------    313    -----
Dopisi.
V Gorici 24. sept. — V poprejšnji številki sem sporočil nekaj o dovolitvi paralelnega izobraž Bivališča za učiteljice.   Pozneje sem izvedel, da je?
*j                                                         »f                                    .1*1*
došlo tudi zastran pripravnišča za učitelje nekaj* Ministerstvo se je ustavilo na poli poti, kar^ se tiče? paralelizovanja. Žensko izobraževališče ima biti dvoj-nato, to je, ima imeti posebne italijanske in posebne slovenske razrede in učitelje ali učiteljice; možko pa ne tako; ampak utrakvizem priporoča g. minister, to je, v istih razredih naj bi se podučevalo po italijanski in slovenski. Kako si na Dunaji to mislijo in ali o naših razmerah kaj razumejo, ne vem. To pa vem, da ni še davno tega, ko so se tam gori prekri-ževali pred utrakvizmom, češ, da so moderni pedagogi zoper dvo- ali mnogojezično podučevanje v istem raz-
------    314    ------
redu in cel6 na istem učilišču. *) Bomo videli, kaj naš deželni šolski svet poreče, in ali se bota dala vpeljati že s prihodnjim novembrom dva tečaja, kakor g. minister zahteva.
Koroško 23. sept. (Tabor v Zopracah**) 18. dne t. m. — drugi na Koroškem — se je izvršil jako dobro. Da se zbere na meji trdih Nemcev blizo do 10.000 Slovencev, že to je veselo znamenje, da slovenska zemlja Koroškega za Slovenijo še ni zgubljena. In iz tisoč in tisoč grl se je ponavljalo danes „živela Slovenija"! Naj se le Nemci „smejajo" Slovenij i, vsaj vendar dobro vemo, da jim je o tem jok bliži nego smeh. Dr. Zarnik je predsedoval in jako navdušil skupščino, kteri so se tudi vsi drugi govorniki: Košat, Matija Majar, Nolli, Muden, Vigele, Poznik z jedernimi svojimi govori do duše prikupili. Vse od konca do kraja se je vršilo v najlepšem redu, in ljubljanskemu „Tagblattu"— na ljubo ali na žalost? —je tabora ces. komisar Pogatschnigg prepustil o resolucijah glasovati samo le moškim. Tedaj „Tagblatt" danes še tega veselja ni imel, da bi bil mogel poročati, da so le babe na taboru bile! — Mi pa kličemo: živeli možje slovenski, a živele tudi žene Slovenke, ki ste se udeležile narodnega shoda!
Iz Frankolovega blizo Celja 25. sept. A. V-k. — Tudi pri nas na kmetih se je začelo n&rodno življenje nekoliko gibati. Družba sv. Mohora ima namreč že nekoliko podpornikov; to gotovo dober sad obeta. Začelo se je tudi tu pa tam misliti na to, da bi se osnovalo sčasoma „bralno društvo", ktero bi nam preskrbovalo koristnih knjig in časopisov. Večina naših prebivalcev znd citati, al žalibog manjka jim dobrih knjig; če pa vprašam kakega kmeta, zakaj si jih ne kupi, da mi odgovor: „od kod pa bom denar vzel? vsaj imam komaj za sol, za davke in druge neobhodno potrebne reči, kako bi si pa še knjige kupoval; — časa za berilo imam o nedeljah in praznikih dovolj; pa nimam ničesar, da bi čital". Res je, da marsikteremu kmetu zavoljo obilih stroškov in pičlih dohodkov premalo denarja ostane, da bi si sam knjige kupoval. Al vsemu temu se pa lahko v okom pride, ako se osnuje „bralno društvo"; ono podaja vsakemu družniku za malo krajcarjev obilo koristnih knjig in časopisov. Toraj naprej Frankolski Slovenci! Pokažite, da vam je mar za narod in domovino — pa tudi za lastni dobiček, vsaj dandanes tudi Slovenci ne moremo priti v bolji stan, ako ne vemo, kaj in kako delajo drugod po svetu; to pa izvemo le iz časnikov in bukev.
