ogled kra-
ja, rojstne hiše na Slomu ter
podružnične cerkve sv. Ožbal-
ta. Manj znana sta kartograf
Blaž Kocen, duhovnik in pro-
fesor zemljepisa, ki je izdal at-
las, in Mihael Zagajšek - Jurij
Zelenko, rojen v Zagaju. Bil je
duhovnik, ukvarjal se je s slo-
venskim slovarjem in slovnico.
Slomškova in Kocenova spominska plošča na šolski zgradbi.
napisal pa je tudi knjigo o sa-
djarstvu. Njegovo edino natis-
njeno delo je Slovenska gra-
matika iz leta 1791.
Na Ponikvi so se v pomla-
danskih mesecih lotili tudi čiš-
čenja divjih odlagaUšč odpad-
kov. Pripravili so tečaj za turi-
stične vodnike, štirinajst ude-
ležencev bo v kratkem oprav-
ljalo izpite. V prihodnje name-
ravajo urediti dostope na Po-
nikvo ter označiti pot do
Slomškove rojstne hiše, obno-
viti pa nameravajo tudi spo-
minski plošči Slomška in Ko-
cena na nekdanji šoli. Obisko-
valcem bi lahko ponudili do-
mače suhomesnate izdelke, ja-
bolčni kis, suho sadje in mleč-
ne izdelke. Zaenkrat sta na
tem področju dve kmetiji od-
prtih vrat.
Predstavitev je vodila Mate-
ja Mešl, o delu društva sta po-
ročala Vlado Podgoršek in
Barbara Lampret, pokrovitelj
večera pa je bila Martina
Fatur.
A. K.
Na Dobrovlle po asfaltni cesti
Osrednja slovesnost ob kra-
jevnem prazniku KS Braslov-
če je bila minulo nedeljo na
Dobrovi j ah, kjer so predali
namenu 7,7 km dolg odsek ce-
ste, ki povezuje Braslovče
z Dobro vi jami. Tako je končno
tudi ta zaselek na nadmorski
višini 700 m dobil asfaltirano
cesto, ki ga povezuje z dolino.
Cesta je stala 50 milijonov
tolarjev, denar pa so prispeva-
li občina Žalec, Ministrstvo za
kmetijstvo in gozdarstvo Slo-
venije, sklad za demografsko
ogrožena področja in razvoj
podeželja in vasi, KS Braslov-
če ter krajani Dobrovelj v de-
narju in s prostovoljnim de-
lom. Odprtja ceste so se poleg
krajanov udeležili še številni
gostje iz Ministrstva za kme-
tijstvo in gozdarstvo ter žalske
občine, izvajalci gradnje ceste
m predstavniki pobratene KS
Kojsko v GJoriških Brdih in
Števerjana v Italiji. Novo cesto
je najprej blagoslovil braslov-
ški župnik Jože Zidanšek, nato
pa jo je predala namenu 88-
letna Mihaela Ramšak. Na
krajši slovesnosti so najbolj
zaslužnim p>odelili spominska
darila.
Poleg ceste na Dobro vije so
do letošnjega praznika asfalti-
rali še več krajših cestnih od-
sekov, skupaj dolgih okoli
2 km. Do konca leta bodo v KS
Braslovče bogatejši za 150 no-
vih telefonskih priključkov,
pričela pa so se tudi dela pri
izgradnji kabelske televizije.
V počastitev praznika so
pripravili več športnih prire-
ditev, na OŠ Braslovče revijo
šolskih pevskih zborov, v so-
boto, 25. junija, pa načrtujejo
orientacijski pohod.
T. TAVCAR
Pretekli teden se je na občinskem tekmovanju pomerilo 32 moških in ženskih ekip. Gasilci so se
pomerili v vaji raznoterosti in mokri vaji z motorno brizgalno. Teren za tekmovanje je po vseh
ocenah zelo dobro pripravilo GD Rečica ob Savinji.
Najboljši med
mozirskimi gasilci
Gasilska društva so navadno
med najbolj dejavnimi v kra-
jih. To velja tudi za mozirsko
občino, kjer so se pretekli te-
den gasilci iz 15 društev pome-
rili na tekmovanju, ki ga je
razpisala Gasilska zveza Slo-
venije.
Med člani A je prvo mesto
osvojila I. desetina GD Gorica
ob Dreti, druga je bUa II. dese-
tina iz istega društva, tretji pa
so bili gasilci GD Mozirje. Med
članicami A so prav tako sla-
vile gasilke iz GD Gorica ob
Dreti, drugo mesto je osvojila
ekipa GD Mozirje, tretje pa
GD Rečica.
Med člani B so bili najboljši
gasilci GD Pobrežje, druga je
bila ekipa GD Nova Štifta,
tretje pa GD Nazarje. Med čla-
nicami B so se najbolje odre-
zale gasilke iz GD Radmirje,
drvigo mesto je osvojila ekipni
GD Pobrežje.
Sicer pa so o požarni varno-
sti v občini Mozirje pretekli
teden razpravljali tudi člani
občinske vlade. Na seji je po-
veljnik OGZ Franc Trbovšek
članom IS predstavil organi-
zacijo gasilstva, poveljnik
OGZ Jože Zlatinšek pa izdela-
vo kategorizacijo GD po os-
nutku predloga meril za raz-
vrščanje in opremljanje gasil-
skih enot. Gasilska dejavnost
je med člani mozirske vlade
naletela na izredno dober od-
mev, vsi so zelo p)ozitivno oce-
nili delo društev in njihovo or-
ganizacijo. Hkrati pa so člani
IS sklenili, da bodo gasilsko
dejavnost uvrstili tudi na eno
izmed prihodnjih skupščin-
skih zasedanj, saj je prav, da
se z delom gasilcev seznani
čim širši krog ljudi.
URŠKA SELIŠNIK
90 let GD
Polzela
Polzelski gasilci bodo
v nedeljo, 26. junija, pro-
slaviU 90-letnico svojega
delovanja. Ob 14. uri bodo
imeli svečano sejo s podeli-
tvijo priznanj, ob 16. uri bo
gasilska parada s prevze-
mom in blagoslovitvijo ga-
silnega avtomobila ter kul-
turni program, nato pa pri-
pravljajo zabavo. V poča-
stitev tega jubileja je bilo
v nedeljo občinsko člansko
gasilsko tekmovanje, vče-
raj gasilska vaja, jutri,
v petek, bo kresovanje
v Šeneku, v soboto pa šalji-
ve igre na igrišču Osnovne
šole Polzela.
Vsekakor pa so polzelski
gasilci najbolj ponosni na
nov gasilni dom, kjer te dni
tečejo zaključna dela.
T. TAVČAR
Na občinskem tekmovanju 630 gasilcev
Občinska gasilska zveza Žalec in GD Polzela, ki letos slavi 90-letnico obstoja, sta pripravila
občinsko gasilsko tekmovanje članov, članic in veteranov. Na Polzeli je nastopilo 630 gasilcev iz
28 društev žalske občine. Člani in članice so se pomerili v vaji z motorno brizgalno, štafetnem
teku z ovirami in vaji razvrščanja, veterani pa v vaji s hidrantom in v raznoterosti. Pri članih A,
kjer je nastopilo kar 31 desetin, je največ spretnosti in hitrosti pokazala desetina GD Šešče pred
Dobrovljami in I. desetino Braslovč. V skupini B je pri članih zmagala desetina TT Prebold pred
desetino Prebolda in Grajske vasi. Med članicami A je bila najboljša desetina Braslovč pred
desetinama Kaplja-Pondor in Andraž, v skupini B pri članicah IT Prebold pred Veliko Pirešico
in Zavrhom in pri veteranih desetina Matk pred Zabukovico in Kapljo vasjo. Poveljnik občinske
gasilske zveze Žalec Franci Naraks je dejal, da je bilo tekmovanje zelo dobro pripravljeno, veliko
število sodelujočih pa je pomenilo tudi kakovostno merjenje moči. Na sliki: člani med izvedbo
vaje. T. TAVČAR
Veseljačenje razbojnika Guzaja
¥ellka, nova nrtreHliev ob Slivniškem lezeru
Razbojnik Guzaj. Mož, ki je
vlival strah in trepet ter dolgo
živel v spominu starih ljudi,
razburja našo domišljijo in bo
znova zaživel. Tako vabita
projektna skupina za razvoj
podeželja v šentjurski občini
ter Nov^ia na prireditev Gu-
zajevo veseljačenje 1994, ki bo
prihodnjo soboto, 25. junija,
ob Slivniškem jezeru. Priprav-
ljajo srečanje z razbojnikom
Guzajem, športne in zabavne
igre, otroški žur ter večerno
veselico.
Prireditelji nameravajo po-
sebej opozoriti na turistično
privlačnost Slivniškega jezera.
Omenjena projektna skupina
dela na projektu oživljanja po-
deželja v šentjurski občini od
začetka marca, projekt pa sta
naročila šentjurska vlada ter
zavod za zaposlovanje. V tem
času so pripravili mnenja
o možnostih razvoja v KS
Slivnica in Ponikva pri Gro-
belnem, organizirali so različ-
ne tečaje, pomagali urejati li-
stine in podobno, sodelovati
pa nameravajo tudi pri trženju
kmečke hrane ter razvijanju
turistične ponudbe Slivnice in
Ponikve. Zato so se v Slivnici
odločili za prireditev Guzaje-
vo veseljačenje.
Prireditev se bo začela ob
10. uri, ko bodo na ogled li-
kovni izdelki otrok iz vseh šol
v občini, nato bo na vrsti igri-
ca o Guzaju, iskanje razbojni-
ka in prihod njegove kočije.
Popoldne se bo začelo s šport-
nimi in zabavnimi igrami,
predstaviti pa nameravajo tu-
di športe, ki se na tem področ-
ju še niso uveljavili. Po teku ob
jezeru bo kolesarska tekma,
ekipe se bodo pomerile v vle-
čenju vrvi, skakanju v vrečah,
»kdo prej poje« in zabijanju
žebljev v les, prikazali bodo
lokostrelstvo, vožnjo s kanuji
ter jadralno padalstvo, prija-
viti pa se bo mogoče na pnre-
ditvi. Od 15.30 naprej bo spet
otroški program z mažoretka-
mi, modno revijo in otroškim
petjem ter igranjem.
Na stojnicah bodo svoje iz-
delke ponujale okoliške kme-
tije, s kočijo pa se boste lahko
popeljali po lepi okolici. Celo
soboto bo potekala otroška li-
kovna delavnica, za razpolo-
ženje bo z glasbo poskrbel an-
sambel Spekter sound, na ve-
selici pa bo igrala skupina Ša-
leški odmev.
BRANE JERANKO
Št. 25 - 23. junij 1994
13
Danes se začenja Žalska noč
Organizatorji so pripravili nekaj novosti
v Žalcu se danes začenja
tradicionalna prireditev Žal-
ska noč, ki v središče Savinj-
ske doline vsako leto privablja
množico obiskovalcev. Letos
bo to že štirinajsta Žalska noč,
prireditve pa bodo trajale do
sobote ali bolje rečeno, do ne-
deljskega jutra. V primerjavi
s prejšnjimi leti je žalsko turi-
stično društvo poskrbelo za
nekaj novosti. Posebnost le-
tošnje Žalske noči bo pred-
vsem srečanje treh mest, sre-
dišč hmeljarstva na Bavar-
skem, Češkem in Sloveniji:
Žalca, Žatca in Geisenfelda.
Žalska noč se začenja danes
popoldne, natančneje ob 19-
ih, z glasbenim večerom na
Šlandrovem trgu, kjer se bodo
obiskovalcem predstavili go-
jenci žalske glasbene šole. Za-
bavni del prireditve se bo od-
vijal pred žalskim hotelom,
vse tri dni pa bo pred gostiš-
čem Marjola odprta pivnica.
V njej se bodo s svojim pivom
predstavljale pivovarne iz če-
škega Žatca, Munchena in
Laškega, prvič pa bodo obi-
skovalci lahko pokusili tudi
Žalsko Cesarjevo pivo. V tej
pivnici bodo igrali češki glas-
beniki, poskusiti pa bo mogoče
tudi pivski golaž s knedli, ki
ga bo pripravljal češki kuhar.
Letošnje Žalske noči pa se
udeležujeta tudi delegaciji iz
Žatca in Geisenfelda, s čimer
želijo Žalčani poleg kulturnih
, in športnih ve2d spodbuditi še
gospodarsko ter turistično so-
delovanje.
V petek ob 18-ih bodo
v mestnem parku bodo odprli
cvetlično razstavo, ki jo bodo
popestrili s koncertom žalske-
ga mešanega pevskega zbora
ter libojskih godbenikov, ve-
čer pa bodo nadaljevali s kon-
certom pihalnih orkestrov in
zabavnim srečanjem. Osrednja
prireditev bo v soboto, 25. ju-
nija. Po teniškem in balinar-
skem turnirju bodo v Savino-
vem salonu odprli prodajno
razstavo kmečkih dobrot, ki jo
pripravljajo članice aktivov
kmečkih žena. Popoldne bo
v znamenju nogometa, med
drugim se bodo ob 16-ih
v Športnem centru pomerili
novinarji ter ekipa duhovni-
kov Pax. Nogometno žogo
z oznako Coca Cole, s kakršno
igrajo tudi na svetovnem no-
gometnem prvenstvu, bodo na
igrišče prinesli s pomočjo
zmajarjev, prvi udarec pa bo-
do prepustili direktorju IBP
Žalec Rudiju Cizeju. Ob 19-ih
bo izpred polnilnice brezalko-
holnih pijač proti žalskemu
hotelu krenila parada, v njej
bodo sodelovali konjeniki
s Polzele, pihalni orkestri iz
Žalca, Žatca, Laškega in Ge-
insenfelda, pa mažuretke, Pi-
vovarna Laško in IBP Žalec.
Povorki bo sledil žur na Šlan-
drovem trgu z Aleksandrom
Ježem in njegovimi gosti, obi-
skovalci pa se bodo za privlač-
ne nagrade pomerili v vožnji
s kolesi in poznavanjem turi-
stičnih zanimivosti Savinjske
doline. Za zabavo po žalskih
ulicah bo v soboto poskrbelo
8 različnih ansamblov, ob 22-
ih pa bo pred hotelom še og-
njemet.
Čeprav je v soboto državni
praznik, bo večina trgovin,
zlasti tistih na Šlandrovem tr-
gu, odprtih do večera, prav ta-
ko bo v soboto odprta Kogoje-
va galerija. V turistični agen-
ciji Potepuh pa ponujajo orga-
niziran sprehod po Žalcu vsem
tistim, ki bodo želeli spoznati
znamenitosti te savinjske pre-
stolnice.
IB
Krvodajalska akcija v Radečah
Jutri, v petek, 24. junija, bo od 7. do 13. ure, v prostorih
osnovne šole Marjana Nemca v Radečah, druga redna
krvodajalska akcija v občini Laško, ki jo organizirata
Občinska organizacija RK Laško in Krajevna organizacija
RK Radeče. Krajane Radeč vljudno vabijo, da se akcije
udeležijo v čim večjem številu, saj je potreba po tej živ-
ljenjsko pomembni tekočini izredno velika. MM
Halo s Frankolovega
Na Frankolovem so pred dnevi slovesno odprli novo telefonsko centralo, ki ima 526 priključ-
kov. To pomeni, da so se uresničile dolgoletne želje krajanov, ki so že pred 15 leti izrazili željo, da
bi dobili svojo centralo. Telefon bo sedaj lahko dobil vsak, kdor bo želel. Na otvoritvi sta zbranim
spregovorila pomočnik direktorja PTT podjetja Slovenije Jože Palčnik in celjski župan Anton
Roječ. Foto: EDO EINSPIELER
99 let Dohnikovc mame
Krajevna organizacija Rde-
čega križa v Braslovčah in KS
Braslovče so prejšnjo nedeljo
pripravili srečanje krajanov,
starih sedemdeset let in več.
Ker pa najstarejše na srečsmju
ni bilo, so se odločili, da jo
bodo obiskali.
Najstarejša Braslovčanka,
99-letna Marija Forštner, po
domače Dobnikova mama, je
doma na Dobrovljah. Obiskali
so jo predsednik sveta KS Bra-
slovče Dušan Goričar, pred-
sednik KO Rdečega križa Mi-
ha Dobrišek in tajnica KS
Marjana Šketa. Za spomin so
ji izročili šopek cvetja in da-
rilo.
Kot nam je povedala Marija,
njeno življenje ni bilo lahko.
Že leta 1948 je ostala sama
z dvema otrokoma, sinom
Francem in hčerko Jožico. Se-
veda jo v teh visokih letih že
zapuščajo moči, vendar je še
dobrega zdravja. Živi pri sinu
Francu na rodbinski kmetiji
z več kot tristoletno tradicijo.
Dobnikovi mami na pragu sto-
tega leta želimo predvsem
zdravja.
T. TAVČAR
Družina »da ali
ne«?
Center za socialno delo La-
ško in Društvo socialnih de-
lavcev Celje, sta organizirala
predavanje na temo »Družina
da ali ne«, ki je bilo minuli
teden v Kulturnem centru
Laško.
Predavateljica prof. dr. Gabi
Čačinovič-Vogrinčič, je preda-
vanje namenila strokovnim
delavcem, pa tudi vsem tistim,
ki jih družinska psihologija
zanima, torej staršem in mla-
dim. Srečanje je bilo zelo zani-
mivo in poučno in je potekalo
v prijetnem vzdušju. Skoda je
le, da se ga ni udeležilo še več-
je število strokovnih kadrov,
saj predavateljice s tako boga-
timi izkušnjami ni mogoče ta-
ko pogosto pripeljati v našo
sredino.
Osnovna šola se je vključila
z zelo domiselno predstavitvi-
jo spisov na temo o družini in
kaj jim le-ta pomeni, popestri-
li pa so jo tudi z risbami.
Prof. dr. Gabi Čačinovič-
Vogrinčič je na naslov in vpra-
šanje hkrati takoj odgovorila
z »da«, ob tem pa opozorila
tudi na številne sestavke otrok
na to temo, kjer so sami pove-
dali, kaj jim družina predstav-
lja: varnost in čustveno spreje-
tost.
Omeniti velja še to, da je
z veliko posluha to predavanje
omogočil en sam laški podjet-
nik in zasebnik, Peter Hra-
stelj.
MAŠ
Zlati sijaj v Šempetru
v prijetnem notranjem in
zunanjem ambientu zlatarstva
Hrastnik, v povsem prenovlje-
nem sklopu hiš blizu cerkve
v Šempetru, kjer nastaja kar
majhen trgovski center, ponu-
jajo res veliko izbiro najrazlič-
nejših izdelkov iz najbolj
žlahtne kovine. Imajo ali nare-
dijo vse, kar je potrebno v ča-
sih, ko je konkurenca tudi med
zlatarji vse večja. Seveda se
bodo z bodočo ponudbo v vseh
pogledih prilagajali potrebam
in željam kupcev.
Otvoritev zlatarstva Hrast-
nik v Šempetru je bila pred
dvema tednoma, že kar na za-
četku poslovanja pa so pripra-
vili nekaj lepih otvoritvenih
presenečenj. Prvih 20 kupcev,
ki so kupili izdelke za vred-
nost nad 8 tisoč tolarjev, je
prejelo lepo zlato darilo: izbi-
rali so lahko med zlatim srč-
kom aU zlatim križcem. Le do
konca junija, zato pohitite, pa
v zlatarstvu Hrastnik v Šem-
p>etru nudijo tudi 10-odstotni
popust pri nakupu poročnih
prstanov. Po želji vam olajšajo
nakup z možnostjo plačila na
čeke, hkrati pa že razmišljajo
o nekaterih poletnih presene-
čenjih. Bržkone se trudijo
v zlatarstvo Hrastnik privabiti
čim več novih kupcev in seve-
da obdržali tiste, ki so pri njih
že kupovali.
EP
Novo v Šempetru - zlatarstvo Hrastnik. Delovni čas zlatarstva
Hrastnik je vsak delovnik med 9. in 12. ter 14. in 18. uro, ob
sobotah pa med 9. in 12. uro.
Ziatomašnik iz Mozirja
Mozirski župnik Alojz Žagar v teh dneh skupaj s svojimi verniki praznuje 50 let duhovniške
službe. Na posnetku Cirila Sema je ziatomašnik, gospod Alojz Žagar, obkrožen z drugimi župniki
in prijatelji po opravljeni službi božji v farni cerkvi v Mozirju.
Lija Modrijan kot mentorica in učenci višjih oddelkov na zanimivem kviz tekmovanju Ali
poznam svojo šolo?
Zadovoljni zapirajo šolska vrata
Na Osnovni šoli v Šmartnem ob Paki so prek kratkim obeležili 160-letnico šolstva v kraju in
15-letnico delovanja mladinskega gledališča Pod kozolcem.
Ob jubilejema so pripravili edinstven kulturni splet pesmi in igre ter se na duhovit način
spomnili starih časov. Ob tem so izdali poseben zbornik, v katerem so počastili obletnico šole, ter
bilten, v katerem so pregledali gledališka leta. Ob zaključku šolskega leta pa so pripravili še
dneve odprtih vrat šole. Staršem, občanom in gostom pa so prikazali razne dejavnosti in zanimive
izdelke, ki so nastajali celo šolsko leto pri šolskih in izvenšolskih aktivnostih. V Šmartnem ob
Paki zaradi vseh aktivnosti še posebej zadovoljni zaključujejo šolsko leto, in pravijo, da bodo dva
kratka vroča meseca izkoristili za prijeten poletni predah.
JOŽE MIKLAVC
Št. 25 - 23. junij 1994
14
Gradnja križišča Ulipi ustavljena
Po skoraj osmih mesecih gradnje ostala križišče nedokončano
številni zapleti in preko-
račitev zneska, namenjenega
za ureditev, so Republiško
upravo za ceste pretekli te-
den vodili v odločitev, da za-
časno ustavijo potek vseh
del, ki potekajo v križišču
Ulipi.
V samih načrtih prvotno ni
bila zajeta razsvetljava kri-
žišča, prestavitev mednarod-
nega telefonskega kabla, re-
gulacija in preureditev poto-
ka Koprivnice in asfaltiranje
obvoznice, za kar so porabili
okrog 10 milijonov tolarjev.
Nadaljnjih 12 do 13 milijo-
nov SIT bi potrebovali za za-
menjavo asfalta na magi-
stralni cesti, ki je razpokan
in bi ga bilo potrebno sani-
rati. Do zapletov prihaja tu-
di zaradi (ne)gradnje parki-
rišča, ki ga bo zaradi pro-
metno-varnostnih predpisov
potrebno prestaviti.
Za ureditev križišča je bilo
po planu predvidenih (in bi
tudi bilo dovolj) okrog 64
milijonov tolarjev. Približno
polovico naj bi dobili iz lan-
skega (republiškega) prora-
čuna, ostanek pa iz letošnje-
ga. Zato je bila v lanskem
letu podpisana pogodba za
30 milijonov 900 tisoč SIT.
Vendar pa so v tistem ob-
dobju realizirali le dela
v vrednosti približno 18 mi-
lijonov - in toliko so jih tudi
dobili. Ostanek se je preraz-
poredil na druge investicije.
»Tisto, kar se iz pogodbe
v lanskem letu ni moglo
obračunati ni preneseno kot
dodatek v letošnjem letu,
ampak je šla razlika v breme
letošnje postavke. Torej so
nam letos namesto 42,5 mili-
jonov zagotovljena sredstva
v vrednosti 30 milijonov SIT,
kar pa ni dovolj,« pravi Bo-
gdan Kočevar, direktor
obrata Gradnje pri Cestnem
podjetju Celje, ki križišče
ureja.
V križišču so morali zago-
toviti prometno varnost, si-
cer pa gradbišče zapustiti
v obstoječem stanju, je dejal
Jože Slapnik (odgovoren za
izvajanje del), ki se je za po-
moč pri pridobitvi dodatnih
sredstev obrnil tudi na pred-
stavnika krajevne skupnosti
Zreče, Mira Pukla. »Kljub
številnim telefonskim razgo-
vorom z generalnim direk-
torjem RUC-a, Antonom
Šajno in državnim sekretar-
jem Marjanom Dvornikom,
bo potrebno iti skupaj s po-
slancem Stanetom Frimom
k njim na obisk v Ljubljano
in jih prepričati o nujnosti
nadaljevanja gradnje,« pravi
Pukl. V nasprotnem primeru
bodo morali počakati vse do
meseca avgusta, ko bodo na
Ministrstvu za promet in
zveze sprostili dodatna pro-
računska sredstva. In vsi, ki
so kakorkoli vpleteni v »za-
devo Ulipi«, upajo, da bo na
ta naslov namenjenih še 12
milijonov SIT, kolikor je po-
trebnih za dokončno uredi-
tev križišča.
B. Z.
Turistična
popestritev
Turistično društvo Slo-
venske Konjice bo ob tra-
dicionalnem prazniku Po-
mladi in Dnevu slovenske
državnosti organiziralo
razstavo kulinarike, slašči-
čarskih, mesarskih, in
mlečnih izdelkov, pridel-
kov iz grozdja in sadja, na-
ravnih in umetnih napit-
kov, izdelkov domače obr-
ti, razna ročna dela, likov-
na ustvarjanja, cvetličar-
stva, čebelarstva in drugih
domačih dobrin.
Razstava bo na ogled od
četrtka, 23. junija, do
vključno ponedeljka, 27.
junija, v prostorih muzeja
v Slovenskih Konjicah
(zgornji prostori PTC-ja na
Starem trgu). Vsi, ki želijo
sodelovati na razstavi in
s tem pripomoči k turistič-
ni ponudbi kraja, lahko
prinesejo svoje izdelke
v iste prostore že dan prej.
B. Z.
Vrtec na Pianini ni osamljen
Igrišče vrtca na Planini je
z letošnjo pomladjo postalo
bogatejše za tri gugalnice.
Zanje je poskrbelo podjetje
Tajfun s Planine.
Na pobudo gospoda Mar-
ka Romiha se je vodstvo Taj-
funa nesebično odzvalo
prošnji vrtca in kljub nape-
temu delavniku našlo čas tu-
di za najmlajše Planinčane.
To pa ni edino sodelovanje
z okoljem, v katerem živimo.
V letošnjem letu so naši otro-
ci preživeli nepozaben dan
na Rogli, kamor jih je peljal
kombi gostišča Montparis,
pridružilo pa se je še Gasil-
sko društvo s svojim kombi-
jem, da so otroke lahko
spremljali tudi starši.
Lovsko društvo v kraju
plačuje vrtcu naročnino re-
vije Lovec, ki je otrokom za-
radi čudovitih slik iz narave
zelo privlačna.
Hvaležni smo osnovni šoli
Planina, da je poskrbela za
prosti termin v tednu, ko
lahko naši otroci koristijo
telovadnico.
Ne smemo pozabiti tudi
aktivnosti naših staršev. Pri
vrtcu je bila narejena marsi-
katera delovna akcija, s ka-
tero so starši pripomogli
k lepšemu izgledu igrišča.
V lanskem letu so naredili
peskovnik, naredili izkope
pod ograjo, barvali ograjo,
z raznimi materiali pa nam
pomagajo za izvajanje vsa-
kodnevnega vzgojnega dela.
Na pomoč so nam materi-
alno in z delom priskočili ne-
kateri posamezniki. Janko
Kovač je priskrbel mizo in
klopi pred vrtcem. Martin
Luskar je pripeljal cel trak-
tor kostanjevega lesa za pe-
skovnik, Henrik Žibret je iz-
delal samokolnice, postelji-
ce, mizo s stolčki in izvedel
še cel kup popravil.
Vsem, tudi tistim, ki v tem
prispevku niso omenjeni, pa
so nam že priskočili na po-
moč, se iskreno zahvalju-
jemo.
BERTA ŠKOBERNE
Tako so očetje delali čoke za peskovnik.
Skupina za
samopomoč
v Žalcu bo z začetkom
septembra pričela delo-
vati Skupina za zdravo
življenje in skladne med-
sebojne odnose.
Večina ljudi si ne zna
pomagati sama, saj ne ve-
do, od kod izvirajo njiho-
ve težave. Vedo le, da ne
živijo dobro. Ker se s te-
žavami ne znajo spopasti,
se v skrajnih primerih
umaknejo v svet nasilja,
droge, alkohola, tablet...
Danes strokovnjaki znajo
pomagati družinam, ki se
želijo usmeriti v bolj ka-
kovostno življenje, ven-
dar pod pogojem, da so
pripravljene redno sode-
lovati pri spreminjanju
neustreznega sožitnega
sloga. Ljudi v stiski je ve-
liko, ob njih pa pogosto
trpijo še drugi člani dru-
žine, zato poiščite pomoč
čimprej.
Skupina za zdravo živ-
ljenje in skladne medse-
bojne odnose oziroma
skupina za samopomoč
vabi vse, ki pomoč potre-
bujejo, naj se jim priklju-
čijo. Skupina bo pričela
z delom v septembru, po-
drobne informacije pa
nudi Irena Potočnik, so-
cialna delavka na Centru
za socialno delo Žalec
(tel. 711-249). IP
Utrip Zgornje Savinjske
Srečanja delavcev Mercatorja, motocikllstov In
radioamaterjev
Pretekli konec tedna je bilo v Zgornji Sa-
vinjski dolini silno živahno. Obiskovalci so na
razna organizirana družabna srečanja priha-
jali iz cele Slovenije, veliko je bilo naključnih
gostov, sonce pa je na razna srečanja privabilo
tudi precej domačinov.
Najbolj množično srečanje je bila verjetno
sobotna Mercatorijada v Savinjskem gaju, na
kateri so se zbrali delavci kolektiva Mercator.
Približno 2 tisoč 500 ljudi se je na igrišču in
v okolici gaja zabavalo, družilo in veselilo,
srečanje pa je pripravil mozirski del kolektiva
Mercator - Zgomjesavinjska kmetijska za-
druga.
V Žekovcu nad Mozirjem, na spodnji postaji
gondolske žičnice, so se od petka do nedelje
družili in spoznavali motoristi na 3. medna-
rodnem motociklističnem taboru. Srečanje je
pripravil Moto klub Mozirje. Motociklisti so si
ogledali Savinjsko dolino in Smučarski center
Golte ter se pomerili v spretnostnih vožnjah in
družabnih igrah. Okrogle mize o varnosti mo-
tocikllstov v cestnem prometu so se udeležili
tudi predstavniki republike. Številni jekleni
konjički so seveda privabili precej radovedne-
žev, ki so pasli oči na najnovejših modelih in
občudovali številne doma izdelane konjičke.
VKokarjah pa so se v raznih družabnih igrah pomerili radiomaterji iz vse Slovenije. Srečanje sta
pripravila CB Klub Mlinarjev Janez s Teharij in sekcija CB Nazarje. Najboljši radioamaterji so za
nagrado prejeli pečenega prašička.
