Katere lastnosti goji učitelj -vzgojitelj ? (Spisal Jos. Korošec.) ^dor je že opazoval, kakšna dobrota so dobre šole za dmžino, cerkev in državo, se bo gotovo veselil njih uspešnega napredka. Šola brez določnega namena — otroška dresura — bi mu nikakor ne ugajala. Pogostokrat se pripeti, da ima učitelj-vzgojitelj najboljšo voljo, a vendar nima — kar se tiče njegove osebe — nekaterih lastnosti, ki so pri vzgoji to, kar zorecemu žitu dobrodejni dež in ogrevajooe sonce. Zahtevane lastnosti vsakega vzgojitelja, katere si mora vsak prisvojiti skušati, so: ljubezen, gorečnost, veselost, mirnost, poštenost "ih vera. Ljubezen bodi prva lastnost vsakega odgojitelja in sicer 1. do svojega posla. Mnogotererau nevednemu lajiku se zdi služba učitelja neznatna ter se zbadljivo šali z našim stanom. Nikdar pa naj se ne polasti našega srca kaj takega, temveč prešine naj nas — bi rekel — sveto prepričanje, da delu- jemo na organični preosnovi in dobrodejni pospešitvi blagega namena za družino, državo in cerkev — za vesoljno človeštvo — in da morarno svojo službo zraatrati ne kot rokodelstvo, ampak kot nekaj vzvišenega in da raoramo dolžnosti svojega stanu natanko izpolnjevati. Učitelj, katererau je zoperno biti vzgojitelj, ali kateri je le zaradi ljubega kruhka to, kar je, deluje proti svojemu prepričanju. Ljubeča srca otroška ga obdajajo kot svetle zvezde, kot razni planeti ogrevajoče sonce. On pa ima srce slično moč^irju, iz katerega se vzdigujejo razne sopare, ki se časih tudi vnamejo, pa njih plamen ne daje dobrodejne svetlobe, je vselej le navideznost, ki vara otroska srca. 2.) Ljubezen do otrok in sicer nepristranska ljubezen do vseh, ki so rau izročeni v varstvo odgojitve. Ljubezen, katero so si pridobili otroci s pridnostjo \n nravnostjo, naj bode njih najvecje plačilo. Tudi mera ljubezni do otrok bodi njih nravnost in pridnost. Nikdar pa ne srae stan staršev odlocevati ljubezni; n. pr. bogastvo, meščanstvo, županstvo, rokodel stvo ali uboštvo. Vse to naj prav nič ne vpliva na mero ljubezni. Že mnogokrat se je potrdila preizkušena resnica, da — če si hoče pridobiti učitelj spoštovanje in ljubezen v občini, če hoče, da so rau otroci brezpogojno udani, naj ljubi vse brez pristranosti. Učenci ne čutijo nič bolj, nič tako ne žali, nič ne razvadi in razuzda bolj učencev kot partajičnost učiteljeva. Ubožen, že tako zaradi uboštva staršev potrti otrok, prihaja malosrčen, nasprotno pa je vedno odlikovani otrok bogatih in čislanih staršev razposajen. Otrok naj se že v šoli uči, da nravnost, pridnost in Čednost same dado ljudem večo veljavo; partajična ljubezen učiteljeva pa izruje to lepo cvetko čednosti. Ako učitelj izpolni ljubezen do svojega stanu in do otrok, potem mu tudi ne bode težko izpolniti druge lastnosti — gorečnosti. Cvetice vzdigujejo ob sončnih žarkih glavice, ravno tako se tudi dvigajo otroška srca pod vodstvom pametnega in za svojo stvar gorečega učitelja. V rarzli pokrajini vse otrpne, tako tudi v šoli, v kateri je vladar mrtev, zaspan učitelj. (Dalje prih.)