Poštnina plačana v gotovini Din It**. 117. V Ljubljani, torek 23. maja 1939. Leto IV Angleška vlada ie sprejela posredovalne francoske predloge Soglasje med Anglijo, Francijo in Rusijo doseženo? Trozveza bo podelila pomoč tudi vsaki drugi žrtvi morebitnega napada, ki bi prosila za pomoč Pari*, 23. maja. m. Pariški, pa tudi londonski politični krogi z napeto pozornostjo zasledujejo potek pogajanj zunanjih ministrov Hali!axa in Bon-neta z zastopnikom Sovjetske Rusije, londonskim veleposlanikom Majskim, za sklenitev trojnega sporazuma med Anglijo, Francijo in Rusijo. Po zadnjih vesteh, ki so prispele iz Ženeve v Pariz, se *di, da se je Anglija odločila sprejeti najnovejše predloge za sklenitev sporazuma. V tem oziru dobro poučeni krogi omenjajo, da je na Chamberlaina vplivalo več okolnosti. Med drugim se je tudi v angleški vladi sami okrepila struja, ki jo vodi lord Halifai in ki zahteva, naj se pogajanja s Sovjetsko Rusijo čimprej končajo. Razen tega so bili tudi pri zadnji zunanjepolitični debati v Spodnjem domu vsi govorniki za zvezo z Rusijo. V istem smislu je posredovala tudi francoska vlada. Poleg vsega tega so najnovejši dogodki precej močno vplivali na Chamberlaina, ki se je zdaj odločil, da tudi sam pospeši sklenitev sporazuma. Podrobnosti novega sporazuma še niso znane, gotovo pa je, da je sporazum v načelu v glavnem že dosežen. Določa pa med drugim tole: Francija, Anglija in Rusija so pripravljene .preprečiti vsako spremembo državnih meja z oboroženo silo. Odprto je ostalo samo še vprašanje, na kak način bi bilo to možno najbolje loseči. Po obvestilu z dobro poučenih krogov Anglija predlaga, da Francija in Anglija jamčita meje vseh držav, ki ločijo Nemčijo in Sovjetsko Rusijo kakor tudi meje turške repu-. blike. Po mnenju Londona bi bile že samo s tem zajamčene tudi meje Sovjetske Rusije., ke* Rusija ne more biti napadena prej kot katerakoli omenjenih držav. Ce pa bi bila napadena katera od držav, katerim jamčita Francija in Anglija meje, bi obe državi takoj priskočili na pomoč ter bi istočasno pomagali tudi Rusiji. Za ta angleški predlog se zdi, da ga Rusija ni odobrila, ker ga smatra za nezadostnega. Po mnenju iz Moskve, bi se namreč utegnilo zgoditi, da bi katerakoli od sosednih držav odnehala pred napadalcem brez resne obrambe. Na ta način bi se Rusija znašla v neposredni vojni nevarnosti. Franciji in Angliji pa po takšnem sporazumu ne bi bilo treba priskočiti na pomoč. Francoski načrt po zatrjevanju dobro poučenih krogov obsega določbe: Francija, Anglija in Rusija sklenejo sporazum o medsebojnem podpiranju, ki bi se začel strogo izvajati takoj, kakor hitro bi ozemlje ene teh držav bilo neposredno napadeno. Po francoskem predlogu bi se tri velesile takoj, čim bi nastopila vojna nevarnost, posvetovale o pomoči, ki bi jo nudile druga drugi na podlagi že vnaprej danih jamstev. Po obvestilih iz Londona je verjetno, da bo Chamberlain sprejel stališče lorda Halifaia ter da bo pristal na dvojni sporazum, ki so ga predlagali Francozi. Preostale bi samo še podrobnosti glede sporazuma, ki bi se nanašal na jamstva drugim državam, kakor na primer Estonski in Litvi, ki jih ne omenja Daladierov načrt. London, 23. maja. m. Uradno potrjujejo, da je vlada popolnoma spremenila svoje dosedanje mnenje ter sprejela rusko ponudbo za sklenitev obrambne vojaške zveze, h kateri bi pozneje pristopila tudi Turčija. Kakor hitro je vlada sprejela ta sklep, je zunanje ministrstvo takoj naročilo svojemu veleposlaniku v Varšavi in poslaniku v Bukarešti, naj sporočita novo angleško formulo za sklenitev pogodbe z Rusijo. Politični krogi zatrjujejo, da je romunski poslanik v Londonu, Tilea, že včeraj obvestil Foreign Office, da bi njegova vlada pozdravila angleško-sovjetsko pogodbo o obojestranski podpori, po kateri bi Rusija pomagala tudi Romuniji in Poljski, če bi bili napadeni in bi prosili pomoč. Dejal je tudi, da bi romunska vlada pozdravila ruska jamstva za samostojnost Romunije. Ta jamstva naj bi bila podobna angleškim. Isti krogi zatrjujejo, da je tudi Poljska že sporočila svoje mnenje glede teh vprašanj. Nova zveza se po zatrjevanju odločujočih političnih činiteljev ne bi zadovoljila z obojestransko vojaško podporo, temveč bi vsebovala tudi določbe glede podeljevanja pomoči tndi vsaki drugi žrtvi morebitnega bodočega napada, ki bi prosila za pomoč. Doznava se dalje, da si Anglija priazdeva, da bi nameravano zvezo s Sovjetsko Rusijo vključila v znani člen 16. pakta Zveze narodov ter odredb o gospodarskih in vojaških sankcijah. Vojaška zveza med Italijo in Nemčijo je bila včeraj podpisana Berlin, 22. maja. o. Včeraj je bila v poslaniški dvorani novega nemškega kanclerstva slovesno podpisana nemško-italijanska zavezniška pogodba. V uvode te listine obe državi podpisnici navajata utemeljitev, zakaj je bila takšna pogodba med Italijo in Nemčijo v sedanjem trenutku potrebna. Obe vladi izražata ponovno svojo zvestobo politiki, ki je rodila že^ toliko uspehov tako glede varnosti koristi obeh držav, kakor tudi glede ohranitve miru v Evropi. Italijanski in nemški narod 6ta trdno odločena, da se bosta tudi v bodoče z združenimi močmi zavzela za varnost 6vojega življenjskega prostora in za ohranitev miru ter evropske kulture. To pot jima narekuje zgodovina. Zato podpisujeta sledečo pogodbo: čl. 1. Obe pogodbeni stranki bosta trajno v medsebojnih stLkih, da se med seboj dogovorita o vseh skupnih interesih ali o vseh vprašanjih, ki se tičejo položaja v Evropi kot celoti. Čl. 2. Če bi bili skupni interesi visokih podpisnic ogroženi po kakršnih koli mednarodnih dogodkih, se bosta takoj zatekli k pogodbi in ukrenili potrebne ukrepe za obrambo svojih interesov. Ce bodo varnost ali drugi iiiteresi ene izmed podpisnic ogroženi od zunaj, bo druga podpisnica dala ogroženi stranki vso svojo politično in