Iz Vranske okolice 24. sept. {Cestne zadeve.) Litijski cestni odbor bi prijazno opomnili, naj bi v prihodnje bolj gledal na to, da bodo ceste pa mostovi za prevažanje občitvenih proizvodov v boljšem stanji, nego so bili do sedaj. Opomni se pa to imenovanemu odboru zato, da se ne bi zgodila več.taka nesreča,   kakor  se
i*e meni 16. t. m. na mostu pri Žagarji blizo Izlaka. >eljal sem namreč k zagorskemu rudniku deske kraj-nice. Ko so konji stopili na most, tekoj so se jim sperele mostnice vdrle pod nogami, — sreča le, da se je oje zlomilo in da je voz ostal pred vdrtim mostom, sicer bi oba konja bila ugonobila ogromna peza, ki je bila na vozu. Takisto še škoda ni bila prevelika, on-dotni župan jo je cenil na 6 gold. Ob enem bi prosil jaz slavni deželni odbor kranjski, naj bi blagovolil za-ukazati cestnemu odboru v Litiji, da mi povrne škodo. —
*) To isto so oponašali šolski postavi, ki jo je bil deželni zbor kranjski pred sedanjo najnovejšo osnoval, in bivši minister Giskra je v pogovoru z dr. Jan. Bleiweisom v Ljubljani po navadni svoji velikanski domišljiji utrakvizem kar naravnost imenoval „padago-gischen Unsinn".                                                                     Vred.
**) Drugi pot prinesemo le drug, zanimiv popis.           Vred.
V Kamniškem in Brdskera okraji so ceste prav lične, a ceste, ki jih ima litijski odbor v skrbi, one so jako razrovane. Za zagorsko cesto naj bi se toraj najbolj skrbelo, ona je zelo važna, kajti iz Štirske pa Kranjske se privaža po njej zelo veliko lesu k zagorskemu rudniku. Gorko priporočamo litijskemu cestnemu odboru več pazljivosti, da se po mosteh ob krajih napravijo priroči in naj se sprhnele mostnice bolj skrbno pobirajo pa namešajo z novimi.
Janez Klančnik,
posestnik v Prekopi blizo Vranskega.
Iz Kranjske gore na Gorenskeni. J. R. {Klobuk z želodi na tnalcu.)   Preteklo  sredo sem stal pred hišo
S.....   v drvarnici   s   Čvrstim   fantom,   kteremu daleč
okrog enacega ni; cepil je drva. Kar pride okoli vogla hiše sosedov sin, prav možko stopaje z novim klobukom, z želodi okinčanim. Dajte želode na stran, prijatelj — mu rečem — lahko vam bi jih kdo porezal. Rajši zgubim 10 gold. — mi odgovori. Ko pa mu razložim, da želod na klobuku nositi, imajo naši ljudje za znamenje, da se narod naš in jezik njegov zaničuje, vzame sam klobuk z glave, ga da fantu, ki je v drvarnici drva cepil, naj ga dene na tnalce, da z enim mahom sekire odletijo želodi v gnojnico. In zgodilo se je, kar je rekel, klobuk pa se je djal na glavo spo-korjenemu čolnarju. Na to pa smo vsi skupaj zaklicali: živeli Slovenci!
