Poštnino plačana t gotovini. -«««* uiiloivuv UL?7L 'Wf Požlo 27. \/i,m Cena Din 1*«— Izhaja vsak dan tjutraj razve® v ponedeljkih In dnevih po praznikih. — Posamezna številka Din 1—, mesečna naročnina O in 20-—, za tujino l)in 80-—. L redništvo v Ljubljani, GreRor-či^eva ulica št. 23. Telelon uredništva SO-70, 80-69 In 30-71. Jugoslovan Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. — Uprava t Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-88. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št 24, telefon 29 60 Podružnica v Celju, Samostan« ska ulica št. 4. St. 21 Ljubljana, petek dne 27. junija 1930 Leto I. Popolno soglasje med državami Male antante Eno In ost glede Briandovega načrta - Optimistično presojanje odnošajev med Francijo in Italijo - Položaj antante trden in zadovoljiv Praga, 26. junija, d. CTK javlja iz Štrb-»kega Plesa: Današnja posvetovanja treh ministrov držav Male antante so se pričela ob 10. dopoldne ter so trajala do opoldne. O poteku posvetovanj je bil izdan komunike, ki se glasi: »Ministri so izmenjali svoje nazore o spomenici ministra g. Brianda ter so proučevali njena načela, kakor tudi konkretne predloge in načine njih aplikacije. Ugotovili so, da odgovarja inicijativa g. Brianda splošni želji po boljši mednarodni organizaciji, ki bo v interesu ohranitve miru in mirnega razvoja celokupnega človečanstva. Ta inicijativa je v popolnem skladu s cilji, ki jih zasleduje politika držav Male antante. Vsi trije1 ministri so se načeloma sporazumeli v pogledu o konkretnih predlogih spomenice g. Brianda, kakor tudi o predlogih, ki jih bodo stavili v tej zadevi na konferenci v Ženevi, ki bo o tem problemu izčrpno razpravljala. Odnošaji srednjeevropskih držav. Nato so ministri proučevali odnošaje posameznih držav Srednje Evrope, ki so nastati po v Haagu in Parizu sklenjenih dogovorih. Ugotovili so, da je bilo omogočeno izboljšanje teh odnošajev, ker je bil ž njimi velik del težkih vprašanj rešen. Ministri so sklenili v vsakem primeru vztrajati na tem, da se bodo spoštovale prevzete mednarodne obveznosti. Ministri so prešli nato v diskusijo o praktični izvedbi pariških dogovorov. Ta razgovor se bo nadaljeval na prihodnji seji.« Izjava dr. Bcneša. Štrbske Plešo, 26. junija, d. Popoldne so se odpeljali zunanji ministri v spremstvu mnogih novinarjev na izlet v Karpate. Izlet je trajal do večera. Po končani današnji seji je sprejel zunanji minister dr. Beneš novinarje, katerim je dal nekatera pojasnila o današnjih posvetoval . Minister dr. Beneš je omenil, da so bila med drugim utrjena načela, na podlagi katerih bo vsaka izmed treh drž; v Malo nntante edgovorila na spomenico g. Brianda. Ti odgovori bodo sestavljeni v skupnen duhu, toda izročeni v separatnih notah, kakor je bil vedno doslej običaj. — Eventualne spremembe, odnosno boljša mnenja k vprašanjem spomenice so si gg. ministri pridržali za diskusijo v Ženevi. Vprašanje madjarskega kralja. Na vprašanje nekega novinarja, če je bilo tudi takozvano vprašanje madjarskega kralja načeto, je minister dr. Beneš odvrnil: Mala antanta je že poprej zavzela jasno stališče v tej zadevi. Ni nikakega razloga kaj na tem izpremeniti. Glavni problemi prve seje. Štrbske Plešo, 26. junija, d. Najvažnejšo točke včerajšnjih posvetovanj treh zunanjih ministrov so bile: 1. odnošaji Jugoslavije do Francije in Italije ter 2. odnošaji Romunije do Sovjetske Rusije. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je izrazil mnenje, da trenutno ne veruje na kako neposredno ogrožanje miru in ne vidi nikakega razloga za kako vznemirjenje. Zlasti francosko-italijanske odnošaje presoja razmeroma zelo optimistično. Politika Male antante do obeh teh držav mora sloneti na tem spoznanju.. Minister g. Mironescu je pojasnil položaj na romunski vzhodni meji ter je opozarjal na ojačenje scvjetskorusl^ega brodovja v Črnem morju. Informiral je svoja tovariša o razvoju sporazuma s Poljsko in o njega učinkih. MALA ANTANTA IN KUSIJA. Tudi svoječasna v Moskvi odklonjena romunska nota za rusko-kitajskega konflikta je prišla v razgovor. Nato je sledila diskusija o odnošajih Male antante do sovjetske Rusije. Diskusija je dovedla do soglasnega sklepa, da se no more izpremeniti dosedanji princip akcijske prostosti za vsako posamezno državo v pogledu pripnanja sovjetske Rusije. Minister dr. Beneš je poročal tudi o raz-orožjtvenem problemu. Vsi ministri so bili soglasni v tem, da dosedanjo mednarodno diskusijo zasledujejo le pod varovanjem vseh lastnih koristi, upoštevajoč vse možne nevarnosti. Vsi ministri so bili edini v konstataciji, da proklamacija Karola za romunskega kralja ni spremenila položaja Romunske v Mali antanti. Trst, 26. junija, n. Poročevalci italijanskih listov na konferenci Male antante registrirajo v celoti službeno poročilo o poteku prvega sestanka ministrov Male antante. Razen tega poročajo o kratki izjavi, katero je dal dr. Beneš novinarjem. Poročevalec »Piccola« pravi, da je na vprašanje nekega novinarja dr. Beneš izjavil, da so ministri na svojem prvem sestanku govorili tudi o madjarskem vprašanju v zvezi z akcijo za vzpostavitev habsburške dinastije na madjarskem prestolu in da «e ho o tem vprašanju razprava nadaljevala. Po informacijah >Piccola« so se ministri sporazumeli, da bodo zavzeli enotno stališče v zadevi Mad-jarske, da pa bodo tudi v tem pogledu pod-vzeli vse, da ne povzročijo poostritve odnošajev med državami Male antante in Mad-jarsko. »Piccolo« nadalje trdi, da so ministri govorili o načinu, kako bi se Mala antanta uprla vsakemu poskusu, da se Habsburžani vzpostavijo na madjarski prestol. Politični krogi na konferenci Male antante glasom tega poročila poudarjajo aktivnost italijanske zunanje politike v Srednji Evropi po potovanju ministra Grandija. Končno pravi tržaški list, da so poslednje dogodke v Romuniji docela pojasnile izjave Mironescuja in da to ne kažejo, da se bodo pojavila kakšna nesoglasja v odnošajih med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo. štrbske Plešo, 26. junija. AA. CTK poroča: Konferenca Male anlanle se je vršila ob veliki udeležbi zastopnikov tiska ler v prisotnosti pooblaščenih ministrov iz prestolnic treh držav Male anlanle. Ministri dr. Beneš, Mironescu in dr. Marinkovič so konferirali danes dopoldne kakor tudi včeraj ves dan popolnoma sami. Po uradnem komunikeju so trije ministri po izčrpnem proučevanju vseh glavnih problemov in mednarodnega položaja ugotovili, da je mednarodni politični položaj njihovih držav zadovoljiv in da je sodelovanje Ireh držav stvorilo Mali antanti pozicijo, ki je popolnoma v skladu z njenim političnim in gospodarskim pomenom. Trije ministri so se sporazumeli glede stališča, ki ga zavzamejo v vprašanjih, katera so bila dozdaj nerešena v mednarodnem položaju držav Male antante. Izjava (lr. Marinkoviča štrbske Plešo, 26. junija. 1. O današnji konferenci Male anlanle je bil izdan komunike. Glede na ta komunike je minisler dr. Voja Marinkovič izjavil sledeče: »Kar se liče prvega dela komunikeja, moram povdariii, da smo bili vsi popolnoma soglasni v vprašanju Briandovega memoranda. Mislimo, da je polrebno, da se v zvezi s tem urede v Ženevi še nekatere zadeve. Kakšni bodo li koraki, je odvisno od stališča drugih držav. Načelno smo se zedinili o lem, kaj bomo de- lali v Ženevi in kakšen odgovor bomo dali Društvu narodov, ker bo vsaka država zase odgovarjala na stavljena vprašanja. Druni del konference se je nanašal na naše odnošaje do srednje Evrope. Po sporazumu v Haagu in v Parizu smo bili v srečnem položaju, da izločimo mnoga vprašanja med Nemčijo, Avstrijo in Mad-jarsko. Lahko rečem, da je veliko število vprašanj med našimi državami ter Avstrijo in Madjarsko regulirano, kar nam daje možnost, da še bolj delamo za zboljšanje odnošajev s tema dvema državama. V zvezi s tem smo govorili tudi o vseh možnostih, o katerih se od časa do časa govori v tisku, ter konsiatirali, da nimamo ničesar menjati in da bomo ostali pri sklepih prejšnjih konferenc. Panbalkanski kongres štrbske Plešo, 26. junija. 1. Delo ministrov držav Male antante se zasleduje z največjim zanimanjem. Glede gospodarskega položaja držav Male anlanle so ministri dalj časa razpravljali ler so prišli do popolnoma soglasnih zaključkov. Nato so ministri razpravljali o problemu ustvaritve zveze balkanskih držav. Odobren je bil koncept g. dr. Voje Marinkoviča o tem važnem balkanskem in mednarodnem vprašanju. Sklenjeno je bilo danes da se bodo zastopniki držav Male antante udeležili pan-balkanskega kongresa v Atenah. ©r$Li parlament je ratificiral pogodbo s Turčijo „l-i3iviPravice beguncev, ki jih jamči lausann-ska pogodba, niso razveljavljene s tem sporazumom.« Pred glasovanjem je izjavil predsednik grške vlade Venizelos, da bodo iz njegove stranke izključeni vsi poslanci, ki bi glasovali proti sporazumu. PretlEogi Simonove komisije Predlagana rešitev je le začasna podlaga za nadaljni razvoj indijsl&ili svoboščin London, 26. junija. AA, Snoči je sir John Simon v brezžičnem govoru naglasil, da so predlogi indijske ustavne komisije 'od sedem ljudi in ne samo od enega človeka, ki zastopajo vse stranke obeh zbornic. Predlogi se bavijo z vsemi stranmi indijske ustave in temelje na važnih načelih, od katerih je eno prvih, da ne sme biti drugih komisij. Predlogi predstavljajo načrt, ki bo ustrezal trenutnim potrebam in ki pušča obenem odprto možnost za nadaljno prilagoditev in nadaljni razvoj. Predlogi za ustanovitev pokrajinskih vlad ne doio5ajo obsega vladne odgovornosti in prepuščajo rešitev tega problema bodoč-nsti. Predlagana metoda za organizacijo osrednje legislature ima tri velike prednosti. Ta metoda predvideva centralno ustanovo primerne velikosti, ki bo v resnici zastopala številne prebivalce obširnih ozemelj. Na drugi strani bo omogočila pokrajinska samouprava posameznim poslancem v zvez-in skupščini, da bodo stavili primerne predloge za gospodarsko in kulturno pomoč, za izboljšanje gospodarskega položaja in prosveto v pokrajinah, ki jih zastopajo. Končno nudi ta načrt možnost tesnejšega sodelovanja indijskih držav v vprašanjih, ki so skupnega interesa. Simon je v svojem govoru izrekel toplo priznanje indijski policiji, ki je obvarovala Indijo pred anarhijo. Nadalje se je Simon izjavil proti razcepljenosti v državni upra- vi in naglasil, da mora vlada v celoti odgovarjati za upravo vseli oddelkov in da se morajo odpraviti vse zlorabe. Simon se je lmvil nato s problemom manjšinske zaščite iu dejal, da se sestane meseca oktobra konferenca, na katero bodo povabili razne stranke, ki bodo lahko podale popolnoma svobodno svoje mnenje o predlogih, ki bodo predloženi pozneje parlamentu. Nadalje je Simon naglasil, da jo vsaka oblika dominijonske vlade nastala na temelju naravnega razvoja. Dominijoni niso nastali, ker je parlament tako hotel, temveč ker je bila to naravna posledica kulturnega in gospodarskega razvoja in ker so spoznali, da ta vladna oblika najbolje izraža odgovornost državljanov. London, 26. junija, n. Poročilo Simonove komisije o Indiji je vsa Indija sprejela z največjim nezadovoljstvom. Vse indijske stranke so nezadovoljne s predlogi komisije za reforme v Indiji. Kakor trdijo, se ne bo nobena indijska stranka na podlagi teh predlogov spustila v pogajanja z angleško vlado. Po neki vesti iz Bombaya je izjavil indijski podkralj, da bo koncem tega leta odstopil. -...4------ Mož..osti spt,razumi :..ed Francijo in Italijo so da-e Pariz, 26. junija. AA. Minister za zunanje zadeve Briand je govoril v senatski komisiji za zunanje zadeve in pojasnil potek razgovorov med francosko in italijansko vlado glede ureditve še nerešenih vprašanj. Briand je dejal, da so možnosti sporazuma v vseli vpraša^ njih podane in da želi Francija na prijateljski način urediti vsa nesoglasja z Italijo. Kt ere:.c,a za izenačenje kazenskemu prava Bruselj, 26. junija. AA. Tu je bila otvorjenr tretja mednarodna konferenca za izenačenji kazenskega prava. Prisostvujejo ji odposlane 13. narodov. »Aleksander I. - Jugoslovenskomu Sokolu" Hij. Vel. kralj poklonil SokoSu krajno zesiavo - Definitivni izidi zadnjih iekem - Spredem zadnjih inozemskih delegacij Konferenca Male antante Stereotipno je že skoraj postalo, da skušajo nasprotniki male antante ob vsaki njeni konferenci dopovedati svetu, da je mala antanta brez pomena, da boleha od težkih notranjih nasprotij in da je pravzaprav le še vprašanje časa, ko bo male antante konec. In te prorokbe se ponavljajo, pa čeprav jih je še vsaka konferenca male antante prav pošteno postavila na laž in čeprav se vedno bolj čuti, da bi morali malo antanto ustvariti, če je ne bi bilo. Toda tudi tudi redno vsakoletne blamaže teh krivih prorokov ne motijo, ker pač morajo nasprotovati mali antanti, ker jim je ta na potu. Dejansko je vsled tega vse to nasprotovanje in vse to prorokovanje o propadanju male antante ravno dokaz njene sile in priznanje, da je mala antanta tako močan faktor v mednarodni politiki, da proti nejj ni mogoče uveljaviti gotovih namenov. Kakor vse kaže, pa bo postala mala antanta v kratkem še močnejši faktor. Njena glavna teza, da je mogoče doseči konsolidacijo v Srednji Evropi le na podlagi obstoječega stanja, osvaja vedno bolj svet in lord Rothermer mora vedno bolj očito spoznavati, kako izgublja njegova propaganda z matematično točnostjo na moči. In to je naravno. Niso nastale države male antante samo vsled zmage orožja, temveč predvsem tudi zaradi narodnostnega načela in iz gospodarskih razlogov. — Prejšnje zatiranje narodov v državah male antante se je moralo nehati in ker niso prejšnje dunajske in budimpeštanske vlade hotele tega razumeti, jih je bilo treba h temu prisiliti. Če bi te vlade že tedaj znale tako lepo govoriti o pravicah manjšin, kakor deklamirajo danes, bi bil razvoj čisto drugačen, tako pa je do novega stanja v Evropi moralo priti, ker je bilo zatiranja že zadosti. Državam male antante se zato danes v obrambo svojih pravic ni treba več sklicevati le na pogodbe, temveč tudi na sveto pravico svojih narodov do svobodnega življenja. In ta razlog drži, močno drži. Ta razlog pa je tudi silna vez, ki veže države male antante in ki je močnejša od vseh trenutnih političnih težav. Ta vez pomeni spoznanje, da bi se takoj mogli povrniti stari nesvobodni časi, če ne vlada med državami male antante zaupanje in sloga. Ker pa vlada to spoznanje, zato tudi ne more uspeti nobena intriga proti enotnosti male antante. Iz čisto istega vzroka pa je tudi vedno moY-iejše prizadevanje dria.nikov male antante, da se vezi med državami še po-globe in zato se vedno bolj skuša še z gospodarskimi dogovori zbližat, vse tri države. Opetovano so se zato tudi že vršila pogajanja za gospodarsko zbližan je vseh trrh držav in čeprav vsled obsežnosti in kompliciranosti vprašanj ni moglo priti takoj do popolnega soglasja, je bilo vendar na vsaki konferenci doseženo novo zbližanjs, da dobiva tudi že gospodarska mala antanta vedno jasnejše obrise. Ker hoče mala antanta ohraniti sedanje stanje in ker ne dopušča nobenih političnih avantur, pa je tudi odličen faktor miru. S svoji.n uravnovešenim slališčem, s svojo odločnostjo in močjo preprečuje, da bi kdorkoli zanetil zopet evropski požar. Tudi velika zasluga male antante je, da se more posvetiti evropsko ljudstvo v miru svojemu delu. Kdor je za mir, kdor je nasproten vznemirjanju narodov, ta naravno tudi ne išče ne senzacij in ne hrupne reklame. Zato potekajo konfrence male antante mirno in gladko, zato senzacije željni časnikarji ne pridejo na svoj račun. Baš v tem pa je jamstvo za uspeh konferenc male antante, kajti kjer se mirno dela, tam se mnogo naredi. In da se na konferencah male antante dosti doseže, pričajo vsi zunanjepolitični dogodki, ki so vedno našli države male antante pripravljene in složne. Kot pravi faktor miru pa je mala antanta za vsako akcijo, ki more zbližati evropske narode in dvigniti njih blagostanje. — Zato podpira mala antanta tudi vsako stremljenje za zbližanje narodov na gospodarskem polju in zato je našla tudi ženevska carinska konferenca v mali antanti krepko podporo. Pri tem pa pripada mali antanti še posebna naloga, da ustvari pravo skladnost med suverenimi pravicami svobodnih narodov in pa zahtevami mednarodnega gospodarstva. Nobenega dvoma ni, da bo tudi v tem oziru sedanja konferenca male antante mnof?o pripomogla. Z zaupanjem spremljajo narodi držav Beograd, 26. junija. AA. V znak posebnega priznanja našemu Bokolstvu je Nj. Vel. kralj Aleksander poklonil savezu Sokola kraljevine Jugoslavije prekrasno zastavo. Savezu bo izročena na svečan način na Vidov dan dne 28. junija. Zastava je prvovrstna umetnina in je bila izgotovljena v naši državi. Načrto zanjo je sestavil prof. Šantelj iz Ljubljane, zastavo samo pa je izgotovil Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. Sokola na vrhu kopja je izdelal prof. Sever iz Ljubljane. Sokol je pozlačen, a zastava je iz težke lyonske svile. Ena stran je izgotovljena v državnih barvah s sokolom v sredi, ki je takisto v barvah. Druga stran je rdeče barve in prikazuje rdeči grb. Okrog belega orla so jugoslovanski narodni motivi. Krona na glavi belega orla je izgotovljena v reliefu. Z zlatom vezana zastava predstavlja dragoceno umetnino. Vse delo z napisi vred je izgotovljeno s specijalno tehniko, tako da je zastava sila elastična in da se svetl6 besede s posebnim sijajem. Ornamentika in aplikacije učinkujejo izredno. Njihova izgotovitev je popolna. Ta zastava bo izročena Sokolu kot visok poklon Nj. Vel. kralja in bo obenem redka umetnina, ki bo predstavljala našo divno narodno ornamentiko. Na eni strani zastave je napis: »Aleksander I. — Jugoslovanskemu Sokolu!