Foto: CIRIL SEM
Zanimiva lovska razstava
Braslovški lovci so krajevni praznik počastili z zanimivo
lovsko razstavo. Na njej so razstavili orožje, lovsko opremo,
literaturo, trofeje, učenci braslovške šole pa so dodali risbe, na
katerih so predstavili svoje videnje lova in divjadi v gozdu.
Razstava je bila odprta tri dni, bila je dobro obiskana, z njo pa
so lovci počastili tudi svoj praznik. Pomerili so se v streljanju na
glinaste golobe, pripravili so lovski krst in predstavili druge
lovske zanimivosti. Vse se je dogajalo na prireditvenem pro-
storu v Braslovčah. Na sliki: utrinek z razstave.
T. TAVČAR
Mama Micka med svojimi otroci.
Vsi njeni otroci
Pravo mati s skoraj štirimi
ducati otrok je nemogoče naj-
ti, najdemo pa takšne, ki so
z ljubeznijo in nego v najbolj
nežnih otroških letih vzgajale
tuje otroke.
Ena izmed takšnih je Ve-
lenjčanka Marija Zlodej, ki je
v mesto, takrat še vasico, pri-
šla pred pol stoletja s trebu-
hom za kruhom. Vešča šivanja
si je našla delo, vendar je iglo
zamenjala za otroke, ki jih je
potem skrbno pazila in vzga-
jala. Kmalu se je razširil glas
o njenem dobrem srcu in vest-
nosti in dela je bilo za vedno
dovolj.
Gospa Marija aU mama
Micka si je po 45-ih letih dela
z otroki zaželela srečanja
z vsemi svojim varovanci. Ta-
ko je n.^ svoj okrogli jubilej,
70. letnico, povabila vseh svo-
jih 45 otrok in izkazalo se je,
da jo imajo njeni nekdanji va-
rovanci še vedno radi in v le-
pem spominu. Vsi so mami
Micki čestitali, se stisnili
k njej in ji tako najlepše voščili
na nrnoga leta. Ob jubileju so
se oglasile tudi prijateljice,
pevke upokojenskega ženske-
ga zbora iz Velenja in ji voščile
s pesmijo.
JOŽE MIKLAVC
Državni
naravoslovni
tabor
Občinska zveza prijate-
ljev mladine Celje in sekre-
tariat za družbene dejav-
nosti - komisija Mladi za
napredek Celja bo letos or-
ganizirala drugi državni
naravoslovni tabor v An-
karanu. Tabor bo od 29. ju-
nija do 8. julija, v njem pa
bodo sodelovali nadarjeni
učenci sedmih in osmih ra-
zredov in vse Slovenije.
N.-M. S.
Št. 25 - 23. junij 1994
151
Št. 25 - 23. junij 1994
16
Nogometni vrli v Žaicu
y soboto Dan slovenskega nogometa - Prestopni rok: za oba prvollgaša poUaUšall vsi razen PIrca ter
yiilovlča In Dolarja
Prva večja sprememba pre-
stopnega roka za nogometaše
je odhod trenerja Bloudka iz
Dravinje v Maribor, s čimer se
je po samo šestih mesecih ne-
slavno končal projekt o četr-
tem štajerskem prvoligašu, vt-
hunec dogajanj pa bo sobotni
Dan slovenskega nogometa
v Žalcu z žrebom parov za no-
vo prvenstvo in pokal ter fina-
lom ženskega pokala.
Pri Publikumu je prost samo
Pire, ki je zelo blizu odhodu
k novemu prvoligašu Korota-
nu, pogodbe pa so podaljšali
Zupan, Koželj, Žilnik, Blat-
nik, Goršek, B. Romih in Turk.
Odprt je praktično le še Golu-
bica s sorazmerno zelo visoki-
mi zahtevami, znova pa se je
izjalovila vrnitev Bešireviča,
ki ostaja *na Cipru. Vse bolj
tako kaže na prihod domačega
napadalca, začetni pogovori
z Jermanišem pa so obstali za-
radi njegovega odhoda v tuji-
no, toda med željami novega
trenerja Mendaša je še naprej
igralec zvezne vrste.
Rudar bo po besedah pred-
sednika Luknerja še naprej
zanesljivo vodil Jarc, ki se je
menda že odpravljal na Preva-
Ije. Pogodbe so že podaljšali
vsi razen Mateja Vidoviča in
Dolarja, klub pa je svoji po-
nudbi sporočil Pranj iču in
Cviklu, ki v nedeljo odhaja na
nove pogovore v Turčijo, kjer
se mu je pogodba iztekla. In
kdo je še blizu Velenja? Samo
Vidovič, Žurman, Džafič...
Drugoligaši imajo seveda
podobne cilje, saj ne bo izpad-
la le najboljša šesterica. Era
Šmartno želi pridobiti enega
najbolj    uglednih    domačih
strokovnjakov ter igralca sre-
dine igiišča in napadalca, pri
čemer si veliko obetajo od po-
govorov s Publikumom in Ru-
darjem. Dodaten razlog za za-
dovoljstvo so dobri odnosi
s pokroviteljem, ostali pa bodo
brez Delameje (Kočevje). Ste-
klar je imel v torek zvečer
skupščino, ki je bolj podrobno
razčlenila pristojnosti in
usmeritve, Dravinja pa seveda
išče novega trenerja.
Še tretji tretjeiigaš
Šentjur je s skupno zmago
proti Bakovcem s 4:2 (na po-
vratni tekmi je bilo z goloma
Marinčka in Valeka 2:2) postal
Spored Dneva slovenskega no-
gometa: 9.30 - poročilo s kon-
gresov UEFA in FIFA, pred
kvalifikacijami za EP; 10.15
- okrogle mize o organizirano-
sti klubov, statusu igralcev in
odnosu medijev do nogometa;
mini borza prestopnega roka;
12.00 - žrebanje SNL; 12.30
- žrebanje pokalnega tekmova-
nja; 13.00 - žrebanje D. SNL;
16.00 - tekma med duhovniki
in novinarji; 17.30 - finale žen-
skega pokala Krim-Vrhnika.
novi član III. nogometne lige,
v kateri sta v soboto s tekmo-
vanjem z različnim uspehom
končala Papirničar in Žalec,
novo prvenstvo pa se bo začelo
20. avgusta.
»Pokalna lovorika območja
MNZ Celje, ko smo izločili vse
tri drugoligaše, in 3. mesto
v prvenstvu sta več od priča-
kovanj, toda lahko bi bilo še
bolje. Na sedmih gostovanjih
smo odločilne gole dobili iz
11-metrovk, dosodili pa so jih
sodniki s ptujskega konca, ki
so forsirali novega prvaka
Dravo,« ocenjuje polsezono
Papimičarjev trener Janko
Bencina, ki je zavrnil nekatere
ponudbe za prevzem drugih
ekip.
V Radečah se zaradi reorga-
nizacije lig želijo predvsem
ustaliti med tretjeligaši, ob se-
danjem igralskem kadru in vr-
nitvi Gučka ter Plazarja pa ci-
ljajo le še na nogometaša sre-
dine igrišča. V mislih imajo
predvsem okrepitve iz Publi-
kuma, njihovi optimistični na-
črti pa so povezani tudi s po-
kalnim tekmovanjem.
Bolj klavrno je v Žalcu.
V zadnjih enaj.stih kolih je
osvojil le tri točke, dosedanji
predsednik Matek se umika,
blagajna je še naprej prazna in
izstop iz lige je aktualen bolj
kot kdajkoli poprej. »Denar za
sodnike in potovanje smo zbi-
rali vsak teden sproti, po der-
biju z Aluminijem pa sem ostal
povsem osamljen in naslednji
dnevi bodo odločilni za obstoj
žalskega nogometa,« je pesi-
mist trener Ciril Napmdnik.
In vzrok za hud padec for-
me? »Pri točki zaostanka za
vodilno Dravo smo doma viso-
ko izgubili z Aluminijem in
s tem je bilo konec možnosti za
napredovanje. Vsi so dvignili
Rudar bo s pripravami začel
v ponedeljek, Publikum pa
v sredo.
roke, starejši igralci niso imeli
motiva, vrstile so se izključitve
in zadnje štiri tekme je bila
naša ekipa močno pomlajena.
Mladi so upravičili zaupanje,
imamo potencial, štadion je
končno nekoliko urejen. Ne-
kateri nam sicer ponujajo
igralsko pomoč, toda potrebu-
jemo le denar,« je zaključil
Naprudnik.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Aleš Turk (levo) bo še naprej igral na Skalni kleti, Matej Vidovič
(desno) pa še ni odgovoril na ponudbo velenjskega prvoligaša.
Zadnje nagrade
Med 113 kuponi 42.kola
športne stavnice Golding loto
jih je bilo devet s pravilno na-
povedjo: Publikum-Rudar 1,
Zalec-Papimičar 2, Era
Šmartno-Beltrans 1, Sentjur-
Bakovci 1, Celje-Velenje.
Nagrajenci: Bojana Zavšek
iz Celja (10.000 tolarjev), Vil-
ma Breznik iz Žalca (6000 to-
larjev) in Vladimir Glinšek iz
Celje (4000 tolarjev). Nagrade
bodo dobili po pošti.
Majice
olimpijskega
teka
Organizacijski odbor olim-
pijskega teka (v Celju je bilo
več kot 1100 udeležencev,
v Mariboru in Moravskih to-
plicah pa manj kot 300) obveš-
ča, da so spet na voljo majice
z znakom prireditve. Vsi na-
stopajoči z izjemo osnovnošol-
cev, ki so majice dobili na dan
teka, jih lahko s predloženim
certifikatom in proti plačilu
štartnine pri Romanu Lesku
prevzamejo v ponedeljek,
27. junija, na atletskem štadi-
onu od 9. do 10. in 16. do
17. ure. , I
Bezjakova
z normo MSP
Na odprtem prvenstvu
Avstrijske Štajerske v atle-
tiki je v Kapfenbergu na-
stopilo tudi zastopstvo
Kladivarja Cetisa in naj-
bolj odmeven rezultat do-
seglo z zmago Mateje Bez-
jak v metu kopja, ki je
z 51,58 m krepko presegla
normo za nastop na mla-
dinskem svetovnem prven-
stvu v Lizboni.
Zmagala sta še Hartman
in Voršnikova v teku na
400 m z ovirami, druga sta
bila Randželovičeva v metu
kopje z osebnim rekordom
49,20 in Božiček na nizkih
ovirah, tretji Hartman v te-
ku na 200 metrov in četrti
Praprotnik na nizkih ovi-
rah. Veliko več smole pa
ima Renata Strašek, ki se je
na mitingu v Trentu že pri
prvem metu kopja huje po-
škodovala koleno in bo mo-
rala dlje časa počivati.
Planica po Planici
Tritinevna revlla smučarsklb skokov v Velenju bo največja
tovrstna poletna prireilltev v Evropi
Velenje bo od petka do ne-
delje spet v znamenju smučar-
skih skokov in Ski Jumping
Challengerja, ki bo calo naj-
večja poletna prireditev
v Evropi in seveda tudi na sve-
tu. Nagradni sklad 25.000
mark celo presega tistega z no-
voletne turneje, nastopili pa
bodo tudi tretji, četrti in peti
iz zadnjega svetovnega pokala
Goldberger, Šakala in Cecon.
Ideja izpred treh let o tek-
movanju na izpadanju je bila
resnična novost, ki počasi do-
biva posnemovalce, Velenjča-
nom pa vsi pripisujejo vodilno
vlogo. Petkova nočna tekma za
rudarsko svetilko je celo v ko-
ledarju mednarodne smučar-
ske zvezi FIS, svojo prireditev
pa je organizacijski odbor
predstavil na dveh največjih
tekmovanjih: olipijskih igrah
v Lillehamerju in svetovnem
prvenstvu v poletih v Planici,
zato seveda takšen odziv naj-
boljših.
Na petkovi nočni tekmi bo-
do ob 21.30 uri pod žarometi
ob velenjskem gradu ob vseh
naših reprezentantih, ki že
trenirajo v središču Šaleške
doline, nastopili še skakalci iz
petih evropskih držav in Ja-
ponske. V sobotnih kvalifika-
cijah (od 16.30 ure) za 4. Chal-
lenger bo prostora samo za 64
skakalcev, ki bodo na temelju
osvojenih točk v svetovnem
pokalu in nočne tekme razde-
ljeni v dvojice. V vsakem kro-
gu bo vsak opravil le po en
skok, edino merilo pa bo da-
ljava in v nedeljo bo tako na
startu le še 16 najboljših.
Zaključni del se bo z osmi-
no-finala začel ob 16.50 uri, ob
vseh najboljših pa bo mikaven
tudi skok 16-letne Eve Gan-
ster iz Avstrije, ki je že prese-
gla sto metrov in si v Velenju
želi dvoboj z najboljšo Ameri-
čanko.
Košarkarske novice
Ljubljana: Mitja Starovas-
nik (P. Laško) ne bo nastopil
na evropskem prvenstvu mla-
dih reprezentanc do 22 let in je
priprave zaključil pred odho-
dom ekipe na turnir v Barcelo-
no. V zoženem krogu kandida-
tov za mladinsko reprezentan-
co pa so Kobale (Kovinoteh-
na), Šporar (Comet), Čmer
(Celje), prva rezerva je Sivka
(Comet), iz vseh kombinacij za
EP pa sta izpadla Petrovič
(Rogaška) in Stahl (Kovino-
tehna).
Celje: novo prvenstvo za
ženske se bo začelo 1, oktobra,
močno vprašljiva pa sta nasto-
pa Rogaške in Kranja. V 1. ko-
lu bodo igrali: Ilirija-Rogaška,
Odeja-Kranj, Comet-Ježica
ml, Slovan-Celje, ekipi Jezice
in Maribora pa sta spet v LBS
ligi.
Slovenske Konjice: na veli-
kem turnirju v prvi polovici
avgusta bo poleg Olimpije na-
stopil tudi Iraklis z Zdovcem,
ki bo skoraj dva tedna na pri-
pravah na Rogli in v Zrečah.
Preostala udeleženca še nista
znana, Konjičani pa so vložili
uradno kandidaturo za orga-
nizacijo novembrske tekme
kvalifikacij za moško EP proti
Latviii.
Zreče: vodstvo C ligaša Ro-
gle prihod Perkiča ocenjuje za
zelo pomembno okrepitev, ki
naj bi skupaj z vsemi igralci iz
lanske sezone prinesla napre-
dovanje. Se naprej si z dvojno
registracijo obetajo nastop ko-
njiškega branilca Lušenca in
nekaterih mlajših košarkarjev.
Trener bo tudi v prihodnje Go-
lob, v primeru njegove odsot-
nosti pa ga bo zamenjal Ma-
tavž.
Anžič
k Gorenju?
Popolno zmagosla\'je
celjskih rokomctašev v dr-
žavnih prvenstvih so pre-
prečili le kadeti Gorenja
z zmago na finalnem tur-
nirju v Litiji, čeprav so
v rednem ligaškem delu za
tri točke zaostali za vrstni-
ki Pivovarne Laško.
Velenjčani se zdaj naj-
bolj zavzeto ozirajo za
okrepitvami, ekipo pa je
zapustil le vratar Lapajne.
Njegova zamenjava bo naj-
brž Anžič (dogovarja se tu-
di z Rudarjem), slabo pa so
se končali pogovori z Deni-
čem (odšel je v Dobovo),
Novokmetom (Zrenjanin)
in Belorusom Jakubovi-
čem, ki po slogu igre preveč
odstopa. Med najresnejšimi
kandidati za prihod so
Privšek, Podpečan, Bilbija,
reprezentant Vugrinec, ki
je vložil zahtevek za razve-
ljavitev pogodbe z matično
Dravo, ponuja pa se tudi
nekaj igralcev iz Srbije.
Št. 25 - 23. junij 1994
17
Skoraj okoli Globusa
CelIsM kolesarski tabor le letos okrepil estonski reprezentant
Andreas Lauk, ki Je ¥ novem dresu že dosegel nekaj
odme¥nlh zmag
Celjske kolesarske vrste so
v zadnjih treh letih zapustili
številni domači asi, med njimi
tudi naš edini profesionalec
Valter Bonča. Praznino sta le-
tos deloma zapolnila legionar-
ja Aleksander Torkačenko in
Andreas Lauk, ki je bil lani
udeleženec svetovnega prven-
stva v Oslu in je v novem dresu
že zabeležil nekaj lepih zmag.
»V Oslu sem končal na
88. mestu, potem ko sem se
v gneči štirikrat zapletel in pa-
del. Moj letošnji cilj je nastop
na SP na Siciliji, v naslednjih
dneh pa imamo v Rigi izbirne
tekme za uvrstitev v estonsko
reprezentanco in pričakujem,
da se mi bodo kvalitetni tre-
ningi v Celju večkratno obre-
stovali,« meni 29-letni kolesar
iz otoškega mesteca Sa-
aremaa.
Kako bi se predstavili?
Za prehod med poklicne ko-
lesarje sem že nekoliko pre-
star, bolj pa mi ustrezajo veče-
tapne dirke, srednje zahtevni
vzponi in tudi v šprintu sem
dober. Nekako sem tip vašega
Papeža, moja največja uspeha
pa sta 5. mesto na dirki Lenin-
grad-Turku in majica za naj-
bolj aktivnega kolesarja Toura
de Hinault v Belgiji.
Pot kolesarskega tekmoval-
ca vas je iz Estonije vodila
v Francijo, Madžarsko in zdaj
še Slovenijo. Kakšne so pri-
merjave?
Celje nekoliko zaostaja le po
odzivu mesta, zanimanje za
kolesarstvo je pri vas zares mi-
nimalno. Drugače je vse O. K.,
ceste so solidne in dovolj raz-
gibane za vse vrste treningov,
z opremo smo dobro založeni,
trener Karapetrov je odličen
Na ekipnem kronometru za
DP so Lauk, Torkačenko,
Šmerc in Poljanšek v Kranju
osvojili S.mesto, čeprav je že
na 62 km odstopil Poljanšek.
Nedeljsko dirko za VN Kranja
je med deseterico končal le
Lauk, ki je bil v šprintu glav-
nine deveti.
strokovnjak, le kakšen dober
kolesar še manjka.
Z drugimi besedami?
Dirka se ne začne na zadnjih
kilometrih s šprintom, marveč
takoj za štartno črto. V kroje-
nju taktike in v boju za dobro
izhodišče moramo biti vsesko-
zi aktivni, s Torkačenkom in
Šmercem pa smo preveč osam-
ljeni in zato redko posežemo
pa najboljših uvrstitvah.
Nekdanja SZ je imela vr-
hunske kolesarje, kaj pa Esto-
nija?
Naš največji zvezdnik je
nekdanji svetovni in olimpij-
ski prvak Aavo Pikkuus, tre-
nutno pa smo z vami praktično
p>ovsem enaki, čeprav sta se na
olimpiadi v Barceloni dva na-
ša kolesarja uvrstila med dese-
terico. Slovenski kolesarji so
zelo izenačeni, pravega liderja
pa vendarle nimate in z vsemi
sem povsem enakovreden.
Celje so v kratkem času za-
pustili številni reprezentanti.
Kaj bo temu vzrok?
Ne vem, a sem v nekaj mese-
cih spoznal, da so bili vsi po
vrsti vrhunski kolesarji: Bon-
ča, Ugrenovič, Melanšek, Svi-
ben, Rovšček, Baloh... Kakš-
no ekipo bi imeli! V okolici
Celja so odlične možnosti za
trening, veliko je manj pro-
metnih cest in okolje me kar
naprej vleče na kolo. Od janu-
arja do konca junija sem poči-
val le tri dni; pomlad, poletje
in zgodnja jesen so za kolesar-
ske tekme, december za oddih,
začetek leta pa za treninge.
Kakšni pa so vaši rekordni
dosežki?
Eno sezono sem na kolesu
naredil 31.000 kilometrov, oče
pa z avtomobilom nekaj več le
na račun mojega decembrske-
ga počitka. Najbolj »noro« pa
je bilo na pripravah ob Črnem
morju. Etapa je bila dolga 240
km, nato pa sem za trening
odpeljal še 75 km. Na kolesu
sem bil osem ur in ko sem se-
stopil s sedeža, nisem več znal
hoditi.
ŽELJKO ZULE
Voda (ni) bila prehladna
Državno prvenstvo v kratkem triatlonu (1,5 km plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka) je
v soboto v Celju in okolici zbralo vse najboljše, naslova pa osvojila Damjan Žepič (Novo mesto) in
Nataša Nakrst-Kosmač (Nova Grorica).
Nastopajočim je največ težav povzročila uvodna disciplina, saj je bila temperatura Šmartin-
skega jezera okrog 20 stopinj. Večina izmed 75 udeležencev se je odločila za plavanje v neopren-
ski obleki, nekaj pogumnežev pa je vendarle kljubovalo mrazu (na sUki). Najbolj vzdržljivi so za
celotno nalogo porabiU dve uri, najboljši dosežek domačega kluba Triatlet pa je 3. mesto Janija
Tomšiča.
Foto: EDO EINSPIELER
Škofje vas: turnir presežnikov
Po skoraj dveh desetletjih
bo konec tedna v Škof j i vasi
spet konjeniški turnir v pre-
skakovanju ovir z mednarod-
no udeležbo. Oba dneva bo
v desetumem programu sku-
paj okoli 700 nastopov, glede
na razsežnost in bogat nagrad-
ni sklad v višini 10.500 mark
pa takšne prireditve pri nas še
ni bilo.
Oba dneva bo začetek tek-
movanj že ob 8.30 uri, bolj
zahtevna pa bodo popoldne.
V soboto bodo tekmovali v pe-
tih parkurjih (višina ovir bo od
100 do 140 cm), v nedeljo pa
v štirih z osrednjo tekmo
dvodnevnega programa, dve-
ma tekoma v parkurju MA
(140 cm). Med favoriti so tudi
domačini Andrej Kučer z Le-
okadijo, Aleš Kučer z Delipašo
ter Miro Skalicki, Anja Zago-
žen in Jasmina Kapetan. Oba
dneva je vstop na poligon
v Škofji vasi prost, v soboto
zvečer pa bo še družabni
večer.
Del celjskega zastopstva je
formo pred domačim turnir-
jem preveril na turnirju v Slo-
venj Gradcu. V parkurju 100
cm sta si zmago razdelila Še-
ško (Čar) in Hrušovar (Lambi),
v parkurju 110 cm je bil Hru-
šovar (Lambi) šesti in Čamer-
nikova (Izidor) trinajsta,
v parkurju 120 cm pa Lorber-
jeva (Delipaša) druga. V Lipici
pa je bila tretja pokalna tekma
v dresuri, Lorberjeva (Linda)
pa je zasedla 6. mesto.
Živahno
v Vojnlku
v Vojniku so bile v sklopu
krajevnega praznika številne
športne prireditve. Nogometa-
ši Vojnika in Opekarja so igra-
li 4:4, pionirji Publikuma so
premagali gostitelje s 3:2, na
turnirju v malem nogometu je
zmagala ekipa Naf Naf iz Ce-
lja, v odbojki Frankolovega,
med košarkarskimi trojkami
pa Drobnič, Špes in Lebar iz
domačega moštva Mladeniči.
F#JORAMA
Nogomet
ill. siovenska liga
26. kolo: PaptrničarČ-Slovenj
Gradec 3:0 (1:0); Drobne (20),
Kačičnik (74), Režun (80); Kun-
gota-Žalec 1:1 (1:0); Ahčan (51).
Končni vrstni red: Drava 39,
Aluminij 34, Papimičar 33, Dra-
vograd, Kungota 30, Kovinar 29,
Svoboda 25, 81. Gradec 24, Žalec
23, Impol 22, Rače 20, Pohorje
19, Ižakovci, Pobrežje 18.
IMNZ Celje
Končni vrstni red - člani:
Šentjur 27, Unior 22, Usnjar 13,
Ljubno, Tim Laško 12, Kovinar,
KTV Vransko 10, Hrastnik 5, El-
kroj 3; mladinci: Era Šmartno,
Žalec 25, Papimičar 17, Hrast-
nik 9, Steklar 4; kadeti: Steklar
39, Krško 37, Šentjur 32, Usnjar
31, Žalec 29, Dravinja 27, Era
Šmartno 22. KIV Vransko, Svo-
boda 20, Odred 19, Kovinar 14,
Šmarje 10, Unior 9, Elkroj 3; st.
pionirji - A: Usnjar 27, PubU-
kum, Mons Claudius 22, Šmarje
18, Hrastnik 17, Unior 14, Kovi-
nar 12, Papimičar 5, Ljubno (iz-
ven konkurence) 6, Elkroj 1; B:
Šentjur, Rudar 24, Steklar 20,
Krško 14, Era Šmartno 12, Dra-
vinja 10, Svoboda, Žalec 4; ml.
pionirji - A: Publikum 29, Us-
njar, Hiastnik 16, KTV Vransko,
Odred 15, Unior 11, Ljubno 10,
Papimičar, Mons Claudius 8; B:
Rudar 28, Steklar 19, Krško 16,
Era Šmartno 15, Dravinja 13,
Šentjur 9, Svoboda 7, Žalec 5.
Mali nogomet
MNZ Celje
7, kolo: Štraus-Sp)ortklub
2:5, Alo Alo-Juventus 11:3,
Blato-Rebus 3:1, Z. Guček-
Goldhorn 1:7, Behar-D. želja
4:6; 8. kolo: Sportklub-D. že-
lja 10:1, Goldhom-Behar 4:1,
Rebus-Z. Guček 3:1, Juven-
tus-Blato 6:4, Štraus-Alo Alo.
Zaostala tekma 4.kola: Rebus-
Juventus 4:1. Vrstni red: Alo
Alo 16, Sportklub (tekma
manj) 14, Štraus, Goldhorn 10,
Blato 8, D.želja 7, Rebus 6, Ju-
ventus 4, Z. Guček 3, Behar
(tekma manj) 0.
Prvenstvo SI. Konjic
Končni vrstni red - I. liga:
Vitanje 29, Blato 26, Draža vas
25, ZP Loče, Oplotnica, Do-
brava 24, Stranice 22, Ecotip,
Bazar 19, Zlakova 15, Avtoce-
sta 13, Maco 1; II. liga: Nirva-
na 35, Gabrovnik 29, DSV 28,
Žiče, Zreče, PCES 22, Blato II,
Unimont 21, P. Hojnik 19, Lo-
ška gora 10, Cobra 3. V nižjih
ligah sta prvaka Konjice in B.
Lipa ter med veterani Konjice.
Prvenstvo Celja
.14. kolo: Miroteks - Črni ba-
ron 6:2, Umetniki - Kevin 4:2,
Sipro - Zagrad 4:0, PZ viva la
musica - Ščurek 6:2, Klateži
- Sokoli 4:3, Pehkani - Skavti
6:2. Vrstni red: PZ 24, Miro-
teks 18, Pelikani, Klateži 17,
Č. baron 16, SokoH 14, Ščurek,
Umetniki, Sipro 13, Kewin 11,
Skavti 6, Zagrad 5. Pvenstvo
se bo nadaljevalo septembra.
Tenis
Slovenska liga
Zaostala tekma 7. kola: Ce-
lje-Velenje 2:7 (Cizej-Stupav-
sky 2:6, 1:6, Vengust-Dovšak
1:0 bb, Voh-Topčič 1:6, 2:6,
Rumpf-Grosman 3:6, 1:6,
Travner-Črešnik 1:6, 0:6, Mli-
narič-Camloh 4:6, 4:6, Cizej,
Travner-Topčič, Grosman 6:4,
6:4, Rumpf, Voh-Stupavsky,
Camloh 2:6, 6:7, Vengust, Mli-
narič-Črešnik, Tibljaš 4:6,
2:6). Končni vrstni red: Tri-
glav 14, Slovan 12, Maribor
10, Domžale 8, Branik 6, Vele-
nje 4, Koper 2, Celje 0.
Pikado
Slovenska liga
Vzhod -- A-1: Solid Domava
19, Kamnica 14, Belle de Your
(Topolšica) 11, Žoga Bukovci
8, Ptuj 6, Kajtna Poljčane 2; B-
2: Metulj Ptuj 11, Javemik
(Lovrenc) 10, Stolp Ptuj 9, To-
pole Rogaška Slatina 8, Car
Mozirje 2; C-1: Čuk Velenje
18, Mond Dravograd 14, Pik
SG 12, Lipa Velenje 10, Pirnat
Le tuš 6, Mohor Velenje 0; po-
samezno: 1. Tomanič (Ptuj)
1917, 2. Matjašič (Dornava)
1854, 3. Kelc (Ptuj) 1667 ... 6.
Rihtar 1434, 17. J. Jelen 842,
18. Jeseničnik 835, 19. P. Jelen
822, 20. Ograjenšek 810, 26.
Bešvir 664, 28. Nahtigal 636,
30. Korenak (vsi Vel) 600 itd.
SP@FITNI
KOLEDAR
Petek, 24.6.
Smučarski skoki
Velenje: 8. nočna tekma za
rudarsko svetilko (od 21.30).
Sobota, 25.6._
Judo
Tarcento: mednarodni tur-
nir z udeležbo državne repre-
zentance in nastopom tekmo-
valcev Iva Reye (še jutri).
Konjeništvo
Celje: mednarodni turnir
(od 8.30; še jutri).
Hogomet
Žalec: Krim-Vrhnika (finale
pokal za ženske, 17.30).
Nedelja, 26.6.
Smučarski skoki
Velenje: 4. challenger (od
16.50).
Jutri o alpski ligi
v Bolzanu bo jutri in v soboto zaključni sestanek o sestavi
alpske lige, po zadnjem predlogu pa naj bi v njej nastopili le dve
slovenski ekipi. Zasedanja se bo udeležila tudi celjska delega-
cija, ki se seveda zavzema za vključitev v tekmovanje, končno
pa je že nekaj več informacijah o prihodu tujcev. Trener Kriku-
nov se je odločil za branilca, napadalca ter dva centra, iz lanske
zasedbe pa bo zanesljivo ostal le Povečerovski.
Dvojni izstop Rogaške?
Košarkarice Rogaške že nekaj mesecev tare slab finančni
položaj, zato so odpovedovale nastop v evropskem pokalu Ronc-
hetti, v petek pa je kolektivno odstopilo celotno Predsedstvo
kluba na čelu s predsednikom Krebsom.
Zadeva se je zapletla do te mere, da je tik pred zdajci celo
izstop članske ekipe iz državnega prvenstva, saj klubski prora-
čun ne bi prenesel stroškov v višini 50.000 tolarjev. Odhod sta
doslej napovedali Germova (Celje) in Kokaljeva (Pomurje),
sestri Jezovšek in Tabakova pa niso potrdile prvotne napovedi
o orenehaniu igranja.
