b V jjyjjjjjs Šl./N 12 Dili inhi r/Diiiiiihri' 2005 ktnik/;innn \N RAČUNOVODSKI SERVIS PORT d.o.o. Portorož Računovodsko - Jinančne storitve l.iminjanska 96, Lucija Tel. 05/6779-480 e-mail: port.kenda (fPsiol. net IZ VSEBINE PIRANSKA OBČINA 2006 Ne delamo si iluzij, da imamo kaj nostradamovske žilice, a bomo vseeno tvegali pogled v naprej, škiljenje na prihajajoče leto 2006. Za piranske občane bi moralo biti - če drugega ne - vsaj zabavno, saj nas čakajo jeseni lokalne volitve. Zato je pričakovati ogromno dobrikanja, snubljenja, zastonjkarskih golažev in sardelc, »toplih« stiskov rok, predvsem pa velikih obljub. S plakatov bodo sijali široki, bleščeči smehljaji bodočih občinskih vele-mož in veležena, s katerimi nas bodo poskušali speljati na limanice. Ta cirkusantski obred politike bi bil lahko pravcata zabava (lahko bi, denimo, odprli stavnice, kjer bi stavili vsak na svojega zmagovalnega »konja«), če ne bi imel takšnih za ljudi določujočih posledic! * Osrednje dogajanje naslednjega leta bo nedvomno dolgo pričakovano obnavljanje že zelo utrujenega portoroškega očaka, hotela Palace, za katerega vsi upamo, da bo portoroškemu turizmu dal nov zagon Takega, ki ne bo temeljil zgolj in samo na gradnji apartmajskih naseli,' * Navkljub vsem pomislekom kmetijskih strokovnjakov, naravovarstvenikov, nekaterih domačinov, romantikov in celo države je pričakovati začetek gradbenih del za golf igrišče v Sečovljah (čeprav ekologi obljubljajo boj do poslednje bilke). L v nadaljevanje na 3 strani Naš obraz: Mitja Jančar t v Ukinjanje krajevnih skupnosti? Surovi čas občine Piran k v Morje je javno dobro luv Odprti k morju - 50. letnica pomorskega muzeja PROMET Z NEPREMIČNINAMI Obala 16, Krajevna skupnost Portorož Tel.: 05/674 10 30 GSM: 041/35 22 00 www.obala-realestate.com S -I^JVJO PRAZNIČNO VOŠČILO Veliko- l&p&fG, ooiči UßOfint 1њсМгсип i*t l^uJce^ft илеЛгиЛЈгг odbo* саЛорИа РолЉл&ра+г: МолЈго fiotwta*,, Mitja јјсмсал, £ioija Sihusi fiotuftcat, Nöda, Kozina, JleixL Mikul i Atuisiej ^ruJL^oič. fyfia+no-, da Ле. Ito+tto- uApeli obt/i^cii *ta poti k teAsuci. VoloimotuxL оДем ноИФП Aodeiaocem: dofuA+üJzo+n in obestt, Jzi potnatjate. p/u Л&дшл&сшји noÄex^a cgAo-fuAa. Najlepše, уеЦг tudi doAjovcdoestt, hi 4. Utojimi pAo^ioißoI^nufU p/uAp&ohi podpi/iate izdajanje. ßoit&io-уапа, о4е*и, o^ioÄeAxUce^ft, Jzi ^tate. ^d/ui^Ui podjetn&U 4 p/iipadnодЦо- bkuptt<i. MITJA JANČAR, PORTOROŽANOVEC IN FILATELIST V prazničnem času se nekako samoumevno ponuja redka priložnost, da našim bralcem predstavimo tudi koga iz naše srede. V uredništvu se nam je zdel pravi za ta namen neutrudni Mitja Jančar, ki ni le eden od pobudnikov nastanka Portorožana pred 15 leti, ampak je vse obdobje v različnih vlogah njegov nepogrešljivi člen. Tudi danes ima na plečih kar nekaj ključnih nalog: je odgovorni urednik časopisa, njegov glavni distributer po trgovinah trimestja Piran-Portorož-Lucija, sodeluje z avtorskimi prispevki... r 4. жЈзШ V У ! Mitja Jančar je rojen leta 1948 v Postojni, v letu informbiroja torej; sam zato rad v šali pravi, da je »informbirojevec«. Zgodnje otroštvo je preživel v Senožečah in Pivki, 1. avgusta leta 1953 pa se je družina preselila v Piran, v Bonifacijevo ulico (bilo je še v času Cone B). Po končani osnovni šoli in gimnaziji se je odpravil na študij v Ljubljano, vendar ga je bil prisiljen zaradi različnih nenaklonjenih okoliščin opustiti. Tako se je že v rani mladosti osamosvojil. Do leta 1977 je bil deset let zaposlen na Inter-europinem zastopništvu v Ljubljani. V tem obdobju se je tudi »nalezel« ljubljanskega naglasa. Sam pa za svojo govorico pravi, da je prej primorska ljubljanščina, saj so jo Ljubljančani imeli za primorščino. Potem se je, ko se je zaposlil v Iplasu Dekani, vrnil v Piran. Po stečaju podjetja leta 1989 se je zaposlil v piranskem komunalnem podjetju, kjer je bil najprej vodja prometne zapornice, pozneje pa vodja enote Snaga ter Katastra komunalnih naprav. Tu je tudi sklenil svojo poklicno kariero. Mitja je srečno poročen, žena Milena mu je rodila dve hčerki, 24-letno Katjo in 21-letno Petro. Na ženino željo je bil navzoč tudi pri njunih rojstvih, zato sta obe rojeni v ljubljanski porodnišnici, ki je v tistih časih edina omogočala očetovo prisotnost pri porodu. Za politiko blizu ljudem Marsikdo se ga še najbolj spominja po njegovem političnem delovanju v obdobju tako imenovane »slovenske prebuditve«, v poznih 80. in v 90. letih, ko mu je bilo, bodisi na krajevni kot na občinski ravni, zaupanih kar nekaj pomembnih nalog. Tako je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen v takrat še občinsko skupščino, bil je predsednik portoroškega krajevnega sveta in celo podpredsednik piranske občinske skupščine. V politiki se je, po svojem prepričanju, znašel bolj po naključju. V času demokratizacije slovenskega političnega in javnega prostora je namreč primanjkovalo odločnejših ljudi, ki bi se bili pripravljeni izpostavljati, njemu pa ni za to nikoli manjkalo poguma. Pravzaprav je bil