diplomatsko podporo da se ta nevarnost odpravi. . čl. 3. če bi se v nasprotju z željami in upi visokih podpisnic zgodilo, da bi 6e ena izmed podpisnic zapletla v vojno s katero drugo državo ali z drugimi državami, ji bo druga podpisnica kot zaveznica takoj pomagala z vso svojo vojaško močjo na kopnem, na morju in v zraku. Čl. 4. Da bosta v danem primeru mogli zajamčiti naglo izvedbo zavezniških obveznosti, sprejetih s členom 3., bosta vladi obeh podpisnic še nadalje poglobili svoje sodelovanje na vojaškem polju in na področju vojaškega gospodarstva. Prav tako se bosta obe vladi stalno sporazumevali glede drugih ukrepov, potrebnih za dejansko izvršitev določil tega pakta. V ta namen bosta obe vladi ustanovili stalne odbore, ki bodo podrejeni obema zunanjima ministroma. Čl. 5. Visoki podpisnici ee obvežeta že zdaj, da bosta v primeru vojne, ki bi se vanjo skupno zapletli, sklenili premirje in mir samo v popolnem medsebojnem soglasju. Čl. 6. Obe visoki pogodbenici se zavedata pomena svojega skupnega razmerja do prijateljskih driav. Odločeni sta to razmerje tudi v bodočnosti vzajemno, razvijati v duhu skladnih koristi, ki ju vežejo z omenjenimi državami. čl. 7. Ta pakt stopi v veljalo v trenutku podpisa. Obe visoki podpisnici 6ta 6e zedinili, da bo prvo razdobje njegove veljave trajalo 10 let, pred potekom tega roka se bosta pa o pravem času dogovorili glede podaljšanja veljave pakta. Japonska bi rada v vojaško zvezo z Nemčiio in Italijo Tokio, 23. maja. o. Ves japonski tisk se ob-iirno bavi z italijansko-neniško pogodbo, ki je bila v nedeljo podpisana v Berlinu. Japonski listi objavljajo, da namerava tudi Japonska zagotoviti svetovni mir s svojim podpisom k italijansko-nemfiki pogodbi. Pristopu Japonske pa se ne snte pripisovati napadalni pomen. Japonska želi skleniti s temi državami vojaško, politično in gospodarsko pogodbo, ki bo predstavljala najmočnejšo tvorbo današnje moderne zgodovine. Ti listi na-glašajo, če bosta Anglija in Francija nadaljevali s svojo obkoljevalno politiko, bosta obe državi nosili odgovornost in posledice za izbruh svetovne vojne. Sedanja moč Italije in Nemčije je na *fer t*ve državi n's*a sami, pač pa imata rodi za seboj druge države, ki so jima naklonjene in so pod njunim vplivom. Res da imata Anglija in Francija ob svoji strani Turčijo, Poljsko, •■ i«in Romuniio, toda z morebitno priključitvijo Moskve pa nastopa nevarnost, da se v vse te države vpelje komunizem. Prav zaradi tega se bo Japonska odločila, ojačiti svoje delovanje proti Kominterni in da sodeluje z Rimom in Berlinom. V Berlinu računaio s trozvezo Anglifa-FrancMa-Rusiia Berlin, 23. maja. m. Berlinski politični krogi kažejo veliko pozornost za sedanje ženevsko zasedanje, predvsem pa za včerajšnje skupno kosilo angleškega in francoskega zunanjega ministra ter zastopnika Sovjetske Rusije londonskega veleposlanika Majskega. Na tem kosilu je bil tudi švedski zunanji minister Sandler. V Berlinu ne verjamejo, da bi Švedska kljub vsem pritiskom, ki jih na njo izvaja Sovjetska Rusija glede utrditve Aalandskih otokov, mogla prevzeti nase kakršno koli obveznost, s katero bi se znašla v skupnem bloku z Anglijo, Francijo in Rusijo. Nemški krogi so o tem tembolj prepričani, ker 60 pred kratkim - .zunanji ministri Švedske, oprej mirov*!, dokler ni dosegel te centrale, nadalje okrajnemu glavarju g. dr. šiški, šefu telefonske sekcije g. Zmazku in vsem drugim. G. župan je nato povabil navzočne goste na Skupno kosilo. Y ponedeljek 22, t. m. pa je bila na enako slovesen način otvorjena enaka telefonska centrala v Jarenini. Poštni minister je na posredovanje poslanca Zebota izdal rešitev v najkrajšem času, da se Jarenini, ki predstavlja nekak center gornjih Slovenskih goric, podoU telefonska centrala. Pri obeh centralah se je že javila cela vrsta domačih telefonskih naročnikov, kar je znak, da sta bili obe centrali potrebni. Zaradi nedovolFe zobofehnsške prakse pred sodniki Maribor, 22. maja. Pred okrožnim sodiščem je bila danes zaui-niira razprava zaradi nedovoljene zobotebnižke prakse. 84-letni zobotebnik Ivan Žgur iz Maribora je bil že dne 7. novembra 1938 pred okrož. sodiičom obsojen zaradi nedovoljenega izvrševanja samostojne prakse na (100 din denarne kazni aii 10 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. Pa tudi to ga ni izmodrilo. Združil se je z zobo-tehnico Katarino Josifovič iz Frama, ki ima koncesijo za prakso. Ona je otvorila svoj zobotehnič-ni atelje na Teznem, v katerem pa je izvrševal prakso Žgur, dočim so je njegova delodajalka pripeljala samo dva- do trikrat na teden ter ga nadzirala. Žgur pa ni naš državljan ter se ni pri nas podvrgel strokovnemu izpitu, pa ne samo v smislu zakonskih določil izvrševati nobenih zobo-zdravniških in zobotehnlčnih del, tudi če je v službi pri zobozdravniku ali koncesioniranem zo-botehniku. Josifovičevi je bilo to znano, pa je zaradi tega tudi njo obtožil državni pravdnik ter se zagovarja sedaj pred sodiščem skupaj z Žgu-rom. Sodišče je to pot obsodilo Žgura na 14 dni zapora, pogojno na 2 leti. 500 din denarne kazni ali 10 dni zapora, 250 din povprečnine, pogojno na 1 leto. Lfiibljana od včeraj do danes Kdo bi si bil mislil, da ee ba deževno vreme tako trmasto držalo kljub lepšim vremenskim napovedim! Kar naprej s© vsipa dež, brez konca in Jeraja! Iz zunanjih plati nam že vedo povedati, da potoki in reke stopajo čez bregove. Gradaščica in Ljubljanica valita umazano rjave vode, Nc da se reči, kdaj se ba vreme kaj izboljšalo, saj 60 se letos že kar zapovrstjo izpridile vse odpovedi. Nesrečen dan so Imeli V ljubljansko bolnišnico so spet pripeljali nekaj ponesrečencev. France Turk, usnjarski pomočnik is Vrhpolja, je padel ter sl zlomil leve* roko. Šestnajstletna Meserko Angela iz Podpeči je padla ter si zlomila desno ramo. Kruiič Frane, sin posestnika