Parket v Golovcu
Minuli teden je bil skupni sestanek vodstva Celjski sejmi,]
predstavnikov rokometnega, kegljaškega in plavalnega kluba
ter članov Izvršnega sveta Celje o prihodnosti in posodobitvi
najbolj obremenjenih športnih objektov v Golovcu. j
Z uvodnimi pogovori so bile vse strani zelo zadovoljne, za i
dokončno realizacijo postavitve montažnega parketa v osrednji'
dvorani A, popravila strehe nad kegljiščem in popravkov
v strojnici bazena pa bo potrebno še srečanje pri predsedniku IS
Jožetu Zimšku. Odprt je namreč sistem financiranja, prioriteto
pa je dobil nakup montažnega parketa. Naložba je vredna okoli
150.000 mark, financirala pa naj bi v enakih deležih Celjskega
sejma, občine in z najemom posojila. Po prvotni zamisli bi
rokometaši na parketu igrali že sredi avgusta.
NA KRATKO
Na tekmi svetovnega pokala
v spustu na divjih vodah je na
Soči v C-1 Hrvat Cmkovič, ki
letos tekmuje za Nivo, zasedel
2. mesto, pred tednom dni pa
je bil v Meranu tretji.
V Atenah je bilo 9. evropsko
prvenstvo v atletiki za vetera-
ne, Celje pa je zastopal le
Branko Vivod in v skoku v vi-
šino s 180 cm zasedel 4. mesto.
Državni prvaki v rokometu
za kadete so igralci Gorenja,
ki so na zaključnem turnirju
v Litiji premagali gostitelje
z 20:13, Šešir s 17:16 in s Slo-
vanom igrali 21:21. Moštvo
Celja Pivovarne Laško je iz-
padlo v polfinalu. Med st.li-
cami je prvak Velenje.
V finalni tekmi nogometnih
reprezentanc MNZ je med st.
pionirji Celje premagalo Ljub-
ljano z 2:1.
Zmagovalec 10. Nikovega
memoriala v malem nogometu
je Aškerčeva, ki je premagala
TEŠ s 3:0 in Penal s 3:2. V tek-
mi za 2. mesto je TEŠ prema-
gal Penal s 3:2.
Na 110 km dolgem rekre-
ativnem kolesarskem marato-
nu v okolici Moravskih Toplic
je bil Golčman četrti, Ibra-
imov (oba Bike) pa je zmagal
med veterani.
Od jutri do nedelje bo v Bol-
zanu 2. evropsko prvenstvo
v kegljanju za kadete, v tri-
članski reprezentanci Sloveni-
je pa bo tudi Andreja Razlag
(Emo Etema).
Št. 25 - 23. junij 1994
18
Angeli varuhi, močnejši od črne magije
IzpoveH človeka, ki Ima na vesti požig, v duši pa hude stiske, o katerih mora govoriti
Pod naslovom Krute resni-
ce, skrite pod pepelom, smo
pred štirinajstimi dnevi na teh
straneh obširneje poročali
o požaru, ki je 5. junija zvečer
uničil ostrešni del stanovanj-
ske hiše na Slomškovem trgu
št. 4 v Celju. Pri iskanju vzro-
ka požara so preiskovalci ugo-
tovili, da jc šlo v tem primeru
za požig, za to kaznivo dejanje
pa so osumili 32-letnega I.K.,
stanovalca v podstrešnem delu
te zgradbe.
Dan po požaru oziroma po-
žigu smo se o okoliščinah po-
govarjali z nekaterimi stano-
valci, ki so zatrjevali, da imajo
z osumljenim požigalcem ne-
malo težav, saj naj bi I.K. sto-
ril požig že koncem leta 1990,
nekajkrat pa so mu takšno na-
mero pravočasno preprečili.
Povedali so še, da njihov sosed
pogosto krši javni red in mir
ter jim onemogoča nočni poči-
tek s tem, ko prireja bučne do-
mače zabave, na katerih naj ne
bi manjkalo droge, med nočni-
mi obiskovalci pa naj bi bile
tudi mladoletne osebe. Večino
izjav stanovalcev je potrdil tu-
di celjski opat, gospod Fride-
rik Kolšek, ki ima iz svojega
stanovanja v župnišču nepo-
sreden pogled na okno stano-
vanja, v katerem živi I.K. Za-
radi neštetih težav s sosedom
in (ponovnim) požigom hiše se
stanovalci počutijo ogrožene,
najbolj pa se bojijo, da se bo
I.K., po .^saaciji pogorelega
dela stavbe in s tem tudi nje-
govega stanovanja, mednje vr-
nil in bo ^^se spet po starem.
Spet grožnje, spet nočni kra-
val in nemara ponovni požig.
Gospod Kolšek je ob tej pri-
ložnosti upravičeno postavil
vprašanje: S čigavim denar-
jem se bo pokrila škoda, ki je
bila storjena namerno, saj je že
po požaru pred slabimi štirimi
leti pristojne na občini opo-
zarjal, da je I.K. treba poiskati
drugo stanovanje, takšno, da
ne bo neprestano ogrožal dru-
gih ljudi ter uničeval družbeno
in zasebno premoženje. Tokrat
bomo šli do konca, so nam za-
trjevali prizadeti v bojazni, da
se bo I.K. vrnil mednje.
Z osumljenim I.K. se takrat ni-
smo mogli pogovarjati in s tem
prisluhniti še drugi plati. Po
prijetju na dan požiga so ga
odpeljali v bolnišnico v Vojnik
in k preiskovalnemu sodniku
TS Celje.
Plat nekega drugega
zvona
Dan po izidu 23. številke
Novega tednika nas je po tele-
fonu poklical I.K., rekoč, da je
nekaj tistega, kar smo zapisali,
res, veliko pa je neresnic, ki so
jih o njem izrekli sosedje. Da
ima tudi on pravico povedati
svoje, nas je opozoril. Nasled-
nji dan se je oglasil pri nas
s svojo zgodbo, izpovedjo in
stisko, lahko da tudi z ukano,
kar pa ni stvar naše presoje.
O tem bodo sodili drugi in
drugje.
»Trdim, da jaz hiše nisem
zavestno zažgal, tega ne bi sto-
ril niti mrtev, saj so mi na ob-
čini vendar že pred tem odo-
brili milijon in pol tolarjev de-
narja za prenovo stanovanja,
ko bi dobil tudi svoje stranišče
in kopalnico. Jaz ^m^uA to
stanovanje rad, zato res ne
vem, zakaj bi ga mm zažgal.
Da sem to storil, so krivi tisti,
ki so me organizirano vodili
s pomočjo črne magije ali pa so
me drogirali. V«3a,4iilfe«fe nek-
do medijsko vodi, psav danes
se mi je posvetilo, da jxie opa-
zujejo, se igrajo z dušo,
to pa počnejo lasersko ali pa
s pomočjo leče. O tem govorijo
predmeti, ki « pojavili
v mojem stanovanju, nastavili
so mi razne gumbe in druge
copmije. Neka ženica mi je
povedala, da je bila tisti večer
pred mojimi vrati kanta z ben-
cinom, to je bila tista kanta, ki
me je nervirala, ker ni bila mo-
ja. Zato sem začel polivati.
Moja bivša žena, ki je bila ta-
krat pri meni na obisku, mi je
pobrala vse vžigalice in vži-
galnike. Ker torej jaz nisem
mogel zažgati, je to storil nek-
do z laserskimi žarki ali z lečo,
ves čas sem čutil neke žarke.
Neka gospa mi je povedala, da
imajo takšne sposobnosti viso-
ki cerkveni dostojanstveniki
in oficirji z visokimi čini. Že
pred leti je zdravnica napisala,
da mi morajo na občini dati
udobno stanovanje, pa me ho-
čejo še iz tega izseliti. Ne, ne
bom se jim pustil! Ko so me po
požaru pripeljali v Vojnik, se
najprej sploh nisem zavedal,
kaj se je dogajalo, pa sem si
rekel: >No, hlapec Jernej, spet
so ti zažgali stanovanje.< Tudi
v Vojniku sem imel občutek,
da me kontrolirajo, da imajo
tisti, ki me daljinsko vodijo,
tam nameščene paciente. Spi-
ritizem, s katerim se igrajo, jih
bo uničil. Jaz sem samo psiho-
tik, nevrotik in motena oseb-
nost, kot piše v izvidih, zato
mene že ne bodo imeli za nor-
ca. Zdravila sem jemal le ob-
časno, če sem bil v depresiji,
sicer pa sem proti vsakršni ke-
miji in pijem le čaje iz Lekove
domače lekarne. Kot vidite,
nisem nor, sem le žrtev ljudi,
ki me vodijo s pomočjo črne
magije. Ni res, da bi bile v mo-
jem stanovanju pogoste žurke.
prijatelji, ki me obiskujejo, so
iz Kopra, Nemčije, Italije, in
nikoli se pri meni ni uživalo
mamil. Tudi nisem nikoli me-
tal predmetov na opatovo dvo-
rišče. To je bil le podtaknjeni
kemični svinčnik, ki je na
oknu eksplodiral, pa stekleni-
ca z bučnim oljem, za katero
vem, da je bila satanska. Četu-
di bi bil pijan ko domina, ne bi
nikoli zažgal v svojo škodo, saj
sem imel vendar to svoje sta-
novanje rad. Vse to je z mano
počenjala hlapčevska banda,
ki se me hoče znebiti in priti
do mojega stanovanja. Jaz ni-
sem piroman, in če me že da-
ljinsko vodijo, naj me progi-a-
mirajo tako, da grem zažgat
Občino. Nihče se ne bo igral
z mano, ker imam dobre ange-
le varuhe, pa ves čas me na
nevarnosti opozarjajo živali.
Vse napišite, kar sem vam po-
vedal. Obtožen sem požiga, za-
to sem se dolžan braniti...«
Naj nam I.K. ne zameri, ker
smo zapisali le del tistega, kar
nam je govoril in s svojo izpo-
vedjo povedal. Nam je jasno le
to, da mu je bilo potem lažje.
Težje bo tistim, ki bodo razso-
jali, sodili in potem ukrepali
tako, da bo za vse prav in po-
šteno.      MARJELA AGREŽ
IPROMETNE NfIGODE
Brez vamostnili
čelad
Na lokalni cesti v kraju Ea-
kitovec se je, v torek, 14. junija
zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri sta bili ena oseba hu-
do in ena lažje telesno poško-
dovani.
Andrej U. (17) je vozil mo-
torno kolo iz smeri G©riee pri
Shvnici proti Loki pri Žusmu.
V Rakitovcu je na ravnem delu
ceste zapeljal na rob vojsišča,
od tam pa v obcesrto .farek,
kjer je trčil v betonsko pro-
pust. Voznika in j^opotnico,
15-letno Valentin© G*^^ vrglo
na travnik, kjer sta obležala:
voznik s hudimi paškodbami,
sopotnica pa je biia lažje ra-
njena.
Zanašalo ga ie
Na magistralni cesti zunaj
naselja Čmova se je, v četrtek,
16. junija popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda na vozilih
pa znaša milijon 310 tisoč to-
larjev.
Tatjana Podgoršek (32) iz
Velenja je vozila osebni avto-
mobil iz smeri Velike Pirešice
proti Velenju. Ko je biia zimaj
naselja Čmova, jo je v levem
ovinku (pri odcepu za Dobrno)
pričelo zanašati, zato je zape-
ljala na levo stran v trenutku,
ko ji je nasproti pripeljal voz-
nik tovornega avtomobila, 29-
letni Miroslav Trunk iz Buč.
Trunk je zaviral, a trčenja ni
mogel preprečiti. V nesreči je
voznica Podgorškova utrpela
hude telesne poškodbe.
Ha mokri cesti
Na regionalni cesti zunaj
naselja Založe se je, v četrtek,
16. junija popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je en udele-
ženec utrpel hude telesne po-
škodbe, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 200 tisoč tolarjev.
Ferdinand Jelen (63) iz An-
draža je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Andraža proti Pol-
zeli. Ko je bil zunaj naselja
Založe, je v ostrem desnem
ovinku na mokri cesti zapeljal
na nižje ležeči travnik ter se
pri tem hudo poškodoval.
V električni drog
Na regionalni cesti v kraju
Lokovica pri Velenju se je,
v petek, 17. junija popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bil voznik osebnega avtomobi-
la hudo ranjen.
Jožef Kvartič (24) iz Velenja
je vozil iz smeri Velenja proti
Gorenju. V Lokovici je prehi-
teval voznika osebnega avto-
mobila, se po prehitevanju vr-
nil na svojo polovico vozišča
ter pri tem zapeljal na bankino
ter takoj za tem sunkovito za-
vil v levo. Pri tem ga je pričelo
na mokrem vozišču zanašati,
zapeljal je v obcestni jarek, tr-
čil v plast zemlje in nato še
v drog električne napeljave.
A¥tO ¥ llIšO
V naselju v Petrovčah se je,
v soboto, 18. junija zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo, dve pa sta
bili lažje ranjeni. Na vozilu in
objektu je škode za okoli 450
tisoč tolarjev.
Matija Vodičar (22) iz Do-
briše vasi je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Kasaz^mti Pe-
trovčam. Ko je pripeljal v bla-
gi levi ovinek, ga jena^no^krem
vozišču zanašalo, tako da je
zapeljal na desno in trčil v be-
tonski robnik. Od tam je vozilo
odbilo v levo in je frčilo še
v vrtno ograjo in nato v vogal
stanovanjske hiše iPetrovče
114. V nesreči je huete telesne
poškodbe utrpela sopotnica,
2O-letna Nataša Doleoc s Ptu-
ja, voznik Vodičar in drugi so-
potnik, 22-letni Aleš Magajne
iz Dobriše vasi, pa sta bila laž-
je ranjena.
Trčil v nasip
Na regionalni cesti v naselju
Ljubija se je, minulo soboto
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
ranjena, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 70 tisoč tolarjev.
Arif Avdič (31) iz Mozirja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Soteske proti Mozirju.
V Ljubiji je zapeljal na desno
bankino, nato pa v obcestni ja-
rek, po katerem je vozil 30 me-
trov, s sprednjim delom avto-
mobila pa je potem trčil še
v zemeljski nasip. V nezgodi je
hude telesne poškodbe utrpel
sopotnik, 35-letni Meho Muj-
kič iz Velenja.
Nesreča v Globokem
Na regionalni cesti v Globo-
kem pri Rimskih Toplicah se
je, v soboto, 18. junija zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
bil hudo ranjen voznik kolesa
z motorjem.
Damjan M. (16) iz Rimskih
Toplic je vozil moped iz smeri
Rimskih Toplic proti Jurklo-
štru. V Globokem je v bližini
podvoza pod železniško progo
zapeljal levo čez vozišče na
strmi del nasipa, tam pa se je
prevrnil in obležal s hudimi
poškodbami.
Trčenje v Šmarju
Na magistralni cesti
v Šmarju pri Jelšah se je, mi-
nulo soboto zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bil en ude-
leženec hudo ranjen, na vozi-
lih pa je škode za približno 300
tisoč tolarjev.
Roman Koražija (31) iz
Lemberga je vozil neregistri-
rano motorno kolo iz smeri
Celja proti Mestinju. Ko je pri-
peljal v Šmarje pri Jelšah, je
pričel prehitevati pred sabo
vozeča vozila, prvi v koloni,
24-letni voznik osebnega avto-
mobila, Jože Misja iz Imenega,
pa je v tistem trenutku pričel
zavijati v levo. Vozili sta trčili.
voznika motornega kolesa je
odbilo na pločnik, motorno
kolo pa je drselo po vozišču še
90 metrov. Voznik Koražija je
bil v nesreči hudo ranjen.
Čelno trčenje
Na magistralni cesti v nase-
lju Velenje se je, v torek, 20.
junija dopoldne, pripetila nei-
goda, v kateri sta bili ena ose-
ba hudo in ena lažje ranjeni.
Leopold Travner (37) iz Ve-
lenja je vozil osebni avtomobil
iz smeri Vinske gore proti Ve-
lenju. V manj preglednem des-
nem ovinku je začel prehiteva-
ti vozila pred seboj, takrat pa
je iz nasprotne smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
3 8-letni Marinko Suvaj ac, dr-
žavljan BiH. Vozili sta čelno
trčili, voznik Travner je utrpel
hude telesne poškodbe, voznik
Suvajac pa je bil lažje ranjen.
Ilmrl v bolnišnici
V celjski bolnišnici je 16. ju-
nija popoldne umrl Ivan Art-
nak (83) iz Celja, udeleženec
v prometni nezgodi, ki se je_
pripetila 6. junija dopoldne nja'
^^ubljanski cesti v Celju.
"" M. Al*
Več plina, manj rukanja
Ko se je naš Srečko Šoferko
oni dan peljal po cesti ob celj-
skem mestnem parku, ga je
prometni znak opozoril, da
mora zmanjšati hitrost na 40
kilometrov na uro. Ubogljivi
in vzorni voznik Šoferko je res
vozil počasi čez grbine na ce-
sti. Pri tem ga je čisto malo
rukalo, pošteno pa ga je rukni-
lo potem, ko so začela mimo
njega švigati vozila s hitrostjo
80 in več kilometrov na uro.
Zakaj tako hitro, je tuhtal
Srečko, ko pa so grbine na ce-
stišču vendar zato, da voznika
prisilijo k počasni vožnji. Ko
je potem stopil v najbližnji bi-
fe, mu je eden izmed gostov
lepo razložil »delovanje« cest-
nih grbin, ki naj bi prispevale
k večji prometni varnosti na
območju tik ob mestnem par-
ku: Če voziš 30 ali 40 na uro, te
ruka čisto malo. Pri 50 in 60 na
uro ruka precej neprijetno, pri
70 na uro pa je rukanje že prav
zoprno. Zato je že pred grbi-
nami treba močno pritisniti na
plin in »progo« speljati z več
kot 80 na uro, pri stotki in čez
pa grbin sploh ne zaznaš več.
Mimo mestnega parka je torej
treba peljati čim hitreje ali pa
čisto počasi, po izbiri in vesti
vsakega voznika posebej.
Zakaj pa so potem sploh po-
trebne takšne grbine na cesti,
je še dolgo tuhtal Srečko Šo-
ferko in naročil še en bitter
lemon - s slamico, seveda.
Foto: EDO EINSEIELEB
• Prestrašili otroški gla-
sek jfe, v sredo, 15. junija
popoldne, sporočil, da se
njegova ati in mamica de-
reta drug na drugega in da
hoče ati mamico natepsti.
Policisti so potem ugotovi-
li, da je šlo za klasičen dru-
žinski prepir, da ni bil nih-
če ogrožen, otroci pa si
takšne grdobije svojih star-
šev še kako dobro zapom-
nijo.
• V Stanetovi ulici v Celju
je prišlo v sredo proti veče-
ru do hudega spora med
lastnikom češnje in osebo,
ki je z drevesa češnje krad-
la. Češnjev tat je bil Pavel
K., ki je jeznega lastnika za
nameček še grdo ozmerjal
in mu grozil.
• Prejšnji četrtek popold-
ne se je slabo godilo Marič-
ki in njeni mami. Obe je
teroriziral pijani oče in so-
prog Milan K.
• V četrtek zvečer so šli
policisti intervenirat v lo-
kal Galus na Ljubljanski
cesti. Tam je javni red in
mir kršil natreskani Mar-
jan P., črno piko pa si je
prislužila tamkajšnja to-
čajka, ki je pijanemu gostu
veselo dotekala.
• Vznemirjena ženska iz
Vojkove ulice je v petek po-
noči sporočila, da se v tem-
nem hodniku nahaja nek-
do, ki pritiska na njen zvo-
nec. Do prihoda patrulje se
je nočni vasovalec očitno že
naveličal brezplodnega po-
četja.
• Oseba, ki se je v petek
popoldne predstavila za
Milana Z., je sporočila, da
ga v lokalu Špes nadleguje
neznan moški. Sporočilo je
bilo ena sama velika laž,
saj o kakšnem nadlegova-
nju v lokalu ni nihče nič
videl in nič slišal.
• Igor je v petek zvečer za-
prosil za intervencijo, ker
je njegovega prijatelja
v mestnem parku pretepel
neznan moški. Bilo pa je
tako, da je Vili udaril tiste-
ga Andreja, ki je bil v sku-
pini, ki je malo pred tem
nadlegovala nekega mla-
doletnika in od njega zah-
tevala denar in cigarete.
• V soboto dop>oldne je
Alojz sporočil, da ga je na
avtosejmu na Golovcu uda-
ril neznanec, ki prodaja av-
to mariborske registracije.
Na sejmu so policisti ugo-
tovili, da se je Alojz spri
z Zvonetom, da sta se oba
grdo obnašala, pa bosta za-
to oba stopila pred sodnika
za prekrške.
• V soboto zvečer je Vili
sporočil, da se čuti ogrože-
nega, ker ga pred klubom
upokojencev čaka skupina
fantov. Potem so ugotovili,
da je na Vili j a čakal Gre-
gor, da bi se z njim pogovo-
ril zaradi nesporazuma iz
prejšnjega dne. Pogovorila
sta se v prisotnosti polici-
stov.
M. A.
Št. 25 - 23. junij 1994
191
Ognjena in rogata nesreča
Prelšnll teden se le kar dvakrat naselila v Isti hiši
v hribovitem delu vasi Tla-
ke blizu Rogatca je kmečka
domačija, kjer sta do srede, 15.
junija, živela in skromno go-
spodarila 51-letna Jožefa Fric
in njen 25 let stari sin Vinko.
Živela sta v skromni stari hiši,
v hlevu pa sta redila nekaj
glav živine: tri krave, eno tele
in bika, za katerega je v vasi
veljala ocena, da je zelo napa-
dalen in vsakomur nevaren.
Edina, ki se ga ni bala in ki ji
je pustil priti blizu, je bila Jo-
žefa.
BUo je v ponedeljek, 13. ju-
nija okoli polnoči, ko je v hiši
v Tlakah št. 32 zagorelo. Gore-
ti je začelo v sobi, kjer je stal
star kovinski štedilnik na trdo
gorivo, plameni pa so se kmalu
razširili po vsej stavbi, stari
več kot sto let. V kratkem času
je bilo uničeno vse, ostalo je le
z opeko in kamenjem grajeno
golo zidovje. Vinko in Jožefa
sta ostala brez vsega, ogenj je
prizanesel le živini oziroma
objektu, ki stoji nižje pod po-
goriščem. Požar je gasilo 27
gasilcev iz okoliških društev,
gmotno škodo pa so ocenili na
več kot poldrugi milijon to-
larjev.
Se bolj črna je bila sreda, 15.
junija. Jožefa Fric je v popol-
danskem času gnala živino na
pašo, na nekaj deset metrov
oddaljeno travnato pobočje.
Na paši je bil tudi bik, in nihče
ne bo nikoli vedel, kaj ga je
prijelo, da je pobesnel in se
zakadil v žensko, ki je morala
bežati pred njim. O tem so go-
vorila Jožefina oblačila, ki so
ležala po kosih na različnih
deUh travnika. Z bikovimi ro-
govi ranjena ženska je obne-
mogla obležala na travniku ui
tam krvavela do približno 20.
ure, ko jo je našel sin Vinko, ob
njej pa je mimo stal bik. Vinko
je stekel do sosedov, ki so po-
klicali dežurnega zdravnika in
reševalno vozilo. Kot so pove-
dah sosedje, je imela Jožefa
Fric poškodbe po vsem telesu,
najbolj globoka in dolga pa je
bila raztrganina po stegnu. Ko
je prispel zdravnik, je zmogla
reči le: >Zebe me, žejna sem.<
Med prevozom v Celje je izdih-
nila. Ostal je Vinko, sam, brez
matere in brez strehe nad gla-
vo. V samo nepolnih dveh
dneh.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Fricova domačija je zdaj le še pogorišče.
Kosi oblačil, obutev, dva debela kola, vse je ležalo na travnatem
pobočju, kjer se je pokojna Jožefa borila s pobesnelim bikom.
Priznanja ob dnevu
siovensice poiicije
Delavci organov za notranje
zadeve Celje bodo 27. junij,
dan slovenske policije, prosla-
vili v petek, 24. junija ob 12.
uri s prireditvijo in podelitvijo
priznanj v Kulturnem centru
v Laškem.
Najvi.šje priznanje, zlati
znak, bo prejel Franc Jančič,
šest srebrnih znakov pa: Du-
šan Antolovič, Anton Bastl,
Jože Ograjenšek, Peter Pleši-
vičnik in Stanislav Skubic
(UNZ Celje), od zunanjih so-
delavcev pa oddelek za notra-
nje zadeve Občine Šentjur pri
Celju.
Bronaste znake bodo na pet-
kovi slovesnosti v Laškem pre-
jeli: Alojz Buršič, Srečko Gra-
dišnik, Stanislav Jerman, Mir-
jana Jurič, Igor Kos, Marjan
Močnik, Albina Mogu, Robert
Mravljak, Tatjana Mušič, Jan-
ko Napotnik, Mirko Napret,
Marjan Oblonšek, Marko Pov-
še, Marija Šrimf, Miran Ton-
kli, Milan Vogrinec ter Miran
Žohar (UNZ Celje) ter Dušan
Širše, Bogdan Povalej in Bojan
Tmovšek.
GORELO JE...
Samovžig sena
V petek, 17. junija zjutraj, je
zagorelo na gospodarskem po-
slopju, last Stanka Kampleta
iz Polžanske gorce na Šmar-
skem. Ogenj je zajel poslopje,
uničil celotno ostrešje, okoli
17 nakladalk sena, napravo za
sušenje lesa, stroj za naletje žit,
okoli 40 kvadratnih metrov
opaža in nekaj kmečkega oro-
dja. Ogenj so gasili vaščani in
31 gasilcev, ki imajo vse zaslu-
ge, da je ostala živina v hlevu
(29 glav) nepoškodovana ter
da se požar ni razširil na ob-
močje pod gospodarskim po-
slopjem, kjer je stalo več kme-
tijskih strojev. Gmotna škoda
znaša okoli 5 milijonov tolar-
jev, vzrok požara pa je bil sa-
movžig sena.
Udari strele
v hudem ponedeljkovem ne-
urju, ki so ga spremljali udari
strele, je okoli 17. ure pričelo
goreti gospodarsko poslopje,
last Antona Goručana, v Pti-
stikah. Zgorelo je celotno
ostrešje in okoli 20 nakladalk
sena in nekaj delovnega oro-
dja. Živino in kmetijske stroje
so domačini še pravi čas rešili,
požar pa je, ob pomoči obča-
nov, gasilo 40 gasilcev s tega
območja šmarske občine. Ško-
de je za okoli 3 milijone to-
larjev.
Približno v istem času je
strela udarila v gospodarsko
poslopje v Dobju pri Lesič-
nem, last Antona Gubenška.
Kljub hitremu posredovanju
gasilcev iz Prevorja in Planine
pri Sevnici, ki so požar lokali-
zirali, je zgorel ves del nad
hlevom in celotno ostrešje ter
dva kubična metra smrekovih
desk, okoli 25 nakladalk sena,
voz in puhalnik. Živino in
traktor s priključki so uspeli
rešiti. Gmotna škoda znaša
okoli 3 milijone tolarjev.
M. A.
mini KRIMICi
Razlioriti Bojan
Minuli četrtek ob dveh zju-
traj je žalska policijska patru-
lja v Preboldu ustavila vozni-
ka osebnega avtomobila, 44-
letnega Bojana iz Žalca. Poli-
cistoma je postalo kar kmalu
jasno, da je z voznikovim psi-
hofizičnim stanjem nekaj na-
robe, zato sta odredila preiz-
kus z elektronskim alkote-
stom. Ta naprava je pokazala,
da je bil Bojan pijan kar za 2,6
stopnje. Pa se možakar s tem
rezultatom nikakor ni hotel
strinjati, zato sta policista
odredila strokovni pregled, ki
pa ga je Bojan odločno odklo-
nil. Sledil je začasni odvzem
vozniškega dovoljenja, a se
nočni potnik tudi s tem ukre-
pom ni strinjal in je do tega
svojega dokumenta hotel priti
s fizično silo. Končno sta poli-
cista kršitelja le obvladala in
mu nataknila lisice. Bojan je
policista ves čas žalil in se
sploh nesramno vedel do njiju.
Zato bo moral k sodniku za
prekrške, v kazenski ovadbi
pa bo osumljen kaznivega de-
janja napada na uradno osebo
v času opravljanja varnostnih
nalog. Oba policista sta mora-
la po pomoč k zdravniku, ki je
pri obeh ugotovil lahke telesne
poškodbe, Bojan pa jo je odne-
sel le z nekaj praskami.
Pobesneli Dušan
38-letni Dušan iz Celja je
prejšnji četrtek okoli enajstih
ponoči sklenil obiskati svojo
bivšo ženo Alenko. Ker mu
ženska ni odprla vhodnih vrat,
je začel tolči po njih in vpiti,
pa tudi to ni pomagalo. Ves
besen je potem šel na dvorišče
do Alenkinega avtomobila in
na njem prebodel pnevmatike
ter zbežal še pred prihodom
policijske patmlje. Čez pri-
bližno pol ure pa se je vrnil, se
spet postavil pred vrata in spet
vpil ter bivši soprogi zagrozil,
da ji bo zažgal avto, če ga ne
spusti v stanovanje. Ker je bil
spet neuslišan, je grožnjo tudi
uresničil. Avtomobil je polil
z razredčilom in ga zažgal. Pr-
vi so na kraj prispeli policisti
in pričeli gasiti, kmalu so se
jim pridružili gasilci, ki so
ogenj do konca pogasili. Du-
šan bo moral k sodniku za pre-
krške, za kaznivo dejanje pa
tudi na sodišče.
Tatice prijeli
Minulo soboto okoli treh
zjutraj je bil na Nušičevi ulici
ukraden osebni avtomobil
opel kadet, last Andreja R. iz
Celja. S tem vozilom so se nez-
nanci pripeljali do Loč pri
Šmartinskem ježem, tam v vo-
zilu prespali, zjutraj pa jih je
pregnal nek ribič, zato so jo
kar peš mahnili proti Celju. Pa
niso bili dolgo neznanci. Okoli
18. ure so jih prijeli celjski po-
licisti in ugotovih, da gre za
17-letnega Adisa iz Sežane,
15-letnega Nazmija iz Celja
ter še za tri Celjane, 15-letne-
ga Dejana, 15-letnega Zorana
in 13-letnega Harisa. Adis in
Nazmi sta bila v času odvzema
osebnega avtomobila na pro-
stem izhodu iz Prevzgojnega
doma za mladoletnike v Ra-
dečah.
Okraden v banki
Milan K. (45) iz Doliča je
prejšnjo soboto dopoldne sto-
pil v banko na Rudarski cesti
v Velenju, da bi s hranilne
knjižice dvignil svojo plačo.
Trinajst bankovcev po 5 tiso-
čakov je spravU v manjšo tor-
bico, drobiž pa v denamico.