znan po svojem »dolgem jeziku«, saj ni prenašal krivic. Še posebej na živce so mu šle različne zakulisne »politične likvidacije«, kakršnih so se v prejšnjem sistemu tako radi posluževali. V politiki si je vselej prizadeval za transparentnost in odkrito, argumentirano soočenje mnenj. Pobuda o izdajanju krajevnega časopisa Portorožan je plod prav teh prizadevanj. »Pri izdajanju Portorožana, in katerega koli časopisa, se vedno znova pojavlja problem neodvisnosti oziroma dirigiranja informacij. Svoboda govora ni nikoli do konca pridobljena pravica, vedno znova se je treba truditi za njeno uveljavitev. V okolju, v kakršnem izhaja Portorožan, kjer se tako rekoč vsi poznamo, je to najbrž še težje. Portorožanu je po mojem mnenju, navkljub velikim pritiskom, ki jih je bil, in jih je še, v petnajstih letih svojega izhajanja deležen, v največji mogoči meri uspelo ohranjati neodvisnost in pokončno držo. Za to imamo zasluge vsi, ki se vsa leta trudimo, da izhaja in se, preprosto rečeno, »ne damo«. Čeprav ni lahko, upam, da bo tako tudi v prihodnje.« Filatelija v krvi Mitjev najljubši konjiček - zanj ljubezen - ostaja od mladih nog filatelija. Znamkam se je ponovno resneje posvetil, ko se je iz Ljubljane spet preselil v domačo občino. Tako je bil leta 1980 pobudnik ustanovitve portoroškega filatelističnega društva in postal tudi njegov prvi predsednik. Društvo je pred nekaj leti zamrlo, zdaj pa ga ponovno oživlja. Mitja Jančar je lahko upravičeno ponosen na nekatere naravnost vrhunske dosežke na filatelističnem področju. Tako je sodeloval pri zasnovi in izdelavi maksimumkart (MC) ob izidu znamke, posvečene Slavi vojvodine Kranjske, kot tudi pri seriji znamk ob 500-letnici hrastoveljskih fresk, kar v strokovnih krogih ni ostalo neopaženo. To mu je prineslo predsedniško mesto slovenske filatelistične zveze, na čelu katere je bil kar nekaj let in to v osvoboditeljskem obdobju, ko je bila glavna naloga vključevanje v svetovno in evropsko filatelistično zvezo. Vpliv predsednika je izkoristil, pri Tartinijev znamki, predsedniškem bloku ob srečanju sedmih predsednikov v Piranu. Poleg tega je tudi soavtor prvih slovenskih razgledničnih celin z motivom hotela Palace in pobudnik druge serije z motivi športnih jadrnic. »S filatelijo se ukvarjam predvsem zato, da ohranjam svoje možgane dejavne«, pravi Mitja o svojem najljubšem konjičku, »filatelist ni človek, ki znamke kupuje in jih zlaga v album, je nekaj več. Zanima ga zgodovina znamke, njena »življenjska pot«. Ob zbiranju in preučevanju znamk in drugega poštnega gradiva se filatelistu na široko odpirajo nova obzorja o dogajanju v politiki, zgodovini, geografiji, o vseh področjih človeške ustvarjalnosti. Poštno gradivo je prava zakladnica človeškega znanja in delovanja, le odkriti ga je treba.« Pripravil: Andrej Žnidarčič Srečanja filatelistov so vsak prvi in tretji ponedeljek ob 17. uri v Krajevni skupnosti Portorož PIRANSKA OBČINA 2006 U* nadaljevani«.'b 1 Miam Najbrž pa bo potem glavna bitka, namesto za zelena polja, za apartmaje Zanje pa se ne bodo bili zanesenjaški zeleni L 4 Županja vneto sledi v naši občini trenutno najpopularnejšim zadnjim modnim trendom, golf "look-u". Potem, ko si je omislila kariraste hlače, priljubljeno nošo igralcev golfa, je dedku Mrazu že poslala pismo s svojo največjo željo - da ji za novo leto prinese palico za golf, s katero bi z nasprotniki igrišča za golf v sečoveljski dolini lahko čimprej odigrala partijo in enkrat za vselej opravila z njimi. Usodnostni udarec pa hrani za Portorožana! bojevniki, temveč neizprosni sodobni gladiatorji v podobi investitorjev ter njihovih političnih oprod, ki jim je kristalno jasno, kaj (beri koliko) izgubijo, če apartmajev ne bo! * Lastniki nepremičnin v naši občini, predvsem stanovanjskih hiš, stanovanj, apartmajev in zemljišč, so letošnje leto postali bogatejši! Mana z neba so vratolomne cene nepremičnin, ki so presegle vse razu- December 2005 mne meje in celo presegajo cene v prestolnici, ki so bile vselej, ce ne višje vsaj enake tukajšnjim Vrednost nepremičnin je narasla veliko bolj kot povprečne place ali najemnine Tako postajajo nepremičnine v naši občim za povprečnega domačina skoraj nedosegljive, piranski nepremičninski trg pa predvsem v rokah špekulantskega kapitala Mladim, pa tudi drugim, ki sanjajo, da bi prišli do svojega stanovanja, preostanejo »neprofitna- stanovanja s pogledom na pokopališče (na morje bodo odslej gledali samo še privilegirana z ogromnimi bančnimi računi), kakršna so si omislili občinski krojači, da bi rešili svoje napake. * Še najbolj pa je upati, da se bo v naši občini izboljšalo zdravstveno stanje njenih prebivalcev, saj je po podatkih Analize iz leta 2003 zdaj malodane alarmantno slabo. V občini Piran, ki je sicer kar šest (6!)