Nadloga.  *)
Ko se sneg  Ietas  le ne  naveliča  nam  klubovati, bi lahko bravcam Noric  všeč bilo zvediti,  kako se da
*) Pričijoco podobo je izrisal  J.  F. Zupan v Braslovčah  na Štajarsk.                                                  Vredništvo.
pešcam in vozmkam gaz, to je? dobra steza narediti. Mende de se to delo z manjšim truda m in z manjšimi troški storiti ne more, kakor z orodjem, ki je tukaj izrisano in kterimu po slovensko „nadlogaa pravijo. Tudi v Zuneški komisii na Štajarskim je to orodje že veliko let v rabi.
Kakor hitro sneg zapade, napove grašina po oskerb-nikih sosesk, de se ima „nadloga"po komisijskih cestah vleči. Ta „nadloga" je pa neko oralo, obstoječe iz šest brunov, ki so po čevlji debeli, nekaj čez dva sežnja dolgi, in tako med seboj sklenjeni, de storijo trije verh eden drujiga eno, drugi trije pa drugo stran. Ti dve strani ste spredej na špico sklenjene in z rinko previde-ne, ob zadnjim koncu ste pa na bližo dva sežnja vsaksebi, in po močnim poprečnim hlodu med seboj sklenjene, de ne razpadete. Poverh tega napravila so močne dile poprek nabite, de možki na nje stopijo ali posede-jo? in tako veči težo storijo.
V rinko spredej se napreže dva ali tri pare konj; na dile zgorej se ustopi ali usede, 10, 15 in se več možkih, in tako gre ta nadloga po celi komisii od sela do sela; soseske se v delu verstijo, in večidel so v enim samim dnevu vse steze cele komisije poče'dene , ter peecam in voznikam prilične.
Po  podobi te  velike  ;?nadloge" si nekteri manjši
^nadloge" za pese pota sklopijo, in z enim samim konjem iz sela v selo stezo narede.                                 S.
10