«, na drugi strani pa napis: »Domovina — Zdravo!«. Beograd, 26. junija. AA. V tekmah za jugoslovansko sokolsko prvenstvo v višjem oddelku so bili doseženi ti-le rezultati: 1.) Prvo mesto: Ljubljana matica 553-50 točk ali 86-49%, 2.) drugo mesto: Celje s 474 23 točkami ali 74-09%, 3.) tretje mesto: Maribor 454-75 točk ali 70-05%, Poedinci so se plasirali tako-le: 1.) Primožič Tošo, Maribor 96-57 točk, 2.) Gregorka Boris, Ljubljana 95-75 točk, 3.)t Malej Anton, Ljubljana 92-25 točk. V tekmah srednjega oddelka so bili doseženi ti-le rezultati: 1.) Novi Sad, župna vrsta 582-75 točk ali 91-05%, 2.) Kranj, župna vrsta 555-51 točk ali 86-76%, 3.) Beograd I., 542 58 točk ali 84-75%. Poedinci pa so dosegli te-le placemente: 1.) Zakič Mladen, Novi Sad 98 25 točk. 2.) Pristav Janko, Kranj 97-15 točk, 3.) Pavšič Peter, Ljubljana matica 96 točk. Pri teh tekmah je sodelovala tudi vrsta saveza poljskega sokolstva z Varšave, ki je nastopila kot gost in izven konkurence ter dosegla 587-50 točk ali 91-75%. Tekme članic v višjem oddelku: Tekmovalo je 26 članic. Rezultati so nastopni: 1.) Marjanovič Olga, Pančevo 52 25 točk, 2.) Krajšinovič Živka, Pančevo in Kriz-manič Marija, Celje po 48-40 točk. 3.) Tucak Milka, Maribor 48 točk. Beograd, 26. junija. AA. Zletni odbor Sokola kraljevine Jugoslavije priredi z društvom »Putuik« po sokolskih svečanostih izlete Sokolov po Jugoslaviji. Zaenkrat so določeni ti-le izleti: V Topolo in Oplenac, odhod 30. junija z železnico ob 8. zjutraj; v Novi Sad, 30. junija s parnikom ob 7. uri zjutraj; na Djerdab in v vzhodno Srbijo, 30. junija z železnico ob 23. uri; v južno Srbijo in v Vrnjačko Banjo, 1. julija z železnico ob 18-25; v južno Srbijo, Oiirid in Bitolj, 30. junija ob 18-25; v južno Srbijo, Kosovsko Mitrovico, Peč, z železnico 30. junija ob 18-25; v Bosno in na Jadran, z železnico 30. junija ob 7. zjutraj; v Slovenijo 30. junija z železnico ob 23-05. Prijave za te izlete sprejema zletni odbor in pisarna »Putnika« v Beogradu. Prihod francoske delegacije Beograd, 26. junija. AA. Snoči ob 20-30 je dopotoval z ekspresnim vlakom zastopnik francoske vlade na vsesokolskem zletu v Beogradu, državni podtajnik v ministrstvu za telesno vzgojo Marineau. V njegovem spremstvu je bil tudi narodni poslanec Boi-leau. Pri sprejemu na postaji je zastopal ministrstvo zunanjih zadev dr. Kosta Ku-manudi, minister brez listnice g. Shvegel, male antante delo konference v Štrbskem Plesu in tudi z zadoščenjem, ker vidijo, da spremljajo to delo z zaupanjem tudi vsi pravi prijatelji miru. S tem uspehom pa smo tudi še posebej zadovoljni. pomočnik ministra zunanjih zadev Pakotič, zletni odbor, francoski poslanik na našem dvoru g. Dard z osebjem poslaništva in francoska kolonija. Ko se je vlak ustavil, je vojna godba pred postrojeno četo zaigrala francosko himno. Po končanem predstavljanju je g. Marineau s svojim spremstvom odšel v hotel »Srbski kralj«. Danes ob 23 uri je priredil francoski poslanik intimno kosilo. Dopisniku Havasa Castellanu je izjavil Marineau o svojih prvih vtisih, da je izredno zadovoljen s tem, kar je dozdaj videl. Sprejem romunske vojske in delegacije Beograd, 26. junija. A A. Danes ob 24-25 je dopotovala na vsesokolski zlet v Beograd reprezentanca Romunije in sicer romunska vojska, romunski Karpatski Sokol in romunsko društvo za telesno vzgojo. Na postaji so jih pričakovali zastopniki Sokola kraljevine Jugoslavije, v imenu vojske pa generali Čolak Antič, komandant mesta Tomič, S. Petrovič, S. Nenadovič, Ilija Bra-šič in osobje romunskega poslaništva. Sprejem je bil navdušen in prisrčen. Preden se je vlak ustavil je godba zaigrala romunsko himno, nakar so zaorili vzkliki: »Živela Romunija, živela zavezniška vojska, živel romunski Sokol!«. Čast je izkazala postrojena četa drugega polka. Ko se je vlak ustavil, so se gostje predstavili in seznanili z našimi ljudmi in prisrčno pozdravili. Nato se je formirala povorka na Wilsonovem trgu in krenila v mesto, povsod burno pozdravljana. Zastopnikov romunske vojske je 110, zastopane pa so v njej vse vrste orožja pod poveljstvom podpolkovnika Palandeže. Romunskih Sokolov je prišlo 130, med njimi 30 Sokolic, vodi pa jih prof. Hagetana. Romunsko društvo za telesno vzgojo »Sanitate« je poslalo 76 članov, med njimi 26 žensk. Vodi jih Sto-janescu. Češkoslovaško vojaško odposlanstvo Praga, 26. junija. AA. Minister vojske Višovski in šef češkoslovaškega generalnega štaba general Sirovy ter delegacija 48. pešadijskega polka »Jugoslovanski polk« in 28. četa vojne šole so odpotovali v Beograd s parnikom »Saturnus«. Z drugo ladjo je odpotovala delegacija češkoslovaških le-gijonarjev, po številu kakih 600. Beograd, 26. junija. Prvenstvene tekme, ki so se vršile kot uvod h glavnim dnem sokolskega zleta, so trajale od ponedeljka do danes. Jutri je prvi glavni dan. Danes je že na vse zgodaj oživelo zletno telovadišče. Zbrali so se člani in članice k tekmam nižjega oddelka. Točno ob 6. uri je na povelje saveznega načelnika brata V. Murnika in savezne načelnice sestre Elze Skalarjeve nastopila cela armada sokolskih telovadcev. K tekmam se je prijavilo 39 članskih vrst in 81 poedincev izven vrst, skupaj 350 telovadcev, ter 27 članiških vrst in 43 poedinih izven vrst, skupaj 230 telovadk. Kljub ogromni udeležbi je potekla prireditev v najlepšem redu, ker so bratje sodniki vzorno vršili svoje dolžnosti. Tekmovalci in tekmovalke so pokazali dobro pripravo in izvežbanost. Pokazali so pravo sokolsko vzgojo in izvrstno disciplino. Na pekočem solncu in neznanski vročini so z velikim samozatajevanjem vztrajali v težki borbi, ki je trajala preko poldneva. Polovico telovadišča so zasedli člani, ki so tekmovali v prostih vajah na vseh orodjih, v metu krogle, v skoku v višino, plezanju, teku z zaprekami itd. Drugo polovico so zavzele članice, ki so nastopale s prostimi vajami, na bradlji, na krogih, na konju, tekmovale v metu žoge in teku. Bil je krasen pogled na telovadišče, preplavljeno s Sokoli in Sokolicami. Posebno pozornost sta vzbujali vrsta Ljubljana matica in vrsta Ruski Sokol, ki bo najbrže zmagala. Končni rezultati bodo objavljeni, ko zaključi komisija štetje točk. Nižji oddelek lahkih atletov Beograd, 26. junija. Danes so se zaključile lahkoatletske tekme in šesteroboj ter enajsteroboj. Evo, njihovi rezultati: Člani: tek 110 in z zaprekami, 8 tekmovalcev: 1. Praunsperger, Zagreb II., 17-6 sek.; 2. Plavšič, Sombor, 19-4; 3. Ganarz, Poznanj, 19-6. Tek 200 m z zaprekami, 8 tekmovalcev: 1. Tučan, Zagreb II., 292 sek.; 2. Madjare-vič, Zagreb II., 29-6; 3. Praunsperger, Zagreb II., in Šik, Sombor, 30 2. Skok ob palici, 11 tekmovalcev: 1. Ban-ščak, Pančevo, in Plavšič, Sombor, 300 cm; 2. Halupka, Poznanj, 290 cm; 3. Praunsperger, Zagreb II., 280. Met kopja, 14 tekmovalcev: 1. Plavšič, Sombor, 43-16 m; 2. Babič, Zagreb II., 39-66; 3. Pavšič, Ljubljana matica 38-41. Plezanje na vrvi 7 m visoko, 15 tekmovalcev: 1. Filipi, Šibenik, 8-6 sek.; 2. Gregorka, Ljubljana matica, in Oktaber, Varšava, 9; 3. Kukolj, Šibenik, 10. Članice: met krogle, 6 tekmovalk: 1. Ste-fanini, Zagreb II., 8-81 m; 2. Zaleska, Pa-može na Poljskem, 7-64 m; 3. Padovan, Be-laluka, 7-23. Skok v daljino z zaletom, 11 tekmovalk: 1. Krajinovič, Pančevo, 471 cm; 2. Stefani, Veliki Bečkerek, in Zaltiewicz, Bidgošč, 429 cm; 3. Batelkova, Zagreb II., 427 cm. Skok v daljino brez zaleta, 5 tekmovalk: 1. Krajinovič, Pančevo, 231 cm; 3. Stefa-nini, Zagreb II., 227 cm; 3. Marjanovič, Pančevo, 192 cm. Rezultati šesteroboja in enajsteroboja bodo objavljeni, čim bo komisija zaključila štetje točk. Sprejem poljskih Sokolov Beograd, 26. junija. Današnji dan je potekel v znamenju pričakovanja in sprejemov sokolskih armad in gostov iz inozemstva. Ves Beograd je bil na nogah in z navdušenjem sprejemal svoje goste. V Beograd je prispelo danes nič manj ko 40 posebnih vlakov, ki so pripeljali ogromne možice. Beograjsko prebivalstvo se bo sko-ro podvojilo. Po glavnih ulicah je takšna gnječa, da pride človek le s težavo naprej. Med 10. in 12. uro je prispel poseben vlak, ki je pripeljal okrog 500 poljskih Sokolov, ki jih vodi načelnik brat Fazano-wicz. Na postaji so jih pričakovali zastopniki našega sokolstva s častno četo, zastopniki poljskega poslaništva v Beogradu in velika množica ljudstva. Godba je zasvirala poljsko državno himno, nakar so zaorili gromki zdravo-klici. Poljski Sokoli so navdušeno odzdravljali s »Czolenl« Ko so korakali po mestu jih je občinstvo na postaji in po vseh ulicah burno pozdravljalo. Tei koč e pri pogajanjih z Avstrijo Beograd, 26. junija, k. Pogajanja za za-ključitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo, ki se sedaj vodijo na Dunaju, so naletela na težave pri vprašanju uvoza m."ih žitnih pridelkov v Avstrijo. Načelnik naše delegacije za pogajanja z Avstrijo dr. Mile Todorovič je dopotoval v Beograd, da obvesti vlado o poteku pogajanj. Pripravlja se zakon o hotelih Beograd, 26. junija, k. V trgovinskem ministrstvu se zbirajo podatki za sestavo zakona o hotelih, ki bo enoten za vso državo. Še preden bj docela sestavljen zadevni zakonski nažrt, bo sklicana širša konferenca, na katero bodo povabljeni zastopniki interesi ranih krogov, da izrazijo svoje mnenje o tein zakonu. Zagrebški župan odpotoval na sokolske slavnosti Zagreb, 26. junija, k. Danes sta odpotovala v Beograd na vsesokolske svečanosti mestni načelnik dr. Srkulj in dr. Miškulin. Šla sta na povabilo predsednika beograjske občine. V Beogradu ostaneta ves čas sokolskih svečanosti. Zanimala pa se bosta tudi za komunalna vprašanja, ki se imajo rešiti. Ponovna baibdc na Newyorški borzi Ncw York, 26. junija, d. Na včerajšnji borzi je prišlo znova do znatnega padca tečajev. Glavni industrijski papirji so padli za 7%. Okoli 3-4 milijone vrednostnih papirjev je menjalo svojega lastnika Predstojnik borze je sklenil trg 5. julija zapreti. Trocki — tožen Dresden, 20. junija, n. V Dresdenu se je začel proces založbe Reichmann proti Trockemu. Založba toži Trockega, da ji izroči 2 rokopisa, za katera je obvezan po pogodbi. Trocki pa se brani, češ da ne da rokopisa založbi, ki je izdala delo Kerenskega, v katerem Kerenski Trockega naziva »hohenzollernskega agenta«. Založba , nasproti temu navaja, da je v Nemčiji običaj, da se izdajajo dela različnih na-ziranj. Sodišče je sklenilo, da izreče razsodbo 8. julija. Strašna nadloga kobilic Dunajsko Novo mesto, 26, junija, d. Ogromen roj kobilic se je včeraj spustil na železniško progo Dunajsko Novo mesto-Pottendorf. Kobilice so bile na progi in na bližnjih poljih v tako ogromni množini, da so snoči ustavile kar dva tovorna vlaka. Danes so se roji kobilic pomnožili še za ogromnejše množice. Kobilice so dobesedno požrle na njivah vso deteljo in ves krompir. vremenska napo ed Dunaj, 2fi. junija, d. Vremenska napoved dunajskega metereološkega zavoda za jutri: Naraščajoča oblačnost. Večje nagnjenje za padavine. Vetrovno. Ohlajenje zelo verjetno. Pozdravljeni slovanska gosijel Rlavdlušen sprejem če!ios9ovaški!i Sokolov na slov. deh Hazs^a čsL imo-zemsiva v Ps-aga (Od našega rednega dopisnika). Kako nežno skrb posvečajo Cehi svojim rojakom v tujini in svojim narodnim manjšinam, nam dokazuje v naslovu tega članka označena razstava. Naši rojaki, ki imajo tako srečno priliko, naj si razstavo dobro ogledajo, kajti morda vendarle pride tudi pri nas tako daleč, da se bo ves narod z merodajnimi krogi vred dostojno in vredno zanimal za svoje izseljence in za naše nesrečne narodne manjšine. Na predlog znanega narodnega delavca in pisatelja St. Klima je sklical Narodni svet jeseni 1928. sejo za pripravljalna dela letošnje razstave. Poročala sta gg. Klima in pa ravnatelj Avg. Seifert, ta vrli dolgoletni delavec za narodne manjšine in sploh za narodno delo. Za razstavo samo pa je bil izvoljen ožji odbor: dr. Auerhan, ravnatelj Folber, svetnik Inderka, svetnik Klima, dr. Št^br in dr. Žilka. - Po okvirnem programu za razstavo so si delo razdelili, imeli teden za tednom seje in končno določili, da bo razstava v jeseni 1 I., a končno so določili, da zvežejo svojo razstavo z gospodarsko razstavo letošnje spomladi. — Ožji in širši odbor sta neprestano delovala in končno stopila pred javnost z dovršeno razstavo, ki je tudi na Češkem prva te vrste. Treba namreč upoštevati, da je danes v tujini nad 2 milijona Čehov in Slovakov, torej je vsaki peti Čehoslovak že v tujini. V mnogih krajih jh je skupaj na stotisoče, tako da tvorijo ugledne narodne manjšine ali naselbine. Med njimi je že veliko bogatinov, ki obračajo svojo skrb ne samo svojim rojakom v tujini, marveč pomagajo tudi narodnim ustanovam v stari domovini. ČSR more biti hvaležna svojim sinovom v inozemstvu. — In to hvaležnost jim izkazuje tudi s to razstavo. Razstava sama je izraz prizadevanja za poglobitev kulturnih in gospodarskih stikov domovine z rojaki v inozemstvu, za zbližanje vseh Čehov in Slovakov vsega sveta, tako da se bodo čutili enega telesa in ene duše. Razstava podaja narodu v svobodni domovini jasno sliko rojakov, ki so raztrošeni po vsem svetu, pokazuje njihova bivališča, njihovo število, njihovo gospodarsko in kulturno življenje, njihove družabne prilike. Čehi so doslej veliko zahtevali od