-krat gosteje naseljena od regijskega povprečja, je pojav rakavih obolenj višji od državnega povprečja. Predvsem so ogrožene ženske, ki za 18 odstotkov bolj pogosto zbolijo za rakom kot ženske v regiji Sloveniji. Prav zato je še toliko bolj nerazumljiva tolikšna evforija »celincev«, da bi se dokopali do svojega koščka obmorske idile, za katero so pripravljeni odšteti naravnost bajne vsote ... Nič ne kaže, da bi se v naslednjem letu ta trend umiril, še manj pa - navkljub občinskemu operativnemu programu za izboljšanje zdravstvenega stanja tukajšnjega prebivalstva -, da bi naslednje leto kaj bolj pokali od zdravja! * Naslednje študijsko leto, v jeseni 2006, lahko pričakujemo novo visokošolsko institucijo, to je tretjo pravno fakulteto. To bi bilo pravzaprav še najbolje, kar bi se lahko koristnega zgodilo nič kaj preveč inventivnemu piranskemu gospodarstvu, ki zna računati zgolj na novogradnje. V zadnjih letih smo bili namreč bolj ali manj neme in nemočne priče bega iz občinskih logov (Droga, M-Degrojeva uprava). Ustanavljanje visokošolskih ustanov vselej pritegne izobražence in mlade, ki so, žal, vedno bolj prisiljeni iskati službo v Kopru ali celo v Ljubljani. * Dobro bi bilo, ko bi nas v prihodnjem letu presenetili (pa nas ne bodo) z začetkom gradnje doma za starejše občane, ki ga je nekoč občina že imela, pa se ga je tako zelo lahkotno znebila (najbrž so bili takratni oblastniki sveto prepričani v svojo večno mladost). A kaj, ko je občina prostor zanj odrinila nekam na obrobje, namesto prej izbranega v središču lucijskega naselja, ki bi zagotovo bolj vzpodbujal in olajšal socializacijo starejših. V resnici je tak dom nujno potreben. V času ko tradicionalne sorodstvene vezi vse bolj pešajo, ko prehaja skrb za ostarele starše od družine na abstraktno skupnost, bi morali razmisliti o tem. da bi skrb za ostarele občane prevzel "javni zavod- ali podobna institucija, ki pa bi jo bilo treba šele vzpostaviti * V poletju 2006 se seveda zopet obeta že kar tradicionalni spor med na eni strani hedomsti. ki zagovarjajo nočno (beri hrupno) življenje na portoroški plaži ter s tem dokazujejo. da »se tudi v Portorožu kaj dogaja-, in tistimi, pretežno starejšimi prebivalci, ki zahtevajo spoštovanje njihove ustavne pravice do kvalitetnega (beri mirnega) bivanja, vključno s spokojnim spanjem, na drugi strani. Ni pričakovati, da bo županja rešila ta spor, ki sodi verjetno že med medgeneracij-sko vprašanje. * Sicer pa bo županja morala ugrizniti v kislo jabolko in občanom pojasniti čarovnijo, s katero je (ob podpori občinskega sveta) portoroški družbi Metropol Group podarila okoli 40 tisoč kvadratnih metrov seških zemljišč, po sedanjih cenah vrednih približno 3,2 milijarde tolarjev, ter odpisala terjatev, težko okoli 600 milijonov tolarjev za nikoli poravnani komunalni prispevek. Pričakovati je, da bodo lastniki Metropol Group dobrosrčni županji v znak večne hvaležnosti postavili spomenik v vsej njeni širini in višini. * Pri Portorožanu si seveda zase ne obetamo svetlejših časov, nasprotno, saj je občinska vrhuška (županja s cvetom svojih vodilnih uradnikov, pretežno iz vrst gorečih Socialnih demokratov) formirala posebno službo za uničenje Portorožana. Scenarij je že običajen in približno naslednji: v javnost bodo začeli spuščati, v stilu preverjenih udbaških metod, »alarmantne« vesti o »katastrofalnem«, »nezakonitem« (in kar je še takšnih prilastkov) poslovanju portoroške krajevne skupnosti (ki se je, edina od krajevnih skupnosti, izognila, da bi jo zasedli pripadniki Socialnih demokratov kvadratnega uma) in Portorožana. Nadzorni odbor občine Piran bo tako še naprej delal revizije, tehtal, ali se za nakup vsakega svinčnika spoštuje Zakon o javnih naročilih, na milijarde javnega denarja, ki odteka v privatna podjetja pa - kot običajno - ne bo rekel nobene. * Da, da ... Že na začetku smo povedali, da bo 2006 tudi volilno leto. Cirkus, smo rekli, ki pa ga ne gre jemati neresno, ker ima za navadnega človeka preveč resne posledice. Pri Portorožanu predvidevamo, da so se bodo piranski občani končno odločili za spremembe. Marko Zorman BOŽIČNE ŽELJE Praznični dnevi, ko naša srca drhtijo od pričakovanj in želja, so tu. Nekatere želje ostanejo neizpolnjene, druge se uresničijo. Kakšne želje nosijo v svojih srcih naši otroci? Ana iz Portoroža, 9 let: "Želim si, da bi za božič snežilo. To je tako čarobno in lepo..." Patrik iz Kopra, 12 let: "Ni treba, da mi Božiček prinese darilo. Naj jih razdeli drugim otrokom, tudi tista, ki so namenjena meni." Nika iz Izole, 11 let: "Zase in za svojo družino želim, da bi bili zdravi in da bi skupaj preživeli veliko veselih trenutkov. " Mia in Kristina, enajstletnici iz Portoroža: Mia: "Želim si, da ne bi bilo sovraštva med ljudmi. Tudi na naši šoli opazujem, kako se nekateri sošolci sovražno obnašajo, in to mi ni všeč. Želim pa si tudi mobitel, ker sem še edina v družini, ki ga nimam." Kristina: "Jaz pa bi se rada peljala z ladjo, ker se še nikoli nisem." Nika iz Portoroža, 11 let: "Želim si zdravja, veselja in sreče. Zdravja, da lahko normalno živiš in ti ni treba hoditi po bolnišnicah, veselja, da smo skupaj zbrani v družini in dobimo darila, in sreče, ko občutim v srcu zadovoljstvo, ko naredim kaj dobrega." Anketo pripravila: Heidi Mikuš Splošna plovba kupila ladjo Chios, ki je trenutno največja in najmlajša ladja v njeni floti LADJO BODO POIMENOVALI »NANOS« Skupina Splošna plovba je v kitajski luki Oinhuangdao v lastništvo prevzela tri leta staro ladjo Chios. Na željo najemnikov bo ladja do konca najema (približno dva meseca) nosila sedanje ime, nato pa jo bodo preimenovali v Nanos, po primorsko-notranjski planoti. Ladjo je za 30,6 milijonov ameriških dolarjev od panamske družbe -Fostown Tra,d?