Iz Železnikov. *) {Strašna nesreča starisem v sva* rilo) se je pripetila v Sorici nedavno. Oče in mati sta šla na njivo plet in sta pustila poldrugo leto starega otroka na senožeti, za varuško mu je bila deklica 5 let stara. Tovaršija druzih otrok, kakor je na kmetih navada, pride in odpelje deklico varuško, ktera pusti dete samo. Stariši, prišedši od dela, iščejo malega otroka — al ni ga bilo nikjer. Cela vas ga gre iskat, pa ga nikjer niso mogli najti; to se je zgodilo 11. julija. — 28. julija dobim od gosp. fajmoštra dopis, naj grem ogledat mrtvega otroka, kterega so našli pod neko drčo. Jez brž grem v Sorico in najdem otroka tacega: od glave ni bilo obraza več, možgani so bili izpiti, kosti čepinine so se le malo vkup držale, meso na prsih in desni roki je bilo do kosti odglodano; celo truplo že v tretji stopinji gnjilo. Čeravno sem zdravnik, ki smo vajeni videti vsakovrstne prikazni, sem se vendar zavzel nad pogledom nesrečnega otroka, ki je po nečimurnosti starišev tako žalosten konec vzel. Ali ga je kak prešič ali kaka druga roparska zver tako raz-mesarila, težko je za gotovo povedati, ker vse truplo je bilo že hudo gnjilo. Naj bi strašna nesreča bila starisem opomin, da malih otrok nikoli ne puščajo samih.                                                      J. Dominik.
Iz Črnega vrha nad Idrijo 22. kim. F. B. — Ker je navada, da se v jesenskem času iz mnozih krajev naše mile domovine sporoča o letini, naj spregovorim tudi jaz nekoliko o letošnjih pridelkih. Sena smo letos skoro le polovico od lanske košnje dobili. Kar se tiče druzih žitnih pridelkov, sme se skoro sploh imenovati le srednje leto. Le krompir! naš „kranjski oče" se nam je zel6 slabo obnesel, ker v več krajih hudo gnjije. Kar ga ne bode pa zgnjilo, bodo nam ga požrešne miši popolnoma požrle. Po obilih skušnjah je gotovo, da najbolje to požrešno žival pokončd — mačka. Al uboga žival domača, koristna, nikomur škodljiva, ima — čujte! tudi svoje sovražnike. V enem letu se pogreša pri nas do dvajset maček. Koliko požrešnih miš bile bi nam one pokončale, ne d& se lahko izračuniti. Ne bodem več danes o tej zadevi veliko  govoril,  le samo  to  ob  kratkem  rečem:   ako se
*) Draga nam je ponudba Vaša.                                     Vred.
-----    315    -----
nam za naprej nase koristne domače živali v miru ne puste", bomo prisiljeni pri sodniji si pravice in pomoči iskati, — saj dobro vemo, kdo nam pokončuje, kar nam je na korist.
Poljane 17. sept. *) — Dopisnik iz Lovrane mi v 36. listu stavi neka vprašanja, na ktera evo mu odgovor. Na 1. vprašanje: „kaj ste iskali pred volitveno dvorano?" mu odgovarjam: iskal sem denarja, kajti ta dvorana je blagajnica; da so jo pa zavoljo prostornosti za volitve pripravili, tega jez nikakor znati nisem mogel. Na 2. vprašanje: „zakaj ste svoje hvalevredne sobrate, duhovne gospode Kastavske, kakor tudi poštnega c. k. uradnika o volitvenih zadevah zasramovali?" pa rečem, da jez nikogar nisem zasramoval; jez sem le popraševal: ali ni tukaj blagajnica? in lahko je vsak slišal moje besede: „žal mi je, da narodna stranka propada". — Na 3. vprašanje odgovarjam le to, da sem gosp. A. pisal, da za njega kakor uradnika kaže najbolje, da se neutralno drži. Da je temu tako, je pripravljen g. Arko, ako bi potrebno bilo, s prisego potrditi. — Da na poti iz Vdovskega nikogar nisem sramoval, to priča mi tudi prijatelsko pismo, v kterem se g. pisalec čudi, da se naše pomenkovanje more zasra-movanje imenovati. Krčmarja v Opatiji pa še doma ni bilo, ko sem bil jez v njegovi krčmi. Toliko na vprašanja dopisnikova, in s tem je od moje strani nepotrebnega pričkanja konec. Iz vsega, presodi sedaj, dragi bralec, sam, sem li agitiral za Clesius-a, in ali sem odpadnik milega mi naroda? Moja vest mi priča, da sem veren sin matere domovine svoje.