iz Zagradišča, je padel z voza in se pobil po obrazu, Zakrajšek Franc, pastir iz Bukovnika pri Litiji, je vtaknil po neprevidnosti ro.ko v slamoreznico in si odrezal palec desne roke. Reševalci eo od včeraj na danes spet imeli precej dela. V večini primerov pa so morali V bolnišniec* prepeljati bolnik© z notranjimi boleznimi. Filmi »Damrr v modrem« (Kino Matica). Le zakaj ne »Plava lisica«? — Paula Horbigerja je zadela nesreča! Igrati mora zakonskega moža po že davno preživelem (časi »Ekstaze«!) vzorcu. Nemogočo stvar — po manuskriptu — izpelje na sprejemljivo ravnino. Igralci se v nerodne naloge težko vživljajo (prve seene Leandrove Jn Birgla!), Pozneje pa se neverjetno razžive — kljub pogosto nemožuim prehodom (pevski prizor na veseliškem prostoru). Drama, ki 6e razvije v trikotu mož — žena — prijatelj — je prav gotovo močna in živa, kljub' nekaterim v nemških filmih že pogosto uporabljanim konvencionalnostim. Toda, kaj tol Igra Žarah Leander in Willyja Birgla zanaša, opajat Ruski emigrant Turžanski jo našel heroične »k* cente za poudarjanje ene nemirne zagnanosti: hrepenenja. Hrepenenja, ki najdo netiva v zadržanem približevanju in odbijanju, v gorečnosti do dolžnosti, ki se mora prej ali slej ukloniti klicu, kateremu se ni mogoče izogniti. Igra glavnih dveh' akterjev je močna, prepričljiva. Škoda, da spreten mož Turžanskemu s temeljito »škarjasto« operacijo ni bil pomagal! Dr. RSthel, ki me je bil v »Baye-rische Ostmark« 13. aprila napadel, ce§ da s tendenčnimi kritikami onomogoeujem plaeement nemškega filma v Sloveniji, pa naj spet sporoči kaj »lepega«, da ga bomo lahko pomilovali! Tujsko prometni tečaji v Slov. Konjicah In v Mozirju V četrtek, dne 25. majnika bo v Slovenskih Konjicah enodnevni tujskoprometni tečaj v organizaciji Tujskoprometnega odseka pri tamošnji občini. Enak tečaj bo v petek, dne 26. maja v Mozirju v izvedbi tamošnjega Tujskoprometnega društva. Oba tečaja prireja kr. banska uprava v sodelovanju s Tujskoprometno zvezo »Putnikc v Mariboru. Ti tečaji bo brezplačni in obsegajo predavanja o stanju, pomenu in potrebah tujskega prometa, o turistični propagandi, o polepšanju zunanjega lica tujskoprometnih krajev, o higieni v tujskoprometnih krajih in o aktualnih nalogah pri pospeševanju turizma. Med predavanji se bodo predvajali poučni filmi. Predavanja bodo določenega dne od 8—12 in 14—18, tako da je tudi zunanjim interesentom omogočena udeležba na tečaju. Namen tečaja je, da se najširši sloji prebivalstva seznanijo e pomenom in potrebami našega tujskega prometa ter ee poučijo o možnostih in o merah za pospegvanje in razmah tujskega prometa, ki je našim turističnim krajem prinesel že toliko gospodarskih koristi. Zato hi bilo želeti, da se tujskoprometnih tečajev v Slovenskih Konjicah in v Mozirju udeležijo Iz bližnje in daljne okolice vsi oni, ki so v kakršnem koli oziru v zvezi s tujskim prometom in ki imajo ravno od tujskega prometa znatne gospodarske koristi. — Za udeležho na omenjenih tečajih daje interesentom vsa podrobnejša pojasnila rade volje Tujsko-prometna zveza »Putnikc v Mariboru, Trg svobode-Grad — telefon 21-23. Obsojen zaradi požiga Maribor, 23. maja. Na sodišču imajo dostikrat opravka s požigalci, po navadi pa so to sami moški. V soboto pa je bila razprava pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča proti ženski, ki je bila obtožena požiga. O razpravi spio že v sobotnem »Slov. domu« obširneje poročali. Posestnica Antonija Folmajer z Remšnika je prišla pred sodnike, ker je zažgala dne 15. febr. t. 1. gospodarsko poslopje na svojem posestvu na Zgornji Kapli. Poslopje Je bilo visoko zavarovano, Ker so ji požig dokazali, je bila obsojena na 3 mesece strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dve leti. Herwey Allem t7i> Antonio Adverso, cesarjev pustolovec To *o torej, si ie mislil Antonio, vroči vrelci, 40 stopinj severno fn 02 stopinj zapadmo od Greenwicha. »Ali slišiš, Mnš-MušV Ali tudi ti tako dobro veš, kakor jaz.« »UH,« je rekel Mnš-Muš. »Mnogo kuhati ribe.r Jesen In zimo so preživeli pri vročih vrelcih. Našli eo kočo iz lubja, ki so jo napravili bolniki, ki so se prihajali sem zdravit. Zdravilna moč teh vrelcev jo bila Indijancem že od nekdaj pognana. Cel rod Gmiga Indijancev je umrl tukaj. Zli duh belih jih je napravil l*>lne; skušali so se zdraviti s parnimi kopelmi proti (Mftpnicaan. Na ducate jih je umrlo čepe ob tolmunih, nakar eo jih posadili k drevesom. Tu in tam je bilo še mogoče najti njihove okostnjake. ........... To zimo ni nihče prižel U vrelcem, Ktpeci vrelci in vee kraj milje naokoli je bil samo njihov. Od severa je prišla mimo samo ena čreda bivolov, ki pa je takoj odšla. S Simbovo pomočjo so zdražill nekega enoletnega bika, da 'je padel preko skal. Večina je pa rjoveč pobegnila naprej. Brez konjev jih je bile nemogoče za aledovati, Morali so Jih pustiti volkovom. Za zimo so ei zgradili hišo, ki je imela umetna tla. Na podlago iz hlodov in vej so položili sloj glinastega proda, pod tlemi pa so naplavili korito, p okat er em je tekla vroča voda, ki je povsod v šumečih kaskadah padala v prepade. Vso zimo je prihajala od tal dobrohotna toplota. Jean je bil ve« navdušen nad iznajdbo, in Simba je od časa do časa, kadar je bilo zelo vroče, dvignil šape in jih začudepo ogledoval, Jean in Indijanec sta levila in postavljala zanke. Ko je prišla pomlad, je bila pripravljena temeljita zaloga kož za New Orleaps Jean so Je že pripravljal za odhod. Aavtonio se je izključno omejil na lo, da je privadil svoje milic« veslanju in svoje oči iskanju. Hotel je razviti vse svoje moči, k! eo bile potrebne za ubijanje in za obrambo, da ne bi bjl sam ubit. Svojih pet čutov je tako izostril, da se je zunanji fivet zvesto odražal v notranjem svetu. Naučil se je krotiti zunanji svet. Učil se je loviti in ribariti, znal