„ mL BOBRE ŠTIPENDIJE IN ES Ä ZAGOTOVLJENA ZAPOSLITEV ZA ki je v 100-odstotni STROJNIKE lasti Splošne plovbe. Za dobro polovico kupnine so sredstva zagotovili sami, za preostanek pa so najeli dolgoročni kredit nemške hipote-karne banke. Ladja je namenjena pretežno za prevoz razsutih tovorov in bo plula v prosti plovbi. Sodi v razred t.i. Super Handymax. Zgrajena je bila julija 2002 v japonski ladjedelnici Mitsui Engineering & Shipbuilding, njena nosilnost je 50.296 ton, dolžina 190 metrov, širina 32 metrov. Poganja jo glavni motor Mitsui MAN B&W, ki zmore 11.000 konjskih moči in pri hitrosti 14 vozlov porabi 24 ton težkega goriva na dan. Upravlja jo 21-članska posadka, ki ji poveljuje kapitan Miroslav Koželj. Trenutno je to najmlajša in največja ladja v floti Splošne plovbe. Skupna nosilnost dvajsetih ladij Splošne plovbe se je zdaj povečala na 684.135 ton, kar je največ v zgodovini podjetja. Od septembra 2003 se je ladjevje podjetja povečalo za šest ladij skupne nosilnosti 247.103 ton oziroma za 57 odstotkov. MUZEJ POPOTNIŠTVA IN TURIZMA Droga-Kolinska d.d. in zavod Turistum iz Portoroža sta podpisala podjemno pogodbo za objekt nekdanje upravne stavbe Droge v Portorožu, vključno s pripadajočo parkovno površino. Kot nam je povedal Slobodan Simič, v.d. direktorja Turistuma, bo zavod v stavbi uredil svojevrsten doživljajski muzej popotništva in turizma, s katerim bodo bistveno poživili turistično ponudbo piranske občine in celotne obale. »Do odprtja muzeja je še veliko dela in tudi stavbo je potrebno ustrezno usposobiti. Če bo šlo vse po načrtih ter ob sodelovanju poslovnih partnerjev prve obiskovalce muzeja pričakujemo v začetku leta 2007,« je pojasnil Simič. _____jaž) Zemlja ni človekova last. Človek je last zemlje. Indijanski poglavar Seattle V zadnjih treh letih je bilo pri največjem slovenskem ladjarju ustvarjenih 214 delovnih mest in zaposlenih 114 slovenskih državljanov. Podjetje štipendira 14 dijakov Srednje pomorske šole Portorož, večinoma navtikov. V podjetju z obžalovanjem ugotavljajo, da niti z ugodnimi štipendijami še niso uspeli vzbuditi pričakovanega zanimanja za vpis v strojni oddelek. Zdaj so skupaj s šolo razpisali tečaj, kjer bi se maturanti drugih srednjih šol prekvalificirali v pomorske poklice. Splošna plovba dijakom omogoča opravljanje delovne prakse in zagotavlja zaposlitev po končanem šolanju. Miklavžev večer v Portorožu - Sv. Miklavž je že odšel in nas pozdravil - a le do prihodnjega leta. V portoroški cerkvi, kjer so ga letos pričakali majhni in veliki otroci, so mu morali obljubiti, da se bodo še bolj trudili za boljši jutri vseh ljudi. Miklavžev večer so popestrili portoroški veroučni učenci, ki so skupaj s katehistinjo zaigrali priredbo zgodbe o Sneguljčici in jo poimenovali Dobrota premaga hudobijo. Ta slogan naj bo trden temelj vsem nam, krajanom in občanom, da na njem zgradimo lepšo prihodnost svojega kraja, (besedilo in slika: Heidi Mikuš) VESNA JANU CVITKOVIČU V Portorožu je bil med 1. in 4. decembrom 8. festival slovenskega filma. Po presoji strokovne žirije, je bila letošnja selekcija tekmovalnega programa izraz kakovostnega razvoja slovenskega filma. Vesno za najboljši celovečerni film (igrani, dokumentarni ali animirani) so podelili Janu Cvitkoviču za film Odgrobadogroba. Žirija je podelila za dober docat nagrad. PORTOROŽANOV NASVET Zaščitimo nosnice, ki so vhod za bolezni Recept: •Četrtinko masla prekuhamo na majhnem ognju. Med kuhanjem pobiramo peno. Usedlino pustimo na dnu posode. Čisto peno prelijemo v kozarček, ki ga damo v hladilnik. Vsako jutro vzamemo košček masla, ga namežemo na dlan ter natremo nosnice. Recept krepi odpornost in nas varuje pred boleznijo. KAJ JE KOMU SVETO? hodajah /umljo /e lako kot prodnati zrak m vodo Veliki duh jo /t dal v last vsem Indijanec Jekumse Za nas prebivalce je bil Portorož lep nekdaj Danes je z vsako novo pozidavo grši Tudi Piran doživlja z vsako prenovo hiš, ulic, trgov novo in novo nasilje Mestu m širša vplivna okolica sta bila grajena po trajnost-mh načelih V današnjei dobi neosveščenega potrošništva se ušijo, nadomeščajo in spreminjajo vse tiste prostorske kvalitetne stvaritve z rešitvami, ki kratko trajajo in so okinčane Tradicija bivanja je bila nasilno pretrgana Na vodilnih položajih so ljudje, ki so slepi in gluhi za vrednote mest in krajev v Istri. Kar vidimo, žali naše oči stare vile propadajo, parki se zaraščajo, poti, po katerih smo hodili, so pretrgane, morje jezno buta ob betonsko