svojih rojakov v tujini, so tudi mnogo od njih prejeli, a doslej le malo dali. Ta razstava pokazuje vsaj duševno skrb za te rojake. Čehi v tujini so silno veliko storili za češki izvoz, za prodajanje češkega blaga, a zdaj gre češki narod za njimi v tujino, kjer jih hoče spoznati in zato bolje ceniti in ljubiti. Poglejmo si nekoliko to silno zanimivo in poučno razstavo. Takoj pri vhodu pada v oči ogromen zemljevid Evrope in Amerike (5X7 m), na katerem je z lesenimi figurami nazorno podano število povojnih izseljencev iz ČSR ter njih skupno število. To ni samo novo in poučno, saj prinaša najnovejše zanesljive podatke o fluktuaciji izseljeniškega toka v posamezne tuje dežele evropske in zamorske, pregled mest, kjer žive Čehoslovaki. V prvi polovici razstavnega prostora je velika soha prezidenta Masaryka, ki jo je izdelal prof. Spaniel in je dar amerikanskih Čehov matički Pragi. V drugi polovici je zopet model nameravane jubilejne Domovine inozemskih Čehov in Slovakov. Okrog vsega razstavnega prostora so velike fotografije, ki poiiazorujejo položaj inozemskih rojakov z raznih gledišč. Tu so pregledi posamnih kolonij po vsej Evropi in Ameriki, pregledi njihovega šolstva, njih časopisna deiavmst, tu je ponazorjeno njih versko življenje, njih gospodarsko uveljavljanje v tujini, krajne organizacije in društva, njih lutkova gledališča, njihovo sodelovanje v narodnem odbojnem delu za domovino, in to pred vojno, med vojno in po vojni, končno organizacije za skrb izseljenikov. Poleg takih velikih fotografij je vse polno albumov z več tisoč manjših fotografij, so tu mnoge publikacije, časopisi, vzorci ročnih izdelkov (zlasti šolske mladine), poročila o delovanju raznih organizacij, pregledi. spominki, orijentačne pregledne mape itd. Silno veliko materijala je došlo iz Avstrije, Amerike, Francije, Južne Amerike, Jugoslavije, Nemčije in neštetih drugih krajev, kjer žive Čehi v večjem številu. — Čeh Suchan iz Buenos Airesa je poslal zbirko fotografij zanimivih krajev in pridelkov kolonije »Fram« v Paraguayi in modele prvih kočic kolonistov v južnoameriških pragozdih. Isto tako uzorci narodnih noš, izdelki šolskih otrok, pisma in pošiljke otrok, ki so si jih izmenjavali po organizaciji Češkoslovenskega zavoda za izseljevanje otroci v stari domovini in v inozemstvu Organizatorji fe razstave si ne domišlju-jejo, da so že ustvarili popolno delo, ali je to prekrasen začetek, ki se bo dopolnjeval do popolne slike, ki je bo veselo vsako češko ali slovaško srce. —ag— Maribor, 26. junija. Okrog 12-45 je prispel vlak, s katerim se je v 15 vozeh pripeljalo 606 Sokolov in Sokolic iz južne Češke, ki pripadajo župani Budjevice, Tabor in Plzen. Vodil jih je načelnik ČOS brat Stepanek. Tudi ta skupina je imela svojo lastno godbo, ki je ob prihodu zasvirala našo drža vrt himno. V imenu jugoslovansko-čehoslovaške lige je govoril minister v pokoju dr. Vekoslav Kukovec, ki je poudarjal veliki pomen poseta čehoslovaških bratov za slovansko zbližanje in spoznavanje. V svojem govoru je na-glašal vzorno organizacijo čehoslovaškega naroda, ki je po dolgih stoletjih spet dosegel svobodo. Dejal je, naj ponesejo bratje s seboj zavest, da se goji tudi pri nas slovanski duh in da bo naš narod vedno pripravljen žrtvovati se za slovanske cilje, ki še niso doseženi. Ob koncu pa je pozdravil goste kot predstavnike prave demokracije, ki je podlaga slovanske miselnosti. Zahvalil se je brat Stepanek, poudarjajoč ponovno trdne vezi, ki vežejo jugoslovanski in čehoslovaški narod. Ob odhodu vlaka je ljudstvo še vse bolj prisrčno in iskreno pozdravljalo čehoslovaške Sokole. Praške sokolske župe. Ob 13-42 so prišli praški Sokoli, člani petih mestnih žup, ki so se pripeljali z vlakom v 16 vozeh. Teh Sokolov in Sokolic, v kroju, narodnih nošah in v civilu, je bilo 640. — Kot prvi jih je pozdravil spet dr. Kukovec, v imenu mariborske sokolske župe pa dr. Franjo Irgolič. V imenu Pražanov je ! govoril brat Haller, ki se je poklonil Mariboru, katerega smatrajo Čehoslovaki za vzorno narodno slovansko trdnjavo in vez med slovanskim severom in jugom. Tudi pri tem vlaku so svirali godci, praška sokolska godba in mariborska »Drava«, narodne in državne himne. Domače Sokolice so goste okitile s cvetjem, dame pa so jim nudile sadja in slaščic. Vlak je zapustil Maribor ob 14-15. Srednje-čeike sokolske župe. Vlak s člani 6 srednje-čeških sokolskih žup (praška okolica) je prispel s 650 Sokoli in Sokolicami v krojih ob 14-38. Imel je 16 z zelenjem in zastavicami okrašenih vagonov, 11 za člane in 5 za članice, ki so v krasnih slikovitih krojih zbujale pri vseh prisotnih posebno pozornost. Godbi sta spet zaigrali državno himno. V imenu JČL je govoril dr. Kukovec. Odzdravil je dr. Flajš-man, član predsedstva ČOS, želeč, da bi iz medsebojnih posetov zrastla samo še večja slovanska bodočnost. V času, ko je vlak stal na postaji, so češki Sokoli delili mariborskim otrokom bombone, kar je povzročilo mnogo zabave in smeha. Vlak se je odpeljal ob 15*15 med sviranjem godbe in navdušenim pozdravljanjem. Ruski sokoli in sokolice. Šesti sokolski vlak je prispel v Maribor ob 14'30. Pripeljal je 600 Sokolov in Sokolic, med njimi 55 Rusov in Rusinj, ki živijo na Čehoslovaškem. Vlak je štel 16 vozov. Sokoli so člani petih praških žup, in sicer Tyrševe, Braneckijeve, Slatovskijeve in Po?ypskijeve. V imenu mestne občine je pozdravil Sokole podžupan dr. Franjo Li-pold. V imenu čeških Sokolov je govoril član predsedstva ČOS, brat Miiller, v imenu Rusov pa dr. Vergun, in končno predsednik JČL dr. Reisman. Severo-vzhodne češke župe. Ob 17-05 je prispel poslednji vlak z 21 vozovi. Z njim se je pripeljalo 865 Sokolov in Sokolic iz podkrkonoške, orliške, krko-noške in vzhodno-češke župe. V imenu JČL jih je pozdravil dr. Kukovec. Odzdravil pa je v imenu Čehov brat Nimshaus. Navdušenje pri zadnjem vlaku je bilo še vse večje kot pri prejšnjih. Ob vseh vlakih so bili navzoči tudi zastopniki oblasti, korporacij in društev, med njimi kot zastopnik mestne občine dr. Li-pold, banska svetnika dr. Ipavec in dr. Hacin, okrajni glavar dr. Makar in drugi. Skozi Maribor je potovalo proti Beogradu tekom včerajšnjega in današnjega dne okrog 5000 Sokoiov in Sokolic. Skoro ravno toliko jih je potovalo po Donavi preko Ma-djarske. Med terni so bili tudi čehoslovaški vojaki. Ravnotako so se preko Madjarske peljali poljski Sokoli, ki so bili prvotno pričakovani v Mariboru. Nekaj Sokolov iz Podkarpatske Rusije in vzhodne Slovaške pa je potovalo preko Romunije. V Celju. Ob pol 12. je prispel prvi vlak čeških Sokolov na okrašeni celjski kolodvor. Bil je to posebni vlak tovarne Bafa, v katerem se je peljalo 000 nameščencev tega podjetja. Vlak je bil okrašen z zelenjem in z jugoslovanskimi ter češkimi zastavami. S seboj imajo svojo godbo, ki je izstopila ter ves čas postanka svirala. Zelo originalni so bili balončki z napisom »Bafa«, ki so jih razdelili med občinstvo, ki je drage goste prisrčno in burno pozdravljalo. Po kratkem postanku se je vlak med navdušenim obojestranskim vzklikanjem odpeljal proti Zidanemu mostu. Drugi vlak jo prispel ob pol 14. V njem se je peljalo 1200 Sokolov. Nadaljnih pet vlakov se je pripeljalo v presledkih od pol ure. Pri vsakem vlaku je bilo vse polno občinstva. Navdušenju ni bilo kraja. Vsak vlak je imel s seboj godbo, ki je med postankom svirala. Na kolodvoru so nudili Sokolom brezplačno slatinsko vodo. Pozdravila st;« Sokole g. msgr. Posavec, v imenu mesta ter g. prot. Mravljak v imenu celjske Sokolske župe. Posebna hvala gre Celjanom, ki so kljub veliki vročini vztrajali ter eel popoldan čakali na kolodvoru, da bi tako dali duška svojim simpatijam do čeških bratov. Paogram Vsesokolskega zle^«a §oko!a kraljevine Jugoslavile GLAVNI ZLETN1 DNEVI. Prvi dau Ves dan v petek 26. t. m. bodo prihajali v Beograd Sokoli iz vseh krajev naše države. Ob 6. zjutraj se bodo vršile tekme po-edincev v nižjih oddelkih. Opoldne bodo tekme prekinjene, ob 14. se bodo nadaljevale. Ob 17. popoldne se bodo vršile tekme članov in članic v odboki. Ob 20. zvečer se bo 'vršil velik pevski koncert Jugoslovanske pevske zveze v novi zgradbi vseučilišča tpr ob 21. zvečer večer luži-škib Srbov pri cerkvi Sv. Save, na katerem bodo sodelovali Sokoli lužiških Srbov s pesmimi in plesi. Drugi dan, na Vidovdan. Ob 6 bo na zletišču vaja za javni nastop. Javni nastop se bo začel ob 15. popoldne. Program javnega nastopa je sledeči: 1. Proste vaje članov Sokola kraljevine Jugoslavije. 2. Proste vaje članic Sokola kraljevine Jugoslavije. 3. Vežbe ruskega Sokola s kopji. 4. Tekme članic v štafetni tekmi za prvenstvo zveze slovanskega sokolstva 4 X 100 m. 5. Proste vaje članov češkoslovaškega Sokola. 6. Proste vaje članic poljskega Sokola. 7. Proste vaje lužiško-srbskega Sokola. 8. Vaje na orodiu, 9. Vaje inženjerske podoficirske šole v Mariboru. Ob 20. zvečer se bo vršila sokolska akademija v gledališču na Vračarju. Istotako se bo vršila v gledališču pri Knežjem spomeniku predstava opere »Igor«.Ob 21. zvečer bo prirejen večer na Savi. Na Kaligmegdanu bodo priredili razsvetljavo z umetnim ognjem. Vršil se bo tudi koncert Jugoslovanskega pevskega zbora. Za časa večera na Savi se bo vršila vožnja z motornimi čolni, okrašenimi parobrodi in drugimi ladjami do Savskega mostu, Čukarice in Pančevskega mostu. V gorenjem mestu in na parobrodih bodo svirale sokolske godbe. Večer slovanskih plesov. 28. junija ob 9. zvečer se bo vršil večer narodnih slovanskih plesov, Id bodo proizvajali v narodnih nošah. Program: 1. Šumadijsko kolo. 2. Lučko kolo. 3. Narodno kolo Lužiških Srbov. 4. Narodno kolo. 5. Češka beseda. 6. Ples skopeljske Črne gore, 7. Rusko-boljarski ples. 8. Narodni ples okolice Ohrida. 9. Poljskinarodni plesi. 10. Črnogorsko kolo. JsLdrišnfa vidovdanska proslava Kot poročamo na drugem mestu, se bo vršila jutri na velikem vojaškem vežbali-šču proslava Vidovega dne, posvečena spominu padlim v bitki na Kosovem polju in vseh junakov, ki so dali svoje življenje za domovino v osvobodiln. vojnah. Zadušnicam bo prisostvovala vsa ljubljanska garnizija, pešadija, artilerija in vse tehnične in pomožne čete Po zadušnicah, ki se bodo vršile po obredih katoliške, pravoslavne in muslimanske vere, bo defiliranje vseh čet. Pobožni svečanosti bo brez dvoma prisostvovalo v kar največjem številu tudi naše ljubljansko in okoliško prebivalstvo. Zadušnice se bodo brale tudi za vse junake, ki so padli v svetovni vojni. Poleg tega bo dana občinstvu prilika, da vidi na vežbališču zbrano vso ljubljansko posadko, cvet našega naroda iz vseh krajev Jugoslavije. V vojaških oddelkih ljubljanske garnizije so zastopani Slo-venci, Srbi, Hrvati, iz Slovenije, Hrvatske, Srbije, Južne Srbije, Vojvodine, Dalmacije — z eno besedo iz vseh delov naše obširne domovine. Pohitimo torej jutri k vidovdanskim svečanostim ter izkažimo s tem naši slavni vojski naše simpatije, ljubezen in solidarnost, ki nas vežejo z njo tudi v mirnem času. »J ugcslcvata*4 se naroča ? Ljubljani v Gradišču 4 (poleg Nunske ccrkve), telefon Št. 30-681 Katastrofalno neurje v Ivovem mesiti Novo mesto, 26. junija. Mesec junij lahko smatrajo prebivalci novomeškega okraja za mesec vremenskih katastrof. Prva vremenska katastrofa je bila že 4. junija. Ta dan okoli 15* popoldne se je privalila silna nevihta izza litijskih krajev. Nevihla je bila združena z debeli točo, ki je padala sicer le nekaj minut toda povzročila je po nekaterih občinah veliko škodo na poljih, travnikih in vino gradih. V krajih novomeškega sreza je ta krat toča padala na površini kakih 550 ha ter je povzročila do 500 0(10 Din škode. Druga vremenska katastrofa je včeraj ' novomeškem okraju prav tako napravila kolosalno škodo. Okoli poldne so pridrveli nad Novo mesto in okolico silno gosti črni oblaki, ki niso nič dobrpga prinašali. Mec grmenjem in treskanjem in silovitim viharjem je divjala strahovita ploha, ki je ' nekaj minutah poplavila mnoge kraje. Vi har je bil tako silovit, da je v kopališken parku podrl 15 smrek, na mnogih vrtovi! je izruval jablane in hruške. PO poljih j< bil njega učinek najhujši. Val črnih obla kov je prihrumel nad Novoinesto od kraji Ajdovec preko Gorenjega Gradišča ter sc je pomikal dalje proti Kočevju. Katastrofa je zavzela površino približno 250 ha ter jf anroksimntivno Škoda cenjena na 250.00* dinarjev. Srezko načelništvo je danes ukre nilo vse, da se povzročena škoda preceni ir da banska uprava ukrene vse za pomoč p< tem katastrofalnem neurju prizadetim ob činam. Po silni nevihti so mnogo trpeli tud vinogradi. Ti so doslej posebno dobro ka zali. Na mnogih krajih je vihar vinograd* popolnoma uničil. Tragično smrt akademika Turka Njegovo truplo so včeraj potegnili iz Save L u b 1 j a n a, 26. junija. Že v včerajšnji številki smo kratko poro čali o tragični smrti akademika Uro& Turka, ki je pri kopanju postal žrtev Save Save. Mladi in idealni akademik Uroš Turk s> je z vso mladeniško navdušenostjo posve til študiju kemije na ljubljanski tehničn fakulteti. Zadnje dni se je pripravljal z; kolokvij. Dnevno je imel navado, da se j' s kolesom vozil kopat na Savo. Izbral s je miren in idiličen prostorček nad črnu škiin mostom na kraju, kjer se Garneli ščica steka v Savo. Včeraj je že zgodaj o<3 šel z doma. Ko ga ob 14. ni bilo k obedi sta bila njegov oče inž. Jakob Turk in ms mica ga. Anica v velikih skrbeh. Ker Uroš le ni bilo, se je g. inž. Jakob Turk odločil da je odšel na Savo. Med tem časom j< bila že ga. Anica obveščena o tragični uso di svojega srčnoljubljenega sina, ki je bi velika nada dobrih roditeljev. Lahko p predstavljamo, kako je očeta na Ježici glo boko v srce presunila vest, da je njego> sin postal žrtev Save. Vest o tragični usodi mladega in ideal nega akademika je vzbudila v vseh sloji! prebivalstva najglobokejši odmev in splc šno sožalje. Stari ribič France Čižman iz Tacna j> danes po Savi ribe lovil. S čolnom je pri vozil tudi do izliva Gameljščice v Savo. / drogom je tipal v 3 m globoki tolmun. Ka naenkrat je začutil, da je zadel na neka trdega. Prvotno je mislil, da je zadel n. kako težko ribo. S težavo je iz zamotani korenin potegnil dozdevno ribo na površje In ribič se je presenetil, ko je ven potegni truplo utopljenca. Takoj je obvestil o najdi utopljenca orožnike in ti šo potem telefe nično obvestili žalujočo rodbino. Po izvršitvi nekaterih formalnosti je me stni pogrebni zavod truplo Uroša Turka -pogrebnim avtomobilom prepeljal v mrl vašnico pri Sv. Krištofu, kjer so napravil primerno c cvetjem in zelenjem okrašei mrtvaški oder. * Pogreb tragično preminulega akademik Uroša Turka se bo vršil jutri v petek pc poldne ob pol 4. izpred mrtvašnico pri Si Krištofu. Težko prizadeti rodbini naše iskren sožalje! Zagrebške kavarne brez orkestrov Po novem zakonu o zaščiti avtorskih pra vic so zaščitena tudi glasbena dela in no ben orkester ne sme igrati pod zaščito sto ječih glasbenih komadov brez določene oc škodnine. Za godbe v kavarnah, ki moraj igrati predvsem moderne komade, je p; stal položaj jako neprijeten, ker se gostil ničarji in kavarnarji branijo plačevati m vih pristojbin, na občinstvo pa stroško tudi ne morejo prevaliti kar tako. Zt grebški kavarnarji so vsled teh neprili sklenili, da bodo s 15. septembrom godb v svojih lokalih sploh opustili. dnevne vesfz Kolo jahačev, in vozačev »Prestolonasled-lik Petar« v Ljubljani priredi velike konj-alopni konji, kakor tudi konji domače eje. Stave na konje — totalizator. Sedeži :0 Din, stojišča 8 Din, za dijake, otroke in rojake 4 Din. Predprodaja vstopnic: Trafika !ever, Šelenburgova ul. in trafika Union, Miklošičeva cesta. * — Odlikovanje staroste grofa Zamojskega. Nj. /el. kralj je sprejel v avdijenci starešino poljskega Sokolstva grofa Adama Zamojskega. Grof 'amojski je ostal pri Nj. Vel. kralju Aleksandru >ol ure v najprijaznejšem govoru in je bil ves mvdušen, s kolikim znanjem in s kakšnimi simpatijami spremlja Nj. Vel. kralj delo Sokolstva. — Zakon o dri. prvobranilstvu. Te dni se je ' fin. miuistrstvu pod predsedstvom pomočnika !r. Gospodnetiča vršila konferenca z zastop-iki državnega prvobranilstva z Splita, Zagreba, Ljubljane in Beograda. Razpravljalo se je i novem zakonu o državnem prvobranilstvu, i se pripravlja. Ko bo zakon dovršen in bodo irejene še nekatere druge stvari, bo osnutek osian v razpravo vrhovnemu zakonodajnemu vetu. — Natečaj za diplomatsko-konzularne pri— iravnike. Minis'rstvo za zunanje zadeve je azpisalo natečaj za diplomatsko - konzular-e pripravnike. Kandidatje morajo izpol-jevati pogoje, ki so predpisani z urad-iškim zakonom, in ne smejo biti še stari 3 let. Imeti morajo diplomo pravne fakultete ake domače ali tuje univerze ali diplomo iz ržavne ali gospodarske vede s kake uni-erze, ki jo prizna beograjska univerza kot nakopravno. Kandidatje morajo napraviti orejemni izpit po programu in na način, ka-or ga predpiše zunanje minister s pravilnikom sprejemanju uradnP"w zunanjega niinistr-tva v službo. — Zaključek razstave »Človek — mati — de->«. V ponedeljek, dne 30. t. in. bo zadnji dan dprta ta prezanimiva higijenska razstava. Kdor osedaj ni imel prilike si ogledati in preštudira-1 izložbenega materijala, naj to stori še te dni. azstava je nameščena v paviljonu »L« in odpr-i vsak dan od 9 do 12. ure tn od 15. do 18. ure. ’ jeseni pa bo Higijenski zavod razstavil na .tem mestu II. del istoimenske razstave, ki bo 0 vsebini in tehnični opremi še bogatejša. — Zadružna Zveza v Celju se v petek 27. ju-ija t. 1. preseli iz Žalca v Ljubljano k Zvezi lovenskih zadrug, Pražakova ulica št. 11. Na j preselitev opozarjamo vse prizadete zadru-e, ki naj naslavljajo vse dopise na naslov Zve-a slovenskih zadrug v Ljubljani, tudi zaradi jga, ker se nahaja v Ljubljani neka druga Zve-a z imenom »Zadružna Zveza«. — »Zveza organizacij občinskih uslužbencev 1 upokojencev Dravske banovine« ter »Zveza ruštev pokrajinskih občinskih uslužbencev biv- 9 mariborske in ljubljanske oblasti« prirejata . in 6. julija 1930 v Trbovljah svoji redni letni Oipščini. Seje bodo deloma v dvorani Društve-ega doma v Trbovljah, deloma v posvetoval-ici trboveljskega trškega načelništva. Na dnev-em redu so važne stanovske zadeve. Po zljoro-anju bo koncert pevskega društva mariborskih leslnih nameščencev in kvarteta ljubljanske ilasbene Matice. O poteku zborovanja bomo obrnejo poročali. — Na državnem osrednjem zavodu za žensko omačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4/1 se vrši pisovanje gojenk in hospitantk od 30. junija o 1. julija 1930, vselej od 8.—12. ure popolne Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: lekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano ezenje, toledo, file, biserna dela, konfekcijoni-inje in gobelin. Redne gojenke se sprejemajo 0 dopolnjenem 14. letu. Podrobnostne informa- 1 je na zavodu — Vpisovanje na Tehniški srednji šoli v Ljub-ani se bo vršilo na vseh šolskih oddelkih šele ičetkom septembra. — Jadranska železniška proga. Delo pri grad-i jadranske železniške proge, ki pojde od Beo-rada preko Kragujevca, Kraljeva, Kosovske spešno nadaljujejo Te dni je bil otvorjen pro-let na delu proge do Kraljeva. Dovršujejo pa i že tudi dela na progi do Raške. Od Raške do Tosovske Mitroviče merijo teren, od Peči do Mitroviče, Podgorice in Cetinja na Kotor, se odgorice pa delajo načrte za predore. — Slovensko planinsko društvo v Ljubljani iznanja, da je Aleksandrov dom pod Triglavom otvbrjen in oskrbovan. —Kopalni vlak Ljubljana gl. kol.—Škofja Lo-i. Pričenši od nedelje dne 29. junija t 1. dalje > vozil na progi Ljubljana gl. kol.—Škofja Lo- i in obratno do preklica kopalni vlak štev. 2-923 Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 13. uri ) minut, prihod v Škofjo Loko ob 14. uri 1 mi-lta. Odhod iz Škofje Loke ob 18. uri 10 mi-it, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 18. uri 58 inut. Kopalni vlak bo vozil samo ob za kopa-e ugodnem vremenu, kar bo vsakokrat na po-ijah- — pri potniških — blagajnah razglašeno, i kopalne vlake velja 50% popust voznih cen kor pri izletniških vlakih. — Vreme. Junijska vročina traja dalje. V 'rav^ki banovini je bilo včeraj deloma močno lačno. Vse je kazalo, da bo nastala nad Ijub-insko okolico hyda nevihta, toda močan ve-r je pregnal oblake. Barometer je včeraj ob kazal: Ljubljana 760 8, Maribor 759 4, Zagreb .) ">, Beograd 760 5, Sarajevo 761 4, Split 7615, ..ib 760 6, Vis 760 7. Termometer jev čeraj ob 7. kazal: Ljubljana 18, Maribor 19, Zagreb 20, Beograd 24, Sarajevo 17, Split 24, Rab 23, Vis 21. Huda nevihta vlada sedaj v Beogradu. Včeraj v celi državi ni bilo dežja. Močno oblačno je bilo včeraj v Mariboru. — Suša pritiska. Dočim vladajo po mnogih krajih Dravske banovine nevihte in neurja, je začela po drugih krajih pritiskati suša. Po nekaterih krajih že ni več tednov padlo niti kaplje dežja. Po suši so doslej zlasti prizadeti kraji okoli Velikih Lašč in Blok, kakor tudi Notranjska sploh. Na Krasu žfe primanjkuje vode. Tudi v zgornjem delu ljubljanske okolice je suša že precej občutna. — Kovačem za sekire in lopate! Za tovarno v Srbiji se nujno rabijo kovači za sekire in lopate. Reflektanti naj se obrnejo na Javno borzo dela v Ljubljani. TVORNKA CIKORIJE. Ejuhljama ■ Proslava Vidovega dne v Ljubljani: Kraljevska banska uprava sporoča, da so vrši na Vidov dan 28. junija v stolnici ob 10. dopoldne rekvijem v spomin padlim borcem. Pravoslavna služba božja bo ob pol 9. na velikem vojaškem vežbališču. Sledila ji bo parada čet ljubljanske garnizije. V primeru slabega vremena bo pravoslavna služba božja v pravoslavni kapelici v vojašnici Vojvodo Mišiča. Evangeljska služba bo ob 10. v evangeljski cerkvi. Za časa rekvije-ma v stolnici morajo biti trgovine zaprte. D Podoknica bivšemu županu ljubljanskega mesta g. Petru Graselliju. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske zapoje nocoj ob pol 21. uri na Mestnem trgu pied stanovanjem bivšega ljubljanskega župana g Petra Grasellija podoknico v počastitev devetdesetletnice njegovega rojstva. G. Peter Graselli je edini še živeči član ustanovnega odbora »Glasbene Matice« ljubljanske, ki je pripravljal njeno ustanovitev leta 1872. H Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani zaključi tekoče šolsko leto na Vidov dan (28. junija) ob 9. uri s slovesno službo božjo v nunski cerkvi in nato z razdelitvijo izpričeval. Ravnateljstvo opozarja, da mora vsaka učenka po ministrski naredbi (S. n. br. 16 162 od 23 maja t. 1.) vzeti (kupiti) tiskano lebio Izvestje za ceno Din 20 —, ki jih je izročiti razrednikom. ■ Vpisovanje, učencev novincev in onih, ki so že hodili v šolo, se vrši na »Grabnu« v nedeljo, t. j. 29. t. m in v ponedeljek, t. j. 30. t. in., vselej v času od 9. do 12. dopoldne. Novinci naj prinesejo s seboj rojstni in krstni list, domovinski list in izpričevalo o cepljenju koz. Oni, ki so v šolo že hodili, naj prineso s seboj samo »Izkaz o šolskem napredku«. Zaradi formiranja razredov prosimo vljudno roditelje, da ob zgoraj omenjenih dveh dnevih vpišejo zanesljivo vse otroke učence. Šol uprav. ■ Vročina v Ljubljani. Včeraj je bila v Ljubljani najvišja temperatura 28 C, a najnižja 15 8 C. Bilo je zelo soparno. Proti poldnevu se je močno zoblačilo Vse je kazalo, da se bliža nevihta, toda črni oblaki so se raztepli. ■ Aretacije. Od srede do četrtka opoldne je policija prijela in zaprla 7 oseb, med njimi 5 mladeničev zaradi razgrajanja in kaljenja nočnega miru Ti razgrajači so potem noč prespali v ■lladnih zaporih. Dalje je bila aretirana neka mlada ženščina zaradi tajne prostitucije in druga starejša zaradi beračenja. ■ Policijske prijave. Policijski upravi so bili včeraj prijavljeni naslednji delikti, odnosno dogodki: poškodba tuje lastnine, pasji ugriz, izgred na cesti, nedostojno vedenje napram stražniku samomor, več kršitev naredbe o zapiranju trgovskih lokalov, prekršek avtopredpisov in 8 prekrškov cestnopolicijskega reda. ■ Kaj so Ljubljančani izgubili? V prvi polovici junija je bilo policijski upravi prijavljenih 47 raznih izgubljenih predmetov večje ali manjše vrednosti Zanimivo je, da Ljubljančani največ denarja izgube. In še kako lepe vsote! Nekdo je izgubil kar 1400 Din. Celotno je bilo denarja izgubljenega za 4060 Din. Ljubljančanke pa so izgubile tudi več zlatnine in drilgih dragocenosti. ■ Kaj so Ljubljančani našli? V času od 1. do 15. juniju so policijski upravi prinesli pošteni Ljubljančani 32 najdenih različnih predmetov, Zanimivo je, da so pošteni Ljubljančani prine- sli na policijo le 190-50 Din najdenega denarja. Največji znesek, ki je bil najden in izročen policiji, je bil bankovec za 100 Din. V železniških vagonih so našli 66 različnih predmetov, največ (13) dežnikov. Tudi 8 klobukov hrani železniški urad med najdenimi predmeti na glavnem kolodvoru. m Ban inž. Dušan Scrnec v Mariboru. V sredo z dopoldanskim vlakom se je pripeljal v Maribor ban g. inž. Dušan Sernec, katerega so na kolodvoru sprejeli zastopniki tukajšnjih oblasti. S kolodvora se je odpeljal v palačo okrožnega inšpektorata, kjer je sprejel referente in voditelje uradov, na kar je šel v škofijsko palačo, kjer je pokropil truplo pok. stolnega prošta dr. Mateka in izrazil knezoškofu g. dr. Andreju Karlinu svoje sožalje. Popoldne se je gospod ban v spremstvu okrožnega inšpektorja doktorja Schaubacha in banskega tajnika g. dr. Suše z avtomobilom odpeljal v okolico in posetil tudi Mariborski otok, kjer si je ogledal kopališke naprave. Zvečer je na okrožnem inšpektoratu zopet sprejemal stranke. Iz Maribora se je odpeljal s ponočnim brzovlakom proti Ljubljani. m Trgovine bodo na Vidov dan lahko ves dan odprte, zaprte pa morajo biti med službo božjo v stolnici od 10 do pol 12. ure. m Češka Sokolica v mariborski bolnici. V četrtek je v vlaku, ki je prispel kot tretji v Maribor, nenadoma postalo sdabo neki češki So-kolici. Z avtom rešilne postaje je bila v nezavestnem stanju prepeljana v tukajšnjo bolnico, kjeru pa si je kmalu opomogla. Danes bo nadaljevala pot proti Beogradu. m Češko letalo v Mariboru. V sredo popoldne je radi pomanjkanja bencina pristalo na tezenskem letališču civilno češkoslovaško letalo, last aerokluba v Brnu, s katerim je potoval v Beograd znani češkoslovaški letalec inž. Dvorak. V Mariboru se je letalo mudilo 1.30 ure, nakar je spet nadaljevalo svojo pot preko Zagreba proti Beogradu. Proti večeru so letela preko Maribora 3 letala tvrdke Bat a na beograjski vsesokol-ski zlet. m Kresovi. Tukajšnja podružnica CMD bo na večer pred praznikom slovanskih blagovestnikov 4. julija prižgala dva kresova, in sicer enega pri Sv Urbanu, drugega pa na Stolnem (Meljskem) hribu. Obenem poziva tudi rodoljube ob meji. da prižgo kresove na Peci, Urški, Košenjaku, Kopi, Pankraciju, Kapli, Sv. Duhu, Sv. Križu. Mariji Snežni in Sv. Ani. m Desetletnica društva »Obmejni zvon«. V nedeljo 6 julija se bo vršila v Št. liju v Slov. goricah slovesna proslava desete obletnice obstoja pevskega in kulturnega društva »Obmejni zvon«. Proslave *e bo udeležilo tudi mariborsko pevsko društvo »Jadran« in številno narodno občinstvo m Občni zbor moške podružnice Ciril-Me:.i-dove družbe. V ponedeljek zvečer se je v Na rodnem domu vrš’’ dol o obiskan občni >bor moške podružnice tukajšnje C. M. I). Poročilo o delovanju v preteklem poslovnem letu, ki je bilo precej živahno vzdolž vse severne nitje, sta podala predsednik dr. Pavel Strmšek in tajnik Fran Cvetko, blagajnik dr. Lnšič. Podružnica j: imela 13.153'78 Din dohodkov in 8616 Din izdatkov, centrali v Ljubljano pa je poslala 60'T Din. Šolski nadzornik Ivan Tomažič je kot član glavnega odbora podal nekaj zanimivih podatkov o družbinem delovanju v splošnem. Pri volitvi je bil zapet izvoljen stari odbor s prof. dr. Strmškom kot predsednikom. Obenem se je osnoval poseben odbor, ki si j^ nadel nalogo organizirat' kot protiutež proti avstrijskim plebiscitnim proslavam, iuri-dne manifestacije v Mariboru in po deželi. Splošno se je tudi konstatiralo, da zanimanje za družbo in njeno delovanje zopet ra«te. m šolsko vpisovanje. Na drugi dekliški meščanski šoli šoli bo vpisovanje učenk na Vidov dan po maši ter 29. in 30. junija od 8. do 12. ure. Na deški meščanski šoli pa bo vpisovanje učencev 28 po maši in 30. junija do 12. ure. Kandidatinje in kandidati za prvi razred mo-dajo prinesti s seboj vse potrebne dokumente. m Meteor nad Mariborom. V sredo ponoči okrog 21.15 je padel v smeri proti Kalvariji preko Maribora velik meteor, ki se jo v zraku razletel in je bil slišati pok, kot da bi bila eksplodirala granata. m Poskus samomora. V torek je v stanovanju pri svoji teti izpila manjšo količino lizola 15-letna učenka meščanske šole Hermina Kelc. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo potem zopet pr«-’ teti. Samomor je hotela izvršiti zaradi v družini in se je zaradi tega nedavno tuui preselila k svoji teti. m Mirenski čevljarji med Bafovci. Med nameščenci Bat'ovih tovarn iz Zlina so se v četrtek peljali s posebnim vlakom skozi Maiibor na beograjski sokolski zlet tudi Slovenci iz Mirna na Goriškem, ki so se po italijanski okupaciji preselili na Češkoslovaško. Zaposleni so kot čevljarji in se vsi pridno udejstvujejo pri Sokolu 5Vovo zneslo Osebna vest. Bivša šentjernejska poštarica gdč. Albina Tavčarjeva, zadnji čas uradnica na novomeški pošti, je te dni stopila v pokoj in se vrnila na svoje posestvo v Št. Jernej. Stanovske tovarišice in tovariši kot tudi meščanstvo jo ohranijo v dobrem spominu kot prijetno družabnico in vestno ter uslužno uradnico. Staro Novo mesto izginja. Seidlova hiša, ki je na Glavnem trgu doslej edina nosila leseno streho, isto izgubi in dobi novo streho iz opeke. Strešni stol je že zgrmel na trg. Kresni večer je tudi naši kotlini dal svojevrsten bajen pečat. Povsod po vrhovih so plamteli številni kresovi, največ jih je bilo po goricah, zaostajala pa tudi dolina ni. V obližju mesta je prasketala ogromna grmada kmetijske šole na Grmu, ki je že tradicijonalna. Vse mesto se je zbralo okoli nje, vesele popevke in vriskanje pa se je še dolgo potem, ko so ugasli plameni, razlegalo v tiho poletno noč. Šentjernejska pogodbena pošta se te dni preseli v nove, baš zanjo prirejene prostore v Majzljevi hiši na trgu nasproti sedanjemu lokalu. Vinogradnika. V dr. Gregoričevem vinogradu v Mevcah nad Šmarješkimi toplicami se bohoti ena trta z 92 grozdi. Tam okoli kaže trta sploh krasno. 