GEOGRAl 'SK.1 O B Z O R N I K 
MOŽNOST UPORABE GEOLOŠKIH 
PREREZOV PRI POUKU GEOGRAFIJE 
Anton Poišak 
V literaturi j e že kar neka j pr imerov nazornih 
geoloških prerezov, ki bi jih lahko uporabili tudi pri pouku 
geografije. Problem pa je, če hočemo nek prerez narisati 
sami. Po geološki karti je negeologu dokaj težko pravilno 
narisati tak prerez. Geološka karta pr ikazuje samo 
prostorsko razsežnost posameznih kamnin, ne pa njihove 
lege v globini. Geološke karte nekdanjega Zveznega 
geološkega zavoda (Beograd 1978) pa imajo ob spodnjem 
robu tudi vzorčne geološke prereze, na kartah pa je 
označena njihova smer. Dolžina in višina ozemlja sta 
skladni z merilom karte. V geografiji pa s e j e uveljavilo 
previšanje višin, reliefa. Največkrat gre za 2,5-kratno 
previšanje, ki je sicer odvisno tudi od namena prerezov. 
Pri geoloških prerezih pa je vsako previšanje reliefa lahko 
p rob lemat i čno . Gre namreč za to, da moramo pri 
previšanju ustrezno popraviti globino in nagib kamninskih 
plasti, če jih sploh nameravamo označiti. 
Pri previšanju reliefa lahko nagib kamnin izračunamo 
po formuli: nagib plasti (n) = are tg (n tg x), kjer je x 
dejanski nagib plasti v stopinjah ("), n pa faktor previšanja 
reliefa. Če je nagib plasti v naravi približno 26°, mora 
biti ob dvakratnem previšanju reliefa nagib približno 45". 
Sicer p a j e nujno previšati relief glede na dolžino v 
primeru sorazmerno uravnanega sveta, ali pa, če gre za 
zelo majhno merilo prereza. Če rišemo prerez razgibanega 
sveta z veliko reliefno energijo, pa previšanje niti ni 
potrebno. Za to je lep primer na primer prerez prek prevala 
Vršič (J. Kunaver 1990: H geomorfologiji dolomitnega 
prevala Vršič v Julijskih Alpah). Za določena geološka 
obdobja in kamnine je dobro upoštevati standardne znake 
in barve. Tako se za oznako triasnih kamnin uporabljajo 
rdeči in vijoličasti odtenki barv, za jurske kamenine pa 
zeleni odtenki (glej npr. I. Vrišer 1982: Uvod v geofrafijo). 
To pa seveda ni možno, če gre za črno - belo tehniko 
izdelave prereza. Za šolsko rabo je možna določena 
poenostavitev in prilagoditev. 
Prednos t i prerezov in drugih podobnih metod 
(blokdiagrami, shematične skice itd.) je več. Učenci 
s p o z n a j o geo loško zg radbo in rel ief , u g o t a v l j a j o 
povezavo, ugotavljajo pravilnost oziroma nepravilnost v 
sosledju kamnin, kje so odpornejše, kje manj odporne 
kamnine, kako te vplivajo na pokrajino, sklepajo na 
genezo reliefa, povezujejo obliko površja in rečno erozijo, 
ugotavljajo, ali gre v danem primeru za strukturni ali za 
skulpturni relief, poiščejo primere skladnih in neskladnih 
pobočij, sklepajo lahko, kje je več gozdov, kakšnaje raba 
tal (primerjava prisojnih in osojnih leg) itd. Geološke 
prereze lahko kombiniramo oziroma dopolnjujemo z 
zemljevidi, tematskimi kartami, diapozitivi (fotografijami 
ali drugimi audiovizualnimi tehnikami), da učenci dobijo 
kompleksnejšo podobo o določenem ozemlju, ki ga nek 
prerez prikazuje. 
Bistvena prednost pa j e predvsem v nazornosti in 
predstavljivosti. Važno pa je lahko tudi spoznanje, da 
lahko na neko pokrajino odločilno vpliva že geološka 
podlaga. 
PARAGEOGRAFIJA IN GEOGRAFSKI ŠUND: 
S PESMIJO NAD GEOGRAFSKO DOLŽINO 
ZANZI BARJA 
Igor Lipovšek 
Geografinje in geografi, državljani Slovenije! 
Zadnji čas je, da svoj strokovni kazalec uperimo proti 
poskusom šarlataniziranja naše znanosti. Posamezniki 
širijo trditve, ki so v temeljih skregane z načeli in logiko 
dognanj slovenske in svetovne geografije. Pri tem jim 
izdatno pomagajo tudi državna občila. Če smo pred leti 
še dopuščali glasbene umotvore, ki so Arabijo postavljali 
v Afriko, in prepevali, da so Arabci črni kot oglje, ne 
moremo mimo izjave: "Ko v Zanzibarju že sonce zahaja, 
pri nas je še noč!" Omenjeno besedilo ne zdrži kritične 
presoje niti v smislu jezikovne logike (noč je časovno 
ZA sončnim zahodom; PRED sončnim zahodom j e zato 
kvečjemu lahko SE dan, nikakor pa ne noč), skregano pa 
je tudi s temeljnimi geografskimi dejstvi. 
Zanzibar je na 39° vzhodne geografske dolžine (za 
orientacijo: približno toliko vzhodno od Greenwicha kot 
Moskva ali Adis Abeba). Slovenija je na 15° vzhodne 
geografske dolžine. Razlika je 24°, kar je (prevedeno v 
čas) 94 minut ali, poenostavljeno, uro in pol. To pomeni: 
ko v Zanzibarju "sonce kaže" poldne, j e pri nas pol 
enajstih, oziroma, ko je pri nas poldne, je v Zanzibarju 
pol dveh! Besedilo bi se torej lahko glasilo le: "Ko v 
Zanzibarju že sonce zahaja, pri nas je še dan." 
Resnici na ljubo: izračun, kar se tiče poldneva, drži 
vse leto. Podobno je s sončnim vzhodom in zahodom ob 
spomladanskem in poletnem enakonočju (ekvinokciju). 
Zaplete se pri sončnih vzhodih in zahodih ob poletnem 
in zimskem obratu. 
Zanzibar j e blizu ekvatorja (6° južne geografske 
širine), zato skoraj ne pozna razlike med dolžino dneva 
poleti in pozimi; noč in dan sta vse leto približno enako 
dolga. Čas prehoda iz dneva v noč in obratno (mrak) je 
kratek. Ljubljana, k i j e na 46° severne geografske širine, 
ima daljši mrak in izrazito razliko med dolžino dneva 
poleti in pozimi: 21. junija (poletni solsticij) je dan več 
31