obalo, ker ne more odložiti odmrle morske trave. Brstenja listja in drgeta mušičjih krilc ne slišimo več. Hrup žali naša ušesa. Z vsakim novim načrtom, programom, strategijo, je slabše. Več kot je papirja, slabše je. Papir prenese vse. Naše srce ne. Tisti, ki govori o razvoju, v mislih prešteva denar v svojem žepu. Portorož je naš kraj in je za nas svet! Valter Pikel PROSTOVOLJNI PRISPEVKI Za Portorožana so tokrat darovali: Peter ŠTEFANČIČ 2.000 tolarjev, AMD PIRAN 10 000 SIT, Marija MALLY 3 000 SIT, Stasja MEHORA 1 500 SIT, Ž. NARDIN MILOVANOVIČ 3 000 SIT, Edvard DERČAR 2 000 SIT, SCUOLA ELEMENTARE V. DE CASTRO PIRANO 5.000 SIT, Viktor STRAŠEK 5 000 SIT, Nada PUKŠIČ 3 000 SIT, DRUŠTVO INVALIDOV PIRAN 5 000 SIT, DRUŠTVO UPOKOJENCEV PIRAN 10.000 SIT, družina ALESSIO 3.000 SIT, Elizabeta RUPNIK 1.000 SIT, Almira BAGON 1.000 SIT, družina BARHANJ 2.000 SIT, gospa GRČAR 3.000 SIT, Fani PIKEL 1.500 SIT, Regina KMET 4.000 SIT, Cvetka PRIHAVEC 2.000 SIT in Emilia DELBELLO 2.000 SIT Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu krajevne skupnosti Portorož (Obala 16,1, nadstr.) ali po položnici na transakcijski račun KS Portorož pri UJP - Urad Koper, št. 01290-6450836431, s pripisom »Za Portorožana«. Zahvaljujemo se vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana. TUDI LETOS SILVESTROVANJE NA PROSTEM Avditorij Portorož tudi letos pripravlja silvestrovanje na prostem. Na piranskem Tartinijevem trgu bodo za veselo razpoloženje poskrbeli animatorka Irena Dolinšek, skupina Happy band s pevko Ireno Vrčkov-nik. Občanom bo srečo v novem letu zaželela tudi županja Vojka Štular. Poskrbljeno bo za bogato gostinsko ponudbo na prostem. Piranska občina je omogočila brezplačne avtobusne prevoze med Lucijo in Piranom od tretje ure zjutraj naprej vsakih 30 minut. Nega in ultrazvočna terapija obraza Nega teles a Ultrazvok in vakum terapija telesa Elektro stimulacija obraza in telesa Depilacija 9(ozmetJca ^ола rffovak i.p. Manikura 1 vi v. u'M.i I.nVV >:• Pedikura Refleksna masaža ^НУ v? ч V Tui-na masaža ^ШШШШШШШШ^' Solarij Infrardeča savna SUROVI ČAS OBČINE PIRAN Sodobni demokratični sistemi temeljijo na predpostavki, da je na različnih stopnjah odločanja vključenih čim večje število ljudi, će ne drugače pa vsaj na volitvah, kjer dosedanji oblastni eliti dajo ali odrečejo nadaljnje zaupanje. Da bi se ljudje lahko cim bolje - se pravi kompetentno - odločali, morajo biti dobro obveščeni. In prav pri tem, pri obveščanju, bi morali sodobni množični mediji imeti pomembno vlogo. Za družbo nemara še pomembnejša naloga medijev je nadziranje delovanja oblasti, ki se - posebej če je (pre)dolgo pri »koritu«, kot radi rečemo - pogosto povampiri. To v praksi pomeni, denimo, da na ključne pozicije v družbi postavi svoje ljudi, si torej splete svojo mrežo, ki deluje predvsem sebi in svojim podpornikom v korist. Na koga lajajo novi psi čuvaji? Zaradi nadzorne funkcije, ki naj bi jo v imenu interesov javnosti opravljala množična občila, jih v anglosaksonskem svetu primerjajo s psi čuvaji (watch dogs). Žal pa je to zgolj idealno hotenje: v resnici opažajo, da so mediji vse bolj zlizani bodisi s političnimi ali drugimi elitami, celo več, da ne opravljajo več svoje naloge kontrole oblasti, temveč nasprotno, da nadzirajo javnost. To pa počenjajo tako, da premišljeno izbirajo zadeve, o katerih poročajo (ali ne poročajo) - temu rečemo »postavljanje na dnevni red« ali po angleško »agenda setting«. Še posebej pomembno pa je, kako o tem poročajo (to pa je tako imenovani novinarski diskurz, s katerim bralcem, poslušalcem, gledalcem vsilijo svoje mnenje). Sodobni mediji pre- Trgovina, izvajanje in proizvodnja Padna 5, 6333 Sečovlje sLsKTRO, RAZSVETLJAVA, ¥ODOVODNIh% €>CRs VANJA, PLINSKIH, ELEKTRO VODOVOD OGREVANJE Liminjanska 111, 6320 Lucija Tel.: O5/6*7"7-22-82 hajajo torej vedno bolj na drugo stran, na stran močnih in - namesto javnih - ščitijo njihove interese. To je v Franciji, denimo, odlično analiziral publicist Serge Halimi, ki je takšna občila prekrstil v nove pse čuvaje. Ti novi mediji, za razliko od klasičnih, ne ščitijo več interesa javnosti, ampak družbenih elit. Seveda so takšne tendence vse bolj izrazite tudi pri nas, kar je znana slovenska medijska raziskovalka Manca Košir poimenovala kot surovi čas medijev. Tega seveda povprečni uporabniki množičnih občil, nepodkovani v moderni komunikologiji, ne opazijo. Celo več, raziskave kažejo, da za razliko od zahodnega sveta, v Sloveniji v veliko večji meri verjamejo medijem. Kot slikovito pravi Koširjeva, ljudje verjamejo, da je zemljevid ozemlje! Vse to doživljamo že vrsto let tudi pri nas _ na lokalnem, mikro nivoju, osebno odkar sem začela urejati Portožana. Časopisu, ki izhaja že petnajsto leto, je uspelo vzdržati vse pritiske tudi, če sem neskromna, zaradi moje načelnosti in prepričanosti, da je zavezan samo in izključno javnosti ter da je njegova bistvena naloga nadziranje lokalnih oblastnikov. Ki so se vsa leta na vse načine (tudi s šikaniranjem