80 letnico je praznovala krepka in sveža gdč. Alojzija Gregorič, sestra novomeškega srezke-ga sanitetnega referenta. šmarješke toplice so trenutno polne, prijave pa še vedno prihajajo. Tako je umel sedanji lastnik, podjetni dr. Viktor Gregorič iz neznatnega in le okolici poznanega kopališča, urediti moderno letovišče, ki se letno veča in širi ter dobiva odličnejše goste. Med temi je letos omeniti miniatra na razpoloženju p. Kristanu in znano žensko prvoboriteljico g. Mašo Gronfovo. Prošlo soboto s pohiteli oprat zadnji šolski prah letošnji novomeški gimnazijski abituri-jenti s prof. Kovačem. Razigrani abiturijenti so s svojim divnim petjem očarali vse goste. Nesreča. Bajnofški hlapec, 21 letni Lojze Kosec, je šel v sredo v hosto po listje. Ko muhast konj ni hotel potegniti črez potno zaseko, ga je držeč za uzdo, švrknil črez gobec. Konj se je močno otresel in pri tem z vprežnim drogom tako treščil hlapca po desni čeljusti in licu, da je bil v trenutku na tleh. Prepeljali so ga v bolnico v Kandijo. Pobalinstvo. V torek so imeli v Dol. Straži poroko. Svate in goste je prevažal avto Martina Štrumblja. Pa so se zmenili okoliški fantje, da svatom ponoči malo zagodejo. Pet jih je bilo, zavidljivih nagajivcev. Izruvali so še od Telove procesije cb cesti stoječe mlajčke, smrekice in breze ter z njimi zabarikadirali cesto. Martin Štrumbelj je bil pravočasno opozorjen in je šel sam razmetat drevesno barikado, da je mogel avto z gosti na njihove domove. Fantje pa se niso dali ugnati, šli so malo niže na križišče ceste, kjer se odcepi pot v Valto vas in v Sotesko. Tam so nagromadena ogromna skladišča lesa. Izbrali so najdaljši hlod in ga zavalili preko ceste ter skriti Ča- Brez posebnega obvestila. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, Vam vsem, ki ste ga poznali in radi imeli, javljamo potrti in obupani, da je dopadlo Bogu Vsogamogočnemu vzeti nam nenadoma vso našo ljubezen, našo nado in naš ponos, vzornega sina, ljubečega brata, vnuka, nečaka in bratranca, našega ljubljenca Uroša slušatelja kemijskega oddelka lelm- fakultete v Ljubljani. Pogreb se vrši v petek, dne 27. junija t. 1. ob pol 16. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. križu. Ljubljana, dno 2G. junija 1930. Direktor ing. Turk Jakob, oče; Marija roj. Bartl, mati. Srdan, bratec. Rodbine: Turk. Bartl, Knavs, Žagar, Starin r' kali na užitek, kako se bodo veseli svatje krvavi pobirali med tramovjem in bo lepi avto le še kup zmečkane pločevine. Namera ee jim k sreči ni obnesla. Šofer je bil pameten in trezen ter je na ovinku vozil počasi In previdno ter v svitu žarometa pravočasno opazil grozečo nevarnost. Svatje so zlezli z •voza, odstranili zapreko in se celi in zdravi odpeljali domov. Od surove petorice so svatje enega spoznali, ki je bil pozneje aretiran. Izdal je še enega tovariša, drugih pa ni hotel. Opozoritev na krojaški in prikrojevalni tečaj ▼ Novem mestu. Krojaške mojstre novomeškega okoliša ponovno opozarjamo na prikrojevalni tečaj, ki se vrši od 7. do 26. julija t. 1. v Novem mestu. Prijave za tečaj, ki bo celodneven, je poslati nemudoma Zavodu za po-»peševanje obrti zbornice TOI v Ljubljani. Pristojbina za tečaj znaša 100 Din. Slov. l&islvica. S črešnje je padel. Mali kovačev fantek iz Pretreža, ki je padel zadnjič v vodo in so ga fantje rešili, je imel zopet smolo. Splezal je £a domačo črešnjo, toda odlomila se je veja l fantek je strmoglavil iz pet metrov višine Da tla in obležal nezavesten. Zdravnik je ugotovil lažje notranje poškodbe. Fantek je osta) w domači oskrbi. Tatinska zalega ogroža našo okolico. Pred nekaj dnevi je prišel k nekemu posestniku v Slov. Bistrici tujec, ki se je izdajal za vrvar-•kega pomočnika in prosil prenočišča, kar so mu rade volje dovolili. Zjutraj dragega gosta ni bilo nikjer več, a ž njim sta šla tudi odeja in podzglavnik. jC/zffcmez? Svečana otvoritev modernega gasilskega doma. Ljutomersko gasilno društvo bo dovršilo ta mesec svoj novi gasilski dom, katerega je Eačelo graditi meseca septembra m. 1. Zidarji eo že zapustili zgradbo, mizarji, kleparji in •likarji pa opravljajo zadnja dela. Ta gasilski dom je stavba, kakršnih je le še malo te vrste m Jugoslaviji. V pritličju je velika garaža za brizgalno, avtomobile in drugo gasilsko orodje, nadstropju pa na eni strani stanovanje, na !drugi strani pa dvorana za seje in zborovanja. V sredi pročelja se dviga 23 m visoki zidani stolp, ki se bode uporabljal za sušenje cevi In za razgled. Stolp je pokrit z veliko betonsko ploščo obdano z lično ogrado in je odtod |ep razgled na Mursko polje, Prekmurje in »fedjimurjef, na avstrijsko in ogrsko mejo. Slovesna otvoritev te impozantne gasilske stavbe (96 vrši v nedeljo dne 10. avgusta t. 1., na kar itrsa društva že sedaj opozarjamo. Konec šolskega leta. Pouk na tukajšnji osnovni šoli se konča na Vidovdan dne 28. t. m. Cigani. Že nekoliko cini hodijo po našem jmestu skupine ciganov, ki razveseljuje veliko |n malo prebivalstvo z dresiranimi medvedi in fepicami, pri tem pa seveda tudi beračijo. Tatvina kolesa. Posestniku Antonu Rajhu iz Stročje vasi, ki je obenem sedlar in ima svojo jlelavnico v Ljutomeru, je neznan tat ukradel leolo iz vežo sosednje hiše, kamor ga je g. Rajh navadno spravljal. Čeprav so nekateri ljudje jatu videli, manjka za njim vsaka sled. Kolo jo znamke Anker in ima tovarniško številko '186.712. Ormož, 24. t. m. Včeraj in v nedeljo je ftodil tukaj cigan z medvedom in izvajal ž njim Različne atrakcije v največje veselje naše mladine. Ko se je cigan včeraj napotil proti Ljutomeru, je na cesti v Pušencih srečal enovprežen voz z voznikom. Konj pa se je rjavega kosmatinca tako prestrašil, da je vrgel voz-faika raz voz. Voznik je padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico in je malo Spanja, da bi ostal pri življenju. Popravilo cerkve. Tukajšnji konkurenčni od-jbor je v ponedeljek ob navzočnosti zastopnika frezkega načelnika g. dr. Bratine in zastopnika »Nemškega viteškega reda«, ki ima patronat tukajšnje cerkve, komisijonelno pregledal cerkev, župnišče in gospodarsko poslopje, jfa predlog g. župnika je odbor odobril reno-itfacijo novega gospodarskega poslopja odnosno hlevov pri župnišču na drugo leto. Proračun ,4e gradnje znaša ca. 90.000 Din. Ta vsota pa te bo pri gradnji za najmanj 30% zvišala, iakor je to že običajno. Od navedenega zneska ijlača eno tretjino patronat. Nekateri odborniki so mnenja, da bi moral patronat plačati fcsaj polovico stroškov. Pragersko raste. Dograjeni bosta kmalu vili g. Vezjaka in g. Hergana, kakor tudi hiši g. ptrmška in g. Fludernika. Pragersko se je zajelo razvijati iz povojnega mrtvila. V zadnjih dveh letih eo sezidali okoli 10 hiš. Vidov dan bo slavila pragerska šola ob sklepu šolskega leta z lepo naštudirano otroško igrico. Čevljarsko obrt je dobil g. Rajtmajer Vili. Bil je precej časa pomočnik, zdaj pa ima svojo delavnico. Domžale Gostovanje v Domžalah, V sokolskem domu bo gostovala v nedeljo, dne 29. t. m. ob 20. uri dramska družina »Soča« s Strindbergovo tro-dejanko »Oče«. Nad 30 domžalskih Sokolov in Sokolic je pohitelo v Beograd na vsesokolski slet. Lepo je to število, vendar bi se podvojilo, ako bi člani ne bili vezani na službe, od katerih so odvisni. Stavbno gibanje v Domžalah je letos izjemno Kivahno. Gradi se sedaj 19 novih stavb. Nekaj Be jih bode pa še proti jeseni postavilo. Gosp. Praprotnik, trgovec s kolesi, motocikli in šivalnimi stroji, gradi lepo trgovsko hišo. Menda bo trgoski lokal največji in naj lepši te stroke v Sloveniji. — Gosp. Janez Šribar je otvori! pretekli teden podružnico trgovine z motocikli, kolesi in potrebščinami v novozgrajenih lokalu, ki je prizidan k hiši splošno dobro znane gostilne Milke Slokarjeve. — Cerar Janko, posestnik in čevljarski mojster, je kupil hišo. v kateri se je svoječasno nahajala Schulverein- ska šola od lastnikov tvrdke Kurzthaler & P. Ladstiitter & sinovi, katero sedaj adaptira in prireja za stanovanje in za trgovino z usnjem in čevlji, ter sploh z vsemi čevljarskimi potrebščinami. Komisijski ogled. Dne 30. t. m. se bo vršil komisijski ogled za vod velenjske elektrarne od postaje Črnuče proti Domžalam ob 7-30 uri. Zel • priporočljivo je, da si tega komisijskega ogleda udeleže vsi industrijei in obrtniki, ki imajo stroje na električni pogon. Zohotchnika oziroma zobozdravnika zelo pogrešamo v Domžalah, Čaka ga mnogo dela ter mu je obstoj popolnoma zasiguran. Obljublja se že več mesecev, da pride, a ga še od nikoder ni. Pogrešamo tudi moderno urejeno pralnico in likalnico spojeno s kopališčem. Tudi tej stroki bi bil obstoj zajamčen. Špecijelno za to stroko bila bi v sredini Domžal stavbena parcela {K> izjemno nizki ceni na razpolago. Nesreče. Preteklo soboto se je zadušil 6 mesecev star otrok g. J. Rapeta. — V sredo se je pa pri kopanju zlomil nogo 11 letni sinko gospoda Mavkota. Ribnica Vpisovanje v tukajšnjo meščansko šolo je na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. v ravnateljevi pisarni od 8.—12. ure dopoldne. Vstopajo v prvi razred lahko dečki in deklice, ki so dovršile z dobrim uspehom vsaj IV. razred osnovne šole, kar naj izkažejo z izpričevalom. K©čcv/e Ekskurzija zoološkega instituta iz Ljnhljane. Pretekli ponedeljek je prispelo v Kočevje okrog 15 akademikov in akademičark, članov zoološkega instituta ljubljanske univerze. Njih namen je razisk ;vati favno v kočevski okolici, zlasti vodno in jamsko. Ekskurzijo vodi znani strokovnjak prof. dr. Jovan Hadži; poleg njega spremljajo dijake ?e docent dr. Roman Kenk, dr. Kušar in dr. Pehani iz Ptuja. V Kočevju ostanejo do sobote, ko se odpeljejo nazaj v Lj,.bljano. Stanujejo in hranijo se v Dijaškem domu, ki jim je šel zelo na roko. šef Auerspergovega gozdnega urada inž. Štiglic jim je dal brezplačno na razpolago vodnika in voz. Do sedaj so si ogledali studence nad Mahovnikom in znane jame v kočevskem hribovju. Naslednje dni bodo šli proti Zeljnam in do Kolpe. Z dosedanjimi rezultati so ekskurzisti zelo zadovoljni. Želimo jim obilo sreče tudi v naprej! Nesreča. Bivši kočevski župan g. Ivan Novak, mizarski mojster, se je pretekli torek v svoji delavnici precej hudo ponesrečil. Pri cirkularju mu ,je namreč odtrgalo dva prsta, tretjega pa hudo poškodovalo. Nova stavba. Nova tekstilana (g. Horak) je pričela ob cesti, ki vodi v Mahovnik, graditi večjo stanovanjsko hišo za svoje delavce. Vsled precejšnje stanovanjske krize pri nas je taka stavba zelo potrebna. Poštni avto Mozolj—Koprivnik je pred nedavnim izgubi! vso svojo denarno in pisemsko pošto Čeravno so jo takoj začeli iskati, je niso več našli. Kako je prišlo do izgube, še ni pojasnjeno. fli?cžic:e Poletna sezona. Letošnji vremenski bogovi so zelo naklonjeni kopalcem. V Krki kakor tudi v Savi kar mrgoli ljudi. Seveda vse sili v Krko, ki je bolj prikladna za kopanje. Žive duše skoro ni v nedeljo popoldne doma, vse se koplje in solnči. Tudi mnogo tujcev, posebno Zagrebčanov, je videti ob nedeljah v našem mestu. Nekateri hite na 2 in pol ure oddaljeno Stojdrago, idiličen kraj v Gorjancih, ostali pa v Krko. Velika nadloga za naš kraj so brezobzirni avtomobilisti, ki dvigajo oblake prahu. Občina pa cest tudi škropiti ne da in je tudi na njej dosti krivde. Temu bi se dalo vendarle kako odpomoči. glaLŠh® Konec šolskega pouka. Na osnovni šoli se konča pouk na Vidov dan v soboto, dne 28. t. m. Ob 8. uri je šolska sv. maša, po maši pa običajna Vidovdanska proslava s petjem, deklamacijami in telovadnimi nastopi. Vstop k proslavi prost, vse, posebno še starše, vljudno vabi k proslavi šolsko upraviteljstvo. Nogomet. V nedeljo 22. t. m. se je ^dig'ala na tukajšnjem igrišču nogometna tekma Litija-Trbovlje z rezultatom 4 i 7,a Litij). Pohvaliti moramo lepoto igre. Ves čas je bila stalno v premoči in napadu Litija. Podružnica C. Iti. 1). v Litiji je 'z denarja, darovanega ob priliki društvenega izleta v Črni potok, nakazala 9 nijmarljivejšein učencem tukajšnje osnovne šole kot darilo hranilne knjižice. V vsaki knjižici je vloženih 50 Din. Pogreb. V torek, dne 24. t. in. so pokopali 88 letnega g. Pavla Kunstlerja, očeta litijskega lesnega industrijalca. Pokojni je umrl v Ljubljani, a bil je pripeljan na Savo pri Litiji. Pevsko društvo »Lipa« iz Lilije mu je zapelo ob grobu ganljivo žalostinko v slovo. Irbovlje Preureditev cementarne. Dela na preureditvi tukajšnje cementarne se bližajo koncu ter prične začetkom julija obratovati. Prizidali so novo peč, tako da bo kapaciteta znatno dvignjena. Cel obrat je temeljito mehaniziran, kakor n. pr. kurilna naprava, zvračanje kamenja na drobilnik itd. Lansko leto je bil zgrajen tik za kolodvorom velik moderen bunker, ki je bil letos opremljen v notranjosti z vsemi potrebnimi napravami za mehanično polnjenje vreč in odpiemo v vagone. Iz cementarne je napeljana v ta bunker dolga cev, po kateri piha kom primi ra n zrak ves producirani cement v ta bunker. Razen tega je montirana nova naprava »Oski« za vsesavanje prahu, ki bo po mnenju strokovnjakov jaka dovolj, da obvaruje vso okolico pred oprašenjem s cementnim prahom. Radi razširjenja cementarne so morali povečati tudi končno postijo žične železnice na Vodah | za 4 sipalne drče. Ta žična železnica oskrbuje j dovoz kamenja iz kamnoloma v Kleku do rudniške glavne železnice, po kateri potem prevažajo kamenje v cementarno. Društvo rudniških nameščencev ima drevi ob 17. uri prvič v svojih novih lokalih v rudniški restavraciji člansko zborovanje. Da pridejo ti udobni prostori čim bolj do veljave, je krajevni odbor -klonil, da se vrši počenši z junijem vsak mesec članski sestanek, kjer bo članstvu omogočeno pogovoriti se o vseh stanovskih 7ad>svuii. Skušali bodo ustanoviti tudi pevski in godbeni odsek. Prah. Gotovo ni kmalu kraja, ki bi v poletnih mesecih vsled cestnega prahu toliko trpel, kakor ravno Trbovlje. Neštevilna vozila vzdigujejo oblake prahu, ki dušijo pasante. Največ trpijo stanovalci ob edini in zelo prometni glavni cesti: okna in vrata morajo biti vedno tesno zaprta. Da prenašajo oblaki prahu tudi bolezenske kali, je znano in dolžnost občine bi bila temu zlu v prvi vrsti odpomoči. Škropljenje, ki ga preskrbuje občina, ne odgovarja svojim namenom, ker sta organizacija, kakor tudi naprava nezadostni. Na razpolago sta nam elektrika in voda v potoku in mislimo, da bi se s temi pripomočki že moglo ustvariti napravo, ki bi zahtevam povsem odgovarjala. ... . ... Kako ravnati z jecači in glulionemci V zalogi »Higijeuskog zavoda sa /kolom narodnog zdravlja a Zagrebu« sta :"*li knjižici »Čitanje govora s ustiju« in >Mu-canje«. Obe deli je treba prav toplo pozdraviti, saj sta nekak začetek take literature v naši domovini in sicer prav lep začetek, ki nam more biti le v čast. Prvo delo je važno za gluhonemce in njih svojce ter za vse tiste, ki jim je do tega, da se seznanijo z bistvom dojemanja glasovnega govora z ust z vidom, ali kakor se strokovno izražamo z ogledavanjem (vizualnim čitanjem) žive besede. Drugo delo je napisano za jecače. — Ker zna avtor ubirati strune lepe svoje materinščine na prav preprost način ali z drugo besedo povedano, ker je sicer znanstvena tvarina obdelana in napisana tako poljudno, da jo more s pridom proučevati in proučiti nele izobraženec, ampak tudi preprost človek, priporočam spis vsakomur, ki ga zanima snov, bodisi da je tako ali drugače prizadet al ipa da se hoče seznaniti z vsebino, da bo mogel sam svetovati ali tudi pomagati. Nič ne de, če knjižici nista napisani v slovenskem jeziku, saj razumemo skoraj vsi lepi bratski jezik in to je glavno. — Obe knjižici je spisal tudi preko mej naše širne domovine znani pisatelj g. Jos. Medved, bivši ravnatelj zagrebške gluhonemnice. Toliko idealov kot jih ima ta plemenita duša, ki si niti na večer svojega izredno plodnega življenja ne da pokoja, toliko goreče ljubezni do mladine, kot je ima ta velezaslužni mož, nima zlepa kdo drugi. Ker sta knjižici poceni (po 15 Din), si ju more omisliti vsakdo. Zlasti so d°lžn& vse šole brez izjeme