France Zupan.
Iz Postojne. — Ljubljanski „Tagblatt" je že večkrat skušal dokazati, da slovenski jezik ni za opravila med raznimi narodi, ter je dopovedoval, kako se je pripetilo, da se slovensko pismo v tujem kraju ni razumelo. — Ako se to, da se pismo, sestavljeno v domačem jeziku, v tujem kraji ne razume, za mero sposobnosti njegove jemati hoče, bi se moglo reči, da tudi drugi jeziki — na priliko laški — niso za javna opravila. Nate eno priliko: Nedavno je prišel na neko osebo v Postojni dopis iz Trsta v čistem laškem, pismenem (ne v tržaškem latovskem) jeziku. Dotična oseba nese pismo naj prvo tukaj stanuj očim rojenim Lahom s prošnjo, da bi jej povedali, kaj pismo pravi. Al čudi se ,/Tagblatt',, da niso mogli. Nese pismo še drugim, — zastonj, nobeden ni znal pisma razložiti. Nazadnje gre s pismom k nekemu Slovencu, in glej, ta jej razloži zapopadek. Kaj praviš „Tagblatt"? ali je laški jezik zato za opravila med narodi nepripraven, ker ga rojeni Lahi ne razumejo?
Iz Postojne 26. sept. {Tabor kmetijski.) Nate, drage „Novice" kratek opis prvega gozdarskega tabora na Slovenskem, ki se je po napravi slavne naše družbe kmetijske vršil tukaj v nedeljo 25. dne t. m. Po večernicah se je zbralo kakih 300 ljudi na mestu, ktero je bilo za tabor pripravljeno. Ko dojdemo z g. Lud. Dimicom na omenjeni kraj, že je nas čakalo mnogo ljudstva. Ko c. k. okrajni glavar g. Globočnik ljudstvu predstavi govornika g. D i mi ca, prične on v slovenskem jeziku svoj tehtni govor. Izprva dokazuje namen gozdnega učitelja in omeni, da se je tudi v drugih deželah tako podučevalo, zlasti na Ceskem in Moravske m. Potem razdeli svoj govor v 4 razdelke, in vsakega reši tako dobro, da je zbranemu ljudstvu globoko v srce segel. Ne bom na drobno razlagal obširnega govora, le toliko rečem,  da je imel viden vtis
*) S tem odgovorom bodi konec dolgočasni pravdi. Najbolje pa je vselej, da kdor se narodnjaka šteje, se tudi senci ogiblja, ki ga utegne staviti v vrsto nasprotnikov.                             Vred.
na kmečko ljudstvo, in da je želeti, da bi ga slavna kmetijska družba dala natisniti in med prosti narod kraški razdelila. Naj naši dragi deželani nikakor ne zamude, se v prihodnjih dveh nedeljah, to je, 2. in 9. oktobra, udeležiti enacih taborov v Senožečah in v Bistrici.    Zadovoljni bodo.
Pranjo Padar,
dijak deželne, učilnice v Šneperku.
Iz Precine na Dolenskeni. (Šolska jpreskušnja) je bila pri nas 10. dne t. m. Po dokončani preskušnji je naš častiti začasni nadzornik pl. Langer s prijaznimi besedami pridne otročiče pohvalil in 15 pridnih dečkov in deklic z lepimi darili (masnimi bukvicami) obdaroval. Kar je blagi gospod pri nas storil, tistega tudi ni po drugih šolah opustil, kterim je tuHi nadzornik. Tudi že prejšnja leta, ko še s šolstvom nič opraviti ni imel, je pridne in revne šolarčke z denarjem velikodušno obdarjeval. Dandanes je sicer šolarč-kom darila v šolah dajati prepovedano; al misleč, da ubogim milošnjo deliti, pridne otroke enmalo za njihov trud poplačati, nepridne pa s tem spodbujati, nihče za-braniti ne more, in to tem manj , če kdo iz svojega premoženja to stori.    Hvala mu!