in z grožnjami češ, »da bom imela povsod v občini zaprta vrata« ipd.) močno trudili, da bi časopis podredili, ukrojili po lastni podobi, disciplinirali, zdaj pa, ko vstopamo v volilno leto in se jim od strahu pred javnostjo močno tre- ( v obrtni coni ) F elf k & Flavio G RIZON sejo hlače - da bi ga dokončno pokopali. Kajti Portorožan je bil in je vselej na strani javnosti, na strani šibkih, katerih prav le redko prodre v klasične medije. Zato se je elita, ki je v občini Piran že dolgo na oblasti in jo je prepletla kot hobotnica, odločila uporabiti preverjene, per-fidne metode iz starih časov, ki so se vselej dobro obnesle: žrtvi naprtiti nezakonitosti (to zmeraj dobro zveni), velike nepravilnosti, pri čemer ji asistirajo zvesti novi pasji čuvaji. Domnevne nepravilnosti je občinskemu nadzornemu odboru prijavil nihče drug kot Sebastjan Jeretič, ki je, razen iz političnih razlogov, tudi osebno še kako zainteresiran za zadušitev Portorožana, saj je večkrat javno kritiziral njegovo početje in nehanje (denimo v zvezi s portoroško osrednjo plažo, garažno hišo na Arzah, kolizijo interesov, v kateri se nahaja v hkratni funkciji člana občinskega sveta ter člana upravnega organa javnega podjetja Okolje ...). Občina ima popoln pregled in nadzor nad poslovanjem krajevnih skupnosti Naj za javnost povemo, da so krajevne skupnosti v piranski občini resda pravne osebe, toda pod močnim nadzorom občinske uprave. Tako občinski statut določa, da vodi vso računovodsko in finančno с^ AK 1 poslovanje krajevnih skupnosti obciiui s cerner sevedn i/vaja tudi nad/of (krajevne skupnosti si potemtakem nikakor ne morejo i/brati drugega izvajalca) Zato so občinske strokovne službe / Bredo Klobas na celu - tudi soodgovorne /л Aikomto poslovanje krajevnih skupnosti (sicer bi si te zagotovo i/brale drugega - boljšega - izvajalca), enako kot na občini, saj županja zagotovo vsega ne obvlada, na primer finančne zakonodaje Občinski tmancni urad je ob pogostil) novostih v zakonodaji večkrat instr uiral strokovne delavce krajevnih skupnosti in jim dajal navodila1 Nenazadnje ima tudi močan aparat, ki ga krajevne skupnosti ne premorejo1 Ce je v zvezi s finančno zakonodajo v katerikoli krajevni skupnosti kaj narobe, si upamo trditi, da je za to v največji meri odgovorna občinska finančna strokovna služba, ki je, denimo, lahko kadarkoli tudi zaustavila izplačilo, če se ji je zdelo, da je kaj neusklajeno z zakonodajo1 (Saj zato pa so računovodje in podobni kadri1) Občina se je, kar se tiče spremljanja dela krajevnih skupnosti, tudi sicer kadrovsko dobro opremila, saj ima za to zaposlenega človeka (trenutno je to gospod Marjan Maslo) Njegovo vlogo razumemo kot nudenje pomoči krajevnim skupnostim - torej neposredni lokalni samoupravi (sicer ga ne rabimo) - kjer delujejo pretežno neplačani volonterji, in ne kot funkcijo birokratskega biriča. Da, neplačani prostovoljci! Kajti eden večjih sporov z leta 2003 odstavljeno predsednico portoroškega krajevnega sveta, gospo Dragico Mekiš, za rehabilitacijo katere se oblastna elita, kateri pripada, na vse kriplje trudi, je nastal zaradi njenega namena, da bi sebi in drugim članom sveta izplačevala - tudi iz prostovoljnih prispevkov krajanov - sejnine (zato je celo izsilila pravilnik, ki naj bi to omogočal). 0 teh spornih, nemoralnih sejninah so bile občinske strokovne službe obveščene, pa so rajši molčale... Laissez faire, laissezpasser, če gre seveda za človeka iz njihove črede! In zdaj je ves ta cvet od cveta lokalne elite staknil glave in se odločil, da tokrat udari z vso artilerijo, ki jo premore (k čemur je vpregel tudi vselej ubogljive medije - sedaj še bolj razumem Noama Chomskega, ki, razen alternativnih, medijev ne spremlja) ter uniči edino drugačnost, ki si v piranski občini upa javno dvigniti glas! Scenarij je jasen: razpustitev portoroškega krajevnega sveta zaradi domnevno vseeno katere kršitve zakonitosti (eno se vedno najde), imenovanje začasnega upravitelja, katerega glavna naloga bi bila - zadušiti Portorožana. To je samo kratek vpogled v zakulisje »demokracije« (beri: spletkarjenja in sprenevedanja) po piransko. Portorožan, eden od poskusov pluralnosti v naši občini, bo morda, naveličan zaradi nenehnega teptanja, utihnil. A našli se bodo novi »portorožani«. novi, drugačni glasovi, drugi idealisti... Livija Sikur Zorman NEPREMIČNINE d.o.o./s.r.l. 1y/w feji srečno, %drtf)>o in uspešno 2006 Ulica svobode 65, 6330 Piran Tel.: 05/ 673 02 50, Fax: 05/ 673 02 55 Stanislava: 041 687 075, Daniel: 041 784 750 www.casabela.net PRIPRAVLJA SE NOVI PROSTORSKI PLAN PIRANSKE OBČINE Januarja letos so na občini Piran govorili o prostorskem načrtu Portoroža. S predstavniki občine so se sestali direktor Turističnega združenja Portorož, direktor javnega podjetja Okolje Piran, direktor javnega zavoda Avditorij, član uprave holdinške družbe Istrabenz, predsednik uprave Hoteli Morje, predsednik uprave Nacionalne finančne družbe in direktor Metropol group, d.d. Predstavnik krajevne skupnosti