in šolske knjižnice, da si nabavijo obe knjižici. Na šolah vseh kategorij je dobiti mladino z govornimi napakami, zategadelj mora vsak pedagog vedeti, kako je ravnati s tako mladino, zlasti z jecači, in kako je občevati z gluhonemi, ki so se naučili glasovnega govora v šoli Znano je, da se posebno ječanje v šolah prej slabša ko zbolj-šuje in to po nemali krivdi učiteljev in profesorjev, ki greše radi nepoznanja bistva govorne napake, kadarkoli pridejo v dotiko z jecačem Zahteva, da vsak pedagog pozna kolikor toliko govorne molitve, je upravičena. Prav posehe pa polagam na srce odra- slim jecačem, naj sežejo po delu »Mucanje« (ječanje), kjer dobe potrebna navodila za odpravo govornega nedostatka in novega poguma za trdo življenje. Tem bo knjig? delila blagoslov! Obe deli so ocenili strokovnjaki kot iz borni, med ocenjevalci je tudi več vseuči liških profesorjev. Knjižici sta torej pra\ dobri in vredni, da ju čitamo in ne pu stirno ležati v predalih založništva. Z odlokom prosvetnega ministrstva ? dne 9. aprila 1930., štev. 13.205 sta obe knjižici priporočeni za nabavo šolskin knjižnicam osnovnih, meščanskih, strokov niih učiteljskih in srednjih šol. Grm Fr., ravnatelj gluhonemnice v Ljubljani. Čevljar Bunček pred sodniki Pred sodnike malega senata ljubljan skega deželnega sodišča je pohlevno, s klobukom v roki stopil čevljar Bunček, ki je doma lam nekje okoli divnega Kamnika Predsednik ga je začel najprej spraševati predpisane formalnosti. Čevljar Boštjan je tiho in boječe odgovarjal. — Tudi nekaj premoženja imate! je pri stavil predsednik. — »Imam no, tako eno posestvice« je odvrnil Boštjan. — Koliko je vredno? Ali je vredno 20.00« dinarjev? — Gospod, pa je več. Tako-le 40.000 di na rje v. Državni tožilec je prečital obtožnico, ki dolži čevljarja Boštjana, da je 5. maja letos-posestniku Janezu Selanu, ko je bil z družino na polju, iz zaklenjene hiše odnesel en bankovec za 1000 Din. Zakrivil je s teni zločinstvo tatvine po §§ 314 in 316/1 kaz zak. Čevljar Bunček je namreč omenjenega dne prišel nekoliko vinjen do Selanove hiše. Ta je bila zaklenjena. Nikogar ni bili doma. Boštjan je vedel, kam devljejo domači ključ vežnih vrat. Segel je po njem ter vrata odprl. Nato je v sobi iz nezakle njene omare vzel samo enega jurja, čepra\ je imel Selan v omari spravljenih 13 jur jev. Boštjan je nato v neki gostilni izme njal bankovec in začel popivati. Pil je žganje na »vse viže«. Prvotno so tatvine obdolžili domačo deklo, a pozneje so orožniki Bošjana prijeli, ki je po kratkem za nikanju tatvino skesano vendar priznal. — Ali je res, kar pravi obtožnica? je vprašal predsednik. — Prav je tako! Vse je res! je odvrnil Boštjan. Ni bilo drugače. V težki stirk' sem bil! — Cel teden ste pili. To so bile tist' stiske, je predsednik prekinil Boštjana, k: je od jurja prav veliko zapravil. Pri nj :n so našli le 180 Din. Pozneje jr Selanu vrni še 720 in pred razpravo 100 Din. Po končanem dokaznem postopanju j< prcdsec’vprašal Boštjana: — Ali imate še kaj pripomniti? — Prosim, visoko sodišče, milost. Nikdai še nisem bil kaznovan. — Ali se boste poboljšali? — Nikoli, nikoli več ne bom kradel. Ka ko me j3 skrbelo. Čevljar Boštjan je bil obsojen le na ei mesec strogega zapora, ker je sodišče po rabilo izredno milost ter je najprej za take hude tatvine določeno kazen rohije spre menilo v strogi zapor. Obenem je bil Bo štjau obsojen v izgubo častnih pravic n< 1 leto. Kan Petrič, nadučitelj v p. naznanja v svojom imonu in a imenu hčera Ide, Vere, Berte in zetov Bolhar-ja in Cerinik-a prežalostno vest, da je nadvso ljubljena soproga. mati in tašča, gospa Ida Petrič roj.pl. Chinny dne 25. junija ob 10. uri zvečer, previdona s svetimi zakramenti v 60. letu Bogu vdano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 28. junija ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani k sv. Križu. Ljubljana, Celje, Maribor, dne 26. junija 1930. Ošlak Ferdinand:. (Vasefi^vene in delavsLe razmere v fnžni Amerika (Nadaljevanje.) Naseljenci, ki prihajajo v Južno Ameriko za svojci, se seveda oglasijo pri njih, ki jim za prvi čas dajo hrano in prenočišče, pa že v lastnem interesu poskrbe, da dobijo mnogokrat neljubi gostje delo. Težko pa tistim, ki nimajo nobenih svojcev. Tem kruhoborcem ne preostane drugega, nego državna posredovalnica. Posredovanje je brezplačno. Posredovalnica pa preskrbi ljudem le takšna dela, ki jih naseljenec najraje ne bi sprejel. Delodajalci si poiščejo delovnih moči baš pri teh posredovalnicah, ker vedo, da bodo dobili tam ljudi, ki ne poznajo razmer in ki morajo sprejeti vsako delo. Te nesrečneže čaka nečloveško delo, samo najtežje delo, ki ga nihče ne mara: izkopavanje namakalnih naprav, rečnih pristanišč, krčenje šum in poleg vsega tega so ti ljudje še najbolj slabo plačani. In dasi ljudje vedo, da so takšna dela najslabša, je njihovo povpraševanje po delu vse večje, nego povpraševanje po delavcih. Če rabi n. pr. en estancijero v provinci Chako ali Tucurnan za gozdna dela 100 mož, piše ali telefonira posredovalnici priseljeniškega urada v Buenos Aires in 5 minut po objavi razpisanega dela se bo najmanj 300 mož navalilo v uradne prostore, da dobi to delo. Do 3000 oseb čaka pred temi uradi dela dan za dnem. Boljše delo in večji zaslužek običajno posredujejo zasebne posredovalnice, ki pa zahtevajo drago plačilo. Marsikateri neizkušeni priseljenec plača svoje zadnje denar-' je, dobi pa le malovredno delo in zaslužek, saj so agenture skoraj vse v rokah prebrisanih Židov. Marsikdaj se zgodi, da pridejo ljudje s priporočilom, pa šele na licu mesta uvidijo, da so bili osleparjeni, ker so bili naslovi posestnikov, trgovcev in industrijcev na njihovih pismih izmišljeni. V vsej Južni Ameriki ni dobiti stalnega dela. Če rabi n. pr. veleposestnik 200 delavcev za setev; je prav gotovo, da se bodo ljudje, po končanem delu odpuščeni, z vrečami in odejami, puškami in revolverji selili dalje s trebuhom za kruhom. Dela ob setvi in žetvi res nekoliko omilijo brezposelnost, kakšna pa je ta zaposlitev sama na sebi, je poglavje zase. Ker sta setev in žetev sezonska posla, se selijo spomladi in jeseni tisoči delavcev od severa proti jugu, od posestva do posestva, ker se pač žetev in setev pričneta v severnih vročih krajih prej, nego v južnih. Ljudje beračijo niedpotoma in prenočujejo pod milim nebom. Najti industrijsko delo je novodošlemu »zelencu« skoro nemogoče. Kdor ne obvlada španščine in ne pozna vseh spletk in težav, lahko mesece in mesece zaman oblega klavnice, tovarne za sladkor itd. in ne bo prišel do dela. Konkurenčni boj za tovarniško delo med domačimi in priseljenimi delavci je tako oster, da bi naš človek prej postal lastnik kakor pa nameščenec industrijskega podjetja. Kot primer naj navedem tvrdko »Frigorifica Anglo« v nekem predmestju Buenos-Airesa. Ta velika klavnica in tovarna za predelavo me- sa, za izdelovanje konserv in mesnega soka zaposluje več tisoč delavcev. Pri takšni masi delavnih moči so spremembe, odpustitve iz službe, izstopi in sprejemi povsem navadni pojavi. Kako se sprejemajo in za* vračajo težaki, sem videl na lastne oči. Ljudje se sprejemajo dvakrat na dan. Že po dve uri pred prihodom sprejemne komisije se nabere pred tovarno 500 do 600 ljudi, ki jih orožniki uredijo v dve vrsti, da se ne nakopičijo pred upravnimi pisarnami. Člani komisije pregledajo čakajoče ljudi, ko da bi bili v vojaški paradi. Tu pa tam kdo izmed njih namigne in pokliče koga iz vrste. Tovarniški zdravnik ga takoj pregleda in posije na delo. Na tak način pridejo dnevno dvakrat po tri do štiri dvanajsterice ljudi do dela. Ko je tega pregledovanja konec, odpadi policija nesrečnike, ki so po cele ure prestali pred tovarniškimi vrati, da si pribore zaslužka. Kot pri tem, tako je tudi pri ostalih industrijskih podjetjih. Kdor ne pozna katerega izmed tovarniških vodij ali kdor nima denarja, da bi mu ob takih prilikah stekel izpod palca, in kdor ne pozna jezika, ne bo videl tovarne od znotraj. V industrijskih podjetjih traja delo po 8 ur na dan. To je za delavca velika ugodnost. In radi tega in spričo drugih okol-ščin se vse tre za industrijskim delom. Mezde so po večini akordne ali mesečne. Hlapci, dninarji, pomožni delavci, takozva-ni pejcni, zaslužijo v industrijskih podjetjih po 4 do 6 pesov na dan, to je 2—3 ameriške dolarje. Na polju pa jo treba delati 14—16 ur na dan in za to delo dobi človek 6 do 8 pesov. Kjer dobi delavec od delodajalca tudi hrano, znaša njegova dnevna plača 2‘c0—3 pese. Kvalificirani delavci se honorirajo navadno s 3—10 nesov dnevno brez hrane, s 3—7 pesov s hrano. Hrana v Južni Ameriki stane človeka 2-50—3 pese na dan, pa brez pijače. Pomožni industrijski delavci stanujejo običajno v večji družbi tovarišev v 1 ni predmestni hiši, ki si jo morajo tudi sami opremiti. Ljudje si sami kuhajo, perejo itd. Stanovanja s pohištvom so za pejonske plače nedosežna. Boljše se v tem pogledu godi izučenemu delavcu. Zal pa je takšnih iz naših krajev bore malo. Soeijalno skrbstvo je v slabše obljudenih pokrajimh, rekel bi, neizvedljivo. Velik dotok cenenih delavcev in velika zaščita interesov državnega in privatnega kapitala sprav!j.. vsakega delavca v neprestan boj še za tisto težko, začasno in slabo plačano delo. ki ga sploh ima. Najtežje in najbolj bedno ž. 'jcnje čaka v Ameriki priseljenca - intelektualca, ki prihaja brez denarja iskat sreče. Jezika, razmer in ročnega dela nenavajeni ljudje propadajo na vseh koncili in krajih. Italija je menda v tem pogledu kljub sorodnosti obeh jezikov najbolj prizadeta. Redki so oni, ki si po več letih truda opomorejo. Takrat se seveda ne posvetjio več svojemu stanovskemu poklicu, marveč kvečjemu še trgovskim špekulacijam, ki več obetajo in jiin bolje poplačajo prebito trpljenje. Prisilno «leSo Na letošnjem zasedanju Mednarodne konference dela je bila sprejeta z majhno večino tudi resolucija o odpravi prisilnega dela. Po teku prehodne dobe, ki je bila določena na pet let, bodo vse države, ki ratificirajo odnosno konvencirajo, odpravile prisilno delo vseh vrst in ga na svojem ozemlju prepovedale. Imamo zanimiv primer prisilnega dela, ki bi spadal pod določbo nameravane konvencije, in sicer režim prisinega dela na Bolgarskem. Prisilno delo v Bolgariji je urejeno na čisto vojaški način in datira še iz do be Sta m boli jskega ter je menda edina uredba, ki so jo prevzeli bolgarski revolucionarji iz leta 1923. od prejšnje vlade. Ko postane Bolgar dvajset let star, je po zakonu podvržen delovni obveznosti, kakor so podvrženi po drugih državah mladeniči v tej dobi vojaški obveznosti. Tak delovni obvezanec mora služiti v kaki delovni četi osem mesecev. Po vpoklicu pa se ne uporabi takoj za delo, temveč ga učijo najprej par tednov vojaške discipline, da ga šele potem uvrstijo v delovno četo. Take delovne čete se uporabljajo za dela vseh vrst, večinoma pa za dela na cestah, dalje na železnicah, po pristaniščih itd. So tudi drvarske, zidarske, opekarnarske, krojaške, čevljarske čete. Od delovne obveznosti se obveznik lahko odkupi s plačilom določenega davka. To delajo mnogi in tako se vpokliče vsako leto le kakih 18—20.000 delovnih rekrutov namesto 50.000, kolikor je predvidenih. Vsi oni, ki niso služili v »delovni armadi«, pa tvorijo po zakonu delovno rezervo ter se v slučaji sile vedno lahko vpokličejo »pod delo«. Te rezerve so na razpolago občinskim upravam ter jih smejo uporabljati župani po svoji uvidevnosti. Ob času velikega potresa pred dvema letoma je bil odrejen tak splošen vpoklic delovnih rezerv. »Delovni rezervisti« se smejo vpoklicati vsako leto za dobo desetih dni. Država ima seveda od prisilnega dela ogromne koristi, a stroškov za vzdrževanje vpoklicanih »trudovakov«, kot se imenujejo, nima nikakih, ker ji donaša odkupnina zelo velike vsote, na katerih prihrani kako polovico. Ljudstvo pa smatra te »trudovake« za pravo nadomestilo nekdanjih vojakov, ki jih Bolgarija po vojni ne sme več rekru-tovati, temveč ima pravico le do vzdrževanja male armade poklicnih vojakov-prosto-voljoev. Da jih smatra narod za prave vojake, dokazuje že zanimivo dejstvo, da ob-rajtajo bolgarska dekleta mnogo bolj onega fanta, ki je bil trudavak, in da ima kot nekdaj pravi vojak tudi kot ženin več šans nego oni, ki je bil spoznan pri naboru za nesposobnega za »trudovaško« službo. Kojac, znani olimpijski zmagovalec je preplaval v Nevvhavenu v New Yorku ‘220 jardov v času 2,32,2, s čemur je potolkel svoj lastni svetovni rekord. m > i S praške razstave kaktusov. Papež Pij XI. ol»o!c! Papež Pij XI. je znova obolel na stari svoji bolezni, tako da mu je zdravnik odločno odsvetoval vsako napornejše delo. V nedeljo se je zdravstveno stanje papeževo precej poslabšalo, tako da vatikanski krogi prav s skrbjo zasledujejo dnevna poročila zdravnikov o papeževem zdravstvenem stanju. Prva izposojevalnica knjig Izposojanje knjig je mnogo starejše kakor mi navadno mislimo. Prvo izposojevalnico knjig omenja že sv. Hijerondm, ki poroča o duhovniku Pamfiliju, ki je umrl leta 309. mučeniške smrti. Pamfilij si je za razširjanje kristjanstva pridobil velike zasluge s tem, da je zbral nad 30.000 pobožnih knjig in spisov in jih izposojal onim, ki so znali brati. O ustanovi izposojanja knjig potem nekaj stoletij nič ne vemo. Šele leta 1332. poročajo, da so bogati Parižani tako zelo iskali z roko pisane knjige, da so se trgovci odločili, da jih bodo izposojali. V Angliji je ustanovil prvo izposojevalnico knjig kralj Henrik IV. Ta je dal zgraditi za dijake v Oxfordu posebno knjižnico, kjer so si izposojali knjige sprva le dijaki, potem pa tudi drugi ljudje. Tudi Dunaj je dobil prvo izposojevalnico knjig šele v srednjem veku. P. Sclver, znameniti angleški pesnik, romanopisec in dramatik, ki je prispel te dni v Prago in obišče najbrže tudi Jugoslavijo. Selver se je proslavil tudi s svojimi prevodi iz češčine na angleški jezik. +■--- Iz zgodovine železniškega jedilnega lisia Pred petdesetimi leti še ni bilo jedilnih vozov pri železnici. Ce se je tedaj kdo hotel odpraviti na daljšo pot po železnici, je moral sam skrbeti, da ni stradal, ne žeje trpel. Še celo na postajah se nihče m domislil, da je morda v vlakih človek, ki bi se ne branil vrčka piva ali kosa mesa. Nekoga pa je le morala srečati pamet in ta je bil Zid. Imel je svojo krčmo v Frankfurtu ob Mainu. Oglasil se je pri železniški upravi in ta mu je odstopila star voz. Mož je postavil vanj nekaj miz, nekaj stolov in gostov mu ni zmanjkalo. Kmalu je rabil drugi voz. Železniška uprava mu je stavila na razpolago tovoren voz. Kuhinjo si je v njem uredil. Proga Berlin—Frankfurt je postala imenitna zaradi tistih dveh starih polomljenih vozov, ki je bilo nekaj miz in nekaj stolov v njih. Kmalu so se takšni vozovi pojavili tudi na drugih progah. Danes skrbi za lačne želodce in uhajajoče duše in lajša mošnjičke železniških potnikov posebna družba. 