Iz okolice ljubljanske. — Povejte drage kovice" svetu, kako se nam godi na kmetih. Neki gospodar v občini Siškarski je bil davek za letošnje leto dolžan; nenadoma pridejo brič in žandarji, in mu, ker njega ni bilo domd, zarubijo kravo in jo odžen6. Drugi dan gre gospodar za polovico leta davek plačat in se pritoži pri visi oblastniji, da se že pred koncem leta tako trdo ž njim ravnil. Kaj je opravil in ali je krava sopet v hlevu, ne vemo.
Iz Ljubljane. (Zbornica trgovska in obrtnijska) pošlje na ogled obrtnijske razstave v Gradec 10 obrtnikov kranjskih, vsacemu d& za potovanje 25 gold. v podporo. Obrnila se je zato na županstva nekterih mest, naj jej imenujejo za to poslanstvo sposobnih rokodelcev. Ta dobra ideja sopet kaže, kako neslano je bilo tisto grdo obrekovanje zbornice trgovske, ki ga je te dni prinesel „Tagblatt", ki druzega nič ne ve in nič ne znd, kakor psovati vse, kar ni v rokah nemškutarskih ustavovernežev. Ce bi ne bila zbornica sedanja nič druzega storila, kakor to, da je velike dolgove poplačala, ki jih je zbornica naredila pod hvalisanim predsedstvom Lukmanovim in Vraničevim, gre jej hvala za bolje gospodarstvo. Tadanja zbornica kaj neki je dovršila? Je li srce imela za kako domačo železnico? Da je v odpravi konkordata iskala odpravo a zija, to še danes vč vsak, kdor se spominja tadanjih norčavih sklepov. Sedanji tajnik pa bi moral res prav žalosten biti, ako bi ne bil bolji na tem mestu, kakor je bil nekdanji, ki ni ne obrtnije naše dežele poznal, ne se brigal za opravila zbornična.
— (Zborovanje društva v pomoč učiteljem in učiteljskega društva.) Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem je imelo svoj občni zbor 22. t. m. ob 9. uri dopoldne. Izmed nazočih odličnih oseb imenujemo g. Hočevarja, svetovalca c. kr. deželne vlade in poročevalca o šolstvu, in g. dr. Jarca, deželnega nadzornika. Iz sporočil g. Legata, prvosed-nikovega namestnika, smo izvedeli, da je društvenega premoženja 23.133 gold. v državnih zaveznicah, in 731 gold. v gotovini, ki je večidel naložena v hranilnici. Sklenjeno je bilo med drugim to, da nova pravila (statute) zadobe" veljavo z današnjim dnevom. Zbor se očitno zahvaljuje g. Legatu za lep dar, ki ga je društvu v obligaciji (za 100 gld.) podaril, ter obžaluje, da njega, ki je dosihmal tako blagodušno za društvo skrbel, zavoljo njegovega odhoda iz Ljubljane ne more si izvoliti za  prvosednika,  in potem voli z vzklikom za
-----    316    ------
prvosednika deželnega nadzornika gosp. dr. Jarca, kteri poslednjih, ko je povdarjal, da se sicer dela ne boji, a da noče nikakor samouprave zborove motiti in da je iz tega vzroka zoper imenovanje, vendar na zborove prošnje, predsedništvo prevzame. Za blagajnika je voljen g. Mihael Putre, učitelj na c. kr. vajni šoli. Odborniki so: gg. Praprotnik, Eppih, Raktelj, Močnik, Schott, vsi iz Ljubljane, in g. Borštnik iz Šmarije in g. Vranic iz Preserja; račune so pregledali gg. Bezeg, Kogej in Govekar.