ni bil vabljen, zato ga ni bilo. Zbrani so sklenili razpisati idejne natečaje, ki bodo podlaga za izdelavo lokacijskih načrtov; ustanoviti so telo, ki bo pripravilo skupno projektno nalogo za izvedbo natečajev kot osnovo za pripravo glavne projektne natečajne naloge. Razglednica Portoroža iz obdobja med obema vojnama. Po tem sestanku se do začetka septembra ni zgodilo nič. Zato so hotelirji napisali piranski županji javno pismo. Nezadovoljni s stanjem na področju turističnega gospodarstva zahtevajo, da občinska uprava čim hitreje pripravi takšno urbanistično dokumentacijo, ki bo omogočala razvoj turizma v občini. Ocenili so, da potrebujejo učinkovitejše vodenje razvojne turistične politike, da pospeši razvoj Portoroža in Pirana. Če se to ne bo zgodilo, so zagrozili z ustanovitvijo svojega gospodarskega združenja. Predstavniki krajevne skupnosti Portorož so se sestali z direktorjem Hotelov Morje Tomislavom Čehom, ki je poudaril nujnost sprejetja prostorskih aktov za ureditev Portoroža. Predstavniki krajevne skupnosti so se strinjali s hotelirji, želijo pa pri tem sodelovati od samega začetka. Portoroška komisija za prostor je na svoji septembrski seji ugotovila, da je sedanji prostorski plan občine Piran potreben revizije, saj so bili lokacijski načrti za prostorsko urejanje Portoroža, ki so bili leta 2004 zavrnjeni, narejeni prav na osnovi tega plana. Občina Piran je novembra obvestila javnost, da se je lotila novega prostorskega plana. Sestavljen bo iz dveh delov: strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Piran. Takoj na začetku bojo - kdo, niso zapisali, vsekakor ni vmes predstavnika krajanov - proučili tudi pripombe, ki so prispele na občino po sprejetju veljavnega prostorskega plana. Upamo, da so vmes tudi pripombe, ki sta jih sestavila svet portoroške krajevne skupnosti in njena komisija za prostor, pa številne civilne pobude v občini. (nk) December 2005 portorožan št. 12 VRNITE NAM VRATA SV. JURIJA! Joj, spet mi je ušel avtobus! (foto: Marijan Sabič) Na Tartinijevem trgu v Piranu je avtobusna postaja. Ljudje čakajo na avtobus v lepem in grdem vremenu. Ob dežju, v poletni pripeki in ob vetru so ljudje v preteklosti poiskali zavetje pod oboki mestnih vrat Sv. Jurija. Danes ne več. En prehod je zasteklen, dva druga sta zaprta z železno ograjo, skozi četrtega vodi pot v gostilno, pred petim so razpostavljene gostinske mize in senčniki. Tudi ves pokriti prostor je SE BO UMETNINA VITT0RIA CARPACCIA KONČNO LE VRNILA DOMOV? Slovenska nacionalna televizija je letošnjega 15. decembra v svoji večerni informativni oddaji Odmevi sporočila za naše kraje razveseljivo novico. V Piran naj bi se vendarle vrnila slika Marije z otrokom m svetniki, delo znanega italijanskega slikarja Vittoria Carpaccia, ki je že desetletja shranjena v minoritskem samostanu v Padovi. Pred tem so umetnino - na njenem ozadju je vidno še danes stoječe piransko obzidje - iz Pirana pred vojno vihro umaknili v furlansko vilo Marin. Padovanski minoriti menijo, da je zdaj končno napočil čas za vrnitev slike na njeno staro mesto, v frančiškansko cerkev piranskega minoritskega samostana, kar naj bi se zgodilo v kratkem, saj naj bi bili dokumenti za njeno izročitev tako rekoč že pripravljeni. zaseden z gostinskimi mizami. Veliko javnih površin je bilo zadnje čase odvzetih javnosti in prepuščenih podjetnikom. To je hiter in preprost vir zaslužka občine in javnih podjetij. Javnih površin je vse manj. Rastejo pa nadomestne barake in nadstreški. Tako se je tudi za postajališče na Tartinijvem trgu porodila misel, da bi postavili nadstrešek za čakajoče na avtobus. Pa je občinski uradnik zavrnil, da bi nadstrešek kazil Tartinijev trg. Druge rešitve ni našel. Vrata sv. Jurija so bila stoletja javni prostor. Danes ga je mestna oblast vzela meščanom in prepustila zasebniku. Karkoli je storila -prodala, oddala, dovolila zasedbo - ni storila prav. Med čakajočimi smo prebivalci drugih krajev v piranski občini, ki pridemo v Piran po raznih opravkih. Pozivamo piransko občino: Vrnite nam vrata sv. Jurija! (nk) SKUPNA LITERARNA AKCIJA KNJIGARNE LIBRIS IN PORTOROŽANA Pravilen odgovor na prejšnje nagradno vprašanje je: ERIKA VOUK. Nagrado, pesniško zbirko Erike Vouk, OPIS SLIK prejme ŽIGA LESKOVŠEK, Kajuhova 5, 6320 Portorož. Čestitamo! Za vas, dragi bralci, pa imamo novo nagradno vprašanje: Pesnik, prevajalec, esejist... Rojen na Dolenjskem, že dolga leta pa živi in ustvarja v naši občini. Je eden od avtorjev pesniške zbirke Pesmi štirih in avtor mnogih pesniških zbirk za odrasle in otroke, prejel je tudi Prešernovo nagrado. Avtor knjige Juri Muri v Afriki. Nekaj naslovov pesniških zbirk: Temna zarja, Ujeti ocean, Darovi. Za katerega literata gre? Pravilen odgovor, ime in priimek ustvarjalca, napišite na dopisnico in pošljite do srede, 18. januarja 2006 na naslov: Knjigarna Libris, Trg bratstva 9, 6330 Piran. Javno žrebanje bo v petek, 20. januarja ob 16. uri v knjigarni Libris. Izid žrebanja bo objavljen v prihodnji številki