50.000 kosil proda vsak dan. Pa ni za vsakega taka-le reč. Navaden zemljan si bo moral pač še dolgo nositi svoj kos kruha za seboj ali pa stiskati od luknje do luknje svoj pas, Spcrf KOMUNSKI KRALJ - ČASTNI PREDSEDNIK B. S. K. Beograjsko »Vreme« priobčuje: Prvak Beograda BSK je izvolil leta 1923. za svojega častnega predsednika tedanjega romunskega prestolonaslednika, sedanjega kralja Karla, hoteč s tem počastiti njegov veliki športni duh in zasluge v razvoju športa. Ob priliki takratnega gostovanja BSK v Bukarešti, je prestolonaslednik Karel pogostil funk-cijonarje in igralce BSK ter se je živo zanimal za njihovo delo in perspektive v domovini. Ob slovesu jim je izročil svojo veliko fotografijo x lastnoročnim podpisom. Kralj Karel je znan kot navdušen pristaš športa, posebno se zanima za tenis ;n nogomet. Redno je obiskoval mednarodne in prvenstvene tekme v Budimpešti in v inozemstvu ter se je prav rad pomešal in razgovarjal z igralci. Ob priliki proglasitve za romunskega kralja, je uprava BSK poslala svojemu častnemu pred-slitko. Kralj Karel se je takoj zahvalil z brzo-sedniku, kralju Karlu, brzojavno pozdravno če-javko naslednje vsebine: G. dr. Živkoviču, predsedniku Beogradskega športnega kluba, Beograd. — Njegovo Veličanstvo se zahvaljuje na izraženih dobrih željah. — K. Dimitresku, osebni tajnik Nj. V. kralja Karla. Kraljevo. Ibar : BAC (Dunaj) 2:1 (0:1). Praga. Ferenczvaros : Viktorija Žižkov, Tepli-Nove propozicije tekein za državno prvenstvo. tzer F. K. komb. 3 :2 (2 :2). JNS je izdelal nove propozicije tekmovanja za državno prvenstvo. Tekmovanje se prične dne 7. septembra in konča 9. novembra. 7. septembra: zmagovalec Jugoslavija : Bačka proti BSK; zmagovalec Coneordia : Ilirija proti zmagovalcu Hašk : Slavija Osijek; Hajduk : Sla-vija Sarajevo. 14. septembra: zmagovalec Coneordia : Ilirija proti zmagovalcu Jugoslavija : Bačka; BSK : Slavija Sar.; Hajduk proti zmagovalcu Hašk : Slavija Os. 21. septembra: zmagovalec Jugoslavija : Bačka proti Slaviji Sar.; zmagovalec Hašk : Slavija Os. proti BSK; Hajduk proti zmagovalcu Con-cordia : Ilirija. 28. septembra: zmagovalec Hašk : Slavija Os. proti zmagovalcu Jugoslavija : Bačka; BSK : Hajduk; Slavija Sar. proti zmagovalcu Concor-dia : Ilirija. n *x °kt°bra: Slavija Sar. proti zmagovalcu Hašk : Slavija Os.; BSK proti zmagovalcu Con-cordia : Ilirija; Hajduk proti zmagovalcu Jugoslavija : Bačka. Revanžne tekme se vrše z istim rasporedom 12., 19., 26. oktobra in 2. ter 9. novembra. V prvem kolu se vrše tekme v mestu in na igrišču prvoimenovanega protivnika, v revanžnih tekmah pa obratno. SLOVAN (DUNAJ) : ILIRIJA, v Soboto in nedeljo ob 18. nri. Jutri se vrši prvo srečanje dunajskih profesionalcev Slovana z našim prvakom Ilirijo. Gosti nastopijo v svoji najmočnejši postavi s katero so dosegli proti Rapidu rezultat 3 :3. Moštvo se glasi: Steindl—Jellinek, Kurka— Prohm, Keckeis, Radakovič—Hencl, Ružička, Janoušek, Schery, Reiter. Dunajski »Sporttagblatt« poroča o tekmi i Rapidoin: »Slovan je že od nekdaj znan kot izvrstno kombinatorno moštvo, kjer so vsi igralci dobri tehničarji. Najboljši del moštva je napad, posebno desna stran. Izvrsten je vodja napada Janoušek. V krilski vrste je treba omeniti iz-drzljivega Radakoviča, dočim obrambna dvojica že v kali zatre vsak poizkus razvoja nasprotnega napada. Neodločen rezultat je bil več kot zaslužen.« Nasprotnik Ilirije je torej tehnično dobro podkovan in mu bo prišla Ilirija do živega samo s hitrostjo in dobrim startom. Športni klub »Disk« v Domžalah je prešel v ljivo delati. Odbor, čegar predsednik je gospod popolnoma druge roke. Sedaj je začel prav mar-Janez Vrečar, je preskrbel krasno igrišče, na katero smo lahko ponosni. MEDMESTNA TEKMA MARIBOR : CELJE. V nedeljo se vrši v Celju medmestna tekma reprezentanc Maribora in Celja. Prestiž Maribora bodo branili sledeči igralci: Koren II., Do-. niicelj, Koren I., (Vsi I. S. S. K. Maribor), Ro-n.jak, Frangeš, Bauer, Konrad (vsi S. K. Železničar), Najžer, Priveršek, Bertoncelj in Staro (vsi I. S. S. K. Maribor). Imena igralcev jamčijo za dober šport. Obrambni trio Koren II.—Domi-celj—Koren I. je skorajda neprekosljiv. Elito reprezentance tvori napadalni trio Najžer—Priveršek—Bertoncelj, ki je znan kot eden najboljših v Sloveniji. Postava Celjanov nam ni znana. — Z mariborsko reprezentanco pride ▼ Celje tudi štab »navijačev«, ki bodo navduševali svoje ljubljence. Tekma bo vsekakor zanimiva ter bo nudila redek športni užitek. IV. KOLO MEDNARODNIH ROKOBORB V MARIBORU. Janeš (Jugoslavija) : Bosnič (Jugoslavija). Ja-neš je igraje položil Bosniča v 7. minuti na hrbet. Bosnič je svojemu rojaku čestital in ga poljubil. Belič (Bolgarska) : Wcisz (Madžarska). Po 25 minutah nezanimive borbe je bila borba proglašena za neodločeno. Bognar (Madžarska) : Jandera (Čehoslovaška). Po 37. minutah je zmagal Bognar, kar je izzvalo pn gledalcih večminutno ploskanje. GRKI ODPOVEDALI NOGOMETNO TEKMO V SOFIJI Sofija, 26. junija. AA. V tukajšnjih športnih krogih so zvedeli, da so Grki iznenada odpovedali mednarodno nogometno tekmo, ki bi jo morali odigrati v nedeljo 29. t. m. v Sofiji. Po dosedanjih informacijah opravičujejo Grki svojo odpoved z neurejenimi razmerami v odboru za balkanski pokal. Odpoved tik pred tekmo je napravila v bolgarskih športnih krogih mučen vtis. Bolgari so po odpovedi tekme za balkanski pokal ponudili Grkom, naj odigrajo prijateljsko tekmo, a tudi to tekmo »o Grki odklonili, Uspešno delovanje Poštfne Hranilnice /sola ' n ~.ča. Vzporedno s pristopanjem novih vlagateljev raste 1' " vsota vlog pri '''ošini hranilnici. Vložen:’ je bilo koncem leta 1926 Din 8, 45.168 i0 » » 1927 » 23,017.419-65 » » 1928 » 36,392.383-74 » » 1929 » 106,625.24254 V juniju » 1930 » 152,000.000 — Zlasti v zadnjem času je opažati močan porast vlog: vsak mesec se vloge povečajo za 7 do 8 miljonov dinarjev. Vendar je Poštna hranilnica še dalje ostala pri svoji prvotni nalogi, da kot splošna narodna hranilnica zbira majhne narodne prihranke. Zaraditega znaša povprečna višina ene vloge ca. 1500 dinarjev in prevladujejo v veliki večini mali vlaga-lelji: 47.006 vlagateljev do 100 Din 33.501 » » 1.000 » 12.796 » » 5.000 » 5.118 » » 25.000 » 620 » » 50.000 » 110 » » 100.000 » 134 » » 250.000 » 10 » » 500.000 » 2 > » 1,000.000 » 3 »nad 1,000.000 » Napredek v Južni Srbiji. Lahko se trdi, da so hranilne knjižice enako priljubljene v vseh pokrajinah naše države, ioda najvažnejši so uspehi, ki so doseženi v onih krajih, kjer doslej sploh ni bila navada, da bi se denar vlagal v denarne zavode. Tukaj se v polni meri pokaže, kako važno vlogo igra Poštna hranilnica v razvoju narodnega varčevanja. Zlasti postaja Poštna hranilnica v Južni Srbiji vsak dan bolj popularna, kar se vidi tudi iz števila hranilnih kriižic, ki so bile izdane letos v prvem polletju: Skoplje 950 Uroševac 450 Pristna 500 Peč 1.050 Bitolj 2.325 Hranilnih knjižic. Ne sme se pozabiti, da io obsežno delo predstavlja za naše pošle povsem novo vrsto poslovanja; pošte v naši kraljevini so ptstale neka vrsta podružnic splošne narodne hranilnice. V razmeroma zelo kratkem času so poštni uslužbenci popolnoma oznali hranil službo in jo vrše v zado oljslvo publike. Izseljenske vloge Ko je upra ^oštne .iranilrlce izvršila organizacijo poštno-hranilne službe v kraljevini Jugoslaviji, je posvetila največjo pažnjo vprašanicm izseljeniških vlog. Potom poštnih uprav in prvorazrednih bank so bile sklenjene zveze z vsemi državami sveta, tako da lahko naši izseljenci pošiljajo denar Poštni hranilnici kratkim potom in v olajšanem postopku. Pri lem imajo minimanle stroške, zagotovljen jim je ugoden tečaj pri izmenjavi tuje valute in kar )e najvažnejše, za izseljenske vloge jamči država. Obrestna mera je ludi ugodna: 6% na leto za vloge do 250.000 dinarjev. Uprava Poštne hranilnice je v vseh državah, kjer žive naši izseljenci, razvila zelo intenzivno akcijo, tako da ie danes že velikemu številu naših izseljencev poznano vlaganje prihrankov v Poštno hranilnico kraljevine Jugoslavje. Poštni hranilnici izdatno pomagajo pri lem poslu izseljenski lisk, naša poslaništva, konzulati in izseljenska zastopstva. Polagoma se vrača zaupanje, ki je bilo omajano zaradi poloma nekaterih bank, a obsežna korespondenca Poštne hranilnice z našimi izseljenci priča o njihovi veliki ljubezni do domovine. Z vzdržavanjem vezi z našimi izseljenci je dosegla Poštna hranilnica dovolj moralnega in političnega uspeha verjetno pa je, da se bodo skoro pokazali tudi materijelni rezultati te propagande. V poštno hranilnico sedaj že vlagajo naši izseljenci iz Francije, Belgije, Združenih držav Amerike, Kanade, Brazilije, Argentine, Urugvaja in Čile. Brez dvoma se bo vlaganje v Poštno hranilnico še dalje čim uspešnejše razvijalo, zlasti ko že več kakor 100.000 oseo v naši državi vlaga svoje prihranke v lo občo, narodno ustanovo za varčevanje. Svetovna agrarna kriza V sobotni številki smo na tem mestu v splošnem ugotovila nastanek sedanje svetovne krize in po vda rili, da je vzrok današnjemu stanju agrarni protekcionizem industrijskih držav in pa dejstvo, da se izvenevropska žitna produkcija ni prilagodila povojnemu evropskemu konzumu. 0 sanaciji te svetovne agrarne krize se je sicer že mnogo razpravljalo, vendar so morala ostati vsa ta stremljenja brezuspešna, ker se je traktiralo vprašanje iz vidika posameznih držav-interesentov v obliki trgovskih pogodb in mednarodnih trgovskih dogovorov in to na način, ki je od proviziorija do provizorija trgovskih pogodb stopnjeval zaščito agrarne produkcije industrijskih držav. Mesto da bi trgovski dogovori regulirali plasiranje presežkov produkcije obeh interesentov, so trgovske pogodbe zadnjih let prinašale le poostritev gospodarskega boja v eni kot drugi državi. Zelo ilustrativen je položaj kraljevine Jugoslavije napram Avstriji. Naši trgovski razgovori v svrho sklenitve trgovske pogodbe med našo državo in Avstrijo so pokazali, da so pota k medsebojnemu sporazumu diamentralno nasprotna. Kraljevina Jugoslavija je po svojem bistvu agrarna, Avstrija pa industrijska država. Zamenjava presežkov produkcije na način, da mi Avstriji dobavljamo živila in agrarne pridelke, ona pa nas oskrbuje z industrijskimi proizvodi, leži na dlani. Samo na tej podlagi je mogoč sporazum. Zaokrožene gospodarske enote, ki bi sami sebi zadoščale, so predhodno mogoče samo ob diktatu produkcije in konzuma, normalizacija takega položaja pa je nemogoča. 2e zadnjič smo povdarili potrebo delitve dela in racionalizacije. To bi bil prvi Stadij resničnega in uspešnega ozdravljenja agrarne krize, torej medsebojni sporazum na podlagi delitve dela. Druga etapa pa je nekoliko težja, zato pa tembolj naravna. Ves konjukturni povišek medvojne produkcije se mora reducirati na normalno višino. Industrijske države se morajo odpovedati umetnemu agrarnemu protekcionizmu in svojo zaščiteno, sicer pa nerentabilno produkcijo znižati. Na drugi strani morajo agrarne države industrializacijo prekiniti. Seveda mora ta redukcija proizvodnje korakati previdno in z največjo opreznostjo, da se ne odpro vrata borzni spekulaciji. Tretja in najvažnejša pot sanacije je mednarodni sporazum. Ta pa je dosegljiv le tedaj, če se države večje gospodarske enote sporazumejo, to se pra- vi, če so pogoji, ki smo jih navedli zgoraj, tudi že docela izvedeni. V tem pravcu se baš v poslednjem času stavljajo predlogi, da pokažejo predvsem agrarne države več iniciativnosti, ki so pravzaprav v tem gospodarskem izigravanju v defenzivi. Prevozni tarifi določajo n. pr. srednjeevropskim agrarnim državam le čisto gotov določen ek šport, nj placement ter gravitira vsled tega njih izvoz le v izvestne sosedne države. Dočim industrijski proizvodi lažje preneso višje prevozne postavke, je to pri životnih namernicah zelo omejeno. Zato je povsem naravno, da nastopajo za revizijo nevzdržnega položaja agrarne ekspertne države in je v tem pogledu značilen predlog predsednika zagrebške trgovske zbornice, gospoda Otkar Weiszmayerja, ki predlaga anketo srednjeevrpskih držav: Čeho-slovaške, Avstrije, Jugoslavije, Rumunske in Ogrske, povdarjajoč, da so slednje tri države v stanju popolnoma kriti importno potrebo agrarnih produktov obeh industrijskih držav Cehoslovaške in Avstrije, ko-jih industi ijski eksport je v pretežni meri usmirjen v navadne agrarne države. Misel ni nova ter je že bila ventilirana v projektu srednjeevropske gospodarske unije. Pospešitev tega za vse evropske agrarne države tako perečega vprašanja, pa bo brez dvoma povzročila uvedba ameriških zaščitnih carin. Ameriške zaščitne carine so spravile evropske industrijske države v defenziven položaj, ki je v sili, da bodo odgovorile z bojkotom ameriškega blaga. Kakor se bo že ta pokret formiral, bodisi v evropsko gospodarsko unijo, odnosno panevropo, za evropsko agrarno produkcijo bi to pomenilo popolno sanacijo. Trgovina z gobami in naš izvoz v Francijo (Poročilo našega konzularnega zastopnika iz Lyona. — Glasnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.) Naša država, bogata na gozdovih, poseduje obilo koristnih vrst gob, ki služijo ljudski prehrani. Postoje sicer velike in nedostopne, ter za izrabljanje nepripravne šume, vendar bi se mogla trgovina in izvoz gob, ki jih je velika množina po raznih predelih, brez posebnih težkoč organizirati in to z malenkostnim kapitalom. Siromašnemu prebivalstvu teh krajev bi se nudila s tem stalna in lepa prilika zaslužka. Z druge strani zopet, čeprav bi to na prvi pogled zgledalo skromno, bi suhe gobe zavzemale v naši trgovinski bilanci s časom povsem vidljivo mesto. Za dobro kakovost običajnih suhih gob (Champignons-ceps) je cena v povoljnem gospodarskem letu, ki je znašala pred 4 do 5 leti okrog 10 frankov, letos zvišana že do 40 frankov za kg. Pri prodaji gob so v glavnem določene dve prodajni seziji: letna in jesenska. Za naš izvoz prihaja v poštev samo jesenska sezija za blago, ki je namenjeno na francoska tržišča. Francija je resen odjemalec suhih gob. Posebno južna in južno-zapadna Francija porabi izvestne količine tega blaga. Medtem, ko se pri nas le malenkostno konsumirajo kon-servirane gobe, je v Franciji in tudi drugih državah ta jed zelo priljubljena in daje temu blagu odlično vrednost. Francija uvaža gobe iz inozemstva, ker je domači pridelek nezadosten. Suhe gobe se uvažajo v posebnih zabojčkih in stekle nih vrčkih. Jugoslavija se na tem uvozu le malo udeležuje; v poštev prihaja edino Slovenija, ki je pripomogla, da si je to blago pridobilo v zapadnih državah dobei sloves. Francoski uvozniki so s prebira njem, sušenjem m standardiziranem, ka kor tudi pakiranjem gob zadovoljni Tudi izpolnitve dobave, zaključki in slični trgov ski posli so se vršili v polnem redu, tako da ima ta panoga v Franciji najboljše po goje za čim večji razvoj. Posebno ugodno se glasi poročilo o naši slovenski trgovini gob; poročevalec pripo roča organizacijo v večjem obsegu. V to svrho naj bi se slovenski trgovci in strokovnjaki namestili v drugih predelih države in razširili produkcijo in trgovino z gobami. Kova velika Zadružna cenirala Naš članek v včerajšnjem našem listu pod gornjim naslovom lojalno popravljamo na podlagi informacij, ki smo jih prejeli od merodajne strani. Zvezi se nista fuzijonirali, ker za to ni dana zakonita možnost, temveč se je Zadružna Zveza v Celju razd rušila, njene zadruge pa pristopijo k Zvezi slovenskih zadrug, ki postane tako skupna centrala. Zadružna Zveza je bila s požrtvovalnim sodelovanjem včlanjenih zadrug že prei tremi leti popolnoma sanirana, sedaj p« tudi konsolidirana. Zato niti niso zaradi tega odstopale njene zadruge niti ni pre vzela Zveza slovenskih zadrug tudi vsa njena bremena, to že zato ne, ker so jil prevzele zadruge same. Povod za združite' teh dveh organizacij so dali edino stvarni gospodarski razlogi ter stremljenje zadrug, da dobe močno centralo. Premovanje pSemen. konj Konjerejsko društvo za Dravsko banovino poroča, da se vrši letošnje premovanje plemenskih konjev