Potem se je malce razgledoval
po prostom, za nekaj trenut-
kov pozabil na torbico, ki jo je
odložil na pult, to pa je izkori-
stil neznani storilec, ki je od-
nesel torbico z denamico vred.
Poleg denarja, ki ga je dvignil,
je imel oškodovani Milan
v torbici še tri hranilne knjiži-
ce na svoje ime.
Vlomil v cerkev
v nedeljo je nekdo vlomil
v cerkev svetega Jožefa Laza-
rista na Plečnikovi ulici v Ce-
lju. Iz tabemaklja je vzel dva
ciborija in z enega ukradel
srebrno čašo, dmgega pa je
prav tako poškodoval. Potem
je v zakristiji ukradel dva sre-
brna keliha s pozlato, tri
manjše pozlačene po.sode za
hostijo in okoli 4 tisoč tolarjev
gotovine. S tem dejanjem je
cerkev oškodovana za okoU
1 milijon 500 tisoč tolarjev.
M.A.
Št. 25 - 23. junij 1994
uudovita slutnja svobone
Jože Šmii, eden največjih slovenskih pesnikov, se rad spominja rojstnega Rogatca
B<^atec je v slovenski
kulturi odlično zastopan
s številnimi imeni. Od zna-
nih sodobnikov imajo
v kraju korenine Jože Šmit,
pokojni Branko Hofman,
Ela Peroci, dr. Anton
Stres... Večina je v tem za-
postavljenem kraju preživ-
ljala le mladost, ki pa jih je
oplemenitila za vse življe-
nje. Jože Šmit, eden naj-
večjih slovenskih pesnikov,
je v rojstnem kraju preživel
le zgodnja mladostna leta,
v njegovi poeziji pa je Ro-
gatec pogosto omenjen.
Življenjska pot Jožeta
Šmita je značilna odiseja
vsakega odličnejšega slo-
venskega književnika.
Mladostna revščina, boga-
ta ustvarjalnost, vojna iz-
kušnja, vzvišenost nad
dnevno politiko, zaporni-
ška celica... Pesnik Jože
Šmit se je preživljal z novi-
narstvom, tretje obdobje
življenja pa uživa pred-
vsem na Črnem Vrhu nad
Idrijo. V skromni, prijetni
hišici, v naselju, kjer je bilo
v zadnjih vojnih dneh leta
1991 eno samo veliko raz-
dejanje. Danes je spet tako,
kot da tiste eksplozije v ne-
kaj deset metrov oddalje-
nem vojaškem skladišču
sploh ne bi bilo. Pesnik se
po starem veseli svojega
vrtička, sprehodov in sre-
čanj v čarobnih iglastih
gozdovih.
Sedemletni pesnik
v njegovi delovni sobi se
pogovarjava tudi o njego-
vih znancih s širšega Koz-
janskega in iz Celja. O tem
in onem iz Rogatca, Šmarja
pri Jelšah, Pristave pri Me-
stinju, pa o šolarjih iz Le-
sičnega in Podsrede, ki jih
je obiskal. Največ govoriva
seveda o njegovih pesmih
in o njegovih obsoteljskih
koreninah.
Dr. Matjaž Kmecl je
v spremni besedi k eni od
Šmitovih pesniških zbirk
omenil, da je prve verze na-
pisal kot sedemletnik in
prejel tudi prvi honorar,
eno okoli ušes. Pesnik mi je
povedal, kako je bilo. Ko je
obiskoval šolo pod Donač-
ko goro, je napisal zabav-
Ijico o sošolcu Prevolšku,
čez nekaj dni pa ga je na
poti iz šole zaradi tega oka-
ral sošolcev rednik, sicer
njegov boter. »Ne boš se ti
delal norca iz mojega pebe-
ka!« se je hudoval, Jožeka
pa so rešile le ume noge.
Pesnik ima na Rogatec,
na rojstne Tlake, najrazlič-
nejše spomine. Prevladova-
la je obupna revščina, de-
narja ni bilo, premogel je le
eno samo oblačilo, v njem
je spal, odhajal v šolo in
cerkev. Čevljev ni bilo do-
volj za vse otroke, zato jih
je pozimi uporabljal vsak
dan dmgi. Kmete so pestile
slabe letine, suše ali povod-
nji, pa še toča. »Jokal sem
od lakote,« se spominja.
A človek skuša grdo odmi- ;
sliti, rajši se spominja otro- I
ških iger, lepšega. Tudi I
obiski pri sorodnikih v Ga-
berju so se vtisnili v spo-
min malega Jožeka. j
Po pasli davek    j
Šmitov Jožek je ob prili- j
ki doma povedal, da bo, ko
bo velik, pesnik. Pa oče ni
bil preveč navdušen: »De-
laj, dmgače ne boš imel kaj
jesti!« Nekoč pozneje so
gostom iz trga, ki so obi-
skovali Šmitov pušenšank,
pokazali zvezek z Jožeko-
vimi pesmimi. Opažih so
njegovo   nadarjenost   terj
opozorili očeta, da bi fant
moral v gimnazijo. Ko se je
pri enajstih letih, po četr-
tem razredu osnovne šole,
poslovil, je bilo pri hiši de-
vet otrok. Odšel je narav-
nost v Ljubljano, kjer je bil
njegov stric pomemben la-
zarist, vizitator. Postal naj
bi »gospod«, duhovnik, po-
dobno kot v takratnih raz-
merah Kocbek, Javoršek,
Bohanec...
V klasični ginmaziji je
imel odlične profesorje, od
Preglja do Rupla, Gspana
in Tomšiča, za francoščino
pa ga je navduševal celo
šmarski rojak Dobovišek.
V gimnazijskem razredu je
bilo nič manj kot 54 dija-
kov, zato je moral vladati
red. Med Smitovimi sošolci
so se zato razvib prav ime-
nitni literati, slikarji, reži-
serji, pevci, skladatelji in
filozofi, na primer France
Kosmač, Mitja Šarabon,
Srečko Potnik, France Ba-
lantič, Nace Hladnik, Uroš
Krek, Nikolaj Jeločnik, Mi-
lan Komar... V ginmazij-
skem kultumem dmštvu
Žar je bil skupaj z Janezom
Stanovnikom, poznejšim
predsednikom Slovenije, in
Jankom Smoletom.
Jože Šmit je objavljal
v Mladiki in Vigredi, kjer je
bila natisnjena tudi pesem
o bridki revščini v Logu
nad Rogatcem, svoje pesmi
je pošiljal tudi v Dom in
svet. Počitniški čas je pre-
življal v Rogatcu in poma-
gal pri kmečkem delu. Še
v času kraljevine Jugosla-
vije je bil približno dve leti
zaposlen na občini v doma-
čem kraju; iz tega časa se
mu je najbolj vtisnilo
v spomin to, da so morali
lastniki psov plačevati po-
seben davek. Tistim, ki
dvanajstih dinarjev niso
odšteli, so psa vzeli. Z obči-
ne so poslali gonjača,
spremljal pa ga občinski
uslužbenec, pogosto kar
Jože Šmit. Včasih sta se
pred hudo kmečko jezo ko-
maj rešila. »I*rekleti šin-
tar,« so kleli krajani, go-
njač pa se je hudoval: »Jaz
nisem štntar. iaz sem go-
spod gonjač!« Uradnik
Smit je seveda po terenu
rajši spremljal geometra.
Po drugi svetovni vojni
je ostal v Ljubljani, na šir-
šem Kozjanskem pa se je
oglašal zlasti kot novinar
Kmečkega glasa. Rad je
obiskoval tudi svoje nek-
danje rogaške učitelje ter
župnika Rajnerja, saj so
mu med šolanjem večkrat
pomagali. Nazadnje je bil
v Rogatcu pred nekaj me-
seci, prišel je na pogreb
svoje najstarejše sestre Pe-
pce Kiseljak, ki je svoja
zadnja leta preživela
v šmarskem domu upoko-
jencev. »Bila je naša druga
mati,« se je spominja. Bolni
materi je pomagala skrbeti
za mlajše brate in sestre, za
brata - pesnika pa se je po-
sebej zavzela, ko se je šolal
v Ljubljani. Na domačiji
v Tlakah zdaj živi še pesni-
kov brat Leopold Šmit, se-
stre pa so v Mariboru, Le-
obnu in Essnu.
Rogatec je seveda poseb-
no živ v njegovi poeziji. Že
od takrat, ko je napisal pr-
ve religiozne pesmi o ložev-
ski, žetalski, taborski,
ptujskogorski in drugih
Marijah. »V cerkev ne ho-
dim, Marijo pa še vedno
izredno častim. Ni boginja,
mati božja je. Boga si danes
dmgače predstavljam, ni-
sem mani veren, le simboli
mi ne ustrezajo.« Na steni
čmovrške delovne sobe ob
številnih deUh z motivi pri-
jatelja Jožeta Ciuhe vLsi tu-
di Marijin motiv iz čipke.
Iz Rogatca izvirajo tudi
pesmi iz Šmitovega zrelega
obdobja, na primer tista
o Dveh grenadirjih, ter ne-
kaj proze. Priljubljena
otroška knjiga Kaj nam je
popisal Jakec je nastala
tod, pa različne podobe iz
narave, predvsem o trti.
»Mislim, da ta kraj izredno
živi v meni.« Koleselj iz ce-
dihke, najbrž edina poema
o NOB, je v znamenju Ro-
gatca, v zbirko Vzeti ka-
men iz ust je vključen ci-
klus Donačke gore.
Delavci pod bičem
Slovenski pesniki ne mo-
rejo živeti le od svoje lastne
besede, zato se je Jože Šmit
veliko ukvarjal z novinar-
stvom. Ni bilo lahko, zato
se je večkrat znašel »na ta-
peti«, kot pravi. »Včasih
sem odkril tudi kaj nepri-
jetnega, celo pošastnega.«
Nekoč naj bi pisal o uspeš-
nem dmžbenem posestvu
v Halozah. Tam je nato sre-
čal uslužbenca, ki je z bi-
čem v rokah kar s konja
priganjal delavce, ženske
pa je spolno izkoriščal.
Z reportažo seveda ni bilo
nič, saj kritičnega pisanja
še ni smelo biti.
Delal je pri Kmečkem
glasu, nato uredrukoval pri
Socialističnem kmetijstvu
in gozdarstvu ter nadalje-
val kot lektor pri Mladin-
ski knjigi. Ko je Branka
Jurca zapuščala Cicibana,
je prevzel njeno uredniško
mesto, saj je v tej otroški
reviji že prej velikokrat so-
deloval. Hkrati je bil direk-
tor periodike, to je Pionir-
ja, Pionirskega lista. Cici-
bana, Mladine, Otroka in
dmžine ter Proteusa, nato
pa se je upokojil. Cicibano-
vo obdobje je bilo seveda
najlepše. Postal je tudi taj-
nik Dmštva slovenskih pi-
sateljev, takrat, ko so v Be-
ogradu uspeli iz Zveze pi-
sateljev Jugoslavije ustva-
riti Zvezo pisateljskih dm-
štev. Kakšen napredek za
tiste čase!
Pomemben del njegove
ustvarjalnosti je prevaja-
nje. Začelo se je s sindikal-
nimi priročniki, pozneje je
prevedel iz latinščine Viso-
ko pesem, iz angleščine
Shakespearovo Lukrecijo,
iz romunščine ljubezensko
pesnitev Lucifer, prevajal
je tudi iz nemške, južnoslo-
vanske in francoske Utera-
ture. Sodeloval je pri pre-
vodih iz madžarščine, no-
vogrščine in poljščine.
»Najljubša mi je francošči-
na, mehak in melodiozen
jezik je.«
V pričakovanju
dneva D
Krona Šmitovega
ustvarjanja je seveda nje-
gova lastna poezija. »V bi-
stvu sem ves čas pisal, tudi
v zapom. Marsikaj sem iz-
gubil, pa sem obnovil po
spominu.« Tako so nastale
številne pesniške zbirke.
Kmalu naj bi izšla še nje-
gova doslej neobjavljena
Mušketirska pisma, napi-
sana v zapom, in to z ilu-
stracijami njegovega odlič-
nega prijatelja Ciuhe. Ka-
ko pesni, ga največkrat
sprašujejo v šolah. Včasih
ima pesem že v sebi ter jo le
zapiše. Brez navdiha ni ni-
česar, celo za kakšno pri-
godnico p>otrebuje spod-
budo.
Pri vsem skupaj je po-
končen pesnik, zares. Zato
so že v začetku petdesetih
let pisali o njem kot o enem
redkih, ki je vseskozi ostal
zvest svobodni pesniški na-
ravi in neprisiljenemu no-
tranjemu razvoju. V zgod-
njih povojnih letih ni napi-
sal nobene ode o Stalinu ali
o kakšnem traktorju. »Pro-
ti temu sem odločno nasto-
pal.« Pokončni pesniki so
se »lopatizmu«, kot so se
temu posmehovali, izogi-
bali. Upal si je še več, stopil
je v bran svojega pokojne-
ga prijatelja in sošolca,
pesnika Balantiča. Njegovi
sošolci so se med vojno vi-
hro znašli na obeh straneh
fronte, večina med domo-
branci.
Med dmgo svetovno voj-
no pa je v partizanski bri-
gačini hst pisal tudi v akti-
vističnem duhu. V vojni vi-
hri se je lirični pesnik Šmit
znašel v vojaški suknji.
»Najprej proti sebi, proti
svojemu obstoju,« ko je
prisilno mobiliziran oble-
kel nemško vojaško unifor-
mo. Pol leta je bil na bojiš-
ču v Franciji, nato je dezer-
tiral, v domovino pa se je
vračal s peto prekomorsko
partizansko brigado. Bil je
med njenimi organizatorji,
letos bodo posebej počastili
50-letnico ustanovitve. Po
tretjem dnevu invazije na
Normandijo se je predal
Angležem. O svojem doži-
vetju dneva D je pred krat-
kim obšimeje govoril po
radijskih valovih.
S peto prekomorsko je
prišel čez Italijo in Dalma-
cijo v Slovenijo, v Črno-
melj. Brigadno kultumo
skupino je vodil Rado Bor-
don, Jože Šmit pa je bil
propagandist. Tam so bili
tudi slikarji Jože Ciuha in
Oto Polak, pa Ivan Čargo
in poznejši politični emi-
grant ter predsedniški kan-
didat dr. Ljubo Sire. »Zme-
rom pravim: To je bil naj-
lepši čas mojega življenja.«
Spominja se, da je pred ti-
stim veliko govoril o lju-
bezni do domovine, potem
pa se je zanjo lahko boril.
»Moja naloga je bila nav-
duševati dmge, jaz nisem
streljal.« Urejal je frontne
novice, ki so izhajale dnev-
no. Rad se spominja tiste
čudovite slutnje svobode.
Takrat in pozneje je nasta-
lo precej partizanskih
pesmi.
Povojno dogajanje ga je
večkrat razočaralo. V voj-
ski so morali kmalu prene-
hati uporabljati slovenšči-
no, zaradi tega je doživljal
razUčne nevšečnosti, tudi
zmerjanje. »Nisem mogel
k zdravniku, zato sem da-
nes na ušesu invalid.« Ko
se je leta 1946 hotel demo-
bilizirati, so ga poslali pred
vojaško sodišče ter ga za
štiri mesece zaprli. Takrat
se je pripeljal iz Rogatca
gospod Marine (oče poznej-
šega predsednika sloven-
ske vlade) in se zanj zavzel
- predvsem s svojo znano
moralno avtoriteto.
Pesnikova čustva
v tretjem življenjskem
obdobju je Jože Šmit doži-
vel še deset burnih vojnih
dni, ki so opustošili Cmi
Vrh nad Idrijo. Ko je voja-
ško skladišče zletelo
v zrak, je nastala velika
gmotna škoda. Človeških
žrtev ni bilo, škoda na do-
movih pa je odpravljena.
Njegovo hrepenenje po
lastni slovenski poti je iz-
polnjeno. »Za nekatere, ki
jim je bila pri srcu Jugosla-
vija, je bila osamosvojitev
tragika, prehuda cena. Ra-
zumeti je treba tudi njih.
Nekateri pogrešajo celo še
Avstro-Ogrsko.« Tudi v teh
vojnih dneh je nastalo ne-
kaj novih pesmi.
Z Jožetom Šmitom se
pogovarjava tudi o njegovi
ljubezenski poeziji, z zna-
čilnim močnim čustvenim
nabojem. Pisal je prav tako
v zrelejših letih, o zrelem
odnosu moškega in ženske.
Stiki z otroki ter spomini
na lastno otroštvo so poro-
dili tudi dela za mlade
bralce. Sicer pa trenutno
največ svetuje dmgim pes-
nikom, začetnikom.
Sina Jožeta Šmita, edin-
ca Žigo, so bolj kot verzi
pritegnili atomi. Fizik je,
sicer pa rad prevaja iz stare
grščine in latinščine. Jože-
tu Šmitu sta v posebno ve-
selje vnuka Jule in Gal, le
prevelike razdalje jih loči-
jo. Sinova dmžina živi
v daljnem Singapurju. Tu-
di v Rogatcu so že bili, kjer
je dedkova rojstna hiša
osrednji del Muzeja na pro-
stem, skansena. Prav takš-
na, kot je bila nekoč, s sla-
mo krita...
BRANE JERANKO
Jože Šmit spada med največje sodobne slovenske pes-
nike.
O rojstnem Obsotelju razmišlja tudi na samotnih čmovr-
ških poteh.
na«
Šen\
Luci
spet
šent
Kar na začeti
god sv. Vida jc bi
vem času kresnen
že, kakor je sedi
janskem koledai
tudi zdaj prebite'
ski sončni obrat
dni, kresni dan
Janezu Krstniku
dni. Pa kaj bi
ljudstvo takih 0
zlik ni moglo opi
Ijalo, da od Vidj
Pavla dan stoji. 1
včasih bliže, so
o svetem Vid' ski
V pratiki ima krj
24. dan meseca |
kako ne morem i
pega imena za jul
ker ga je njega d)
lobški župnik in |
jak M. Zagajšek)
Zakaj je kres '
dobesedno ugasi
kje pripravijo, to
marveč hote, da
in zanimiv običaj
v davnini.
Najbrž zato, k
zana niti na kal
niti na posebne'
Pesnik Stanko
v svojem času pf
duhovščina na
rohnela proti »p<
ni šegi obhod
vrstnic »kresnic«
ne. Nekaj krivde
pacija, ki ni dov<
nja ljudi (tudi 7J
mer) in je uva]
manske šege, čef
di naši nemški S
Št. 25 - 23. junij 1994
20,21
lia v naših krajih šentjanžev kres ugaša?
a dan nerdaljši,
ler ta krajši,
\a nuč nermanšo,
I Dak nerdalšo.
(Primož Trubar v pratild)
praznovanja sončnega obrata
(Sonnenwende). Tudi selitev
kresov v prvomajske praznike
je vzrok, da so janževski ugas-
nili. Predvsem pa je utonil
v pozabo poglavitni izvor
kresnih ognjev.
V davnini so se ljudje ob
zimskem sončnem obratu ve-
selili, da se je sončna svetloba
spet začela krepiti, poleti pa
jih je navdala skrb, ko je zače-
la pešati. Da bi soncu in sonč-
nemu božanstvu pomagali, so
kurili kresove po hribih (bliže
soncu). Pri Slovanih je bilo
sončno božanstvo Svetovid,
pri Slovencih, tako meni Niko
Kuret, je bil to »zlatolasi in
zlatoroki« Kresnik. Je bUo
naključje (ali pa morda hote),
da je v času, ko so Kresniku
posvečali posebno pozornost,
torej ob solsticiju, dobil svoj
godovni dan sv. Janez Krst-
nik? Oglejski misijonarji, ki so
v slovenskih deželah širili krš-
čanstvo, so imeli posebno pri-
ložnost, saj so zaradi podobnih
imen lažje spodrinili pogan-
skega Kresnika s krščanskim
Janezom Krstnikom. V Slove-
niji je 20 farnih cerkva posve-
čenih Janezu Krstniku, večina
sodi med najstarejše sakralne
spomenike pri nas. Na Štajer-
skem jih je manj (Podsreda,
Razbor nad Sevnico). Seveda
je kresovanje v veliki meri od-
visno od duhovnikov. Znano
je, da šentjanževo kresovanje
lahko doživljajo ravno ljub-
ljanski »purgarji«, ker pri tr-
novski cerkvi že nekaj let ku-
rijo kres. Navada se je še pose-
bej uveljavila po proglasitvi
dneva samostojnosti za držav-
ni praznik - praznujemo ga
ravno dan po kresu (majčkeno
utegne prispevati tudi trnov-
ski župnik Pogačnik, katere-
mu je Janez Krstnik krstni pa-
tron).
Najbrž bo držalo mnenje, da
so pri nas ugasnili šentjanževi
kresovi zato, ker ljudje niso
vedeli, kaj bi z njimi počeli,
izgubih so stik z vsebino. Ko
so pred leti nekje pripravljali
kresovanje, so naredili takšno
pogorišče, da ga niti dober
športnik v skoku s palico ne bi
mogel preskočiti. Ko smo se
potem pogovarjali, da bi moral
biti kres ožji, višji, zložen oko-
li vkopanega kola, predvsem
pa lepo ozaljšan z zelenjem in
kresnim cvetjem, so bili začu-
deni, češ, zakaj vse to, saj tako
ali tako zgori...
Kakšen je bil pravi »ivanjski
kres«? Predvsem ni bil na hitro
vkup zmetan. Les, predvsem
vejevje in dračje, so zložili in
stlačili okoli osredne opore,
navadno vrhnjega dela mlaja.
Imel je videz visoko naložene-
ga plasta sena, na koncu so ga
še pokrili z vejevjem, okinčali
s praprotjo, s kresnicami in
s šentjanževimi rožami. Kres
so navadno pripravili že nekaj
dni prej, zato so ga tudi straži-
li. Velika sramota bi bila, če bi
jim ga že pred šentjaževim za-
kurili fantje iz sosednje vasi
ali fare.
Na šentjanžev večer, prav-
zaprav že popoldne, se je mla-
dina zbirala pri kresu. Posedli
so na kupe nažete praproti in
kresnic, dekleta so si spletala
venčke iz travniškega cvetja,
fantje pa pripravljali vse za
»naravni ognjemet«. Seveda so
prepevali, se šalili, zaplesali
kolo okoli kresa, sploh pa se je
vse razživelo, ko so prišli še
godci in so gospodinje prinesle
košare z dobrotami, gospodar-
ji pa pletenke in putrihe s pija-
čo. Velik stožec ozaljšanega
kunva se je dvigal sredi te ra-
zigrane vaške družbe, postav-
ljen pa tako, da se ga je čim
dlje videlo, ko je zagorel. Še
preden so ga prižgali, so ga za
ženitev godna dekleta obkro-
žila tako, da so bila s hrbti
obrnjena h kresu. Venčke, ki
so jih spletle, so čez glavo me-
tale na kresni kup. Ce je ven-
ček v prvo ob visel, se je dekle
lahko nadejalo poroke že v na-
slednjem predpustu. Ko so po-
tem kres prižgali, je to pome-
nilo vrhunec družabnega do-
godka. Fantje so prižigali pla-
menice in jih s katapultom po-
dobnimi prožili pošiljali pod
temno nebo, drugi pa so
s smolnato slamo ovita kolesa
spuščali po bregu, če je bil
kres na hribu. Seveda so pred
tem poskrbeli za varnost pred
požarom. Na Štajerskem so ob
tem takanju gorečih koles peli
posebno jjesem:
Tisti »škrop, dekle, škrop« je
bil dostikrat znak za fante, da
so s kje skrito vodo polili de-
kleta, da bi šla zamož...
Ko je pozno v noč kres dogo-
reval, so ga za zdravje in srečo
preskakovali najprej najbolj
pogumni fantje, potem so ska-
kali čez tudi v parih - in nazad-
nje je kdo prignal še kakšno
živinče, da bi bila tudi žival
deležna kresnega čara.
Na kresne dni so bile vezane
razne vraže in prerokovanja.
Do danes se je ohranilo trganje
lističev s cveta velikih mar-
jetk, ki se imenujejo tudi
ivančnice. Saj veste tisto: bo
moj, ne bo, bo, ne bo. S šent-
janževimi rožami so na kresni
večer okitili okna in prag, da
copmice ne bi imele moči nad
hišnimi ljudmi, živino in polji.
Na kresni večer so tudi kon-
čale svoje opravilo »ladarice«,
dekleta, ki so hodila od pomla-
di naprej pet k vaškemu zna-
menju, h kapelici ali pa v šotor
iz vej. Kdo ve, kako stara je ta
šega varuhinj polj in posev-
kov? Marsikje se je ta vloga
»ladaric« razvila v majsko ve-
černiško prepevanje
»šmamic«.
Lep je bil ta običaj ob zato-
nu najdaljšega dne v najkrajšo
noč. Skoda, da se ni ohranil.
Morda tudi zato ne, ker nismo
zaužili praprotnega semena in
ne znamo prisluhniti živalim?
Kaj raste brez korenja?Kamen raste brez korenja.
Kaj cvete brez cvetja? Praprot cvete brez cvetja.
Let', kolo, let', cvet', praprot, cvet',
škrop, dekle, škrop, hoja hojsa, hop.
Belokranjske kresnice iz Adlešičev so s kleno pesmijo pred leti nastopile na prireditvi »Pivo in
cvetje* v Laškem. Stale so v čamem krogo cvetja, da bi jih obranil pred zlemi močmi.
Št. 25 - 23. junij 1994
22
00ME¥1
šarlatani me ne
zanimajo
Reprezentančni selelctor To-
ne Tiselj že neicaj časa in pred-
vsem takrat, kadar je deležen
kritik na svoj račun, vali vso
krivdo za svoje neuspehe ali
slabo delo na rokometni klub
Celje Pivovarna Laško. V na-
šem klubu smo vse do sedaj, po
dogovoru in v interesu držav-
ne reprezentance, molčali ter
se zavestno izogibali kakrš-
nimkoli javnim komentarjem
in polemikam. In to ne samo
vodstvo kluba ah trener Šojat,
ampak in predvsem vseh naših
devet reprezentančnih igral-
cev Najnovejše izjave selek-
torja Tislja, s katerimi na ra-
čun našega kluba opravičuje
slabo igro reprezentance na
minulem evropskem prven-
stvu, pa so izbile sodu dno! Ne
tako kot Tiselj, ki mu javni
mediji služijo za dialog z na-
šim klubom in celo omalova-
ževanja naših rezultatov in
iger v evropski hgi prvakov ali
državnem prvenstvu, bomo od
predsedstva in strokovnega
sveta RZS zahtevali, da se vse
sporne stvari dokončno razre-
šijo ter da se na osnovi ocen
rezultatov in vseh dogajeUij
pred in na evropskem prven-
stvu ustrezno ulu^pa. In to ne
glede na to, da je uvrstitev na-
še reprezentance na SP 1995 še
tako velik uspeh slovenskega
rokometa in športa nasploh!
Delež našega kluba v držav-
ni reprezentanci je vsaj pozna-
valcem slovenskega rokometa
več kot jasen, zato ga v medi-
jih tudi sedaj ne želimo poten-
cirati. Zahtevamo pa, da ga
upošteva in spoštuje vsaj vod-
stvo reprezentance, s selektor-
jem Tisljem na čelu, ki mu ne-
kaj več objektivnosti in samo-
kritičnosti ne bi škodilo. Tone
Tiselj bi enkrat za vselej na-
mreč moral spoznati, kaj in
koliko bi pomenil brez našega
kluba in brez naše dosedanje
podpore.
Predsednik lO,
ANDREJ ŠUŠTERIC
»Zavrnjena
pacientka«
Spoštovani gospod Jančič!
Z velikim presenečenjem
sem prebral vaše pismo z na-
slovom Zavrnjena pacientka.
Čeprav mislim, da pisma bral-
cev niso mesto za polemizira-
nje o konkretni problematiki,
pa je za objektivni prikaz do-
godka v javnosti, potrebno po-
jasniti nekatera dejstva:
Dne 14.6.1994 nisem oprav-
ljal dela v svoji ambulanti
v Zdravstvenem domu Celje.
O moji odsotnosti so bili paci-
enti obveščeni preko informa-
tivne table in medicinske se-
stre na mestu informacij
(triaži).
V primeru odsotnosti leče-
čega zdravnika je v nujnih oz.
neodložljivih primerih vedno
zagotovljen pregled in oskrba
pri drugem zdravniku (to g.
Jančič in g. Žaler dobro vesta).
Ob 7.20 ste bili g. Jančič
očitno že dobro obveščeni
o moji odsotnosti, saj ste me
pričakali na hodniku pred
izhodom iz zdravstvenega do-
ma. Moja konkretna pojasnila
vam očitno niso zadoščala, va-
šega načina komuniciranja pa
raje ne bi komentiral.
Povdariti želim tudi to, da g.
Žaler nisem rekel, naj gre do-
mov, saj nisva spregovorila ni-
ti besede.
Po podatkih iz naše doku-
mentacije (zdravniška karto-
teka), je bila g. Žaler naročena
na kontrolni pregled dne
13.6.1994, kar pa ni niti najpo-
membnejše, saj bolezen ne iz-
bira niti ure niti dneva.
(14.6.1994 popoldan je g. Žaler
pregledala dežurna zdrav-
nica).
Ker iz vsebine vašega pisma
in samega naslova želite
ustvariti vtis, da gre za v kon-
kretnem primeru za zavrnitev
(odklonitev) zdravniškega
pregleda pacientke, kar je za-
me kot zdravnika huda obtož-
ba, boste to svojo trditev lahko
pojasnili in dokazali na sodiš-
ču, kamor bo zoper vas vlože-
na tožba.
Dr. med. MILAN
RAJTMAJER
^88!i88aM8g8gggggg8aa»awiiiMiyw^^
PREJEU
SEČ      I
Na obroUju
občine Šentjur
V zadnji številki Šentjur-
skih novic je bilo, kot moja
izjava, napisano, da Prevorja-
ni nimajo pravih razlogov za
to, da so proti oblikovanju no-
ve občine Slivnica, kamor bi
tudi spadah, če bi referendum
uspel.
Ker to ni res, naštevam ne-
kaj najpomembnejših dejstev,
ki so bistveno vplivali na odlo-
čitev ljudi, da hočejo ostati
v občini Šentjur.
Prevorje je med demograf-
sko ogroženimi KS občine
Šentjur. Iz tega naslova občina
Šentjur dobiva precej časa ne-
zanemarljiva finančna sred-
stva, ki pa niso prišla vedno do
tistih, zaradi katerih jih je do-
bila. Sedaj, ko naj bi občina
Šentjur vložila tudi nekaj
v našo KS, saj smo po vseh
letih že vendar enkrat na vrsti,
pa bi naj Prevorjani začeli vla-
gati v novo občino in zopet ča-
kaU.