je šivati obleke iz kož in poznal j« koristi dreves in rastlin. Skratka, vedel je, kako se da priti skozi divjino samo s puško, sekiro in z nožem. Poslušal ije vodo in veter, opazoval hribe, gozd Jn nebo in bral v njih znamenja vremenskih sprememb. Nič ni premišljal; poslušal in delal je kakor Simba in Muš-Muš iu se tega niti ni zavedal. Vse okrog njega je bilo nepokvarjeno, večno brezmejno in brez sledu PO človeštvu. Marija je visela zavezana v kožno vrečico v koči. V začetku aprila se je Jean odpeljal. Antonio mu je dal s seboj nekaj vrstic za Vincenca, ki 'i’'1 i0 načečkal na kos lubja in kompas za Dumbarja. Antonia in Indijanec sta si stesala nov čoln. Ko so upadle pomladanske vode, sta odveslala s Simbo in svojimi pu&kami, kotlom, kožnaliml vrečicami in dvema odejama po reki navzgor. Tobak jima je pošel. Smodnik bo zadostoval samo do meseca avgusta. Pet pieseeev sta sledila loku reke. Poleti sta prišla do nekaterih globeli, ki jih je izrezala reka skozi neprehodno in razklano pogorje. Mimo slapov sta morala čoln prenesti. Lov je bil nemogoč in kmalu bi umrli od lakote, Rešila jih j0 mlada srpa, ki se je zatekla k njim in buljila v ogenj. Zgoraj se je reka zopet razširila v odprlo dolino. Skoraj brez teka se je pomikala okoli otokov in delala tihe vrtince, Dolina se je širila na stotine mil], med strmimi in gozdnatimi apnenimi skalami. Lepo je bilo, toda preveč enolično. Od Časa do časa sta preplezala kako steno. Vedno sta videla isto brezkončno prerijo; od enega obzorja do drugega je bila sama trava. Modre goro so bile že (laleS za njimi. Antonio je prenehal ^eti dneve. Živel je samo še v hrez-konfnein prostoru. Lov je b|l bogat. Po stezicah so se iz prerije prihajali napajat bivoli in antilope in tudi Brede divjih konj. Dolina Je bila polna okostnjakov in glav živali, ki so bile pobite ob brad ti. Nekoč so se morali za teden dni skriti na nekeip otok it, Na ravapi »o lovili Indijanci na konjih. Napraviti ogenj, hi bilo no varno. Simba je bil tih in se je splazil pod čoln. To se je naučil. Nekaj dni kasnoje je bila prerija morje ognjenih zublj&v in divjačina, ki je zbefala po skalah, se je gnetla v dolini, čreda bivolov, ki je šla preko vode, se je zadržala tri dpi, nato pa odšla proti jugu. Muš-Muš je postajal nemiren in govoril, da so zašli. S palico je narisal v pesek zemljevid in pojasnjeval Antoniu, da eo golov« nekje v nekem stranskem napačnem rečnem rokavu, To njegova sumničenje ee Je še povečajo, ko so prišli do skupino petih gora, ki so so v etoščasti obliki dvigale iz prerije. Iz notranjosti te gorske skupine je izviral potok, ki ?ii je skozi ozko globel utiral pot v dolino. Sledili so potaku ip po naslednjega dne prišli do njegovega Izvira. Bilo je pet velikih izvirov, ki sq prihajali iz vznožja prepada. Kopasti vrhovi so tvorili sredi ravnine zaprto kotlino, v čigar sredini jo bilo črno jezero. Vanj se je iztekalo vseh pet izvirkov iz jezera pa se je o*itekal polok. Kotlina je bila široka dve ali tri milje in obkrožena z mogočnimi pinijami- Povspoja >*ta na enega teli kopastih vrhov in se razgledovala. Širna ploščata prerija se je raztezala pd sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Le vijugasta črta reke jo je reaala. Proti jugu sta opazila čredo bivolov, ki je bila kakor senca, ki jo meče oblak. Ko sta preiskala «voJ tabor v kotlini, sla kmalu ugotovila, zakaj le malokdo pride sem. S konji ni bilo mogočo prodreti, kajti edin dohod je bil po potoku. V kotlini sami pa je bival neverjetno velik in divji medved. Prišel j0 ponoči, požrl njihovo zaloga izsušenega bivoljega mesa in podrl taborišče. Brez Ognja so ni dalo prav nič napraviti proti njemu. Puščica, ki *jp jo Ustrelil nanj Muš,Muš iz svojegu kratkega loka, je odletela od nj^ga in bi bila skoraj pogubanoana, da ni zverine prepodil Simba. Vrnili #o ee v rečno dolina in preživeli zimo v koči na nekem otoku. Vladal je strahovit mraz in primanjkovalo jim je hrane, Ko je pomlad Odtajala reko. se ie Mtiš-Muš začel pripravlja^, da odlile V obljudene dežele. »Mc ruma,« |e reko! in pokazal na vso štiri sirarni neba, »nič ruma « Ko je videl, da se Antonio ne meni za taks razloge. J« od veslal « čolnom. Antonio je ostal «un s Simbo, puško, ki jo bila brez koristi in z rogom brej «modaik»- 1 m el je uo|. sekiro, kresilni kamen in svojo kožno vrcMcg, Od tu in tam Jubilejnega časnikarskega kongresa v Zagrebu se je v imenu vlade udeležil tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje Milojo Raja-koviS, ki jo tudi sam po poklicu časnikar. Minister j» iiuel pri otvoritvi daljši govor, » katerem je naglasil željo in pripravljenost vlade, da bo še naprej ostala naklonjena časnikarskemu stanu ter bo skušala izpopolniti nedavno uveljavljeno pokojninsko zavarovanje in olajSatl časopisni režim. Končno j® pozdravil kongres v imenu predsednik* vlade DragiSa Cvetkoviča. Na kongresu je izglasovana resolucija, ki nalaga novoizvoljenemu odboru nalogo, da do t. oktobra letos sest«** osnutek uredbe ta ureditev delovnih od-naeov med lastniki listov in časnikarji. Po sporazumu z lastniki listov in po soglasju * ministrstvom socialne politike naj bi ta nova uredba dobila zakonsko moč. Za predsednika je bil izvoljen Zagrebčan dr. Branko SokoliS, ker je ljubljanska sekcija, ki ji letos pripade predsedstvo, prostovoljno prepustila to mesto dosedanjemu predsedniku. Drugi del kongresa se je nadaljeval včeraj jn danes v Splitu. StraSno razdejanje je povzročilo neurje v nedeljo v kraju Bela Palanka v Srbiji Vlila se je strahovita ploha, da je mala rečica v eni uri na-rastla za več kot deset metrov preko normale ter preplavila naselje. Odnesla ja skoro vse mostove, razrušila enajst mlinov in trideset hiš, ostalih ‘200 hiš pa ni več primernih za stanovanje. V valovili zbesnelega potoka je našlo smrt sedemnajst ljudi, večinoma žene in otroci. Tudi polja so vsa uničena, ker jih je hudournik raztrgal ter naplavil nanje pesek in drevje. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki se je naslednjega dne pripeljal v Belo Palanko, je naklonil kot prvi svoj dar petdeset tisoč dinarjev. Računajo, do znaša vsa povzročena škoda nad dvajset milijonov dinarjev. Tudi iz bližnjih krajev poročajo o neurjih in toči. ki je fci'a ponekod debela kot kurja jajca. Uničila je vse poljske posevke. Na jugoslovanskih železnicah imajo obiskovalci Ljubljanskega velesejma brezplačen povratek. Na blagajni kuprjo poleg cele vozne karte še rumeno železniška izkaznico za 2 din. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Potovati v Ljubljano morejo od 31. maja do 12. junija, vračajo pa ee lahko od 3. de* 17. junija. Otroški^ dan so priredila v Belgradu tamkajšnja zenska društva. V sprevodu skozi glavne prestol-niške ulice je bilo okrog 20.000 malih otrok v spremstvu svojih mater. Nato pa je poseben odbor ocenjeval otroke z ozirom na njihovo nego ter razdelil 31 nagrad, med njimi nagrade kraljice Marije, kneginje Olge, socialnega ministra. Rdečega križa, higienskega zavoda in drugih socijal-nih institucij. Največ nagrad so dobili otroci «i-romašnejših družin. Grozen zločin so odkril) nedavno v Plevlju. Ko soi otroci brskali po kanalih zbirajoč stare kosti, da jih prodajo za mal denar trgovcem, so našli dve človeški nogi, ki *ta bili prekajeni v dimu, Javili so najdbo policiji, nakar je posebna komisija ugotovila, da sta bili nogi odsekani od trupla nekega mladega dekleta. Zločinec, ki je moral bitikak sadist, je nogi temeljito prekadil v dimu, da je s tem obenem zakril sledove svojega zločina. Do sedat še niso mogli ugatoviti, kdo bi bil ta gnusni zločin izvršil, pač pa po najdbah sklepajo, da je bila žrtev umorjena pred kakimi sedmimi meseci. Pomanjkanje gotovine in denarja sploh je v nekaterih krajih Južne Srbije spet oživilo primitivni način trgovine, to je naturalno gospodarstvo. Ljudje kupujejo v trgovinah svoje potrebščine na ta način, da sol, milo, petrolej in drugo zamenjujejo za svoje kmetijske pridelke, jajca, ovce in volno. Dostikrat se zgodi, da trgovec po ves dan ne vidi dinarja, pa um gre posel kljub teinu dobro od rok, kajti gotovino dobe od kupcev, katerim prodaje* nabrano blago. Iz kaznilnice v Požarevcu so v soboto pobegnili štirje kaznjenci. Pri delu jih j* nadziral paznik s puško. Kaznjenci so paznika nepričakovano naskočili, mu vzeli puško in pobegnili. Takoj so bili obveščeni orožniki v okolici, pa pobeglih kaznjencev niso mogli izslediti. Sele nek oigan jih je odkril, ko so se skrivali v gozdu. Ko so orožniki prišli v njihovo bližino, 6o kaznjenci začeli streljati, na kar so tudi orožniki odgovorili s streli. Trije kaznjenci so padli zadeti, četrti pa je pobegnil, Čez nekaj ur pa so tudi tega obstrelili. Dva kaznjenca sta bila na mestu mrtva, druga dva pa težko ranjena. Trgovinsko ministrstvo se bo preuredilo po določilih uredbe, ki jo je vlada podpisala pred nekaj dnevi. Poprej je imejo trgovinsko ministrstvo tri oddelke, sedaj pa jih bo imelo šest, in sicer: splošni oddelek, oddelek za zunanjo trgovino in trgovinske sporazume, oddelek za notra* njo trgovino, oddelek za industrijo in obrtništvo, oddelek za bankarstvo in zavarovanje ter šolski oddelek. Nove razmere so zahtevale to preureditev, zlasti pa v šolstvu, kajti v resor trgovinskega ministrstva spadaj« vse srednje trgovske šole in akademije ter razno drugo obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo. Najvažnejši pa bo nqvi turistični odsek. Tujski promet, ki ee je v naši državi naglo razvil, zahteva več pozornosti in siuptrene-ga vodstva, kakor se je to dogajalo doslej. Na leto dni zapora je bil obsojen belgrajski medicinec Toma Zoraja, ki je pred tremi tedni vdrl podnevi v Stanovanje petične trafikantke ter davil postrežnico, da bi iz nje izsilil priznanje, kje je denar. Po Rudnem naključju se je dekletu posrečilo pohefiniti skozi okno na ozek balkon in od tam v sosednje stanovanje. Zoraja je bi) prijet, ne da bi našel denar, katerega je nameraval porabiti za pot v Ameriko, kaiM potni list je imel že pripravljen. £e bi 6e mu naklep posrečil, bi jo potegnil čez lužo, a policija bi se zaman ubijala z uganko, kdo je zločinec. Sodišče je upoštevalo bedno stanje propadlega medipinca ter ga poslalo za eno leto v zapor. Neksi ur Po poroki je pobegnil od svoje lepe žene Aleksander Trajkovip i* Ciflika prj Strumici. Svatba je bila bučpa, saj ge je najlepši lant v člfliku poročil z najlepšim dekletom iz sosednjo vasi Negreva. Pro,ti večeru pa je mladi mož odšel in se pi več vrnjl. V hiši je nastalo razburjenje-Štirideset svatov je odšlo iskat pobeglega moja, toda ves trud jc bil zaman. Iskali so ga v vodnjakih, misleč, da si je končal življenje, iskali so ga po vseh bližnjih vaseh in gozdovih, pa ga nikjer ni bilo. Menijo, da je Aleksander pobegnil k svojemu prejšnjemu dekletu, s katerim sc j« razumel m katerega je ljubil, toda njegova družina ie hotela, da sc je oženil z drugo. K. Piskor: »Velika skušnjava« 2e »Opniki na plan« so bili v Ljubljani dobro »prejeti, isto pa bo prav gotovo doživela tudi »Velika skušnjava«, drugo delo Češkega avtorja, s katerim smo ee bili seznanili letošnjo sezono. »Velik* skušnjava* prav za prav ni komedija, za to ji manjkala ostrina in Čvrstost, burka tudi ne, za to je prevej tehtna; najboljše bi jo morda označili, čo bi rekli, da je dramatiSno razgibana kozerija, kjer dejanje teče v glavnem mirno, le rahlo razvalovano Avtorju se ne da kvišku v zapletu, prav nič si tudi ne domišlja na izvirnost ne v zunanji fabuli o napačnem pohlepu, ne v dramatsko-tehničnl obravnavi, n« v proženju dialogov, ne v domislicah. Brez zanosa in uašobljene moralne togosti pove svojo resnico v prikupno