po odredbi kraljevske banske uprave: dne 15. julija ob 10. uri pri Sv. Lenartu v Slov. goricah za sodni okraj Sv. Lenart; dne 16 julija ob 8. uri v Ptuju za sodni okraj Ptuj; dne 17. julija ob 8. uri v Ormožu za sodni okraj Ormož; dne 19 avgusta ob 9. uri v Beltincih za sreze Dolnja Lendava in Murska Sobota; dne 23. avgusta ob 8. uri v Kranju za sreze Kranj, Radovljica, Ljubljana okolica in Litija. Na ta premovanja so dopuščeni le plemenski konji mrzlokrvnih pasem. Za toplokrvne pasme so pa določena premovanja: dne 18. avgusta ob 8. uri v Ljutomeru za srez Ljutomer; dne 24. avgusta ob 8. uri pa v Sv. Jerneju na Dolenjskem za sreze Brežice, Krško. Novo mesto in Litija. Gospodarske vesti X Zakon dalmatinske agrarne preuredite prod sankcijo. V torek, 24. t. m. se je vršila v_ministrstvu za agrarno reformo seja ministrskega odbora, ki ima nalogo da prouči vse gradivo, ki se nanaša na agrarna vprašanja v Dalmaciji. Seja je trajala do 21. ure. Na seji so bili prisotni ministri dr. Šibenik, dr. Srškič, dr. Frangeš, dr. Švrljuga in Uzunovič. Referent ministrstva za agrarno reformo je načelnik ministrstva g. Turina. Ministrski odbor je v načelu sprejel zadevni zakonski načrt. O zakonskem načrtu je sledila razprava v vseh potankostih. Zakon bo v kratkem objavljen. X Pregledovanje sortnih poskiiHov s krompirjem in pšenico v drevesnici Kmetijske družne v Ljubljani na Poljanski cesti 59 v nedeljo, dne 2?» junija lfl,*Ut Kmetijska družba je s sodelovanjem Kmetijske poskusne postaje v Ljubljani v svoji drevesnici izvedla poskuse z raznimi vrstaim krompirja in pšenice. Ker so ti ze- lo zanimivi in nazorno podajajo razliko med posameznimi sortami, je tudi za kmetovalce zelo poučno, če si jih ogledajo. V ta namen priredi Kmetijska družba ogled in poučno razlago teh poskusov v nedeljo 29. t. m. ob 9. uri zjutraj na licu mesta Vodstvo ogleda prevzame g ing. Zaplotnik, ki je poskuse izvedel. — Vabijo se vsi kmetovalci, ki se za to zanimajo, da se udeležijo tega ogleda. X Zavod za pospeševanje zunanje trgovin« je prejel iz inozemstva več povpraševanj z:< višnje in jagodo Izvozniki sadja naj svoje po nudbe dostavijo tajništvu Zavoda za pospeševa nje zunanje trgovine pod št. 2912. Borzna poročila Devizna tržišča. dne 26. junija 1930. Ljubljana, 26. jun. Amsterdam 22*695—22-75;. Berlin 13*48, Bruselj 7'8904, Budimpešta 9-8960 Curih 1094-40-1097-40. Dunaj 7*9659 -9*9959. London 274-80, Newyork 56*335—56*535, Pariz 222*03, Praga 167*39—168*19, Trst 296*25. Zagreb, 16. jun. Amsterdam 22*695—22*755, Dunaj 796*59—799*59, Berlin 13*465—13*495, Bru selj 789-04 bi., Budimpešta 988*10—991*10, Mi lan 295*203—297*203, London 274*40—275*20. Newyork kabel 56-335—56*535, Pariz 222*03 bi. Praga 167-39-168*19, Zttricb 1094*40-1097*40. Curih, 26. jun. Beograd 9-1275, Pariz 20*2575. London 25*0725, Newyork 515*90, Amsterdam 207*75, Berlin 122*96, Dunaj 72-825, Stockholm 138*625, Praga 15*31, Varšava 57*85, Budimpe šta 90*275. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 26. jun. Drž. papirji: 7% Inv nos. 87—87*50, voj. škoda 432*50-433-50, vojna škoda kasa 433-433*50 (433), julij 432*50—433. avg. 434 bi., dec 432*50—434, 4% agr. obv. 54 do 54*75, 7% Bler. pos. 84*50-84'75 (84*50) 8% Bler. pos. 95—97, 7% pos. hip. banke 83*50 do 84*25. — Banke: Hrvatska 50 d, Praštedio na 900—910, Udružena 194—195, Ljublj. kred 122 d., Medjunarodna 63, Narodna banka 8300 bi — Industrije: Sečerana Osijek 350—360. Trboveljska 425—430, Slavonija 200—210, Vevče 128 d. Žitna tržišča. Na ljubljanskem trgu tendenca no živahna. Prometa ni bilo. »spremen je- Novi Sad, 26. jun. Pšenica: baška 77 kg 190—195, 78 kg 195—197-50, gornje banat. 78 kg 195—197*50, gornjebaška 78 kg 197*50—200, ban.. Tisa, šlep 78 kg 197*50—-200, sremska 77 kg 172*50—175, 78 kg 167*50—170. — Oves: ba ški, sremski 135—137*50. — Vse ostalo neizpre menjeno. — Promet: Pšenica 6 vagonov, koruza 35 vagonov, moka 7 vagonov, otrobi 2 vagona. Tendenca: slaba. Budimpešta. 26. jun. Tendenca: slaba, promet: srednji. Pšenica: okt. 1865—18*85 (18*81 do 18*85). Rž: oktober 10*85—11*04 (11*03-11-04). Koruza: jul. 12-70-12-90 (12-75-12*76), okt 13-13*06 (13*05-13*07). Ljubljansko lesno triišfe. Tendenca neizpremenjena. Zaključen jo biJ en vagon hrastovih pragov. Raipis stavbenih del. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo težaških, zidarskih in železo* betonskih del za gradnjo novega stavbnega kompleksa na oglu Dunajske in Ga-ieve ulice v Ljubljani. Vsi potrebni podatki, načrti in proračun se dobijo od 30. t. m, dalje med uradnimi urami od 8—13. ure pri ravnateljstvu zavoda. Gledališka ulica 8/III. proti povračilu stroškov Din 130*—. Zapečatene in pravilno'opremljene ponudbe ie vložiti pri Pokojninskem zavodu do sobote, 12. julija 1.1. ob 12. uri opoldne. Ljubljana, dne 26. junija 1930. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. ANATOLE FRANCE: BOGOVI Izražala se je umerjeno in odločno. Njene besede so bile pripravljene; že zdavnaj je bila sklenila, da se izpove, ker je bila odkritosrčna, ker ji je ugajalo posnemati Jean-Jacquesa in ker je sodila čisto pametno: »Evarist bo nekega dne zvedel skrivnosti, ki jim nisem jaz samo čuvarica; bolje je, da ga o tem, kar bi zvedel nekega dne v mojo sramoto, pouči prostovoljno priznanje ,ki mi bo v polivalo.« Kakor je že bila nežna in poslušna naravi, se ni čutila bogve kako krivo in priznanje ji je bilo zavoljo tega manj mučno: sicer j>a je botela povedati samo toliko, kolikor se ji je zdelo potrebno. »Ah, je vzdihnila, dragi Evarist, zakaj niste prišli k meni v onih trenotkih, ko sem bila sama, zapuščena? ...« Gamelin je bil vzel čisto doslovno Elodijino prošnjo, naj bo njen sodnik. Po svoji naravi in vsled literarne vzgoje razpoložen za izvrševanje domače pravice, se je pripravljal, da sprejme Elodijina priznanja. Ker se je obotavljala, ji je dal znamenje, naj govori: Povedala mu je stvar zelo priprosto: »Mlad človek, ki je imel med slabimi lastnostmi tudi nekaj dobrih, in je očitoval le te, je odkril na meni nekake mikavnosti ter se začel sukati okoli mene z vnemo, ki je bila pri njem res presenetljiva: bil je v cvetu let, nadvse ljubek, in imel je zveze z očarljivimi ženskami, ki niso prikrivale, da ga obožujejo. Mojega zanimanja pa ni vzbudil s svojo lepoto in tudi ne s svojo duhovitostjo... Omečil me je s tem, da mi je kazal ljubezen, in mislim, da me je resnično ljubil. Bit je nežen, pozoren. Poroštva sem zahtevala samo od njegovega srca, njegovo srce pa je bilo nestanovitno... Obtožujem le sebe samo; svoje priznanje izpovedujem, ne njegovega. Ne pritožujem se radi njega, saj mi je postal tujec. Ah, prisegam vam, Evarist, zame je sedaj on, kakor da ga nikoli ni bilo!« Umolknila je. Gamelin ni ničesar odgovoril. Prekrižal je roke; pogled mu je bil srep in mrk. Mislil ie hkratu na svojo ljubico in na svojo setro Julijo. Tudi Julija je poslušala ljubčka; toda čisto drugačna nego nesrečna Elodija, tako si je mislil, se je dala odvesti, ne v zmoti rahločutnega srca, temveč da bi našla daleč od svojcev razkošje in zadovoljstvo. V svoji strogosti je bil obsodil svojo sestro in nagibal se je k temu, da obsodi tudi svojo ljubico. Elodija je povzela z zelo tihim glasom: »Bila sem prepojena s filozofijo; mislila sem, da so ljudje od narave pošteni. Moja nesreča je bila v tem, da sem srečala ljubimca, ki ni bil vzgojen v šoli narave ni morale in ki so ga bili družabni predsodki, častihlepnost, samoljubje in napačno pojmovanje časti naredili sebičnega in verolomnega.« Te dobro preračunane besede so dosegle zaželjeni učinek. Gamelinove oči so se omehčale. Vprašal je: »Kdo je bil vaš zapeljivec? Ga li poznam?« »Ne poznate ga.« »Imenujte mi ga.« Na to zahtevo je bila pripravljena, toda sklenila je bila, da jej ne ustreže. Navedla je svoje vzroke. »Prizanesite mi, prosim vas. Za vas, kakor tudi zase, sem že preveč povedala.« In ker je še silil vanjo, je nadaljevala: »Najini sveti ljubezni na ljubo vam ne povem ničesar, kar bi vam vzbujalo točno sliko o tein — tujcu. Ne maram nastaviti strašila na vašo ljubosumnost; ne maram klicati med vas in med sebe nadležne sence. No bom vas vendar upoznavala s tem človekom sedaj, ko sem ga pozabila!« Gamelin pa jo je le silil, naj mu izda ime zape-Ijivca: rabil je dosledno samo ta izraz, zakaj ni malo ni dvomil, da je bila Elodija zapeljana, varana, zlorabljena. Še na misel mu ni prihajalo, da je moglo biti drugače, da se je udala poželjenju, neodoljivemu pože-ljenju, poslušala skrivnostni glas mesa in krvi; ni mu prihajalo na misel, da se je ta razkošna in nežna, ta krasna žrtev, utegnila ponujati; da zadosti svojemu naziranju, je smatral, da je morala biti vzeta s silo ali z zvijačo, posiljena, speljana v pasti, nastavljene na vsakem koraku. Stavil ji je vprašanja v umerjenih izrazih, toda točna, jedrnata, nadležna. Izpraševal jo je, kakšno obliko je zavzela ta zveza, je li bila dolga ali kratka, mirna ali razburljiva, in na kak način se je porušila. Vedno in vedno se je vračal k sredstvom, ki jih je rabil ta človek, da jo zapelje, kakor da bi bil moral rabiti za to čisto nenavadna, nečuvena sredstva. Vsa ta vprašanja pa je stavil zaman. Molčala je trmasto, krotko in proseče, s stisnjenimi usti, z očmi polnimi solz. ve Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 118/30—6. Dražbeni oklic. Dne 31. julija 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin (hiše, njiv, gozdov, travnikov itd.): zemljiška knjiga Križevci, */» vi. št. 40, •/, vi. št. 126, 3/12 vi. št. 509, »/, vi. št. 606, 1/2 vi. št. 160. Skupna cenilna vrednost: 57.292'— Din; vrednost pritikline: 2300 Din; najmanjši ponudek: 38.194 Din 69 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem —>rnku pied začetkom dra/ e. sicer hi re mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škelo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Sobotj, dne 28. maja 1930. E 139/30—7. Dražbeni oklic. Dne 5. avgusta 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Nedelica, vi. št. 128, 138 in 161. Cenilna vrednost: 5250 Din; najmanjši ponudek: 3500 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražr beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 16. junija 1930. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je rav-nal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 16. junija 1930. E IV 936/30-6. 1562 Dražbeni oklic. Dne 13. avgusta 1930. ob devetih bo pn podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gerečja vas, vi. št. 55, obstoječih iz dveh njiv v izmeri 29 a, 71 mJ. Cenilna vrednost: 4356 Din 50 p; najmanjši ponudek: 2904-34 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 20. junija 1930. 2-2 1561 E IV 853/30—5. Dražbeni oklic. Dne 8. “avgusta 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pobrežje, vi. št. 630, obstoječih iz gozdne parcele št. 630 v izmeri 39 a, 56 ma. Cenilna vrednost: 6923 Din; najmanjši ponudek: 4615-50 Din. Preds. 412-4/30-2. Razpis. Odda se mesto pisarniškega uradnika pn okrajnem sodišču v Konjicah. Svojeročno spisane, pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti najkesneje do dne 15. julija 1930. pri podpisanem predsedništvu. Obširnejši razpis glej v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovan« z dne 25. junija 1930. Predsedništvo okrožnega sodišča ' v C e 1 j u, dne 28. junija 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 21. d—3 Natečaj. Razpisuje se natečaj za sprejem v šolo za dečje zaščitne sestre v Ljubljani. Gojenke se bodo vzgajale in izobraževale za dečje zaščitne sestre, za zdravstveno prosvetno delo med ljudstvom in v social-no-zdravstvenih ustanovah ter za potujoče učiteljice higiene; hkratu dobe strokovno izobrazbo za udejstvovanje v vseh panogah socialne in zdravstvene zaščite. Pogoji za sprejem so: 1. Starost dovršenih 18 let, toda ne preko 28 let (izjemoma se sprejmejo učiteljice ali absoltventke srednjih šol do 32. leta starosti); 2. domovnica, da je državljanka kraljevine Jugoslavije; 3. znanje državnega jezika v govoru in pisavi; 4. z dobrim uspehom dovršena nižja srednja ali tej ustrezna izobrazba; zaželena pa je celotna srednješolska izobrazba; 5. popolne telesno in duševno zdravje, ki ga ugotovi komisija ob sprejemu; 6. zdravstveno izpričevalo; 7. potrdilo občine, kjer je prosilka bivala in s čim se je bavila, odkar je dovršila šolo; 8. kratki popis dosedanjega življenja (curriculum vitae). Pouk v šoli se prične 1. septembra t. 1. ter je teoretičen in praktičen. V šolo se sprejemajo samo gojenke, ki dado s teoretičnimi in praktičnimi uspehi ter z moralnimi lastnostmi jamstvo za dobre sestre. Sprejem je prve štiri mesece poizkušen in je hkratu pripravljalni tečaj. Sprejete učenke stanujejo v internatu, ki je spojen s šolo. Izjemoma se dovoli, da obiskuje gojenka šolo kot eksternistinja. V internatu plačujejo učenke za ves čas šolanja za vso oskrbo in pouk mesečno: 1. za celo oskrbo.................. 700 Din; 2. polovično oskrbnino . . 350 Din; 3. brezplačna mesta se podele najsiro-mašnejšim in obenem najmarljivejšim učenkam po pripravljalnem tečaju. Učenka, katera dobi brezplačno mesto, se mora zavezati, da bo služila državi dvakrat toliko let, koliko let je uživala brezplačno mesto v šoli, v onih sanitetnih napravah, ki jih odredi ravnatelj šole za zaščito sester v Ljubljani. Gojenka pa, ki bo sprejeta ob polovičnih oskrbnih stroških, se mora zavezati, da bo služila državi toliko let, kolikor let je užival poluštipendijsko mesto. Opozarja se, da je ministrstvo prosvete z odlokom štev. 487 z dne 4. januarja 1930. rešilo, da se prizna diplomiranim sestram, ki so dovršile sestrsko šolo z uspehom, druga kategorija drž. uradnikov. Po dovršeni šoli in položenem diplom« skem izpitu se gojenka namesti po zakonu o uradniških svojstvih za zaščitne sestre. Svojeročno pisane prošnje, opremljen fl vsemi dokumenti, naj se pošljejo do dne 15. avgusta 1930 ravnateljstvu šole za zaščitne sestre v Ljub< ljani 5, Lipičeva ulica. Ljubljana, dne 15. junija 1930. Drž. šola za zaščitne sestre, Ravnatelj šole: Dr. B. Dragaš s. r. Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje z dne 22. junija 1930. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga , „ , 325,160.563-11 Posojila 1.341,074.460-77 Račun ■ odkup kronskih novčanic...................... 929,335.815-85 Račun začasne zamene < 161,956.736-29 Dolg države.................. 2.997,155.034--1 Vrednost državnih domen, zastavi; iih za izdajanje nov^nic . . . . 4 , 2.138,377.163-— Saldo raznih računov * s 1.162,414.534-18 9.055.474.307-20 Pasiva. Glavnica Din 50,000.000 v ko—-nem zlatu: od te vplačano......................... 30,000.000-- Re/' ‘ fond . . . , 12,531.387-39 Novčanice v obtoku , , 5.114,113.225-— Državni - jur začasne zamene <«.«.«» 161,956.736-29 Terjatve drvave po raznih računih....................... 247,016.230-40 Razne obveznosti . . « 1.268,423.695-09 Terjatve države za zastavljene domene .... 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 83,055.870-—» 9.055.474.307-20 V metalni podlodi se računi: dinar v zla-tu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razliko — 5 Vi% na leto. Obrestna mera za posojila na zastavo 7% na leto. -4-------- Izdaja tisk trna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 28. Za tiskarno odgovarja Otmar Michfilek. — Urednik Janez Debeveo. — Za inseratni del odgovarja Avgust Koiman. — Vsi v Ljubljani