Na Prevorju se že več let bo-
rimo za novo šolo. Sedanja
šolska stavba je namreč dotra-
jana, stara 105 let in že grozi
nevarnost. Ogledal si jo je sam
gospod minister in dojel potre-
bo po novi. O njej smo začeli
razmišljati prej kot v Hrušev-
cu. Zadeva pa se ni zataknila
na Prevorju, ampak v Šent-
jurju.
Če bi ljudje, ki jim pravim
oblast, imeli vrednote, kot so
pravičnost, poštenost, občutek
za potrebe drugega, potem bi
mogoče KS Prevorje imela
v predvideni novi občini Sliv-
nica boljše pogoje za uveljav-
ljanje svojih interesov. Tako
pa so to zgolj iluzije.
Kje ostaja že desetletja de-
nar za modernizacijo ceste
Prevorje - Lesično?
Prevorje je pač majhna hri-
bovita KS (750 prebivalcev),
geografsko precej obširna in
ima v skupščini samo en sedež
- 1 glas, ki je vedno preglaso-
van. Kako bo sedaj?
Morda bo kdo rekel, da so
bili premalo aktivni pri uve-
ljavljanju svojih interesov. Pri
tem je potrebno upoštevati več
faktorjev, tudi povprečno izo-
brazbo prebivalstva. Mnogi so
odšli, ker v svojem kraju ali
občini niso mogli uresničiti
svojih poklicnih ambicij.
Zavedati se je potrebno, da
je šola za kraj, kot je Prevorje,
življenjskega pomena, saj se
v njej intelektualno in kultur-
no vzgaja mladi rod. Ko otrok
prestopi prag svojega doma in
vstopi v hišo učenosti, pri tem
ne sme biti iztrgan iz svojega
rodnega kraja, ampak mu mo-
ra šola v kraju poleg družine
pomagati stkati nevidne niti
navezanosti na rodno grudo.
Ko se šola zapre, kraj unu-e.
In če se bodo nekega žalost-
nega dne za vedno zaprla vra-
ta naše šole, potem bom tudi
jaz odšla. In potem bo Prevorje
tudi zame samo še kraj lepe
narave in čudovitih spominov.
Žal pa mi bo ljudi - ljudi, ki se
borijo za svoj obstanek na tem
pozabljenem koncu Kozjan-
skega in so v tem boju vedno
znova poraženi s strani druž-
be, ki jim vedno nekaj samo
obljublja, potem pa kruto obr-
ne hrbet ne zavedajoč se, da so
njen sestavni del.
MARIJA FRECE,
Prevorje
Srečanje borcev
Xi. SNOVB
»Miloša
ZIdanška
- Pohorske«
čeprav je 50-letnica brigade
za nami, smo se odločili za sre-
čanje na Primožu na Pohorju.
Udeležili smo se ga v velikem
številu skupaj s hčerami, sino-
vi, vnuki. Posebno veseli smo
bili prijaznih krajanov Pri-
moža.
Pohorje - velika gora naših
spominov. Zato se tako radi in
z velikim spoštovanjem vra-
čamo.
Temni, nepregledni gozdovi,
travniki, jase, bogati kristalni
studenci, prekrižani s skrivni-
mi stezami, bogato floro in
favno, lepe in prijazne doma-
čije s skladovnicami lesa. Leta
1941 so se nad to toploto in
lepoto zbrali tenmi oblaki in
nas zagnali v 11. svetovno voj-
no. Pohorje je onemelo. Števil-
ne žage so utihnile. Sekire so
obstale. V kamnolomih se je
ustavilo delo.
Pohorje - ostalo si naš parti-
zanski dom in zaveznik, zato
se prav radi tega in dobrih lju-
di spominjamo in te imamo ta-
ko radi. Z nami vred je Pohor-
je kljubovalo premočnemu so-
vražniku, kjer so bili samo
partizani in okupatorska moč-
na vojska. Pohorci niso nikoli
prisegali okupatorju, kot se je
to zgodilo ob rojstnem dnevu
Adolfa Hitlerja na štadionu
v Ljubljani, pred SS genera-
lom Rosenerjem, Leonom
Rupnikom in nadškofom dr-
. Rozmanom.
Zato Pohorje ponosno preiz-
nuje in neguje spomine na na-
šo veliko zmago, katero pa bi
hoteli nekateri zmanjšati ali
najbolje pozabiti.
Izredno' lepo organiziran
kulturni program, z bogatimi
recitali na tematiko NOB,
glasbenimi vložki, z lepim go-
vorom predstavnika krajevne
skupnosti Primož ter tehtnim
govorom predsednika Skupš-
čine občine Vuzenica. Resnič-
no lepa in prisrčna hvala, še
posebno pa Osnovni šoli na
Primožu in krajankam in kra-
janom Primoža.
Po svečanem delu pa smo se
nekdanji partizani in krajani
prijetno spominjali težkih ča-
sov in obujali spomine.
Še enkrat hvala za tako lep
in topel sprejem!
V imenu borcev
Pohorske brigade,
STANE KOKALJ - JANEZ
Javna Izjava
Skupnosti
Internirancev
Dachaua
Javno izjavo smo sprejeli na
zboru 9. junija 1994 na Dobrni
Skupnost ugotavlja, da so
nekajletna prizadevanja inter-
nirancev vseh taborišč, med
njimi tudi dachauske skupno-
sti, da bi se slovenska di^va
oz. njene institucije potrudile
in čimprej uredile status žrtev
nacifašizma in njih upraviče-
nost do realne odškodnine,
vključno z denarnim ovredno-
tenjem, še vedno skoraj na za-
četku.
Vse bolj prihajamo do pre-
pričanja, da smo postali pred-
met političnih iger, ki imajo
svojo podlago v prestižnih po-
gledih posameznih strank. To
se odraža tudi ob obUkovanju
t.i. veteranske zakonodaje, ki
je sama po sebi le nekoliko
drugačna oblika socialne zaš-
čite, ne pa odmena za izgublje-
no prostost, trpljenje in prisil-
no delo. Slovenija doslej sploh
ni začela reševati pravic do
odškodnine intemirancem, za
kar je kot del bivše Jugoslavije
že prejela ustrezne zneske od
Nemčije in Madžarske, niti ni
sprožila zahtevka do Italije.
Ne zgleduje se po državah, ki
so to uredile, v novejšem času
Poljska in Madžarska. Citira-
mo del priporočila št. 27, spre-
jetega na zasedanju Svetovne
federacije veteranov v Lizboni
marca t.l., ki pravi: »Parla-
mentom in vladam držav
Srednje in Vzhodne Evrope
priporoča, ki so naslednice
predhodno obstoječih držav
na tem področju, naj pri izde-
lavi vseh novih zakonodaj kot
minimalno merilo obdržijo vse
kriterije, pravice in priznanja,
do katerih so bili po predhodni
zakonodaji upravičeni borci
II. svetovne vojne in jih v pri-
meru žrtev vojne razširijo tudi
na kategorije civilnih žrtev
vojnega nasilja, ki so bile po-
sebnost v posameznih državah
kot so izgnanci in ukradeni
otroci ter jih dosedanja zako-
nodaja ni zajela. (Prevod iz
angleščine)«
Nekatere politične stranke,
naklonjene slovenski kolabo-
raciji, si prizadevajo izenačiti
pravice ne le na področju in-
validske zakonodaje, ampak
tudi pravice, ki naj bi jih pri-
dobili borci in žrtve nacifašiz-
ma v novi zakonodaji. To po-
meni, da bi tisti, ki so nas ova-
jali okupatorju kot borce in
aktiviste za svobodno Sloveni-
jo, ki so nas obsojali na smrt
ali internacijo, pridobili enak
status in enake pravice. Vpra-
šujemo se, koliko ljudi, ki so
bili internirani v Dachauu in
drugih taboriščih, so rešili iz
krempljev nacifašizma,
vključno duhovnike, ki so stali
na strani trpečega naroda.
Nihče nas ne more prepričati
v nasprotnem, kar smo iz oči
v oči in na lastni koži doživlja-
li pred koncem vojne v tabo-
rišču, ko so Nemci pripeljali
domobransko elito, da bi ji
preprečili eventualno ponovno
kolaboracijo z angloameriški-
mi vojaškimi enotami. Mi to
vemo, mi smo žive priče in
nihče ne more, vsaj za nas ne,
potvarjati zgodovine.
Bojazen, ki danes preveva
Evropo, starejšo in mlajšo ge-
neracijo, da nacifašizem doži-
vi svojo restavracijo, je tudi
naša bojazen. Od skrajnega
nacionalizma do rasizma in
nacifašizma je le kratek korak.
Zato naslavljamo na svoje
članstvo in na javnost, da se
z vsemi demokratičnimi sred-
stvi, zlasti pa z glasovanjem na
volitvah upremo takšnim tež-
njam.
Skupnost
internirancev Dachau,
Celje
Dan državnosti
- narodni ponos
Tako bi naj bilo. Ponos in
narodna zavest naj bi izžare-
vala tudi na zunaj in navzven,
da smo dosegli samostojnost in
državnost, o kateri so rodovi
naših prednikov stoletja sa-
njali in po njej hrepeneli. Kdor
pa se tega dne na praznik, 25.
junija ali 26. decembra malo
sprehodi po zemlji slovenski,
pa dobi občutek, da največji
vrednoti, ki ju kot narod zdaj
imamo - samostojnost in lastno
državo, kaj malo cenimo, vsaj
po zastavah sodeč.
Da bi dobili odgovor, zakaj
niti najvišji predstavniki obla-
sti za najpomembnejša držav-
na praznika - za dan samostoj-
nosti in dan državnosti, ne izo-
besijo slovenske zastave, si je
potrebno osvežiti sp>omin na
tiste burne, polemične in na
trenutke mučne razprave po-
slancev v slovenskem - takrat
še parlamentu, ko so poslanci
strank levice bojevito naspro-
tovali spremembi državnih
simbolov, odstranitvi petero-
krake rdeče zvezde, ki je bila
simbol komunizma. Prej,
v svinčenih časih, se nikoli ni
zgodilo, da bi kateri od višjih
ali nižjih uslužbencev iz pira-
mide hierarhične oblasti na
državni praznik ne izobesil za-
stave. Protagonisti ali »pravo-
verni« so jo izobešali v znak
pripadnosti ZK ali idejni pri-
vrženosti in da bi dali zgled;
drugi so jih izobešali zato, ker
so se bali posledic. Komuni-
stični režim si je pač prisvajal
pravico do šikaniranja (pa tu-
di represije) nad tistimi, ki mu
niso bili brezpogojno vdeuii.
Zdaj, ko državni simboli ne
pomenijo idejne pripadnosti,
ampak narodno zavest, se je
obrnilo in nam ta isti v oziru
narodne zavesti ne dajejo no-
benega zgleda. To pa ne pome-
ni samo omalovaževalen odnos
do naše zastave, ampak do na-
še samostojnosti in državnosti,
kar zastava simbolizira.
Naš slovenski narod so dol-
go dobo raznarodovali Germa-
ni (no, v zameno smo se vsaj
nekaj zahodne civilizacije
navzeli), potem so nas deset-
letja raznarodovali »bratski«
jugoslovanski narodi; nazad-
nje pa kaže, da se bomo uničili
in dokončno utopili v lastni
neozaveščenosti kar sami.
Če nimajo naši voditelji - re-
formirani komunisti in njihov
podmladek - LDS niti toliko
narodne zavesti in ponosa, da
bi dali dober zgled, potem se
res upravičeno sprašujemo,
kdo nas vodi in kam?
Ljudstvo slovensko, zbudi
se!
rVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Prodaja podjetja
Jeklo Štore
Zgodbo o prodaji podjetja,
bi lahko strnili v naslednjih
štirih točkah:
Vlada se je odločila, da Je-
klo Štore proda, če prodaja ne
uspe, pa uvede stečaj.
Vladni uslužbenec sporoči
vladno odločitev o prodaji na
način, ki prepričuje potencial-
ne kupce, da tega podjetja ni
smiselno kupiti, ker ima slab
management in nobene per-
spektive. Torej pripravlja te-
ren za drugo varianto.
Št. 25 - 23. junij 1994
23
Po vladnih sklepih o prodaji
podjetja Jeklo Štore se v vod-
stvu koncema Slovenskih Že-
lezam pojavi bojazen o nevar-
nostih konkurence tega po-
djetja ravenskemu Metalu, če
ne bo več koncema.
Vladni uslužbenec v odgo-
voru na nenatančne trditve
novinarja navede, da je avtor
študije »Podjetniška strategija
Železame Ravne« dokončane
v letu 1991, torej pripravljane
v času, ko se je Železarna Rav-
ne preskusila na samostojni
poti izven sistema Slovenskih
Zelezam.
Za poznavalce razmer v Slo-
venskih Železamah je ta pov-
zetek v štirih točkah dovolj, da
si ustvarijo svoje mnenje.
Ker pa se prestmkturiranje
Slovenskih Železarn tiče vseh
davkoplačevalcev, navajam še
nekatere trditve iz lastnih iz-
kušenj :
Slovenske Železame niso
nikoli zaživele kot konsisten-
ten sistem, saj so bili vedno
v konfliktu lokalni interesi že-
lezarn s posameznih lokacij.
Izbira vodstva koncema ima
zato vedno tudi vpliv na pre-
vladovanje interesov posa-
mezne lokacije.
Za druge sopotnike, ki so se
oblikovali v ali okrog vodstva
Slovenskih Železarn, so bili
vedno vabljivi posli okrog vo-
jaške proizvodiije, za katere
ima največje potenciale Žele-
zama Ravne.
Program sanacije Sloven-
skih Zelezam je bil priprav-
ljen kot sočasen in konsisten-
ten sistem ukrepov, od katerih
je bil del v pristojnosti mana-
gementa, del (predvsem fi-
nančna sanacija) pa v pristoj-
nosti vlade.
Ukrepi finančne sanacije so
časovno zamujali, zgrešili
predvidene učinke (npr. banke
po prejetju obveznic niso ser-
visirale podjetij z obratnimi
sredstvi), ali pa sredstva niso
bila razdeljena po namenu
(dokapitalizacija ni upošteva-
la stanje podkapitalizira-
nosti).
Pri izvajanju ukrepov, ki so
bili v pristojnosti managemen-
ta pchdjetij, so se pojavljale
ovire v hierarhiji nad podjet-
niškim nivojem, ki ga je pred-
stavljal. Predloge manage-
menta so po svoje preobliko-
vale službe koncema za
upravni odbor, katerega član-
stvo se je neverjetno hitro me-
njavalo, zato pa predajalo vse
odločitve naprej v vladno hi-
erarhijo.
Prestrukturiranje v Železer-
ni Štore je bilo po zaslugi ma-
nagementa, v smislu podjetni-
ških, stroškovnih in tržnih
ukrepov, uspešno opravljeno.
Velika ovira, da bi tako pre-
stmkturirano podjetje nor-
malno poslovalo in izkoristilo
konjukturo na trgu jekla, pa je
podkapitaliziranost. Ta je na-
stala kot strošek prestrukturi-
ranja, tudi zaradi neizvedene-
ga finančnega dela sanacije.
GORAZD TRATNIK,
Celje
Vzhodna
ljubljanska
obvoznica (VLO)
- kukavičje jajce
centralizma
Večini deželank in dežela-
nov Slovenije je javna razpra-
va o izgradnji avtocest v Slo-
veniji na TV, dne 23. maja
1994 dokazala, da se soočamo
z močnimi lobijskimi silami
bivših političnih struktur, ki
na vse možne načine skušajo
dokazati, da je VLO nujen del
slovenskega avtocestnega kri-
ža. VLO ne more biti v sedanji
kritični prometni situaciji del
cestnega križa. Politični lobi
podkrepljen s kapitalom cen-
tralističnih sil vrinja izgradnjo
VLO na breme že tako obubo-
žanih in od sveta odiezanih
deželank in deželanov, večino-
ma štajerskega območja, ki kr-
vavo potrebujemo sodobno
cestno povezavo v najkrajšem
možnem času. Avtocesta med
Koprom, Ljubljano, Celjem,
Mariborom in Dolgo vasjo je
vsestranskega in vsesloven-
skega narodnega pomena.
Kdorkoli govori, misli in dela
drugače, odloča proti večinski
volji slovenskega naroda, saj
vsi dobro vemo, da je Ljublja-
na opasana z večimi obvozni-
cami, povsem odrezana pa je
normalna cestna povezava de-
žele Spodnje Štajerske, Zgor-
nje Štajerske in Prekmurja do
Ljubljane in Kopra kot našim
oknom v svet, kot temeljem
gospodarskega razvoja zlasti
omenjenih dežel. Dolga vas pa
s svojimi preozkimi vrati, ko-
maj prepušča z velikimi celod-
nevnimi zamudami kolone to-
vornjakov v obe smeri (gospo-
darsko povezuje našo državo
in srednjo Evropo z vzhodno
evropskimi, balkanskimi in
bližnje vzhodnimi državami).
Vrednostno predstavlja iz-
gradnja VLO vsaj 40 km so-
dobne avtoceste, katere stro-
ške bi morali nositi v sedanjem
času po nepotrebnem vsi deže-
lam R Slovenije kot davkopla-
čevalci v javnem dolgu, kar bi
še dodatno obubožalo že shi-
rane deželane(ke), oziroma
s tem zaviralo nujen gospodar-
ski razvoj R Slovenije. VLO ne
more in ne sme biti sedaj pred-
nostno vprašanje Državnega
zbora, ki mora glede na že ob-
stoječo javno kritiko odločno
odkloniti vsako razpravo
o VLO, ter nemudoma odločati
o najugodnejši rešitvi izgrad-
nje avtocestne povezave med
Čmučami in Arjo vasjo, Mari-
borom in Dolgo vasjo, ter med
Razdrtim in Koprom.
Vsakršno drugačno reševa-
nje gradnje avtocestnega križa
v Sloveniji, predstavlja nov
centralistični udar zoper ve-
činsko voljo deželanov(k) Slo-
venije in tudi stroke, saj je na-
ša predlagana prednostna ift.
gradnja avtocest neobhodno
življenjsko pomembna za de-
žele RS, ki tudi zaradi nepri-
mernih cestnih povezav go-
spodarsko propadajo.
Ljubljana že ima ustrezno
avtocestno obvozno povezavo
z 75 odstotnim objetjem, kar
povsem zadostuje za normalno
povezavo Ljubljane s cestnim
križem Slovenije.
Dežel ani(ke) niso dolžni
plačevati prometne politike
nesposobnih stmktur ljudi, ki
so doslej vodili prometni režim
v Ljubljani, na račun VLO.
Takšno očitno centralistično
odločanje je le dokaz, da Dr-
žavni zbor ni sestavljen na os-
novi enakopravnih dežel, zato
si centralizma ne smemo več
dovoliti. Zato vabimo vse za-
interesirane deželane(ke) de-
žele Slovenije, da skupaj z na-
mi onemogočimo nadaljnja
centralistična hotenja. Z vami
želimo uresničiti načelo ena-
kopravnega razvoja vseh dežel
Slovenije, predvsem pa tistih
dežel, ki so gospodarsko zao-
stale zaradi neustrezne pro-
metne povezave v državi in
s svetom.
Člana 10 SDES:
PETER ZALOŽNIK,
JOŽEF JARH
Zlato priznanje
za turistično
nalogo
Konec maja je bilo na Dobr-
ni 25. jubilejno srečanje mla-
dih raziskovalcev zgodovine,
ki ga je organizirala Zveza
prijateljev mladine Slovenije.
Člani knjižničarskega krožka
z mentorico Valerijo Pukl smo
se tega srečanja udeležili z na-
menom, da predstavimo svoje
večmesečno delo - raziskoval-
no nalogo o razvoju turizma
v našem kraju.
Turistično sijoča Dobrna
nas je pričakala odprtih rok.
Ob uvodnem pozdravu in pri-
srčnem programu smo za tre-
nutek pozabili na svoje obvez-
nosti. Potem pa smo v šestih
učilnicah predstavljali kar 84
nalog. Komisije so naloge
ovrednotile že pred predstavi-
tvijo, a nismo bili zato nič
manj predani radovednosti m
veselim pričakovanjem. Že iz
predstavitve je bilo razvidno,
da bronasti ne bomo, in ven-
dar smo se med sprehodom po
kosilu spraševali, kako bomo
zasijali. Pred slavnostnim zak-
ljučkom smo naredili še sku-
pinsko fotografijo.
Dvorana je kar šumela pod
težo napetih občutkov. Vnovič
nas je premotil prisrčen pro-
gram, tokrat otrok iz sosednjih
osnovnih šol, in moram priz-
nati, da so nas navdušili. Med
podeljevanjem priznanj je šola
za šolo prejemala žarek za
svoje delo. Sij tega žarka do-
stikrat ni bil dovolj svetel in
tudi naša pričakovanja so bila
postavljena na rob. Potem pa
kar naenkrat: »Učencem iz OŠ
Vere Šlander Polzela podelju-
jemo ... zlato priznanje.« Se
svečan stisk rok in vrisk v na-
ših srcih... Veseh smo se od-
pravili z gostoljubne Dobme.
Pri tem nas je škropil dež...
A kaj bi to! Skozi dežne kap-
ljice so pronicali zlati sončni
žarki in med njimi tudi naš
turistični.
Ponosni smo tudi na to, da
nam je uspelo izdati čisto pra-
vi turistični vodnik, in to v na-
kladi 1500 izvodov. Pri tem sta
nas podprla zlasti krajevna
skupnost in košarkarski klub
Polzela. Sicer pa so turistične
teme že tradicija našega krož-
ka, bili smo tudi organizatorji
1. turističnega festivala na
Polzeli, za kar je naša meDlei!^
rica, Valerija Pukl, prejela na
letošnjem 8. turističnem festi"
valu v Postojni srebrni zjaaSjt
Turistične zveze Sloveniie.
GORAZD BASTAŠIČ, 8.a,
Knjižničarski krožek,
OŠ Polzela
ZAHVALE,
POHVALE
Hvala za lep
Izlet
Dolžnost mi veleva, da se
zahvalim za srečne in vesele
urice na izletu »Stranke šaljiv-
cev« vsem organizatorjem tega
lepega izleta v Poreč. Najprej
prisrčna hvala Tonetu Vrablu,
Ediju Masnecu in Simoni Br-
glez, ki so se trudili, da je vse
tako lepo potekalo. Hvala
vsem članom stranke za prijet-
no zabavo zvečer, ki se je za-
vlekla do jutra, enako harmo-
nikarju Zoranu Zorku, ki nas
je zabaval tudi med vožnjo in
celo noč. Zahvala velja tudi
Duetu Orfej s Polzele, ki nas je
razveseljeval. Obenem hvala
tudi šoferju Izletnikovega av-
tobusa Romanu Tovorniku za
srečno vožnjo. Še posebej pa se
moram zahvaliti g. Vrablu in
g. Masnecu za pozomost ob
mojem rojstnem dnevu, za le-
po čestitko in obdaritev kot
najstarejše udeleženke tega le-
pega izleta.
Želim si še več tako veselih
trenutkov v vaši družbi.
Hvaležna udeleženka,
ANGELA HLADIN,
Žigon nad Laškim
V Petrovčah je
bilo spet lepo
šolsko leto se počasi izteka,
spet bo prišel otrokom naj-,
ljubši čas - čas počitnic. Tudi
našim otrokom v VVZ Petrov-
če so vzgojiteljice pripravile
čudovito popoldne. K prijet-
nemu popoldnevu je svoje pri-
spevalo tudi vreme - saj je sija-
lo sonce in omogočilo vzgojite-
ljicam izvedbo programa na
prostem. Najprej so se nam
predstavili naši otroci - od ti-
stih najmlajših varovancev, ki
so veselo kobacali po blazinah
in oponašali polžke, pa tistih
srednjih in vse tja do malih
šolarjev, ki so se poslovili od
vrtca. Vsi mali šolarji so dobili
priznanja in majice z Miki mi-
ško. Bele majice pa so v spo-
min na vrtec dobili prav vsi
otroci, ki so ga obiskovali. Le-
pa poteza petrovških vzgojite-
ljic in vamhinj, ki so si za to
kar same poiskale sponzorje.
Po končanem programu, ki so
ga pripravili otroci, je sledil
bogat srečolov, pogostitev
otrok s sendviči in sokom ter
ples ob glasbi ansambla »Hap-
py band«. Mislim, da si kolek-
tiv VVZ Petrovče zasluži vso
pohvalo, saj so tovarišice vlo-
žile v izvedbo tega popoldneva
veliko truda in svojega proste-
ga časa.
Krajani Petrovč so lahko
ponosni, da imajo vrtec, v ka-
terem delajo tako prizadevne
vzgojiteljice, varuhinje in vso
ostalo osebje, saj ne le da so
staršem in otrokom pripravile
nepozabno popoldne, temveč
so tudi reden gost na vseh pri-
reditvah v Petrovčah. Bilo je
res lepo, za otroke in nas star-
še, zato vam hvala. Vem, da je
to le skromna beseda za vse
vaše delo, pa vendar je izreče-
na iz srca.
ALENKA TURNŠEK,
Petrovče
Pohvala Sivim
panterjem
Občinski odbor stranke
upokojencev - Sivi panterji
Šmarje pri Jelšah je 18.6.94
OTganiziral izlet za člane
stranke, člane DU in ostale
Simpatizerje.
Odpeljali smo se iz Pečice,
Sladke gore preko Vinskega
vrha v Logarsko dolino. Med
|>otjo smo si v Šempetm o^e^
dali Rimsko Nekropolo, Jafth©
Pekel, slap Rinka in Mozirski
ga}. Zaključil na kmečkem fei-
rizmu pri gostišču Pimat.
Kljub začetnim težavam ^
preveliki prijavi smo dobili tu-
di dodatni avtobus Izletnika
Celje, ki nas je popeljal po za-
črtani poti in tudi vamo do-
mov. Za dobro organiziranost
se zahvaljujemo odboru stran-
ke, predvsem pa Izletniku Ce-
lje, izpostava Rogaška Slatina,
gostišču Pimat, ki nam je nu-
dilo presenetljivo gostoljubje
ter vodji izleta in organiza-
torju.
Želimo si še več takšnih sre-
čanj oziroma izletov.
V imenu članov stranke,
oziroma udeležencev
MARIJA ČERNOŠA,
Šmarje pri Jelšah
Celjski
upokojenci na
Dolenjskem
15. junija smo se v oblačnem
jutru upokojenci DU Celje od-
peljali na izlet na Dolenjsko.
Potovali smo preko Trojan
s krajšim postankom v Medij-
skih Toplicah in na GOESS.
Po ogledu le-tega smo se usta-
vili v Vočah, kjer nam je gospa
ravnateljica osnovne šole
obrazložila zgodovino kraja,
predvsem o najdbi situle, stare
preko 2000 let. Res, lep je ta
kraj in poleg ogleda GOESS
vreden obiska. Izlet smo nada-
ljevali s prekoračitvijo reke
Save na Dolenjsko. Obiskali
smo grad Bogenšperk in po
ogledu še samostan Stična.
Tako na gradu kot v samosta-
nu sta nam tamkajšnja vodiča
zelo lepo razkazala muzejske
vrednosti in zgodovino. Izlet
smo s kosilom zaključili
v rojstnem kraju Josipa Jurči-
ča na Muljavi. Manjkal ni
ogled njegove domačije ter
med drugim Krjavljeve koče.
Kljub natrpanemu progra-
mu sta nas poleg lepega vre-
mena zelo potrpežljivo sprem-
ljala vodič g. Martin Tominc in
šofer ZŠAM Celje gospod
Milan.
V imenu udeležencev izleta
obema prav lepa hvala z ge-
slom »Tudi Dolenjska je lepa
dežela«.
FRANC TRATNIK,
Celje
UPRAVNI ORGANI OBČINE LAŠKO
SEKRETARIAT ZA UPRAVNE
IN GOSPODARSKE ZADEVE
B. Kraigherja 2, Laško
razpisuje prosto delovno mesto delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi
tržnega In prometnega inšpektorja II.
Kandidati morajo, poleg splošnih in posebnih pogojev po 4.
členu Zakona o delavcih v državnih organih, izpolnjevati še
naslednje pogoje:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, pravne in
upravne smeri,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj,
- opravljen strokovni izpit in preizkus strokovne usposoblje-
nosti za dejanja v upravnem postopku,
- opravljen vozniški izpit »B« kategorije,
- aktivno znanje slovenskega jezika
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta in je lahko po poteku
te dobe ponovno imenovan.
Pismene popolne prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju
zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave
na gomji naslov.
Trgovina
z živilskimi
in neživilskimi
izdelki, d.d.
Smo mlad in ambiciozen kolektiv s 40-letno tradicijo. Za prihodnost
imamo jasno zastavljene cilje, ki nam omogočajo razvijati strategijo
podjetja, zato iščemo sposobne, kreativne in inovativne sodelavce
za opravljanje naslednjih nalog:
1. komercialni direktor ERE
Pogoji:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe ustr^ne smeri
- večletne delovne izkušnje na kon»rdalnem področju s po-
udarkom na grosističnem in mednarodnem trženju
- aktivno znanje dveh svetovnih jezikov
2. direktor ERA Koplas
Pogoji:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomi ali dmge ustrez-
ne smeri
- organizacijske in vodstvene sposobnosti
- znanja in izkušnje na področju razvoja ttgov^ega, strojnega
oziroma drugega inženiringa
- da ima jasne dlje in vizijo na področju drsnega gospodarstva
in
- aktivno znanje dveh svetovnih jezikov
3. direktor ERA VE-MA
Pogoji:
- VI. ali VII. stopnja strokovne izobraAe
- delovne izkušnje na komerdalnem področju in mednarodni
delitvi dela
- sposobnost vodenja in organiziranja dela v Hrvaški
- pripravljenost za izvajanje strategije ERE v Hn^aški
- znanje hrvaškega, slovenskega in enega svetovnega jezika
4. več komercialistov za
najzahtevnejša področja
(neživil, kooperacije, inženiring)
Pogoji:
- VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-komercial-
ne smeri
- znanje vsaj enega svetovnega jezika
- delovne izkušnje na področju trženja
5. več komercialistov za vodenje
najzahtevnejših programov
v zunanji trgovini
Pogoji:
- VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-komercial-
ne smeri
- večletne delovne izkušnje na področju mednarodnega trga
- znanje dveh svetovnih jezikov
6. več samostojnih komercialistov
za vodenje programov
(akustika, tehnika, keramika, dekorativni elementi, živila,
alternativna prehrana, farmacija)
Pogoji:
- V. ali VI. stopnja ustrezne strokovne smeri
- znanje in delovne izkušnje na komercialnem področju
- organizacijske sposobnosti
- znanje enega svetovnega jezika
7. vodja programa Meso
Pogoji:
- živilski tehnolog oziroma dmga ustrezna smer
- znanja in izkušnje na komercialnem področju
- dobro poznavanje področja mesa
- organizacijske sposobnosti in znanja iz vodenja
8. vodja marketinga
Pogoji:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri
- izkušnje in znanja na področju tržnih raziskav in tržne analize
ter pospeševanja prodaje in poznavanja trgovske stroke
- znanje dveh svetovnih jezikov
Izbranim kandidatom ponujamo zanesljivo službo, pe-
stro in zanimivo delo ter možrK>sti za osebni razvoj.