Ko je bila seja tega društva končana, je zborovalo učiteljsko društvo. Med nazočimi imenujemo g. stolnega prosta L. dr. Pogačarja in dr. Bleiweisa: oba uda deželnega šolskega svetovalstva; pozneje je prišel tudi knez Metternich, 1. vladini svetovalec. — Predsedoval je gosp. Andrej Praprotnik, kteri je v daljšem govoru našteval društveno delavnost od poslednjega občnega zbora 31. marca u. 1. Blagajnik g. Močnik poročuje o društvenem imetji. Društvo šteje 26 udov iz Ljubljane in okolice, ki plačujejo po 2 gold. na leto, in 80 vna-njib, ki plačujejo po 1 gld. letnine. Gotovega denarja ima društvo 130 gold. 74 kr. in v dolgovanji na vpisnini in letnini 123 gold. Vseh stroškov od zadnjega občnega zbora bilo je za časopise, bukve in drugo 145 gold. 6 kr. Proračun za prihodnje leto kaže 106 gold. 19 kr.
Gosp. Grkman odgovarja na vprašanje, kako naj se v sedanji slovenski abecednik vvrstč pisni izgledi, po kterih bi se učitelji in učenci ravnali pri podučevanji v branji in pisanji, ter nasvetuje, naj se berilne vaje s pisnimi črkami lepo v jeklo vrezane vvrstž namesti sedanjih, ne ravno lepih črk; one bi tudi služile učencem za pisne izglede in bi prav posebno koristile v šolah po deželi, kjer je po več razredov na enkrat pri podučevanji; pismene oblike naj bi pa potem odbor učiteljskega društva določil. Sprejel se je predlog po nasvetu. — 0 4. točki: „Nasvetje o sedanjih in novih šolskih knjigah" je govoril g. Stegnar iz Idrije obširno, ter razkladal, kteri naj bi bil učni jezik na Kranjskem (namreč slovenski) in kakošne knjige naj bi se rabile za poduk v zemljepisji, zgodovini, prirodoslovji, gospodarstvu in gospodinjstvu. Tudi svetuje, da bi se v petji mladina tudi po notah učila (to bi jej koristilo za prihodnji čas in nikakor ni težavno) in našteva za to pripravne knjige. Med šolskimi knjigami omenja tudi „praktične slovensko-nemške gramatike", namesti ktere smo dobili sedaj 1. in 2. slovnico. Tudi g. Lapajne iz Idrije je, kar se tiče sedanjih šolskih knjig, enih mislih s predgovornikom. Gosp. Močnik odgovarja, da se vse to, kar je bilo nasveto-vanega, kar hipoma ne more sprejeti; mladi učitelji naj pa vendarle pridno knjige spisujejo, vlada rada založi dobre šolske pomočne knjige. — Gosp. Levičnik nasvetuje nektere premembe pri novi izdaji slovenskega abecednika, ktere izroči prvosedniku. Naposled se sklene: novi društveni odbor naj prevdarja, kako bi se v teh zadevah moglo kaj storiti, in naj kot pisatelje povabi tudi izvedence zunaj odbora.
O razmeri med ljudskimi in srednjimi šolami govori gosp. Močnik, oziraje se na drugo nalogo ljudskih šol, namreč na pripravljanje za srednje šole (realke in gimnazije). Ko primerja sedanjost s preteklostjo, pride do ukaza si. ministerstva za nauk in bogočastje 14. marca 1. 1., ktero določuje, da učenci stopivši v 1. razred srednjih šol ne potrebujejo spričala iz ljudske šole, samo da prestoje sprejemno izpraševanje, ter se boji, da bi se pri brezobzirnem postopanji in posebno pri nas, ne odstranila marsiktera bistra glava kmečkega stanu, ker kmečki sinovi so izprva v nemščini zmirom zadej za svojimi mestnimi tovarši, ter poslednjič nasve-
tuje: zbor naj željo izreče, da bi bilo namenu primerno, ako bi se k izpraševanjskim komisijam tudi jemali veščaki ali izvedenci iz stanu ljudskih učiteljev. Gosp. deželni nadzornik razlaga, da po novi šolski postavi se učencem, ko dovršijo vsakdanjo ljudsko šolo, dado izpustna šolska spričala (Entlassungs-Zeugnisse), učenec pa že poprej lahko v srednje šole stopi, predno tako spričalo dobi, ker ni določeno, iz kterega razreda naj bi se jemali učenci v srednje šole; iz vsake kmečke šole more stopiti učenec v srednje šole, samo da opravi predpisano izpraševanje. *) Šolam se ve, da se bo treba skušati, da njih učenci ne bodo padli pri izpraševanji; nemogočega se pa pri teh izpraševanjih ne bo tirjalo. Sicer pa ni napačno, da se ta stvar omeni, da svet izve, kaj mislijo o tem ljudski učitelji.              (Dal. prih.)