kramljajočem tonu, pod katerim se le včasih za-kali ozračje in zaigrajo bliski. — Vse drugo bi se dalo v svetu, v tej veliki družini malih, v jedru dobrih ljudi poravnati in urediti, kakor se uredi tod: napačen pohlep, grunlarska samogolinost, majhna, sitna, pa ne tragična strast, ki poskuša oškodovati bližnjega za to, kar mu je bila usoda naklonila, je Izpostavljena ne prevež glasnemu, pa tudi ne preveč bolečemu roganju: iz zadrege v zadrego jo spravljajo situacije, ki so jih bile ustvarile prisrčna zaupljivost, poštenost in dobrota okolice. Končno je ugnana v kozji rog in osme-šena, račun pa ni hud — vee ostane v družini in med dobrimi ljudmi, ki s sreem razumejo mnogo reči in znajo odpuščati. Mali ljudje, ti bi v svetu že shajali, ti bi se že znali pobotali iti poskušajočega grešnika spet naravnati v pravi, skupni toki Njihove zahteve niso velike. Tudi malega samogoltneža bi znali naučiti pameti in ga tudi nauče. Njegova napaka se nam v človeškem razumevanju okolice in v poznavanju samega sebe zdi 6koraj prej smešna kakor grešna; že po prirodi je taka, da ne bo mogla uspeti, ne zadati gorja, ker bo pravi čas razkrita in nagnana v kot, kjer bo morala priti do prepričanja, da je le boljše. če je človek pošten iD dober član družba kakor pa razbojnik in nepridiprav. GorjA, siromašenja in solza v svetu so krivi veliki lopovi, polilepneži po oblasti, moči, denarju — nesrečneži s strastjo, ki je z bregov ni več mogoCe napeljati nazaj v strugo. S trdimi besedami jih prijema Pi- Bfai Arnič: skor; na prizorišče pa ni postavil nobenega. Ta svojat ni za med majhue grešnike, katerim avtor ljubeznivo pove napake, da bi nas ob igri na odru vse skupaj napeljal, uaj vselej na prijazen naCiu urejamo med seboj homatije in skoke vstran. In prav po tem je »Velika skušnjavam delo, id ni bilo napisano samo zato, da bi se gledalci prijetno zabavali. Sobotna predstava je šla tako lepo gladko od rok kakor že kmalu kakšna ne. Režiserju Jožetu Sestu se je posrečilo, da je v nas ustvaril prijetno iluzijo: človeku se je zdelo, kakor bi se bil vsedel v prijateljskem krosu ob zimskem večeru k peči ter tam poslušal bolj smešno kakor resno zgodbo, kako po bili opeharjeni za uživanje — ne zlobni, le malopridni in ničevneži; napol veselo, napol ganljivo zgodbo, ki tudi v resničnem življenju že po zunanjosti ni brez vse verjetnosti in podlage. Osrednja oseba vse zgodbe v »Veliki skušnjavi« js Nablocka. Te vloge si v boljši zasedbi ne morem misliti. Mojstrsko je pogodila osnovni ton Piskofeve zamisli za svojo vlogo in za celotno vzdušje dela in svojo partijo mojstrsko tudi izvedla v govorjeni kot v nemi igri. Ta večer je tudi Mira Danilova v vlogi Helge bila izredno dobra. Tako neprisiljeno in s pristnim temperamentom je igrala, da že zlepa ne v kakšnem delu. V vlogi Ude po učinkovitosti za njo ni ostajala V. Juvanova. Prav dobra Štefka je bila P. Juvanova, uravnovešena, dobra ženica, ki o svoji plemenitosti ne razmišlja, kadar pa jo opazi pri drugih, nima več daleč do solza. In končno vsi: Gregorin kot Petrač, Bratina kot Krajc, Drenovec kot Bogdan, Gale kot Pinč, Brezigar kot Janieki in imenitna Rakarjeva v vlogi kuharice — vsi so dali v igri velik del tega, kar znajo in premorejo. In potem — edinstveni Danei v vlogi dedka! Daneš v svoji široki mirno s topa r stran vsem Maserjem, Baimujem, Szakallom, Bi- bitjerjem in kakor se ie imenujejo it veličine, A jih pozno ves svet/ Kdo je kriv, do Daneia tako redko vidimo na odru — in Sr to i* v epizodnih vlogah?! Ko bo prepozno, bo pa pri nas — kakor vedno — vse jadikovalo za (cm res velikim igralcem! Trio za gosli, klavir in violončeiio ti n Snoči ob 20 smo doživeli na slovenskih tleh krstno predstavo dela, ki je biio izvajano že prod desetimi leti na Dunaju, v izvedbi Brandl-tria. Ljubljanska radijska postaja jo oskrbela, da »o trije mojstri: proL Lipovšek. Francka Ornikova in čellist Šedlbauer vseli v delo konmpozidjo Blaža Arniča: »Trio«. Končno je ta tehnično izredno težavna kompozicija doživeta tudi pri nas svojo izvedbo. V prvem stavku, »Allogru«, nas preseneča prekrasna, umirjena, čustveno jasna dispozicija, ki naj se izraža v čudoviti, 6koraj pevni melodiji cella; zadržana, skoraj sramežljiva se nam zdi do časa. ko se razvije v neverjetno dramatično zasledovanje dveh glasov, dveh teženj. Razgibanost, ki se tod javlja, spretnost, ki tod v kratkem pove mogočno, dolgo časa proživljatio zgodbo v analitični, pa vendar bujni maniri: to nas napelje v prepričanje, da je Arnič že pred desetimi leti prehodil pot, aa katero ga dandanašnji s smešnimi nasveti in marginalijami Se poskušajo uapo-ljati neki posamezniki. Čudovit je drugi stavek, Fuga. Vanj je bil Arnič nagromadil ob duhovitih variacijah kopico izredno kočljivih tehničnih in i n t e r p r e t a ci j s k i h zahtev. Nemirno zagnan, rahlo resentimentsko razpoložen, ne najde oddiha. Glasba tu žene duha brez počitka! Vroča, strastna, zdaj raznežena, zdaj jezna v obratih, zdaj refleksivna v toku, ki ne zavira razmišljanja-Zdi se, kakor bi klavir popolnoma rahlo, dejalo bi se lahko, potebnjeno, že prinašal motiv serenade, ki je v čudni obliki doživel v prvem stavku samostojno jasnost, plemenito, navidez v sebi zaključeno in za vse čase odpravljeno V »Serenadi«, ki nam predstavi prav gotovo najčudovitejši part cella, bi jo bil kdaj pri nas pisan, sledimo nežnemu, resnemu, skoraj patetičnemu zastavku v ganljivo samoto; prav v tem delu pa nas do kraja potolče skrčeni čas čustvenega razvijanja in dozorevanja: s kako preprostimi sredstvi zna Blaž Arnič ob poslušalcu preživeti čase, ki zahtevajo leta in verna razpoloženja 1 Prvotno sveto nastro-jenje se nam v sredi razblini v ničevnost kakor jo občuti primitevec, ki mu je bilo že od prirode dano, da se je zavaroval pred členjenjem In opazovanjem lastnega