Vaše vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih
dneh po objavi na naslov: ERA d.d.. Kadrovski oddelek,
Prešernova 10, Velenje.__
Št. 25 - 23. junij 1994
24
Pet mesecev: občuten padec
Podatki o prodaji oziroma
prvič registriranih avtomobi-
lih na Slovenskem v letošnjih
petih mesecih dokazujejo, da
gre posel čedalje slabše. Tako
so do 31. maja prvič registrira-
li 21.126 avtomobilov ali za
25,8 odstotkov manj kot lani.
Padec prodaje je bil sicer
pričakovan, vendar je povpra-
ševanje po novih avtomobilih
na podkaravanškem trgu ven-
darle bistveno manjše kot so
marsikje računali. V letošnjih
petih mesecih so tako registri-
rali največ renaultov (5775),
sledi Škoda z 2585 registrira-
nimi avtomobili, nato Fiat
(1974), pa Lada (1494) ipd. Le-
stvica najbolje prodajanih av-
tomobilov v tem času se v pri-
merjavi z lansko ni prav bi-
stveno spremenila. Vodi škoda
favorit/forman (2585), na dru-
gem mestu je renavilt 5 (2107
avtomobilov), na tretjem pa
renault clio (1943). Petmeseč-
na statistika po drugi strani
kaže, da je skoraj ni tovarne,
ki bi letos na slovenskem avto-
mobilskem prostoru poslovala
bistveno bolje kot lani. Izjeme
so, vendar jih je malo. Med ti-
stimi, ki jim gre letos precej
bolje od rok kot lani, je Merce-
des Benz. Doslej so namreč re-
gistrirali 268 avtomobilov ali
kar za 131 odstotkov več.
Uradni zastopnik stuttgartske
avtomobilske tovarne, ljub-
ljanski AC Intercar, se ob
takšnem povpraševanju po
mercedesih in predvsem seriji
C srečuje z nekoliko - za seda-
nje čase - neobičajnim proble-
mom: predolgimi čakalnimi
roki. Ob tem so lahko s proda-
jo zadovoljni tudi pri Porsche-
ju   Inter   Avto,   zastopniku
španskega Seata, vsekakor tu-
di pri Suzukiju Wolf in part-
nerji, ki pri nas ponujajo suzu-
kije. Sedanji podatki o prvič
registriranih avtomobilih pa
seveda znova aktualizirajo
vprašanje, koliko avtomobilov
naj bi v letu 1994 prodali na
slovenskem avtomobilskem tr-
gu. Toda očitno je, da je lemski
rezultat (malenkost več kot 60
tisoč vozil) praktično nedoseg-
ljiv in bodo vsi skupaj zado-
voljni s prodajo kakšnih 48 do
50 tisoč avtomobilov. Na sliki:
mercedes C, avto, ki gre zelo
dobro v promet.
Francija: avtomobilsico oicrevanje
V zavesti slovenskega kupca
avtomobilov je morda vse ti-
sto, kar nastane v avtomobil-
ski Nemčiji, bolj v ospredju.
Po svoje je to razumljivo, kajti
Nemčija je tako v produkcij-
skem kot tržnem pogledu naj-
pomembnejša avtomobilska
država stare celine.
Pa vendar sta slovenski av-
tomobilski prostor in z njim
trg veliko bolj tesno in po-
membno povezana s francosko
avtomobilsko industrijo kot
z nemško. Revoz in Cimos sta
sestavna dela dveh francoskih
avtomobilskih tovarn, prav od
dogajanja na francoskem av-
tomobilskem trgu pa je odvis-
no tudi poslovno počutje no-
vomeškega Revoza in koprske-
ga Cimosa. Prav zaradi tega je
razveseljivo tisto, kar ta hip
sporočajo iz Francije. Doslej
oziroma v štirih mesecih so
namreč prodali 638.256 oseb-
nih avtomobilov ali za skoraj
presenetljivih 13,8 odstotka
več kot lani v tem času. Ko gre
za tržne deleže in položaj, so
v ospredju domače tovarne.
Tako ima Renault v rokah 30,3
odstotka francoskega trga,
sledi Peugeot s 18,9 in seveda
Citroen, ki mu letos pripada
13,3 odstotka francoskega tr-
ga. Ford je na četrtem mestu
(8,1 odstotka), šele na petem
pa največja evropska avtomo-
bilska tovarna osebnih avto-
mobilov Volkswagen, ki si je
v tem času priborila 5,7 od-j
stotni tržni delež. Zanimivo je,!
da gre japonskim avtomobil-^
skim tovarnam na tem trgu
dokaj slabo, kajti njihov tržni
delež je bil komaj 3,4-odstoten
oziroma za 4,6 odstotka manj-
ši kot v lanskih štirih mesecih.
Tudi to ni posebno preseneče-
nje, kajti Francija je vse do
predlani oziroma do sklenitve
posebnega sporazuma med
Evropsko unijo in Japonsko
administrativno omejevala
prodajo avtomobilov iz države
vzhajajočega sonca.
Ko gre za avtomobile, je na-
juspešnejši renault clio (9,2
odstotka vseh prodanih vozil),
sledita mu peugeot 106 (6,1
odstotka) in peugeot 306 (5,7
odstotka). Šele na 11. mestu je
prvi tuji avtomobil, Volkswag-
nov golf (3,6 odstotka), nato pa
so razvrščeni še drugi, denimo
ford fiesta, opel corsa, ford es-
cort in mondeo ipd. Sicer pa je
francosko avtomobilsko okre-
vanje dobrodošel znak, da
Evropa nekako prihaja k sebi,
čeprav je tudi res, da prav
v Nemčiji še ne gre tako, kot bi
bilo prav. Do konca aprila so
namreč na 17 evropskih trgih
prodali 4,315 milijona osebnih
avtomobilov ali za 3,3 odstot-
ka več kot v lanskih štirih me-
secih. Zdi se torej, da je naj-
hujša recesija že skoraj pozab-
ljena. Na sliki: peugeot 106,
Evropsi(i vzhoil je vse zanimivejši
Evropski vzhod postaja za
avtomobilske tovarne očitno
vse bolj privlačen.
Tako v poljski tovarni FSM
že precej časa izdelujejo Fi-
atov cinquecento, Peugeot od
leta 1992 sestavlja peugeota
405 (nekako 10 tisoč avtomo-
bilov vsako leto), konec tega
leta naj bi stekla tudi izdelava
Oplove astre, Volkswagen že
izdeluje transporterje, leta
1996 naj bi Ford začel sestav-
ljati escorta in transita, Mer-
cedes Benz pa računa na se-
stavljanje svojega modela E.
Na Madiarskem so lani že iz-
delali približno 12 tisoč aster,
Suzuki sestavlja štirivratno
izvedenko swifta. Volkswagen
je tretjinski lastnik Škode, vse
tudi kaže, da se tej državi obe-
ta še nekaj bolj mamljivih po-
nudb. V Romuniji naj bi se po-
javil južnokorejski Daewoo, ki
naj bi postal večinski lastnik
tovarne Automobili Craiowe,
kjer sedaj izdelujejo oltcite
oziroma oltene. Pa vendar je
po svoje zanimivo, da skupna
izdelava avtomobilov v vseh
teh tovarnah - če ne upošteva-
mo izdelave fiatov v poljski to-
varni FSM - ne dosega tistega.
kar v letu dni izdela novome-
ški Revoz oziroma je ta števil-
ka nekoliko višja. Se bolj po-
membno -vsaj za Slovenijo - pa
je, da je bil lanski posel z avto-
mobili daleč nad povprečjem
v vseh vzhodnoevropskih dr-
žavah. Pomen slovenskega av-
tomobilskega trga dokazuje
tudi podatek, da so lani na Če-
škem prodali vsega 250 fiatov,
v Sloveniji pa več kot 5500.
S Icorejsicega polotolca še Ssang
Yong
četrti in povsem sveži pred-
sta\'nik južnokorejske avto-
mobilske industrije na Sloven-
skem je Ssang¥ong Motor
Company, sicer sesta\'ni del
SangYong Corporation.
Avtomobile te južnokorej-
ske avtomobilske tovarne, ki
ta hip izdeluje zgolj terenska
vozila, pri nas prodaja Ssan-
gVong Motor Import d.o.o. in
se s tem vključuje v obsežen
načrt te avtomobilske hiše, ki
se v zadnjih mesecih poskuša
uveljaviti tudi na drugih
evropskih avtomobilskih tr-
gih. Slovenskim kupcem Ssan-
gVong Motor Import sedaj po-
nuja tri terenska vozila, ki vsaj
deloma nosijo pečat ameriške-
ga Chryslerja in nemškega
Mercedes Benza. Korando K4
in korando K5 sta terenca
manjših dimenzij (v dolžino
3860 milimetrov, medosne
razdalje je za 2390 milimetrov)
in se navzven spogledujeta
s slovitim jeepom, pri čemer je
K4 na voljo s platneno streho
(soft top), medtem ko je K5
naprodaj v tako imenovani
hard top izvedenki (pločevina-
sta streha). Oba koranda po-
ganja dizelski motor, ki je na-
stal ob pomoči južnokorejske
tovarne Daewoo (ta pa izdelu-
je avtomobile po licenci GM
oziroma Opla), zmore pa pri
gibni prostornini 2238-kubič-
nih centimetrov 68 KM (pri
4.300 vrtljajih v minuti). Tretji
v ponudbi je večji korando fa-
mily (4490 milimetrov v dolži-
no), ki ponuja dovolj prostora
štirim ali petim potnikom,
v nosu pa je prav tako 2,2-
litrski dizelski motorni agre-
gat. Konec leta bo SsangVong
Motor Company začel proda-
jati povsem novo terensko vo-
zilo musso, ki je otrok koope-
racije z nemškim Mercedes
Benzom. Le-ta bo vozilu na-
menil svoj dizelski motor (in
menjalnik), pri ljubljanskem
zastopniku pa menijo, da bo
musso na slovenskem prostoru
naprodaj še pred zaključkom
leta 1994. Maloprodajne cene
(z vsemi dajatvami) pa so: ko-
rando K4 soft top 240.000 ši-
lingov, korando K5 hard top
253.000 šilingov, korando fa-
mihy 289.500 šilingov.
Maruti 800 je do 1. julija cenejši
Bolj ali manj znana odredba
o prepovedi prodaje avtomo-
bilov brez ustreznega katali-
zatorja - določilo o prepovedi
prodaje bo začelo dokončno
veljati 1. julija - bo očitno pri-
pomogla k boljši prodaji vozil,
nekaterim pa bo (in tudi to je
dovolj znano) povzročila tudi
nekaj težav.
Pri ljubljanskem Globusu,
uradnem zastopniku indijske
tovarne Maruti Udyog, imajo
na zalogi še nekaj indijskih
marutijev 800, ki niso oprem-
ljeni s katalizatorji. Ti avto-
mobili so naprodaj za malo-
prodajnih 9990 mark, kar je za
skoraj 1500 mark manj kot do-
slej. Seveda bo ta cena za av-
tomobil veljala le v juniju ozi-
roma do 1. julija. Tedaj bo ste-
kla prodaja nove pošiljke ma-
rutijev 800, ki bodo imeli ne-
kaj drugačno notranjo opre-
mo, uravnavam katalizator,
njihova maloprodajna cena pa
bo 12 tisoč mark. K tej ceni bo
precej pripomoglo dejstvo, da
je avto s katalizatorjem nekaj
dražji, po drugi strani pa se
bodo 1. julija povečale daja-
tve, kajti temeljni prometni
davek bo od tedaj naprej 20
(pri avtomobilih z motorjem
do prostornine 1,8-litra) oziro-
ma 32 odstotkov. Skratka, do-
kaj ugodni časi za nakup vsaj
nekaterih avtomobilov.
Sava predstavila novo gumo
rapidex R2
Kranjska Sava je že skoraj
pozabila čase, ko je bila na pr-
\'ih straneh časopisov in
v ospredju televizijskih poro-
čil - zaradi slabih poslovnih re-
zultatov, stavk ipd. Pred ne-
davnim pa so Kranjčani dobro
poslovanje potrdili s prcdsta-
ritvijo nove gume razreda
H (do hitrosti 210 km/h) rapi-
dex R2 (na sliki).
Ta bo prav kmalu na voljo,
za začetek sicer samo v eni di-
menziji, do konca leta pa naj
bi bilo na voljo še pet dodat-
nih, drugo leto pa verjetno še
tri dimenzije. Avant A2 je prav
tako novost iz kranjske tovar-
ne, guma pa je namenjena av-
tobusom in tovornim vozilom
oziroma tistim, ki vozijo nekaj
hitreje po bolj urejenih cestah.
Nasploh je Sava postala dovolj
pomemben partner avstrijske-
ga Semperita, ki ima v svojih
rokah 28-odstotni delež kranj-
ske tovarne; še bolj pomembno
pa je, da je po tej poti poveza-
na z velikim evropskim kon-
cemom Continental. Sava iz-
vozi približno 80 odstotkov
vsega, kar naredi (v letu dni pa
nekako 55 tisoč gumijastih iz-
delkov), pri čemer vrednost
proizvodnje presega 200 mili-
jonov dolarjev.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je bilo
naprodaj 860 avtomobilov. Prodal se je vsak osemnajsti, torej je bilo
ob zaključku sejma prodanih 47 vozil vseh razredov.
Št. 25 - 23. junij 1994
25
V poletje z drugačnim radijem
Dan odprtega Radia Celle, sobota, 25. lunlla. Glavni trg, 8.00 - 22.00
v uredništvu Radia Celja je seveda
zadnje dni čutiti bolj dinamičen utrip
kot sicer, saj bo pojutrišnjem naša tradi-
cionalna prireditev Dan odprtega Radia
Celje. To je eden najbolj zahte\'nih pro-
gramskih projektov Radia Celje. Letos,
ko praznujemo 40 let, smo mu namenili
še posebno pozomost.
Letos bomo pripravili tudi večerni
program, ker pa je praznik, jutranjega
programa ne bo. Program bo trajal od 8h
do 22h, prizorišče dogajanja pa bo Glav-
ni trg v Celju, ki je tudi osrednje prizo-
rišče prireditve Poletje v Celju - Knežjem
mestu, katere sestavni del je postal tudi
projekt Dan odprtega Radia Celje.
Program bo mešanica različnih glas-
benih zvrsti, pogovorov, humoristično
razvedrilnih vsebin, plesa, kviza, na-
gradnih iger in stalni rubrik Radia Celje.
Nastopili bodo New Swing Quartet, Si-
mona Weiss, Štajerskih 7, Speedy in Go-
gi, Celjski instiomientalni kvintet, An-
sambel Zeme, Sanja Mlinar, Orlek, Ne-
ron in Cmok. Za smeh bodo poskrbeli
Alkotest satirikon. Strašna Jožeta ter
Stranka šaljivcev, pripravili bomo po-
sebne vrste politični Hyde park, predsta-
vile se bodo celjske športne zvezde, še
posebej atraktivna bo tokrat oddaja
V modnem vrtincu, v kateri bomo pred-
stavili oblačila za poletje, kreacije pa bo
s scenskim nastopom popestril Plesni fo-
rum Celje, ki bo imel tudi samostojen
nastop, spregovorili bomo o prireditvi
Zlata harmonika, ne gre pa pozabiti tudi
na naše stalne rubrike Teen val, Študent-
ski servis, Horoskop, Poročilo OKC Ce-
lje, Kronika in druge informativne od-
daje.
Letošnji projekt odprtega Radia Celje
je prvi vrhimec v obeleževanju 40-letnice
Radia Celje, druge najstarejše lokalne
radijske postaje v Sloveniji in tudi pre-
lomnica, ko z našim program prehajamo
v poletno shemo. Ta bo razgibana in
sproščena, veliko glasbe in poletnega
utripa od vsepovsod.
Zadnje podrobnosti pred zahtevnim projektom. Z desne Mitja
Umnik, Robert Gorjanc in Tone Vrabl.
RADIJSKI SPORED
od 24. do 29. junija
RADIO CELJE
četrtek, 23.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maritx)r 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes. 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC
novice,12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik 13.10 Izbira
domače melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni
express, 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek),
19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek pro-
grama
Petek, 24.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC
novice. 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glas-
bene želje. 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo). 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna). 17.00 Kronika, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsctie Welle,
20.00 Zaključek programa
Sobota, 25.6.: 8.00 - 22.00 Dan odprtega Radia Celje
Nedelja, 26.6.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop. 10.00 Novice. 10.30 Nedeljski
gost. 12.00 Time out za šport. 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice. 13.05 Domača melodija tedna. 13.10 Čestitke in pozdravi,
(vmes Javljanja z 2. kongresa Stranke šaljivcev iz Loke pri Žusmu), Pribl
18.00 Zaključek programa
Ponedeljek, 27.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz. 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica. 13.00 Novice. 13.05 Napovednik. 13.10 Glasbene želje.
14.00 Jack Pot. 15.00 Obvestila. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna). 17.00 Kronika. 18.00
Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 19.30
Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl). 22.00 Zaključek programa
Torek, 28.6.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika
RS. 5.40 Domača melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop. 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica. 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri. III.&AS. 12.00 BBC novice, 12.10 Tečaj-
nica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija
tedna, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi
(RaSlo). 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 18.00
Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila. 19.05 Deutsche Welle.
20.00 Zaključek programa,
Sreda, 29.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes. 9.00 Predstavitev programa. 9.05
Odkrivamo, predstavljamo, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga. 11.00
Glasbene novosti. 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica. 13.00 Novice,
13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obve-
stila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser
(melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto. 19.00
Večerna poročila. 19.05 Deutsctie VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC.
21.00 Zaključek programa,
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95.9 in 100,3 MHz - stereo. _
Glavm in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič. Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Spegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva; Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax 441-032,
Studio 441-310, 441-510.
Radio Celje rade poslušajo ženske
čeprav se je Radio Celje v zadnji,
aprilski Medianini raziskavi odlično
odrezal in po medijskem dosegu uvrstil
med lokalnimi in regionalnimi radijski-
mi postajami na odlično drugo mesto
v državi, pa je raziskava vendarle opozo-
rila tudi na nekaj šibkih točk.
Le-te je mogoče ugotoviti, če globje
pogledamo v sestavo avditorija poslušal-
cev Radia Celje. Tako je največ tistih
poslušalcev, ki imajo nižjo izobrazbeno
raven; največ jih je z osnovno šolo, med-
tem ko so deleži tistih z izobrazbo od
poklicne do visoke povsem enaki, kar je
dobro.
Bistveno slabša je sestava poslušalske-
ga avditorija glede na kupno moč. Večina
naših poslušalcev se uvršča od sredine
proti nižjim kategorijam, torej tistim, ki
se ne morejo pohvaliti z največjo kupno
močjo. Podatek je tržno in drugače zani-
miv zlasti za oglaševalce, čeprav velja
najbrž splošno prepričanje, da ima veli-
ka večina lokalnih in regionalnih radij-
skih postaj opraviti z avditorijem manjše
kupne moči. To pa je mogoče povsem
netvegano posplošiti za vso državo in
sedanji gospodarski trenutek.
Nekatere primerjave s sosednjimi ra-
dijskimi postajami in tistimi, s katerimi
se radi primerjamo, nas utrjujejo v pre-
pričanju, da prejšnja trditev v glavnem
velja.
Zanimiv je za Radio Celje podatek, da
nas v populaciji od 10 do 75 let posluša
približno enako število žensk in moških.
da pa nam krivulja na preglednici poslu-
šanosti Radia Celje glede na spol kaže na
izrazitejšo poslušanost s strani nežnega
spola. Težko bi sicer na tej osnovi trdili,
da smo bolj »ženska radijska postaja«.
Vsekakor bo bister tržni oglaševalec tudi
takšen podatek obrnil v svojo korist,
vodstvo Radia Celje, zlasti njen tržni del,
oa bo tudi razmislil, kako izkoristiti
takšno žensko naklonjenost do radijske-
ga medija.
Ko so v Združenih državah Amerike
pogruntali, da imajo oblast čez moške
denarnice večinoma ameriške ženske, se
je bistveno spremenila tudi strategija
oglaševanja. Se morda na ta način tudi
mi bližamo Ameriki?
UM
Petek, 24. junija, 17.30
Celjski magazin
Oddaja, v kateri merimo utrip v Celju in njegovi okolici in ki
dokazuje, da je novinarstvo delo z odprtimi očmi, postaja vsebolj
odmevna. Številni klici in polemike pričajo o živaimem odzivanju
ljudi na dogodke in pojave. Voditeljica oddaje je Nada Kumer.
Nedelja, 26. junija, 15.00
DrugI Icongres Stranice šaljivcev
v program Radia Celje se bomo oglašali s kongresa Stranke
šaljivcev iz Loke pri Žusmu, na katerem bo Stranka šaljivcev
predstavila svoj volilni program, ki napoveduje, da bodo šaljivci še
naprej zvesto zastopali interese vseh dobro mislečih in humomih
Slovencev.
Ponedeljek, 27. junija, 20.00
Vrtiljak polk In valčkov: Ansambel AS
Tokrat bo gost oddaje ansambel AS iz Cerkelj. Dolenjska je prava
zakladnica dobrih narodno-zabavnih ansamblov, v to se bo mogoče
prepričati tudi ob vrtenju njihove glasbe, predstavili pa bodo tudi
novo kaseto.
Sreda, 28. junija, 9.05
Poletni radio Celje: Odkrivamo in
predstavljamo
v neznanem kraju bomo odkrivali neznani predmet, ki je poseb-
nost tega okolja in ob tem predstavljali zanimive kraje in ljudi na
Celjskem in širše. '
Lojze Janko
minister brez listnice
Gospod Lojze Janko je mi-
nister za zakonodajo brez list-
nice. Trenutno je Slovenija še
dokaj piratsko področje, ven-
dar bo v kratkem postala ure-
jena pravna država.
Kaj ima glasba opraviti
z zakoni? O ja, kar precej, saj
zakonitosti vladajo tudi v sve-
tu glasbe in glasbenikov,
v svetu glasbe obstajajo zako-
nitosti že dolgo, v svetu glas-
benikov pa jih bomo predvsem
v Sloveniji morali čim prej do-
ločiti na področju avtorstva,
statusov...
Naš sobotni gost gospod
Lojze Janko pa je z glasbo tes-
no povezan, saj je njegov oče
kar 50 let prepeval v ljubljan-
ski Operi.
Kot veste, oddaje Glasba je
življenje ni le prijetno poslu-
šati, ampak se tudi splača. Ta
teden je žreb v Unionovi na-
gradni igri določil Laro Pavšič
iz Izole, ki bo po pošti prejela
ročno uro, po dve majici pa
bosta dobili Nataša Štem iz
Raven na Koroškem in Marje-
ta Dolenc z Jesenic. Gorsko
kolo pa žrebamo konec av-
gusta.
Pa še ena iz hotelske rece-
pcije:
Receptor: »Sta poročena, go-
spod in gospa?«
Ona: »Seveda!«
On: »Seveda, in to - oba!«
No ja, ni ravno v skladu
z zakonom...
SIMONA H2O
Št. 25 - 23. junij 1994
26
Prerod Je poiifa in pop
Spomnim se časov, ko so si
organizatorji raznih prireditev
poleg zabavnega repertoarja
privoščili še malo narodne
glasbe. Za to Čudežniki pač
nismo rojeni in so nam takšne
želje vedno šle v nos.
Pc navadi smo se reševali
tako, da smo s sabo pripeljali
kakšen cenejši narodni an-
sambel, ali vsaj kakšnega ne-
umornega humorista. Podob-
no se je dogajalo narodnim an-
samblom, saj so od njih zahte-
vali, naj igrajo zabavno glas-
bo. Nekateri ansambli so po-
tem naštudirali dva programa,
se okrepili z baritonom, tro-
bento ali bas kitaro in klavi-
aturami.
Med temi ansambli je med
vodilnimi Prerod s Ptuja, ki bo
letos jeseni proslavljal že de-
setletnico narodno-zabavnega
mužiciranja, kar potrjuje tudi
njihova prva kaseta izpred še-
stih let. Na tej kaseti je A stran
čisti pop, B stran pa je narod-
na. Po prvi kaseti so izšle še tri
samostojne izdaje, sodelujejo
pa tudi na šestih kompilacijah.
Ta dvojna formula, ki se je
držijo še danes, se je krasno
obnesla ne samo pri nas tem-
več tudi v Avstriji, Švici in
Nemčiji, kjer nastopajo več
kot doma. S člani skupine smo
sodelovali na letošnji Marjan-
ci, že prihodnji dan pa so zače-
li s pripravami na enomesečno
turnejo v Švici. Glasbo jemlje-
jo zelo resno, zato ni čudno, da
so vsa ta leta pobirali »orfejč-
ke« na Ptujskem festivalu.
Lansko »Abrahamko», za ka-
tero so prejeli tretjo nagrado
občinstva, lahko nenehno sli-
šimo med glasbenimi željami.
Tudi na Lojtrci domačih so že
bili med nagrajenimi, na vse
bolj odmevnem Festivalu na-
rodno-zabavne glasbe v Cerk-
venjaku pa so lani po mnenju
strokovne žirije celo zmagali.
Kot pop skupina si v največ-
jo čast štejejo nastop na festi-
valu MMS, srečali pa smo jih
že tudi na drugih prireditvah.
Da jim tujina bolj diši kot do-
mači logi, je potrdila tudi pri-
sotnost managerja iz Avstrali-
je, s katerim se dogovarjajo za
turnejo po tej oddaljeni deželi.
No, Avstralija bo nanje poča-
kala do prihodnje sezone, saj
želijo do jeseni dokončati vi-
deokaseto, s katero se bodo
zdomcem še posebej predstav-
IjaU. Poleg tega jih v jesen-
skem času čaka praznovanje
desete obletnice, ki naj bi jo
dostojno proslavili na doma-
čem terenu. Takrat bo luč sve-
ta ugledala tudi nova kaseta in
takrat se bo Prerod še posebej
predstavljal, zagotavljajo Ja-
ni, Kari, Miran, Milan in Jan-
ko. Če iDi se kdo rad pobliže
seznanil z vrlimi Ptujčani, je
na tel. 062-651 192 noč in dan
dosegljiv Kari, humorist in pe-
vec skupine Prerod.
SLAVC L. KOVAČIČ
Pri založbi American re-
cords bo julija izšel prvenec
konec lanskega leta razpadlih
THE CONSTRUCTION. Raz-
pad obetavne skupine, sestav-
ljene iz samih zvezd ameriške-
ga angažiranega ročka, je de-
cembra, zaradi prestopa k ca-
lifomijskim funk- metalcem
Red Hot Chili Peppers, pov-
zročil kitarist in idejni vodja
Dave Navarro (ex Jane's Ad-
diction).
Za posledicami možganske-
ga tumorja je umrl JIMMY
FERNANDEZ, basist v zad-
njem času vedno popularne j-
ših v Angliji delujočih Ameri-
čanov. The God Machine. Za-
radi neverjetnega optimizma
in svojskega humorja je bil ena
izmed najbolj priljubljenih
osebnosti na britanski ročk
sceni. Tik pred njegovo smrtjo
so The God Machine posneli
material za album, izid tega pa
je založba Fiction Factory, na
prošnjo preostalih članov ben-
da, preložila na jesen.
Včeraj je minilo sedem let,
odkar je umi-1 FRED ASTA-
IRE, najuspešnejši protagonist
musicalov, v petdesetih naj-
bolj donosne filmske zvrsti.
Na isti dan pred 15 leti nas je
zapustila JUDY GARLAND,
prva prava najstniška glasbe-
na zvezda svetovnega formata.
Prav tako na včerajšnji dan,
vendar pred 58 leti, se je rodil
filmski igralec in countrv pe-
vec KRIS KRISTOFFERSON,
ki je napisal cel kup klasičnih
skladb countrv ročka, med nji-
mi tudi »Me And Bobby
McGee« in »Help Me Make It
Trough The Night«.
Danes, ob polnoči, bo na Pe-
klenskem dvorišču ljubljan-
skih Križank prvi Satanic teh-
no rave na svetu. Gre za pro-
mocijo projekta »Peter Para-
celsus«, ki so ga ob pomoči za-
ložbe ROPOT na CD spravili
Iztok Turk, eden izmed članov
skupine Laibach in en član
NSK. Udeležba na promociji
bo dovoljena samo »vernikom«
brez spodnjega perila, zaloti-
tev goljufivca (-ke) pa vam bo
prinesla brezplačen CD. Za-
ložba ROPOT bo na isti dan
izdala tudi mini CD celjskega
alter benda STRELNIKOFF.
Na plošči z naslovom »Hojlari-
ja svinjarija« bodo priredbe
zimzelenih Buldožerjevih me-
lodij; »Higijena«, »Novo vrije-
me« in »Ko jebe buldožer«.
Ko smo že pri novih albu-
mih, naj omenim še pravkar
izdan drugi studijski album
(pri glasbenih kritikih vedno
cenjenih) ARRESTED DEVE-
LOPMENT (na sliki), ki so mu
dali ime »Zingalamaduni«. Po
daljšem času se na sceno spet
vračata DAVID BYRNE z isto-
imensko ploščo in STEVIE
NICKS (ex-Fleetwood Mac)
s »Street Angel«. Visoka uvr-
stitev na lestvicah, predvsem
ameriških, pa se kot ponavadi
obeta tudi novemu izdelku
HUEYa LEWISa in njegovih
The News.
BRUCE DICKINSON je
pred štirimi leti, ko je bil še
član v osemdesetih najpopu-
larnejše britanske heavy metal
zasedbe Iron Maiden, posnel
precej uspešen solo album
»Tattooed Millionare«. Prejš-
nji ponedeljek pa so evropski
težkometalci dočakali izid
njegovega drugega LP-ja
»Balls To Picaso«, ki bo po pr-
vemu singlu sodeč spet oster in
brezkompromisen.
V okvim projekta Rad imam
Celje bosta danes v FlyBaru
nastopili dve celjski ročk sku-
pini, Nefra in 501 band, jutri
pa bo v taistih prostorih ročk
veselica do jutranjih ur.
Skupina PETER PAN se je
okrepila z novim kitaristom.
Pridružil se jim je znani slo-
venski kitarist Miha Sta hej,
znan še iz časov, ko je igral pri
Rdečih baronih in Martinu
Krpanu. Nova okrepitev naj
bi, po besedah vodje skupine
Tomaža Gruberja, vplivala tu-
di na stil glasbe, česar pa po že
slišanem novem materialu ni
čutiti, še posebej pa ne iz nji-
hove priredbe Kekčeve pesmi.