—  O novici, da je naša novomeška gimnazija razglašena za državno gimnazijo in da kranjska gimnazija se premeni v realno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, nam ni še nič gotovega znano, pa bi tudi, čeravno so nam realne gimnazije zelo všeč, vendar ne želeli, da bi se s kranj s ko gimnazijo ali tudi z novomeško delale prve take poskušnje. Kaj tacega najvse pričenja v Ljubljani.
—  (Čitalnica naša) ravnokar razpošilja naznanila da se začne pevska šola za gospodičine v pondeljek 3. dan oktobra ob 6. uri zvečer, — pevske vaje moškega zbora se začno v torek 4. oktobra ob 8. uri zvečer, pevska šola za gospode pa v sredo 5. oktobra ob 8. uri zvečer. Naj se vsak, kdor ima ljubezen do lepega narodnega petja in sposobnost za to, oglasi v omenjenem času v pevski sobi čitalničini pri gosp. V. Valenti.
—   (Dramatično društvo) napravi svojo prvo letošnjo predstavo v deželnem gledališči v nedeljo 2* oktobra. Po prologu se bodete predstavljale veseloigra „Klobuk" in burka „Na mostu". Utegne se po okoliščinah vložiti še kaj petja. — Nadjamo se, da bode občinstvo krepko podpiralo dramatično društvo v njegovem težavnem delovanji, da bode častno rešilo svoj namen, narediti vsak mesec tri predstave. Kolikor smo izvedeli, pride na oder več prav zanimivih iger in operet.
—   Gospod Ludevik Bavnikar, bivši deželni poslanec in zato mučenec ravnopraj^nosti slovenske, pognan v nemški Leoben na Stajarsko, če tudi nam na Kranjskem krvavo manjka tacih mož, ki so popolnoma zmožni uradovati v narodnem jeziku, pride iz prognajistva spet nazaj v Ljubljano k deželni sodniji. Ce tudi je s tem sedanji minister le popravil, kar je pregre&il prednik njegov, vendar smo temveč veseli te novice, ker je djanski dokaz, kako piškava je „vsegamogočnost" onega možiceljna, ki se je nedavno bahal, da, dokler bo on imel kaj govoriti, Ravnikar ne pride v domovino nazaj! Kaj pravi dr. Klun o tem?
—   Časniki dunajski so prinesli novico, da tudi Ljubljančanom znani ces. kr. ministerijalni svetovalec dr. Kleeman je šel v pokoj. Gotovo vesela novica mnogim slovenskim profesorjem, ki niso našli milosti" pri temu možu, ki je služil vsaki sistemi.
—  („Slavcek") se imenuje zbirka najbolj prLjub-ljenih slovenskih pesem za mladino našo, ki jo je ravnokar na svetlo dal naš bukvar Giontini, ki je že marsiktero slovensko knjigo itd. nam založil. Cena jej je le 40 kraje, tedaj tako nizka, da seže vsak lahka P° njej.
*) Po takem je prazna  ona postava,   kdaj ima deček začeti v ljudsko šolo hoditi in kako dolgo?                                     Vred.