čustvovanja. Pa ne samo to: v zadržanem in vedno bolj skopo odmerjenem ritmu občutimo nerodno oklevanje malo priporočljivega snubca. Ton, na katerem trmasto čepi cel-lo, že jezi, čeprav je poln fantazije, ko ga poživlja z živahnimi variacijami klavir — ves cas v rahlo nostalgični maniri. Sramežljivega snubca skoraj zmanjka, pomembnost njegovega poštenega, pa nebogljenega prizadevanja se izgubi. Glasek zamira za glaskom — še nam skoraj postane nerodno. Naskoki v liričnem slogu so propadli; zdaj pride na vrsto spet prvinska čud, ki je že skraja godla učinkovito, čeprav sama sebi ni zaupala. Sijajno zanešena so razganja z radodarno silo, dokler spet ne prinese prvotnega motiva; z modro zadržanimi akordi, ki dajejo pra\» življenjski nujnosti, neha ta imenitna kompozicija. Trije umetniki — obdarjeni s krasnim razumevanjem in z znanjem, ki jo z lahkoto obvladalo tudi najtežja mesta, so oživotvorili to delo: prof. Lipovšek Marjan, gdč. Ornikova in g. Šodl-bauer. izredni čelist Ta triumvirat je visoko kvaliteten. — Arničev »Trio« je pri nas snoči doživel svojo krstno izvedbo. Izvajan je bil po G (smer, jakost) S a vrsta Ljubljana 759V 16-0 11-b 94 10 NW, 26-1 dež Maribor 756-9 17-0 u-o 90 10 w, 33-U dež Zagreb 753-S 19-0 12-0 90 5 sw, 25v dež Belgrad 754-7 230 12-0 90 ft sw, — — Sarajevo 755-3 17-0 9-t 90 7 NE, 0-4 dež Vis 755-9 14-0 9-G 10 SE, 0-1 dež Split 755-1 18-0 lit 90 10 SE, 22'.; dež Kumbor 756-2 20-0 13'( 70 10 ESE. 35-0 dež Rab 754-S 16-0 10-0 90 10 SE, 11-0 dež Oubpavolh 755-8 19-1 12-0 60 10 E, 13*0 dež Vremenska napoved: Pretežno oblačno in nestanovitno vreme, deževalo bo še v presledkih, toplotne razmere se ne bodo mnogo spremenile. Koledar Danes, torek, 23. maja: Deziderij. Sreda, 24. maja: Darija Dev., pomočnica kristjanov. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakaržič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra mor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Zahvala. Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani se zahvaljuje najlepše vsem onim, ki so bodisi v denarju bodisi v blagu prispevali k nabiralni akciji, ki je omogočila obdarovanje Šolsko mladine na 8 šolah v obmejnih Slovenskih goricaJi ter 350 potrebnih mater z opremami za novorojenčke. Zlasti smatra za svojo dolžnost izreči la-hvalo svoji podpredsednici pospej Klari Majcenovi, soprogi nodbana, ki jn vso akcijo organizirala, zbrala večino nabranega blaga in poskrbela zalo, da so številni zavodi in šola sešili v svoji požrtvo valnosti obleko in perilo za Šolsko mladino in novorojenčke. Ker je treba obdarovati ?e Številne druge kraje, prosi društvo vso javnost, da ga vnaprej podpira pri zbiranju prispevkov bodisi v denarju bodisi v blagu. Razpisane zdravniške službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje bledeče zdravniške služb«: mesto pogodbenega zdravnika specialista m kirurgijo v mariborskem ambulatoriju za dveunzo dnevtio ordinacijo in mesto pogodbenega zdravnika specialista za sero-bakteriologijo v maribor. ambulatoriju *a enourno dnevno ordinacijo. Rctk za vlaganje prošenj je do 15. junija 1939. Pevski zbor Glasbene Matic« ljubljanske opozarja vse svoje člane, da ie iutri točno ob 20 važna pevska vaja in sestanek radi Postojne. Sestanek je za vsakega, ki se udeleži izleta, nujna potreben in važen. Zato v«il _ Odbor. Matični šolski orkester in šolski zbor bosta nastopila v petek, dne 26. t. en. na javni produkciji v veliki filharmonični dvorani. Začetek bo ob četrt na 7. Natančni spored objavimo iutri. Umetnostna razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevna od 9 dopoldne do 7 zvečer. Vstopnice shranite, žrebane bodo iz razstave tri slike. Obisk toplo priporo-ačmo. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani si bo ogledalo ▼ sredo ob treh popoldne semeniško knjižnico z Qttaglievimi freskami, stolno cerkev in škofijski dvorec s kapelo in dvorano. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti. smarnngorsku nkroije ima drov! ob 20. zvečer sejo v sam. dvorani v Sp. SiSki. Točno za vsr> odbornike! Drobne iz Kranja Pred prvo fotografsko razstavo v Kranju. Pri pravljalni odbor za ustanovitev fotoamaterskega kluba v Kranju pripravlja obenem za mesec junij v sodelovanju z novoustauovljono Zvezo slovenskih fotoamaterskih organizacij v Ljubljani prvo razstavo umetniške fotografijo v Kranju. K sodelovanju na tej pomembni prireditvi v ožji domovini prvega slovenskega fotoamaterja Janeza Puharja vabi zlasti vSe aktivne ljubitelja fotografije v Kranju ter njegovi bližnji in dalini okolici, v Tržiču. Jeezrskeni itd. Vsak amater pošlje lahko poljubno število svojih fotografskih del v najmanjšem formatu 18X24 cm, najbolje demontirano Zaieljeni so posebno motivi, ki kažejo lepoto in posebnosti Kranja_ ter njegov© bližnje in širše okolice. Prijavnino ni nobene. Slike, ki se po zaključku razstave vrnejo avtorjem ua stroške prirediteljev, je poslati na naslov: Pripravljam odbor Fotoklub* Kranja. Kranj, Savski breg 7. Slovenska fotografija si jo v zadnjih letih prijohila sloves po vsem svetu, zdaj ie fas, da se zganejo in pokažejo tudi njeni ljubitelji v gorenjski metropoli in okrog nje. Ljubljansko gledališče Drama: Začeteb ob 80. 23. torek; Zaprto. 24. sreda: »Outella«, Red A. 25. četrtek: »Živi mrtvec«, Red Četrte^, Opera: Začetek ob 30. 23. torek: »Traviata«, Gostovanje Eve Ban drovske-Turske. Izven. 24. sreda: »Vso tu SahK. Red Sreda. 25. {etrtek: »štirje grobijanu. Red B. Mariborsko gledališča Torek, 23. maja, ob 20: »Utopljenca. Re4 A. Premiera. Sreda, 24. maja: zaprto. v Pitrizn l. 1031 2:5; v Loadouu j, 1938 4:t; v Piv riju 1. 1038 4:2, Proti Belgiji; v Bruxelle$u 1. 1931 2:0, v Lmv donu \. 1925 6:1, v Anhverpnu l. 1923 2:2, 1. 5.93(1 v Londonu 4:0, v .