Politični ogled. Avstrijske dežele. Petdesetletnico ceaarje^o obbajali so narodi a^strijski S7e8ano in na^duseno, da se potubnjeni meatni laži liberalci in skri^ni puntarji niso upali celo tibo djati, le o dunajskih judo^skih baronih beremo, da 87ojih palač niso hoteli razs^etliti. Tudi iz štajerskih nekaterib niest beremo 7 uovioab, da so se nekateri liberalni goapodje ob pred^eSernej razs^etlja^i odliko7ali — s ,,temo". nSlo7. Narod" pa poro8a, da je 7 Maribora iz ceaarske gimnazije namesto cesarske 7isela— nemška zasta^a! To nam je kot neumnost skoraj pre^eč. Prosto a^strijsko ljudst70 česa takšnega ni zmožno in pra7 njemu gre toraj cesarska zab^ala, katero bo svitli cesar po ministru Taaffeji in Tiszaji dali obja^iti. — Slo^enci so dne 23. a7g. 7 Repnjeni na Eranjskem sijajno obbajali lOOletnico na rojstni dan Jarneja Eopitarja, 7eleučenjaka, ki nam je piTO po^oljno znanst^eno slo^nico spisal. S^eBanosti udeležili so se najodličnejai Slo^enci, med njimi poslanci: dr. Vošnjak, Nabergoj, Einspieler, na^dušeno narodni župnik 6. g. Božidar Rajč; iz Maribora bila sta na7zo8a profesorja g. Majciger in g. Brelib. — Posta^o zoper ponareje^anje 7ina so cesar potrdili in bo kmalu proglaaena. — Na Dunaji 80 zgrabili 7e8 aocijalno-demokratičnih ro7arje7, prišedših iz Bisuiarkoviue; delili so med ljudi veleizdajskib razglaso7. — Magjar8ki grofZichy snuje solako drust70, katerega je res treba: kajti 600.000 otrok je biez 7aakega aolskega poduka; manjka 7000 uBilnic. Pra^oč je, da bo kmalu 7ojaška granica združena 8 Hivatsko; brvatski sabor je sklican na 1, sept. 7 Zagreb. — Vse se 8udi nekaterim listom, ki so z viado 7 nekanej zvezi; kajti vedno -'ovdarjajo boj zoper Rusijo, zasedenje Srbije, Bolgarije, Albanije in mesta Soluna ob Egejskem morji. Ali jim je reanica ali kar lebko^erneže za nos 7odijo, to ni pi av jasno ! Vnanje države. S7. o8e Leon XIII. so okolo sebe zbrali 87oje kardinale ter pr^okrat 7 slo^esnem nagovoru branili 6ast in pravice rimskih papeže7 zoper napade fieimaurerje^, to pa belgijskib. Ti 80 pri volitvab za 12 glasov zmagali in delajo na 7se kriplje, kako bi tamoanje katoličane razkristijanili. Freimaurerski ministri so krsčanski nauk iz 7seh šol odpra^ili, papeže^ega nuucija ali poslanika iztirali, belgijskega pri papeži nastavIjenega pa pozvali nazaj, ker ta niso boteli pa tudi ne mogli vrlih belgijskih škofo7 karati, ker se freima^rerjem hrabro usta^ljajo. Papež so freimaurerje obsodili, skofe belgijske in 7ernike pohvalili. — Bismark je za toliko od kulturne borbe odjenjal, da smejo pro^izorji brez kazni meae^ati, krstiti in spo^edo^ati. Nemcijo tarejo zaporedne neereče, nalivi in slaba letina; samo rži bodo morali od inod kupiti za 30 milijono7 centO7. Jako iznenadilo je pa S7et, da Bisinark tibo dene, ko ae Francozi repenčijo in zopet s sabljo rožljajo in zanašajoč se na 1,700.000 7ojako7 8edalje bolj trdno go^orijo 0 7ojski zoper NemSijo. Pred nekoliko leti bi bil Bisinark kar kreanol po Francozih, a aedaj mol8i; to je pomenlji^o! — Ruski car je 7i*lega Meliko^a imeno^al za ministra notranjib zade7 nadejajoč se, da bo tukaj tudi tako sre8no delal, kakor je nibiliste pomiril. — Italijanom se slaba godi, 160.000 dela7ce7 in kmeto7 je se lani izaelilo 7 Ameriko, pa tudi 7 Afriko, posebno 7 Tunis. Ali semkaj silijo tudi Francozi in je zarad stavljenja železnic prislo do razpora; 7endar tokrat so 8e Italijani in Francozi se miruo pogodili. — V Irlandiji izsesa^ajo angleški grajščaki neusmiljeno uboge Irce, dela^ce in najemnike. Narod je razljuten in bati je se kr7a7e ustaje zoper Angleže. Še hujše godi se Angležem 7 Afganistanu. V nekem sukobu pred Eandabarom jim je palo 8 oficirje^ in mnogo 7ojako7. — Rumuni bližajo se Avstriji in rumunski knez Earol dobil je podeljen 6. peš-regiment. Srbi pa so odbili kup8ijsko poganjanje z A^strijo, ob enem išSejo z^eze z Bolgari, Črnogorci in Grki. — Bolgari dobili so iz Rusije 44 kanono^, 18.000 pušek in 6000 re7ol7erje7; Greki upajo do konca septembra zbrati 60.000 7ojako7; Črnogorcem pa baje ho8e sultan iz dobra predati Dulcin. Bodemo videli!