CD plošča s programom
pred kratkim objavljenega al-
buma IZTOKa MLAKARja bo
izšla šele jeseni, do takrat pa
bo založba RTVS ZKP prpra-
vila tudi priročen slovarček,
s katerim bo lažje razumeti
sočni primorski žargon njego-
vih besedil. Omenjena založba
v kratkem pripravlja tudi izid
kaset skupin HIŠA, ROŽLE-
TOVE SANJE in pa dvojno
ploščo z zbirko pesmi JANIja
KOVAČIČa.
STANE ŠPEGEL
Naj te morje...
Kakšnih štirideset se nas
je prejšnjo sredo točno
opoldne zbralo na izolskem
sandraču. Z vabili v rokah
smo čakali na Zlatoperko,
ribiško ladjo, ki naj bi nas
popeljala na odprto morje.
Pa ne lovit ribe. Odpravljali
smo se na svojevrstno pro-
mocijo najnovejše kasete in
CD plošče najstarejšega in še
vedno najuspešnejšega pri-
morskega pop benda Fa-
raoni.
Ob grenkih sardelah,
slastnih sipah, pivu in pra-
vem primorskem vinu smo se
dolgih šest ur vozili po slo-
venski obali, vmes pa kar
nakajkrat preposlušali kase-
to, ki so jo Faraoni poimeno-
vali »Naj te morje...«.
Material za kaseto in CD
ploščo je nastajal več kot le-
to dni, večina izmed desetih
skladb pa je, kot se lahko
sluti že iz naslova, obarvana
po primorsko. Tako po melo-
su, kot po besedilih. Dve
skladbi s kasete sta že stari
znanki radijski valov; »Son-
ce sreče« je z lanskega nate-
čaja za Eurosong, »Poletje si
ti« pa smo lahko slišali na
lanskih Melodijah morja in
sonca. Na tem festivalu se
bodo Faraoni predstavili tu-
di letos, tokrat s skladbo »Mi
ljudje smo kot morje«. Tam
se bo kot nov član Faraonov
prvdč predstavil tudi Slavko
Ivančič (ex-Bazar), ki bo za-
menjal Claudia Krmaca.
Sicer pa so Faraoni (bob-
nar Nelfi Depangher, kita-
rist Enzo Hrovatin, klavi-
aturista Claudio Krmac in
Ferdi Maraž ter basist Piero
Pocecco) prepričani, da so
ustvarili svoj doslej najboljši
album. Stavijo predvsem na
naslo\Tio skladbo in pa na »V
San Simonu«, kjer se proti
koncu pesmi prikrade zelo
razpoznaven glas Oliverja
Dragojeviča, ki je tokrat pr-
vič zapel v slovenščini. Neiz-
brisen pečat so tej kaseti po-
leg samih članov benda dali
še producent Sašo Fajon,
Drago Mislej, ki je spet napi-
sal večino besedil, Meta
Močnik je pomagala pri pet-
ju, na saksofonu pa se je tru-
dil Edy Meola.
Še zanimivost, ki jo boste
našli na CD-ju. Poleg 10
skladb iz kasete se tu pojavi-
ta še dve remix izvedbi obeh
starih znank radijskih valov,
ki sta delo D.J.PU Teama.
Faraoni menijo, da sta prava
poletna hita, kot nalašč za
dolgo vroče poletje...
Št. 25 - 23. junij 1994
271
Skupina Ciassic
in nova kaseta
Skupina Ciassic je nastala iz
treh razpadlih skupin: Non
stop, Taxi in Vinoteka. Fantje
in dekle so se našli in si rekli,
zakaj ne bi poskusili narediti
nekaj skupaj. In uspelo jim je.
V skupini je šest fantov
- Darko Račnik, Tomaž Mar-
kelj, Martin Šmon, Stanko
Kac, Bojan Peter in Andrej
Šmon ter eno dekle, Darja
Račnik. Glavni vokalisti so
kar trije, Darja, Darko in Bo-
jan, ki poleg tega že dvajset let
udarja na bobne. Veliko nasto-
pajo na Koroškem, od koder
tudi prihajajo in samo v juniju
imajo kar dvajset nastopov.
»Mi delamo gavde oz. žurke in
ljudje nas imajo radi«, pravi
Darko in dodaja: »Igramo vse,
od evergreenov, domačih in
tujih hitov, ročka, radi igramo
tudi reegy, pa seveda tudi do-
mačo glaslDo. Na odru pa pri-
pravimo tudi šou program,
imamo na primer table z napi-
si prepevajte, ploskajte in po-
dobno.«
Skupina Ciassic v teh dneh,
v studiu Mega mix v Mariboru,
snema novo kaseto, ki naj bi
izšla konec junija pri založbi
Mandarina. Naslov kasete bo
verjetno Ime mi je Janet. Na
njej bodo skladbe, ki jih že
lahko slišimo na radijskih va-
lovih. Ole ola, ona je iz Španije
doma, to je skladba, s katero
so se poskusili tudi na Melodi-
jah morja in sonca, pa niso bili
sprejeti, je pa ta skladba dobro
uvrščena na naših lestvicah.
Za nogometno društvo Koro-
tan Suvel so naredili himno po
melodiji skladbe Toni ma pa
lepo kapo in še in še. Sicer pa,
kot pravijo sami, potrebno jih
je videti in slišati.
Na vprašanje, kaj skupini
Ciassic pomeni glasba, pa od-
govarjajo takole: »Glasba nam
pomeni življenje. Zjutraj vsta-
neš, si zapoješ in si dobre vo-
lje. Brez glasbe se ne da ži-
veti.«
SIMONA BRGLEZ
Minuta z Ivom Robičem
Srečali smo ga na 6. Marjan-
ci v dvorani Tabor v Mariboru.
V garderobi je skupaj z ženo
potrpežljivo čakal na svoj na-
stop pred skoraj štiri tisoč po-
slušalci, ki so ga ob vstopu na
oder sprejeli s pravimi ovaci-
jami. Ivo Robič je prav gotovo
legenda naše zabavne glasbe
in človek, ki se lahko pohvali,
da ga v svetu pozna največ lju-
di s področja bivše Jugoslavi-
je. Glede petja, seveda, da ne
bo pomote.
Ivo Robič je začel prepevati
že okoli leta 1930, ko je več-
krat nastopil tudi v Mariboru.
»To so bili čudoviti časi, na
Maribor me vežejo lepi spomi-
ni in vedno se rad vračam,« je
povedal, ko je odpel venček
svojih najlepših melodij in ga
zaldiučil s slovitim Morgenom.
Resneje se je petja lotil ob
koncu leta 1944 (»Bila je še
vojna...«), najbolj resno,
s polno afirmacijo pa se je za-
čelo leta 1954. Koliko plošč je
izdal se ne spominja, gre pa
vse skupaj v milijone. Kje vse
je nastopal bi težko našteli
v dokaj debeli knjigi. In kaj
dela Ivo Robič danes?
»Nastopam! Redno! Največ
v Nemčiji in Avstriji, priprav-
ljam se na pot v Kanado in
Avstralijo, nocoj sem pri vas
v Sloveniji.«
Poleg Štajerskih 7 je na
Marjanci samo Ivo Robič pel
v živo...
»Nikoli v življenju nisem pel
na play back! To je nepošteno
do ljudi, ki te poslušajo. In če
znaš peti, zakaj bi si pomagal
s studijskimi nadomestki!«
Njegov glas je tudi danes
takšen, kot v najboljših letih.
Tudi postava govori prej o go-
spodu visokih srednjih let, kot
o gospodu, ki si je naložil že...
Motijo samo sajasto črni lasje,
ki ne sodijo na prijetnega šar-
merja... Kam se je Ivo Robič
vrnil iz Maribora?
»V mojo Opatijo, kjer imava
z ženo tudi vrt in na njem de-
lava ter vzdržujeva kondicijo
za mnoga potovanja in nasto-
pe, kar kasneje lažje prena-
šava.«
Ko se je poslovil z odra, je še
izdal skrivnost:
»V Mariboru imam dobro
prijateljico in zato se rad vra-
čam. Ime ji je Marjanca.«
Močan aplavz je povedal
vse.
TONE VRABL
R^0T//RNICA
Anariliste v turiste
In tačas so oni nataknili
vola na kol, ga cmarili celi
ljubi dan na Glavnem trgu,
da so mimoidoči v njem na-
makali svoje solzne poglede,
ko pa so prišli domov, so
svojo obleko, prepojeno
s hlapi slastne pečenke, ovo-
havali še cel teden, morda
nekateri še dlje - turismus
iiberalles. Santa klofuta, ko
so barflyjevi pamfleti polnih
ust ponujali ročk suvenirje,
da se mi je nasršilo perje,
poznavalci, posnemovalci,
raztegovalci in ... pa so pri-
jeli za ponujeni plastični
prapor Cuzacole, zamahnili
krepko po brezvetrju in turi-
stični narezek Rad imam Ce-
lje je dobil svoj arkadni hod-
nik v zgodovini bratovanja
(nima nobene veze z obrato-
vanjem) na, v, pod in ob.
Ročk v vsakem stavku, na
podstavku pa integracija
osvobojene preteklosti in
imidža obrestne ležernosti
—ročkMarjanca - našpogled
na prihodnost. Veseli me, da
ljudje sodelujejo in tako je
edino prav. Prav žalostno pa
se mi zdi, da je ideja v zmr-
zovalniku morala čakati še
od tistih časov, ko je mla-
dostne sanje dušilo zsms-
jevsko konzervativno urad-
ništvo, tako da je sedaj, od-
mrznjena skozi pipe za pivo
postala prav groteskno vo-
dena, brez barve in trpkega
okusa in še vedno brez dota-
cij. Zato je treba čestitati ži-
vahnejši poslovnosti, na ka-
tero se tako ne spoznam, pa
vendar jo je moč opaziti.
Skozi dvorišča zaobidem
pročelje in še preden poemi-
griram, zakličem: »Rajši
imam zelje!«
Simpatizerji Lige za boj
proti turizmu smo se glede
na popolno nepovezanost
odločili za bojkot v prostem
času, katerega tako ali tako
ni škoda, ker ga sploh nima-
mo. Zato akviziterjem in
molznim strojem celjskega
turističnega tedna ni treba
skrbeti, da ne bi mogli na
polnem žaru zažareti, na-
sprotno, celo počistili bodo
lahko za sabo, če bi jih letos
morda za to bila volja. Dragi
turisti, naprej prosim!
Mi gremo čisto malo nazaj,
recimo do Vojnika, kjer se je
čas zataknil za kljuko na
cerkvenih vratih že v času
lutrovcev in se podobno kot
drugod vleče v imenu crk-
njenega kulturnega repa
skozi življenja generacij.
V soboto, ko smo opulili pet-
sto kvadratnih metrov ne-
oporečne njive, iz katere bo
svojo življenjsko moč odslej
črpal radič, smo si zaželeli
družabnosti na svežem zra-
ku. VKljubu so ta večer pro-
slavili s koncertom koprivni-
ških Overflow, še vedno na
evropskem nivoju, nam pa je
bilo že od zadnjič zadosti za-
tohle Evrope in smo jo mah-
nili kar malo na periferijo. In
tam smo videli zvezdo estra-
de Vlada Kreslina, z njim je
pela cela dolina, mi pa smo
šljukali jabuček in nič vina.
Slišal sem vse, celo tisto No
satisfaction z domačimi
Emersi, ki so zaradi sobne
jakosti od daleč izgledali kot
na televiziji, kot na televiziji
sem se počutil tudi jaz. Ohla-
dili smo se še preveč in pete-
linčki so odpeli nevedeč dru-
gega kot to, da je vzšlo sonce.
Pa vi?Aha, nogomet, seveda!
Adijo!
Pop loto
Nihče ni napovedal pra-
vilnega vrstnega reda
sklad, nagrada, ki jo po-
darja sponzor oddaje Pop
loto, trgovina Oris MASH,
se podvoji in znaša 6000
SIT. Za skladbe, ki jih je
izbral Stane Špegel, lahko
glasujete v sredo, 29. junija
1994 ob 18:00. Kupone po-
šljite na dopisnicah na na-
slov: Radio Celje, Prešer-
nova 19, Celje.
Št. 25 - 23. junij 1994
28
Odhaja ciricus...
»Odlazi cirkus iz našeg malog grada - širolcim drumom,
što protiče kroz most. Odlazi cirkus, i ja se pitam sada: ko
je domačin, a ko je bio gost...«
Tako pravi oziroma poje Dole B., ki se še vedno sprašu-
je, ali je bilo vse skupaj laž ali pa le poceni trik. Včasih nič,
včasih pa oboje...
Dejstvo je, da so zaključni izpiti končani, rezultati
v glavnem znani in da se za marsikaterega pripadnika
generacije X ta teden pričenja novo življenje. Za druge
samo počitnice, za tretje priprava na sprejenme izpite in
s tem še na večja mučenja kot je srednja šola...
Ampak, ko mine srednja šola, minejo ponavadi tudi
najlepša leta. Mine najbolj nora zaljubljenost, mozolji,
trenutki velikih srčnih bolečin ali zamer za prazen nič.
Mine nekaj, kar se v življenju potem ne ponovi nikoU
več. To, da je bilo v tem času najlepše, ugotoviš šele takrat,
ko postane vse skupaj že preteklost...
In mineva mladost.
._______..................................-._,MNA,M.
Hubll
s tvojim prijetnim, moralne
vzpodbude polnim in s čustve-
mm nabojem prepojenim pi-
smom, si mi prejšnji četrtek in
ves teden nasploh zelo po-
lepšal.
MisUm, da si tudi ti zelo pri-
jazen bikec in vedno bolj se mi
zdi, da bi se morala enkrat sre-
čati in se tako spoznati tudi
v »živo«. Sama se trenutno (fi-
zično) se kar dobro počutim,
saj je nastopil mesec, ko na
naši domačiji sploh ni dela.
Včasih se sprehodim po dvo-
rišču (včeraj sem žal pohodila
eno kokoš), glavo nastavljam
soncu in razmišljam. Mogoče
pa vse skupaj le ni tako kruto.
Mogoče bi se mi, govedo, dosti
lažje sporazumeli z ostahmi
vrstami prebivalcev našega
planeta, če bi se z njimi lepo,
v miru pogovorili, ne pa, da se
grdo gledamo kar tako; pona-
vadi še Scimi ne vemo, zakaj...
Dragi Hubert, zanima me,
kaj o tem misliš ti? Bomo lah-
ko kdaj razčistili odnose s ti-
stimi, ki so po starosti in polo-
žaju (človeška vrsta, recimo)
višji od nas in čakajo, da tudi
mi odrastemo aU pa, da se
spremenimo samo zato, da bi
ustrezali njim? Si že kdaj lju-
bil kakšno kravo, ki tr je hote-
la spremeniti, ki te ni sprejela
takšnega kot si? Kaj si storil?
Si jo po;'abil, prebolel ali pa se
morda še sedaj trudiš, da bi ji
vse skupaj razložil, dopovedal,
objasnil in da bi se vajin odnos
znormaliziral?
Vem, da spet težim, ampak
žal je trenutno z mano bolj ta-
ko. In na sprednji desni taci se
mi je prejšnjo sredo, ko sem
bUa na terenu širnih zelenic
v Savinjski dolini, naredil kr-
vav žulj. Samo zato, ker s se-
boj nisem imela ustreznega
orodja. Ampak, sama pri sebi
sem prisegla, da se bo to kma-
lu spremenilo... Boš videl!
Pa ti? Si zdrav? Kako živiš,
o čem razmišljaš? Tvoja pisma
me v zadnjem času resnično
držijo pokonci in zelo sem jih
vesela. Želim ti, da bi se imel
lepo ne samo na duhovnem po-
dročju, temveč tudi v drugem
svetu; v svetu številk... Nate
misU tvoja
DARKA VON AVARK
Ko boš stara sedemindvaj-
set, te bom čakal v baru,
plačal ti bom viski, ti priž-
gal cigareto, te prijel za bo-
ke in sledil tvojemu mačje-
mu koraku.
Do takrat pa si plačuj
Jack Danielsa sama, išči
vžigalice po žepih, strpaj
laži v predal, stopaj svoje
predrzne korake in pozabi,
da obstaja kar koli dru-
gega ...
(V Ljubljani; na Tromo-
stovju)
»Prijateljica«
Piše: Simona Macuh
Ležala je na obali. Nekaj časa
je brala knjigo, f>otem pa je
zaprla oči in prisluhnila otro-
škim krikom, pljuskanju va-
lov ... Prepustila se je toplim
žarkom, ki so greli njeno telo.
Že je skoraj zaspala, nato pa je
začutila, da je nanjo padla
senca. Priprla je oči, a na nebu
ni bilo niti sledu o kakšnem
oblačku. Senca pa se ni in ni
premaknila.
Nina je sedla in pred sabo
zagledala velikanski senčnik,
ki ji je zakrival pogled na oba-
lo, za povrhu pa še sonce. Za-
gledala je fcmta, ki se je mučil
s postavitvijo senčnika in ne
ravno potiho rekla: »Ej, ti, če
mi misliš zakrivati sonce in
pogled na morje, ti zelo dobro
uspeva. Prosim pa te, da se
premakneš za mene!«
Fant se je ozrl, spustil senč-
nik iz rok, in nesrečna »mare-
la« je padla ravno na Nino.
Nina se je le s težavo izkopala
izpod »nevarne pošasti«; bes-
na se je zazrla v fanta in imela
na koncu jezika kup opazk.
Vendar je, preden je z njimi
začela, opazila, da polovica
občinstva na plaži bulji vanju.
Ostala je brez besed in sedla
na blazino. Fant je senčnik
zložil, potem pa sedel poleg in
izjavil: »Oprosti, res mi je žal,
če si se udarila, ampak tako je
vroče, da se moram tega neka-
ko ubraniti!«
»In zakaj potem ne greš na
Himalajo; tam se boš zagotovo
ohladil?!«
»Saj bi šel, ampak, tam se ne
morem kopati!« »Gotovo je
tam kakšno ledeniško jezero,
ki celo zate ne bi bilo prevro-
če!« »Že dobro, predam se, si-
cer pa se nisem niti predstavil.
Andrej sem.« »Jaz pa Nina.«
V tistem trenutku se jima je
pridružila še Teja, Ninina pri-
jateljica, in pričeli so se pogo-
varjati. Kot ponavadi je ob pol
sedmih Teja šla v apartma, saj
je tudi med dopustom zvesto
spremljala Santa Barbaro.
»Nina, greš zvečer na ples?«
»Zakaj pa?« »Veš kaj, tega se
pa ne sprašuje! »Hvala za ra-
zlago bontona!« »No, greš ali
ne?« »Bom še videla!« »Če boš
šla, pridi ob osmih k pomolu!«
»O. K.«
Nina je odšla domov. Teji je
povedala, da gre ob osmih na
ples z Andrejem. Nenadoma
pa jo je obšla slabost in začela
jo je boleti glava. »Teja, pojdi
na pomol in mu povej, da ne
morem priti!«
»Seveda!« »Hvala, ti si pa
res prijateljica!« se je Nina še
nasmehnila Teji, potem pa je
zaspala.
(Se bo nadaljevalo)
Popki
Svoje glasilo so nam prejšnji
teden poslaU učenci OŠ Pe-
trovče. Glasilo je zjuiimivo in
v bistvu ustreza merilom, ki
naj bi jih šolarčki, šolarji in
ostaU učenjaki upoštevah pri
izdajanju oz. pisanju šolskih
glasil.
Glavna tema glasila sta po-
ljubljanje in pomlad. Lidija iz
osmega c je naredila anketo
v zvezi z zaljubljenostjo.
O poilubljanlu pa
nič?!...
Poljub... Zardela nežnost,
ovita v šelestenje prijetnih ob-
čutkov. Je najlepša poslastica
življenja. Za večino ljudi je pr-
vi poljub nepozabno doživetje.
Povzroča vrtoglavico, mehka
kolena, brezmejni občutek
sreče in nepopisno veselje. Iz-
gleda, da znanstveniki nimajo
takšnih in podobnih izkušenj.
Pravijo namreč, da je najlepša
stvar na svetu le nadaljevanje
prenašanja hrane pri živalih,
ali vsaj ovoha vanje. Je pa po-
ljub še mnogo več. Poljub pri
mafiji ne simbolizira prijatelj-
stva in zaupanja, temveč snut-
no obsodbo. Sicer pa, le kaj bi
se zgodilo s Trnuljčico, če je
princ ne bi poljubil, in kaj
z žabjim kraljem? Moški so že
v rimskih časih poljubljali že-
ne, da bi ugotovili, če so v nji-
hovi odsotnosti pile alkohol.
Japonci in Kitajci pa poljuba
vse do 19. stoletja niso poznali.
To »ljudožersko« navado so
uvozili iz Amerike.
Mene pa je zanimalo pred-
vsem, koUko učencev iz naše
šole se je že poljubljalo. V razi-
skavo so bili zajeti učenci
z višje stopnje, tako dekleta
kot fantje, natančno stotim pa
sem zastavila vprašanje: »Si se
že poljubljal(a) s simpatijo?«
Rezultati so takšni: bornih
32% vprašanih se je že poljub-
ljalo, kar 68% vseh pa prvega
poljuba še ni doživelo. Morda
pa bi morali organizirati po-
Ijubovalni krožek...
Sicer pa smo o poljubljanju
povprašali tudi nekaj naših
učiteljic, ki so opisale svoj prvi
poljub.
Anketa
»Bilo je lepo, tako kot mora
biti, če je prava ljubezen ozi-
roma zaljubljenost. Preplavili
so me topli občutki, skratka,
bilo je lepo.«
(Ga. Vasle)
»Nobeno doživetje do takrat ni -
bilo podobno temu.«        g^p^
»Strah me je bilo, kako bo vse
skupaj izgledalo, ker se nisem
znala poljubljati. Ampak, na
srečo se je on znal in mi je
pokazal.« (Ga. Lešnik)
»Počutila sem se glupo, ker je
bilo vse čisto na hitro — en sam
cmok na hca. Ni bilo tako le-
po, kot sem pričakovala.
(Ga. Kodnm)
/ may not always be per-
fect, but Fm always ME.
(Nekdo; nekoč...)
Osmošolska himna
Vse manj je dobrih učitlov,
vse manj je dobrih otrok,
vse manj je pravih prijatljov,
le mi smo tapravi bili.
Leta minila so, nikdar jih nazaj ne bo,
zdaj se poslavljamo,
nazaj nas več ne bo.
Skupaj trpeli smo,
vsem je bilo lepo,
zdaj pa odraščamo,
nazaj nas več ne bo.
Dajmo, še zadnjič zapojmo,
naj bo še zadnjič lepo,
zadnjič si roke podajmo -
kot prijatelji vsi zdaj gremo.
Pravi raj si, naša šola,
učitli face, angelčki učenci
tukaj smo zares uživali,
najrajši pa od vsega
vam nagajaU.
Učitlce naše vse,
živce so izgubljale,
vendar vsi smo bili
vedno le prijatelji.
Seles z žogo,
Vahnova račune v glavo vbila,
Nuša iz nas nardila umetnike,
radi vas imamo, face ste bile...
(refren)
(iz Osmarčka, glasila osmošolcev OŠ Petrovče)
Z NT&RC v Ganialand
Eno naslednjih sobot se bodo tam z nami veselili tudi: Jure
Draksler, Goriška 8, Branka Rojnik, Polzela 89/a, Polzela, Alojz
Brilej, Hrušovje 14, Planina pri Sevnici.
Št. 25 - 23. junij 1994
29
Negotova prihodnost
igralnice v Rogašici Slatini
Podjetje Hit iz Nove Gorice je danes
največje slovensko podjetje z igralni-
ško dejavnostjo. To potrjujejo tudi po-
datki o poslovnih rezultatih. Hit je
v letu 1993 ustvaril 150 milijonov
nemških mark dohodka, torej kar 3/4
vsega prometa in 95 % dobička slo-
venskega igralništva. Posebej so po-
nosni na igralniško-zabaviščni center
Perla, ki je po šestih mesecih poslova-
nja že pozdravil 500-tisočega obisko-
valca. Tudi tisti, ki ne skoparijo s kri-
tiko na Hitov račun, priznavajo, da
s svojo ponudbo sodi med najboljša
tovrstna podjetja. Italijanski in av-
strijski gostje se namreč najraje odlo-
čajo prav za obisk Hitovih obmejnih
igralnic, res pa je, da so njim v prvi
vrsti tudi namenjene.
Slovenskemu igralništvu se kljub
njegovi prodornosti in konkurenčnosti
v primerjavi z igralnicami naših so-
sednjih držav obetajo določene zakon-
ske spremembe. V podjetjih, ki jih bo-
do napovedane zakonske spremembe
najbolj prizadele, so prepričani, da bo
država povsem uničila vse, kar je bilo
na tem področju že doseženega. Zato
smo prosili Gorana Prevolška, direk-
torja Hitove igralnice v Rogaški Slati-
ni, za mnenje o posledicah nove davč-
ne zakonodaje za poslovanje igralnice.
Goran Frevolšek: »Menim, da se je
igralnica v Rogaški Slatini zelo dobro
vključila v turistično ponudbo kraja.
Predvsem je zelo popestrila nočno živ-
ljenje, ki je bilo v zadnjih letih za goste
precej pusto. Iz leta v leto dosegamo
boljše poslovne rezultate, število go-
stov se naglo povečuje, tako da resno
razmišljamo o tem, da bi se preselili na
novo lokacijo. Prostor v hotelu Donat,
kjer smo zdaj, postaja premajhen in
pretesen, kar nam onemogoča širjenje
ponudbe iger in zabavnega programa
v igralnici. Če se bodo naši načrti ures-
ničili, to ne bo pomenilo le večjega
števila gostov, temveč tudi nova delov-
na mesta. Vse pa je odvisno od nove
zakonodaje.«
• Ali ima od dohodka, ki ga v igralni-
ci dosegate, korist tudi širša lokalna
skupnost?
Goran Frevolšek: »Trudimo se, da
po svojih zmožnostih pomagamo vsem,
ki nas prosijo za denarno pomoč. Tako
smo doslej sponzorirali razne plese, ki
so se odvijali v Rogaški Slatini, npr.
Anin bal in Mercedesov ples. Nekaj
sredstev smo namenili tudi balinar-
skemu klubu Megrad iz Rogaške Slati-
ne, osnovni šoh v Rogatcu smo kupih
računalnik in tiskalnik, lani pa smo
tudi zelo izdatno finančno podprli te-
niški turnir v Rogaški Slatini. Vendar
smo letos zaradi dodatnega obdavče-
vanja pri sponzorstvih zelo omejeni.«
• Nova davčna zakonodaja bo igral-
nicam možnosti vlaganja v lokalno
okolje bistveno omejila ali pa celo one-
mogočila. Kaj bo to pomenilo za igral-
nico v Rogaški Slatini?
Goran Frevolšek: »Vprašanje je, ali
bo Rogaška Slatina sploh še kaj imela
od igralnice. Predvsem bomo morali
zmanjšati sponzoriranje ali pa z njim
v celoti prenehati, saj bomo v bistvu
nelikvidni, ker ne bomo mogli pokriti
vseh stroškov poslovanja in dodatnega
obdavčevanja. V Hitu celo zelo resno
razmišljajo, da bi to igralnico zaprli,
menim pa, da to ne bi bilo dobro za
Rogaško. Vsekakor ni pošteno, da bo-
mo še dodatno obdavčeni s 45 % na 20
% obstoječega davka, medtem ko bodo
igralnice na Bledu, v Ljubljani in Ma-
riboru obdavčene samo s 5 % na do-
datni davek. V bistvu je ta zakon, ki ga
je sprejel državni zbor, napisan proti
Hitu. Vsekakor upam, da se bo to reši-
lo in da igralnice v Rogaški Slatini ne
bo potrebno zapreti, kajti če bi do tega
prišlo, bi tako samo mesto kot tudi
Zdravilišče Rogaška Slatina zelo veli-
ko izgubila.«
Podržavljanje igralnic in sprejem
predloga zakona za njihovo dodatno
obdavčevanje bi vsekakor pomenila
zastoj v razvoju turizma in lokalnega
okolja, ki je od njega najbolj odvisno.
V Hitu menijo, da bi morali pri spreje-
mu novih zakonov upoštevati pred-
vsem argumente stroke, pa tudi tiste
tuje izkušnje, ki so se izkazale kot
uspešne. Konec koncev bomo z naza-
dovanjem igralništva izgubili vsi: po-
djetja in zaposleni v njih, lokalne
skupnosti,... pa tudi država.
EP
»Mhm,« odgovorim. Vse tiste moje iz-
najdbe: zbiranje kamenčkov, storžev, dela-
nje ladjic, opazovanje veverice, metanje ka-
menčkov in storžev, lovljenje med drevjem
nič ne pomeni, ker ni bilo zraven Zlatke,
Bojana, Sama, Marjana in Jožeka. Potreb-
na je igra z otroki, ne pa z mamico! Ona je
veliko vredna zvečer, ko je treba spat in
poslušat pravljico...
»Že smo doma,« govorim bolj zase.
»Velik kos kruha bom z marmelado,« hiti
Borut.
»Jaz tudi!« se oglasi Hotimir.«
Že hitita na dvorišče.
Juha je bila že dvakrat kuhana, oblekce
oprane, stanovanje pospravljeno, preden se
je »oči« vrnil.
»Tako sem zdelan! V treh dneh sem kar
trikrat prehodil progo. Te naše babe so tako
zmešane, da me znajo brati karte in meriti
azimuta, pa še domačinke so.«
»Ne splača se jeziti. Če bi bile prve, bi
dejali, da je krivično, ker so poznale pot«
»Še jesti se mi ne ljubi.«
»Vsaj malo goveje juhe z žličniki posku-
si! Mi trije smo že jedli.«
»Te pa bom malo. Potem pa kopanje in
spat. Jutri moram zaradi diplomske naloge
v Šoštanj h Kajuhovi mami.«
»Si ji pisal?«
»Sem. Odgovorila je, da me bo čakala.«
»Rada bi se pogovorila s tabo, kako bi
pripravila učno uro iz geometrije. Petnaj-
stega maja imam nastop za učitelje šmarske
občine.«
»Matematika in slovenščina res ne gresta
skupaj. To boš že morala sama narediti.«
»V šoli sem že prebrala vse metodične
knjige za matematiko in nikjer ne piše, ka-
ko naj obravnavam pravokotnik. Ti si imel
včasih rad geometrijo in sem mislila, da
imaš kakšno idejo.«
»Kako si pa lansko leto učila?«
»Vsak je moral prinesti v šolo vžigalično
škatlico. Na njej smo opazovali ploskve in
spoznali, da so različne, da ima vsaka po
dve in dve stranici enaki in štiri prave kote.