\ntwerpnu l. 1931 3:1, v Bru Sellesu 1.1937 i);li ig(0|a,n \, ujoi 4;i in j. ^ Proti Luksemburški v Luksemburgu 11927 5:2, Proti Švi(i: v Bernu l. 1930 4:0, leta jAStf v Zurichu 1:2, Proti Švedski: v Stockholmu 1, 1925 4:2, leta 1!XŽ8 iatotam 3:1 in leta 1937 4:0. Proti Holandski: v Amsterdamu 1. 1935 1:0 Proti Norveški leta 1937 v Oslu 6:0. Proii Fimki leta 1037 v ilelsingforsu 8:0. Proti Jugoslaviji leta 1939 1:2. Proti Romuniji v Bukarešti leta 1939 ? odrinili ve« na Zaradi lakote so se spravili nad živalske vrtove Žalostiti dogodki iz Pariza, ko so ga oblegali Nemci V času francosko-nemške rojne je imel Par« dva živalska vrta: »Jardin des plantea« na južno-vzbodnem koncu mesta in »Jardin d’aclimatisa-tiooe v boulonskem gozdu, »Jardin des plantes« je imel poleg živalskega vrta tudi rastlinski oddelek in nekaj drugih zbirk, ki so bile v ponos vse Francij«. Ko je nemška armada oklenila okoli Pariza gost krog svojih pušk, sta živalska vrtova izgubila svoj pravi pomen in namen ter postala prava »mesnica«. V Parizu je bilo tedaj veliko pomanjkanje hrane. Posebno mesa ni bilo mogoče dobiti. Ljudje so jedli takorekoč vse, kar je imelo meso na kosteh, in ker tedaj 22. avgusta niso mogli pripeljati v Pariz nobene hrane več, so začeli prodajati živali iz obeh živalskih vrtov. Zanimivo je, kakšno ceno je imelo meso posameznih živali iz teh živalskih vrtov. Ravnatelj »Jardin des plantes «Geofroy St. Hilaire je tedaj zapisoval, za koliko je bilo mesa prodanega. Od 18. septembra do konca leta 1870. so v Parizu iz prvega živalskega vrta prodali in pojedli: staro ce-bro za 280 frankov, dva bivola za 240 frankov, dva jelena za 400 frankov, 12 kaprov za 120 frankov, mlado cebro za 320 frankov, nekaj kokoši in rac za 690 frankov, dalje nekaj divjih rac za 92 frankov, 11 zajcev za 800 frankov, dva severna jelena za 2.000 frankov, eno antilopo za 520 frankov, dva velbloda za 3.200 frankov, dva velbloda za 4.000 frankov in dva slona za 21.000 frankov. Cene se morda ne zde še tako visoke, vedeti pa je treba, da je imel tedaj frank neprimerno večjo vrednost, kakor pa jo ima danes. Če pa upo- števamo, da so bili med temi živalmi zelo redki eksemplarji, moramo vseeno reči, da so jih prodali še vendar paceni. Razumljivo pa je na drugi strani, da so si lahko privoščili meso teh slovitih živali iz pariškega živalskega vrta samo premožni ljudje. Večino živali je pokupil angleški mesar Deboosu, ki je imel svojo trgovino na Friedlandski cesti in je bil založen z mesom vseh mogočih — pred obleganjem povsem nemogočih — živali. Vse pa je odlično prodal. Največ skrbi sta mesarju povzročila oba slona »Castor« in »Polux«. Do tedaj v, Parizu še niso ubili nobenega slona. Deboos je vprašal za svet Devisme-ja, ki je imel tovarno za orožje. Ta mu je svetoval, naj slona poskusi ubiti s kroglo, ki se v trenutku, ko udari, razleti. Toda žival tudi s takšno kroglo ni padla. Čeprav je izgubila precej krvi, se je vendar zdelo, da ne bo še tako hitro poginila. Ustrelili so slona nato z ostro zašiljeno svinčenko v 6redo čela, toda treba je bilo oddati še tretji strel, predno je zverina padla. Vse to streljanje je »Castor «prenesel, kakor da se žrtvuje za blagor naroda. Toda njegovo meso so pojedli samo bogati ljudje, kajti kilogram slonovega mesa so prodajali po 50 do 60 frankov. »Polux« je padel že po prvem 6trelu, ki so mu ga namerili za uho. Meso od rilca in nog so sladokuscem prodajali celo po 80 frankov za kilogram. Po prodaji na drobno se lahko vidi, koliko je Deboos zaslužil. Se volčje meso je prodajal po 24 frankov kilogram. Pravijo pa, da tudi živalski vrt ni imel izgube, ker Te£ka ielemiSta nesreča, ki se je pripetila na progi Varšava—Gdinja, in sieer v bližini postaje Gdansk. Ii neznanega vzroka je vlak iztiril in se prevrnil. Po srečnem naključju ni bilo niti ene smrtne žrtve. Črnomeljsko kolo, ki so ga plesala dekleta v Črnomlju, ko je zapela prva lopata za žel. progo Črnomelj—V rbo vsko. 7 nasvetov za vojaške vohune Včerajšnja belgrajska »Pravda« objavlja dopis iz Berlina, v katerem poroča o nasvetih, ki jih kapetan Rintelen daje sedanjim nemškim vohunom. Takole piše: Sloviti nemški vohun kapetan Rintelen, ki se je za časa svetovne vojne posebna odlikoval kot odličen vohunski strokovnjak na strani Nemcev, je imel pred nedavnim v Manchestru (v Angliji) predavanje o dolžnostih sodobnega vojnega vohuna. Naglasil je, da najnevarnejši in najbolj vešči vohuni niso lepe, zapeljive in zvite ženske, niti diplomatsko navdahnjeni hrabri vohuni, pač pa ljudje, ki so na videz zelo skromni ljudje in ki se ne silijo nikjer v ospredje, se ne oblačijo elegantno in ne izogibajo vsega, zaradi česar bi utegnil kdo postati nanje pozoren. Ti ljudje so pravi tip sodobnega modernega vohuna in imajo pri svojem težkem in nevarnem poslu tudi popoln uspeh. Kapetan Rintelen daje današnjim vohunom tele nasvete: 1. Izogibaj se plavolasih žensk! 2. V času vojne nikdar ne laži! 3. Na vsa vprašanja dajaj bedaste, idijo,tske odgovore! 4. Nikdar ne odgovarjaj odločno z »da« ali »ne«! 5. Če tisti, ki z njim govoriš, kaže znake razburjenja in živčnosti, ostani do konca miren in hladnokrven! 6. Nikar se ne napij in glej na to, da ti bo potni list, čepTav je ponarejen, v redu, da ne bi tvoji nasprotniki začeli dvomiti o resničnosti podatkov, ki so na njem navedeni! 7. Seznani se z razmerami v tisti državi, katere potni list si ponaredili Tulcem, ki nameravafo v Španijo Danes je izšel nov pravilnik o prehodu čez mejo. Španci in tujci, ki žele priti na Špansko, morajo dobiti v španskem konzulatu svojega bivališča potni list in vizum. S takšnim vizumom lahko ostanejo na Španskem 30 dni. Ta rok se lahko dvakrat podaljša z odlokom drž. podtajnika za notranje zadeve. Če hočejo zapustiti Španijo, morajo tudi tujci, ki danes žive na Španskem, dobiti dovoljenje guvernerja pokrajine, kjer prebivajo. Kitajski general: ,,Dob