Potem smo iskali take ploskve še v učilnici,
saj jih je vse polno. Nazadnje smo pravo-
kotnik narisali še v zvezek tako, da smo
obrisali največjo ploskev na vžigalični
škatlici.«
»Kaj pa sprašuješ, saj vse veš. Še vzgojni
smoter in priprava je gotova. Zdaj grem pa
res spat.«
Še isti večer sem napisala pripravo. Do-
bro, da sem tako pohitela, ker je bilo po-
trebno prej obravnavati pojma »pravokot-
no« in »vzporedno«. Nekaj dni prej sem
povedala učencem, da nas bodo prišli po-
slušat učitelji iz vse občine. Pravočasno
sem zbrala vžigalične škatlice, da ne bi bil
kdo brez nje. Nekaj škatel sem tudi sama
prinesla, med njimi so bile škatle od cikori-
je, divke, zdravil, da bi bilo mogoče najti
čim več različno velikih pravokotnikov.
Čeprav me na učiteljišču ni bilo strah
nastopov, sem se tega bala pred starejšimi
učitelji. Odkar sem šla z učiteljišča, nisem
videla nobenega nastopa več. Noč pred na-
stopom sem slabo spala. Sanjala sem, kako
so otroci zbežali iz učilnice in tekali po
hribu, jaz pa sem jih lovila in se jezila, ker
jih nisem mogla spraviti v učilnico...«
Menda ja ne bom imela problemov z disci-
plino, saj so učenci delovni,« sem si dejala,
ko sem se zbudila.
Učitelji so posedli zadaj, učenci so sedeli
mimo kot preplašeni vrabčki in čakali, kaj
bo. Po zvonjenju sem stopila prednje, se
nasmejala in začela pouk. Strah je izginil,
ura je tekla po programu.
Po uri... Svetovalec Zupane je spraševal
učitelje, kako so zadovoljni s poukom, kaj
jim je bilo všeč, kaj bi naredili drugače.
Sošolka Cica je priponmila, da si učenci
niso nič zapisali, samo risali so pravokot-
nike.
»Zakaj bi pisali? Vse je zapisano v knjigi.
To je samo zgubljanje časa. Bolje, da so
nove pojme ustno in vizualno poglobili. Ura
je bila zanimiva, pestra in, kar je važno, vsi
učenci so sodelovali. Tako je bil učni in
vzgojni smoter dosežen.' Tovarišica bo kar
primerna, da nam pripravi še kakšen na-
stop.«
Zardevala sem do ušes. Posebno zadnja
pripomba mi ni bila nič všeč. Prav nič pri-
jetno se ni takole izpostavljati kolegom iz
občine, ki te potem za hrbtom obirajo, kako
bi vse drugače in boljše učili, nazadnje pa
še, kako sem bila oblečena, sfrizirana in kaj
vem kaj še. Tule pred vsemi se ni hotel
z negativnim komentarjem nihče izpostavi-
ti. Le Cica je dala svojo pripombo, a je bila
zavrnjena. Vesela sem bila, da je vse za
mano. Za drugič pa si naj privoščijo drugo
žrtev.
Marku je potekel študijski dopust. Spet
je učil in študiral doma s polno paro. Vedno
bolj je spoznaval, da vseh predpisanih knjig
ne bo mogel prebrati, zato je iz nekaterih
knjig bral le odlomke, da bi vsaj nekaj
vedel od vsake knjige.
Oddal je diplomsko nalogo in se prijavil
za zagovor v juniju. Nekateri profesorji so
ga svarili, da je to prehitro po B diplomi.
Izgovarjal se je, da je nekatere stvari študi-
ral, še preden se je prijavil k B diplomi. To
je sicer bilo res, a je bilo vse premalo. Začel
je omahovati:
»Saj ne vem, če nisem naredil napake, da
sem se prijavil. Še za dva meseca mi je
ostalo študija.«
»Tudi čez dva meseca bi lahko enako
rekel! Poskusi, saj si sam rekel, da lahko
septembra še enkrat delaš.«
»Že, že, a to ni vseeno, če prej enkrat pri
diplomi padeš.«
»Naredil boš. Mentor je z diplomsko na-
logo zadovoljen. Ustno boš že spravil za
šestico. Važno je, da diplomo narediš, obdr-
žiš službo in zavežeš jezike, da si sfaliran
študent.«
»Moram priznati, da imam včasih obču-
tek, da kar precej znam, drugič se mi pa
spet zdi, da nič ne znam. Najbolj me grize,
ker nisem v celoti prebral vseh knjig.«
»Ne vem, kako to, a občutek imam, da
boš napravil. Pojdi k diplomi s tem ob-
čutkom.«
Diploma. To je bil delovni dan za oba. Za
Marka pred komisijo, za mene pa tudi, saj
sem ves čas mislila nanj z najboljšimi želja-
mi in pridno delala. Ne samo, da sem očisti-
la vse stanovanje, tudi vse police sem zloži-
la in pobrisala, z otroki smo pospravili
igrače in se pogovarjali, kaj jima bo očka
kupil, ko bo naredil diplomo. Borut si je
izbral medvedka, Hotimir pa zajčka. Umila
sta kamiončka, ki jima ju je očka napravil.
To je bila največ vredna igrača. V stanova-
nju je bilo vse nared. Šli smo ven, otroka na
igrišče, jaz na vrt.
»Kaj ne dela Marko diplomo, ti pa oko-
pavaš paradajz?« pravi kolegica.
»Tako mi čas hitreje mine. Upam, da je
napravil, ker se dobro počutim.«
»Potem boste še šli nocoj lumpat?!« zve-
davo vpraša.
»Ne bomo šli nikamor. Smo brez denarja.
Saj veš, koliko stane vožnja do Ljubljane.
Zadnje dinarje smo zbrali za vožnjo.«
»Plače imamo res slabe. Nič ne moreš
prihraniti,« je potarnala ob odhodu.
Hitela sem okopavati naprej. Do prihoda
vlaka je bilo še eno uro. Plela sem rože,
strgala po potki in bila natančna kot še
nikoli, a še mi je ostalo časa. Pripravila sem
palačinke in kompot, kar imamo vsi radi.
»Večerja!« kličem sinova.
»Saj še ni očka prišel«
»Bomo prej jedli!«
»Samo malo še počakajmo!« sta prosila.
»Naj bo,« sem dejala in se spravila k umi-
vanju oken, čeprav je sonce že zašlo. V meni
je bil vedno večji nemir. Kaj, če le ni napra-
vil, jaz pa sem ga tako silila?
»Mami, mami, očka prihaja!« sta na ves
glas zavpila sinova.
»Je dobre volje?«
»Ne veva. Greva mu naproti.«
»Kako je bilo?« sem radovedna.
»Ja, tako za silo.«
»Kaj pomeni >za silo<, saj ne dajejo po-
pravnih izpitov!«
»No, diplomo sem napravil. Malo sem
imel smole. Vprašan sem bil Iva Andriča Na
Drini most, ki ga nisem uspel vsega prebra-
ti. Saj veš, da sem knjigo dobil šele pred
dvema dnevoma.«
Št. 25 - 23. junij 1994
30
Št. 25 - 23. junij 1994
311
Št. 25 - 23. junij 1994
32
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Bliža se konec meseca in
v soboto, 25. junija bo gostja
v Celju naša modna sveto-
valka Vlasta Cah-Žerovnik.
Vendar bo sobotno modno
vrtinčenje malce drugačno
kot po navadi, saj bo tudi
Vlasta gostja in gostiteljica
na dnevu odprtih vrat celj-
skega radia. V oddaji bo so-
delovalo nekaj gostov, ki se
ukvarjajo z modo, obisko-
valcem, delno pa tudi poslu-
šalcem, bodo pripravili mod-
no revijo. Hkrati bo Vlasta
razglasila tri najboljše mla-
de kreatorje, ki so v prvem
polletju sodelovali na nate-
čaju mladih kreatorskih ta-
lenotv, kot po navadi pa bo
izžrebala tri nagrade. Prva
bo običajna, torej bo Vlasta
nagrajenca izbrala iz prispe-
lih kuponov, drugi dve na-
gradi pa si bosta prislužila
dva obiskovalca, zato vas tu-
di modno uredništvo vabi na
dan odprtih vrat radia Celje.
Uredništvo
Do plaže in nazaj
Zadnja dva tedna smo se
v naših modnih vrtinčenjih
že prepričali, da je kopalna
moda najbolj »spolzki« teren
na oblačilnem področju.
Večkrat je res prava umet-
nost biti prikupen tudi na
soncu in ob vodi, ko pa ko-
palke tako zlobno razkrivajo
»koščene neobline« oziroma
celulitne blazinice, ki izklju-
čujejo vsako goljufanje s ki-
logrami ...
Pa je res tako? Nekaj tri-
kov, s katerimi lahko optič-
no uskladimo postavo, smo
si že ogledali, danes pa se
sprehodimo še do plaže in
nazaj. Modno oblečeni, seve-
da. Kot kaže, se je letošnja
počitniška moda do ušes za-
ljubila v vse, kar prihaja iz
daljnih eksotičnih dežel. Ta-
ko je na prestol posadila ovi-
jalno krilo - sarong, ki se
v azijskih in južnomorskih
otokih že stoletja nosi kot
vsakdanje oblačilo. Vsa
umetnost saronga je seveda
v ovijanju, lahko pa zadevo
poenostavite z ogromno ru-
to, ki jo ovijete čez kopalke
in zavežete v dekorativen
vozel.
Nasploh je tudi letos vo-
zlanje prešlo v pravo vozlo-
manijo — zavozlane so majč-
ke, bluze, naglavne rute...
V modni milosti je tudi po-
manjkljiva luknjičasta mre-
ža in čipkasti efekti na mi-
kro-počitnišklh ciinjicah.
Skratka, moda nam je le-
tos prihranila mučno preo-
blačenje za odhod s plaže na
kosilo ali sprehod, saj bomo
s pomočjo večnamenskih ko-
sov garderobe kopalno oble-
ko v hipu spremenili v spre-
hajalno.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca junija:
KAKŠNE KOPALKE BOSTE TO POLETJE NAJRAJE NO-
SILE?
a) Bikinke,
b) dvodelne z romantičnimi volani,
c) enodelne.
ZDRAVILNE RASTLINE
Boris Jagodic =
Pegasti bodelj
Bralka A. K. sprašuje po na-
tančnih podatkih o pegastem
bodlju.
Kot je že bilo enkrat napisa-
no je pegasti bodelj rastlina
sredozemskih dežel. Rastlina
spada med nebinovke (košari-
ce), poznamo dve vrsti. Pegasti
bodelj je podoben osatu in je
eno ali dvoletna rastlina.
V zemlji ima vretenasto kore-
nino, iz katere požene do me-
ter in pol visoko dlakavo ste-
blo. Nad zemljo ima močno ro-
zeto, potem pa so listi razvrš-
čeni spiralasto. Listna ploskev
je bleščeče zelena, srebmkasto
belo marmorirana in to izgle-
da tako, kot da bi bili listi poš-
kropljeni z mlekom. Stebelni
Usti srčasto objemajo steblo.
Cvetni koški so posamično na
koncu stebel, previsni ali vise-
či, 4 do 6 cm dolgi in jajčasti.
Posamezni cvetovi so škrlatni
in dolgi do 2 cm. Plod je tem-
norjav in gladek, dolg do
7 mm. Pegasti bodelj cveti od
jimija do avgusta.
Pri nas je samorastel le na
jugu Slovenije na prisojnih
kamnitih mestih, poljih, ob
poteh in železniških nasipih.
Največ pa ga pridobivamo
s pridelovjmjem. V toplejših
krajih ga gojimo kot ozimino,
pri nas v notranjosti Slovenije
pa kot jarino. Bodelj potrebuje
dosti svetlobe in toplote, zato
mu prijajo zavetne, sončne le-
ge. Med rastjo potrebuje do-
volj vlage, zanimivo je to, da je
bodelj odlična predhodnica za
pšenico. Pri nas ga sejemo ob
koncu marca ali v začetku
aprila in rastline, ki vzkalijo,
imajo krajšo vegetacijo, zato
razvijejo manjše Uste in stebla.
Pri tem se lahko zgodi, da
rastUne niti ne zacvetijo ali pa
ne dozorijo. V ljubiteljske na-
mene lahko sejemo posamezna
semena v posode ali v toplo
gredo. Še bolj se obnese ste-
klenjak, ker zahteva pegasti
bodelj določeno število svet-
lobnih ur, da lahko preide iz
vegetativnega v generativno
stanje. Bodelj zori zelo neena-
komerno, zato pobiramo zrele
plodove tedaj, ko dozorijo. Ker
vsebujejo veliko vlage, jih mo-
ramo takoj posušiti. Sušimo
jih na soncu ali v sušilniku.
Pegasti bodelj je starodavna
zdravilna rastlina in ga upo-
rabljajo v zdravilne namene že
od antike. Pobožna legenda iz
začetkov krščanstva pravi, da
so bele lise na pegastih listih
nastale zaradi rnleka, ki je de-
vici Mariji kapalo iz prsi, ko je
z božjim rojenčkom bežala
pred Herodežem. Na to legen-
do spominjajo mnoga evrop-
ska imena za to rastlino. Pega-
sti bodelj je kot vinjeta upo-
dobljen v srednjeveškem sa-
kralnem slikarstvu.
Že iz starih časov je bodelj
znan tudi kot zelenjava. Iz
mladih listov, ki še ne bodejo,
pripravljajo spomladansko so-
lato, ki preganja utrujenost in
čisti kri. Tudi kuhane cvetne
košarice uživajo kot divjo arti-
čoko, odlične pa so tudi kuha-
ne korenine, kot pri sorodniku
črnemu korenu. Drugače pa so
celo rastlino uporabljali
v zdravilne namene pri bruha-
nju krvi, pri črevesnih teža-
vah, celo proti kačjemu piku
in šele pozneje za zdravljenje
jetrnih in vraničnih težav, pri
akutnem vnetju jeter z zbada-
njem ob strani in zlatenico.
V novejšem času pa so ugoto-
vili, da učinkovine in bodlje-
vih plodov uravnavajo motnje
trebušnega krvnega obtoka in
izločanje žolča in da ugodno
vplivajo na krvavitve iz pljuč
in maternice. Šele natančne
analize so pokazale, da so
glavni nosilci zdravilnega de-
lovanja flavonolignani, drugo
ime pa je silimarin. Silimarin
učinkuje antinekrotično, ker
preprečuje degeneracijo jetr-
nih celic. Zmanjšuje tudi maš-
čobne spremembe, ki so posle-
dica zastrupitve, npr. z alko-
holom pa tudi pri zastrupitvah
z gobami se je silimarin zelo
obnesel. Rezultati kliničnih
raziskav so pokazali, da sili-
marin učinkuje zdravilno na
alkoholno cirozo ter na druge
jetrne spremembe, ki so nasta-
le zaradi poklicne izpostavlje-
nosti organskim topilom, ben-
cinskim hlapom itd. Silimarin
deluje ugodno tudi pri akutnih
zastrupitvah z zeleno mušnico
in so uspeli z njim znižati
smrtnost od prejšnjih 25 na 10
odstotkov.
Če vam uspe pridelati večjo
količino bodljevih semen, si iz
njih lahko pripravite napitek:
eno čajno žličko semen prelije-
mo s skodeUco vrele vode in
pustimo, da se nekoliko ohla-
di. Precedimo in čaj pijemo
vročega po požirkih. Zjutraj
na tešče in pozneje pol ure
pred jedjo pa spijemo po eno
skodelico čaja. Iz plodov si
lahko pripravimo tudi tinktu-
ro in sicer iz celih plodov in 90
odstotkov alkohola v razmerju
1:1. Pustimo v dobro zaprti
steklenici stati en teden na to-
plem ali na soncu in šele nato
precedimo in vedno uporab-
ljamo le močno razredčeno
tinkturo. Običajna koUčina je
4 X po 30 kapljic na dva del čaja
ali vode.
Šifra: Fortuna
v zadnjem času je bilo moje
življenje zelo naporno. Ostalo
pa mi je upanje v lepšo prihod-
nost. Kaj me čaka in kaj lahko
pričakujem od letošnjega leta?
Hvala za odgovor.
Ivana: Ker je od vašega pi-
sma minilo že kar nekaj časa
so se določene stvari za katere
me sprašujete že uredile. Naj-
brž že marca, nasploh pa so
pomladni dnevi za vas zmeraj
boljši. Še vse do konca maja
boste imeli zelo velike in ener-
gične premike naprej, kasneje
pa   bo   šlo   bolj   umirjeno.
V glavnem so večje naporne j še
zadeve že za vami. Ste zelo og-
njeviti in energični in se znate
boriti za sebe. Previdnejši mo-
rate biti le pri zaupanju, še
posebej ob polnih lunah, kajti
v natalnem horoskopu imate
Mesec v opoziciji na več plane-
tov, kar vam lahko občasno
prinaša težave ali nasprotova-
nja drugih ljudi. Seveda pa to
ni vedno izraženo, vseeno pa
se vam priporoča večja pazlji-
vost v medsebojnih odnosih
v septembru ter oktobru, pa
tudi v drugi polovici decembra
in v januarju. Vendar je sep-
tember in oktober najpo-
membnejši. Ta dva meseca
nasploh bolj pazite na zdravje,
energijo in če se le da ne potuj-
te, zamenjavajte avtomobilov
in raje mirujte v službenih za-
devah. Od pomladi naprej, pa
vse do septembra boste zelo
uspešni, zato je dobro da se
takrat lotevate večjih in za vas
pomembnejših stvari, na služ-
benem in privatnem področju.
V prihodnjih nekaj letih vam
kaže zelo dobro ter kreativno
življenje. Določena faza niha-
nja glede odločitev je že za va-
mi in v letošnjem in nasled-
njem letu do jeseni boste uspe-
li v vsem kar se boste domisli-
li. Do avgusta 95 uredite važ-
nejše zadeve, potem pa si do
konca oktobra raje vzemite
več časa zase in živite bolj
mimo. Za vašega partnerja pa
bo letošnje in tudi naslednje
leto še dokaj naporno, morda
tudi zdravstveno. Priporoča se
mu več previdnosti z ljudmi.
Šifra: Happv day
Zanima me, če zvezde potr-
jujejo mojo izbiro poklica, pa
tudi če bom šolo uspešno kon-
čala. Ali bom spoznala fanta,
ki me bo imel resnično rad?
S katerimi znamenji se najbo-
lje ujemam? Ali bom v življe-
nju srečna?
Ivana: Vsekakor ti kaže sre-
čo v kontaktih z ljudmi, pa za-
to tudi v poklicih vezanih na te
relacije in denar. Ugodna bodo
tudi krajša potovanja, veliko
gibanja v zvezi z delom. V šoli
boš kar uspešna, vendar pa
v drugi polovici 95 in do konca
šolskega leta bolj pazi, več se
uči in nasploh ne pusti stvari
iz rok! Že v drugi polovici tega
leta boš srečala nekega fanta,
vendar pa mislim, da bo tvoja
življenjska izbira prišla kas-
neje, zato bodi previdna in pa^
zi v kontaktih z ljudmi. Ven-
dar pa se ti bodo zvezdni vpli-
vi po 96 letu izboljšali. Dobro
bi bilo če bi si za hobi izbrala
kak tuj jezik in nasploh svoje
življenje bolj navezala na bliž-
njo tujino, npr. Italijo aUi
Francijo. V letu so ti najbolj!
naklonjeni meseci od marca pa
do septembra, od oktobra do
februarja pa bolj pazi na
zdravje in energijo. Otrok si
v življenju ne omisli prehitro,
saj bi to blokiralo tvoj samo-j
razvoj. V življenju boš toliko
srečna, kolikor boš ti osreče-^
vala druge, saj poznaš pregoJ
vor, ki pravi: vse kar ni podar-j
jeno je izgubljeno, in sreča, ki[
smo je deležni v življenju je
zgolj posledica naših prejšnjih
dobrih akcij, zato vedno, ko si
srečna, osreči še koga dru-
gega!
Št. 25 - 23. junij 1994
331
Št. 25 - 23. junij 1994
134
Št. 25 - 23. junij 1994
35
Št. 25 - 23. junij 1994
36
Št. 25 - 23. junij 1994
371
Št. 25 - 23. junij 1994
38
Št. 25 - 23. junij 1994
391
št. 25 - 23. junij 1994
40

Priprave na novo službo
Predlagani novi celjski notranji minister Zvone Utroša se
je pred nastopom nove službe odločil, da bo natančno pro-
učil vse celjske »sporne« lokale, zaradi katerih občani pišejo
peticije. Začel je v Bar-flyu, končal pa bo verjetno v Peep
shovni. Če bo povsod omagal tako, kot je razvidno s fotogra-
fije, se ni bati, da bi kateremu od lokalov grozilo zaprtje.
Zaročen kruh
Minilo je že kar nekaj ča-
sa, kar smo obelodanili, da
bodo v mozirski skupščini
»pripravili« kandidata za
podpredsednika SO. To ob-
ljubo je slovesno izrekel žu-
pan Franc Miklavc, pa se mu
je na zadnjem zasedanju za-
lomilo. Najprej je malce ne-
jevoljen ugotovil, da ni po-
trebne dvotretjinske sklepč-
nosti, na koncu pa po tihem
priznal, da kandidati itak
niso pripravljeni.
Spoznavajmo
domovino
Ponovno velja pohvaliti
člane mozirskega vlade. Ne
le, da so silno delavni, v svo-
jem delu so tudi silno razgi-
bani. Tako so zadnje zaseda-
nje pričeli v Mozirju v sejni
sobi, nadaljevali z gasilci
v Nazarjah, dokončali pa na
strelišču v Gornjem Gradu.
Vse to se je zgodilo v enem
dnevu, da ne bo pomote!
Da ne bo doma
špetira...
Nekdanji demokrat in se-
danji LDS-ovec Janez Gor-
šič je v izvolitev za podpred-
sednika nove združene
stranke vložil vse svoje po-
tenciale. Na ustanovnem
zboru stranke je zanj morala
glasovati še žena, ki je zade-
vo komentirala, češ naj mu
bo, da ne bo doma špetira.
Končali so v pol ure
Uradni del sobotnega
LDS-ovega združitvenega
spektakla je trajal komaj do-
bre pol ure. Nič čudnega, če
pa se je v avli gledališča mi-
za šibila od dobrot, ki so jih
je prispevali strankini sim-
patizerji iz zdravilišča Do-
brna.
Povejmo naglas, koga je treba utišati.
Že skoraj vsako gospodinjstvo ima barvni
televizor. Le razmere na njem so vse bolj čmo-
bele.
Nekatere države raje trosijo denar za pobija-
nje tujcev kot za preživetje lastnih držav-
ljanov.
Je demokracija res prišla k nam iz Amerike, da
jo obravnavamo kot hitro hrano?
Je res za ves prah, ki se dviga v podjetjih, kriva
le snažilka?
Odkar živimo pasje življenje, nam tudi pasje
razstave niso več v veliko zadovoljstvo.
Pri pretoku idej niso pomembni le komunika-
cijski tokovi, ampak predvsem odprtost glav.
Na prvi pogled je jasno, da je udinjanje neka-
terih v politiki drugorazredno početje.
FRANCI ČEC
#NAJ MUZIKANTI POVEDO
KorI na ohceti
Franci Žurej iz Javorja pri Slivnici, kate-
rega smo predstavili v prejšnjem Novem
tedniku, je pred leti na svojo stran pritegnil
tudi Karlija Artička. Povedal mu je, da bo-
ter poceni prodaja star klarinet in da bi bilo
zelo »fajn«, če bi skupaj vandrala po ohcetih
in veselicah, saj muzikantov v okolici Loke
ni bilo veliko. Rečeno - storjeno.
»Takrat smo dali kufer na bicikl, ki je bil
edino prevozno sredstvo za kozjanske ceste
in če je bil >defekt<, smo morali še njega
>šlepat<. Ohceti so bile seveda po starem in
muzikanti smo kar čakali, da je bila prva
larma. Zelo smo pazili in upali, da bi ob
polnoči starešina pozabil narediti nagovor
nevesti. Takrat smo namreč imeli pravico
pobrati za nevestin venec, denar pa je lahko
šel v naše žepe. Največkrat seveda ni bilo
tako in ves izkupiček je šel k nevesti, ki je
običajno rekla: >To pa zdaj ni več samo
moje. Od obeh je. In zdaj ga greva preštet.<
Muzikanti smo takrat zaigrali, ženin in
nevesta sta zaplesala in izginila za kakšno
uro.
In če se je ljudem ta čas malce zadremalo,
smo jih muzikanti vzdignili s kakšnim he-
com. Takoj sem videl: če so bili takšni, ki
radi pojejo, smo imeli pripravljenih kup
zdravic, če so bili takšni, ki radi plešejo,
smo jih malce >sešvicali<. Za hec pa smo po
muzikantsko ženina in nevesto še enkrat
poročali in ju vpregli v telege, kjer ob po-
ljubljanju nastane smešna situacija. Proti
jutru smo svate ob plesu z roko v roki preg-
nali pred hišo, kjer se je plesalo ob kresu
tako dolgo, da so kuharice pripravile nov
ogenj in hrano. Po južtni sva z kolegom
največkrat morala še na drugo stran, kjer so
že čakal >frišn< ljudje, željni zabave. Ni čud-
no, da je potem kdo od svatov rekel:
>Ti si pa nekam bolan, saj si čisto bled.<
>Kar poslušajte me, saj gledat pa ni po-
trebno !< sem rekel in če je bUa sreča, sem bil
v torek že doma. Z kolegom še igrava, sicer
veliko manj, in če vam je prav, nas v nedeljo
poglejte na srečanju šaljivcev, kjer se bova
predstavila v točki Franček in Korl.«
EDI MASNEC
Ena Iz Karlovega rokava
Zlatoporočenca sta si zaželela, da se od-
pravita po isti poti kot pred 50 leti. Tudi
v gostilno sta zavila na kosilo. Medtem ko
sta dobila servirano prvo jed, je ženka
vzdihnila:
»Veš, Korl, danes mi je pa spet tako toplo
pri srcu, kot pred 50 leti.«
»Res? No, pa saj ni čudno, ko pa >zizek<
v juho namakaš.«
Zadnje povabilo: pridite na srečanje ša-
ljivcev in muzikantov v Loko pri Žusmu,
v nedeljo, 26. junija! Če se še ne poznamo, se
bomo tam sigurno spoznali, se nasmejali,
poveselili in sprostili ob plesu. Na našem
kongresu, kjer ne bo dolgih govorov ne poz- \
nanih političnih osebnosti, bomo lahko poz- j
dravili našega častnega predsednika Ivana
Lebena-Slavca, ki bo na oder prinesel kita-
ro, spremljala pa ga bo jezikava spremlje-
valka Slavica Planko. Ce se ne bo nihče
smejal, se bo sigurno Karli Borinc, ki je svoj
smeh posodil tudi za radijsko reklamo. Ne-
kaj vicev bodo povedaU še Janja Kajtna,
Tereza Košir, Helena Malgaj, »gobcem« bo-
do dodali harmonike še Janko Mogu, Zoran
Zorko, Bernard Jovan, Joži Križnik, brata
Vrčkovnik, Franček Vinder, Janezek Gra-
dišnik, Korl in Franci, videli bomo Alkotest
satirikon. Ligo šaljivcev iz Velenja, Jožeta
Bohorča klapo. Šentjursko pleh bando,
predstavil se bo Jure Krašovec, znanec od-
daje Po domače, vse skupaj pa bova v šopek
povezala Jožica Skorja in Edi Masnec.
Največ kuponov je v prejšnjem tednu pre-
jela šala Vinski bratec, ki jo je poslal Stane
Sumej iz Šentjurja. Izžrebali pa smo še Ma-
gdo Repnik, iz Slovenj Gradca.
Šala tedna
¥lnskl bratec
Janez je stanoval v bloku
nad Poldetom. Rad ga je cu-
knil ter tako hrupno v poz-
nih večernih urah prihajal
domov. Vedno, ko je prispel
v stanovanje, si je sezul en
čevelj, ga zalučal v en kot,
nato drugega, ga zalučal
v drugi kot in nato zaspal,
kot tudi Polde z družino spo-
daj. Pa je Polde sklenil, da
bo Janeza opozoril: »Janez,
nič nimam proti, če se ga na-
pi ješ, le ko prideš spat, bodi
miren.«
Seveda je Janez vse obljubil. Ko je prišel
naslednji večer zopet nažgan domov, je za-
^* brisal prvi čevelj v kot, nakar se je spomnil
obljube, drugi čevelj je sezul potiho in za-
spal. Polde in njegova družina pa so čakali
na tresk drugega čevlja...
Ker je bilo vse mimo, je odšel Polde k Ja-
nezu: »Janez, lepo te prosim, vrzi še drugi
*■ čevelj, da bomo lahko zaspali.«
Na cesti
Cestar z lopato pobi je polža. Ob njem se
ustavi kolesar in ga vpraša: »Zakaj pobijate
polža?«
Cestar: »Jezi me, ker me že ves teden
zasleduje.«
¥ vojaški bolnišnici
Zdravnik ima vizito. »No številka 7, kako
je z zdravjem?«
»Oh, lačen sem kot konj!«
»Izvrstno! Sestra, zapišite pol obroka se-
na za številko 7.«
Mali kadilec
Osemletni Mihec ustavi mimoidočega in
ga prosi: »Ali bi mi hoteli prižgati cigareto?
Mama mi je prepovedala igrati se z vžigali-
cami!«
¥ŠOll
»Ali je bilo kaj novega v šoli?«
»Seveda, mama. Dve novici imam, eno
dobro in eno slabo.«
»No, povej najprej dobro novico.«
»Šola je zgorela!«
»Da te ni sram,« se zgrozi mati. »Če je to
dobra novica, kakšna je šele tista slaba?«
»Gasilci so rešili redovalnico.«
Trezen noče
Micka in Franček sta šla večkrat k poroki
in se nikoli poročila. Ko zopet prideta k po-
roki, vpraša matičar Micko: »No, danes bo
šlo?«
" Ker je bil Franček zopet pijan, jih ma tičar
zopet ni smel poročiti.
Matičar vpraša Micko: »Zakaj pripelješ
Francka vsakič pijanega k poroki?«
»Micka pa mu odgovori: »Trezen pa iti
noče.«
Pri obhajilu
Duhovnik pri vsakem obhajancu izgovar-
ja: »Kristusovo telo.« Ko pa zagleda v vrsti
lepo dekle, se mu malo zareče in pravi: »O
Kristus, kako telo.«
Šale so prispevali: Irena SELIČ iz Laškega,
Barbara BRINAR iz Celja, Marjan FERLIČ iz
Lesičnega, Štefka KRAJNC iz Kozjega in Ja-
nez GRADIŠNIK s Svetine.
Št. 25 - 23. junij 1994