Portorožana. Izžrebanec bo o nagradi obveščen. Srečno! Ad un certo punto della vita bisogna riscoprire il mondo, rimarlo. Bisogna nascere di nuovo e rivedere tutto come se si uscisse di casa per la prima volta nella vita. (Romano Battag Iia) KABELSKI INTERNET Božično - novoletna ponudba Vsi novi naročniki, ki se boste do vključno petka, 23.12.2005, odločili za kabelski internet, boste prejeli darilo - USB ključ 256MB. Paket Hitrost v kbit/s Cena v SIT (z DDV) OSNOVNI 256/128 3.600 RAZŠIRJENI 1024/256 4.990 • DRUŽINSKI 3072 / 384 8.490 Cene predstavljajo mesečno naročnino. Ponudba velja ob vezavi naročniškega razmerja za 18 Vsem našim naročnikom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2006! Elektronika - KATV Tel: 6775 231 GSM: 041 664 033 info@elkatv.si www.elkatv.net Prejeli smo: PRISPEVEK LETALIŠČA PORTOROŽ K DODATNI TURISTIČNI PONUDBI PORTOROŽA IN PIRANA Lokalni dnevnik je že 17. junija letos objavil članek »Kmalu linija iz Italije«, v katerem najdemo naslednje statistične podatke: 'Prejšnji mesec (maj 2005, op.a.) so na letališču opravili 1337 operacij (vzleti in pristanki) in gostili 2718 potnikov (700 več kot lani).« Kaj i Kili i te Številke povedo? 1 l/ mesecu maju je bilo nad secoveljskimi solinami, Portorožem, Fieso in Piranom v povprečju vsak dan 43 preletov (21.5 letal) Če upoštevamo, da so poleti potekali 12 ur dnevno, to pomeni povprečno 3.5 preletov na uro oziroma en prelet na manj kot 20 minut. 2 Če delimo število operacij (vzletov m pristankov) s številom potnikov, ugotovimo, da je bilo na vsakem preletu v povprečju samo 2,03 potnika (ker pa isti potniki vzletijo m pristanejo, to pomeni 43 potnikov dnevno). Glede na to, da sta bila na vsakem poletu v povprečju le dva potnika, lahko sklepamo, da glavna dejavnost letališča m bila potniški promet, ampak omogočanje izvedbe športnih pilotskih šol m treningov športnih pilotov. (Če bi bilo pri vsaki operaciji v povprečju vsaj 10 potnikov, bi to pomenilo kar 13.370 potnikov, bilo pa jih je 2718). Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko poletov je bilo linijskih z vsaj 15 potniki m koliko je bilo panoramskih poletov. Kaj pomenijo pilotske šole na portoroškem letališču za turistično območje od Sečovelj do Strunjana? Pilotske šole sodijo med dodatno turistično ponudbo. Ob tem pa bi veljalo pretehtati, ali ta dodatna ponudba prispeva k portoroškemu turizmu kot celoti. Letala pilotskih šol namreč, tudi v času turistične sezone, (saj šolanje m treningi potekajo tudi v juniju, juliju in septembru) povzročajo močan hrup tako med tednom in predvsem ob koncih tedna (ko je preletov več). Turisti so izpostavljeni hrupu športnih letal v krajinskem parku v Sečovljah, na sprehajalnih in kolesarskih poteh, na kopališčih in celo v hotelskih sobah. Izognejo se mu lahko le na glavnih cestah, kjer ga preglasi cestni promet. Ob tem bi se morda bilo umestno vprašati: 1. Ali bodo pilotske šole, v sedanjem obsegu, prinesle hotelirjem in zasebnikom v turizmu dovolj kvalitetnih gostov, od katerih bodo lahko živeli? 2. Ali prinašajo tukajšnjemu turizmu, s povprečno 43 preleti dnevno, konkurenčno prednost pri ohranjanju starih in pridobivanju novih gostov? 3. Ali se lahko zgodi, da bodo odganjale druge goste, ki si želijo kvalitetno bivanjsko okolje, in ne bodo navdušeni nad rednimi »letalskimi mitingi«? 4. Ker so pilotske šole nedvomno finančno uspešne, se moramo vprašati, kaj bomo naredili, ko se bo ta dejavnost še povečevala, saj je prostor geografsko in tudi cenovno privlačen za športne pilote iz Avstrije in Italije. 5. Ali bomo pristali na to, da bo več kot tisoč gostov (in tudi prebivalci tega območja) moralo prenašati vsak dan, vsake pol ure, brnenje nad glavo, ki ga povzroča v povprečju vsega skupaj 43 ljudi (ob predpostavki, da bi imelo portoroško letališče enako število vzletov in pristankov kot v maju 2005)? Menim, da so to vprašanja, s katerimi bi se morali začeti ukvarjati vsi, ki načrtujejo razvoj turizma v občini Piran. Nataša Vesel, Portorož Dejavno društvo Zdrav podjetnik' RAZSTAVA ROČNE IN DOMAČE OBRTI Prejšnji mesec je bila v prostorih Krke Zdravilišča v Strunjanu prodajna razstava ročne domače in umetnostne obrti, ki jo je pripravilo društvo Zdrav podjetnik iz Kopra. Sodelovalo je več kot dvajset razstavljalcev, ki so predstavili svoja ročna dela s področja slikarstva, keramike, klekljanja, kaligrafije ter oblikovanja nakita, vitražev, mozaikov. Razstava je sodila v okvir dolgoročnega društvenega projekta "Kar znam, naredim sam". Društvo Zdrav podjetnik se sicer lahko pohvali še s številnimi aktivnostmi Zlasti v poletnem času so pripravili vrsto manjših razstavnih sejmov unikatnih izdelkov, s katerimi so želeli prisluhniti željam ljudi. Vse bolj ozaveščeni kupci namreč povprašujejo za izvirnimi izdelki z ljudskim izročilom in slikovitimi krajevnimi značilnostmi. V društvu pravijo, da so povsod naleteli na odobravanje naključnih obiskovalcev, predvsem turistov. Dobra vzpodbuda za delo je spoznanje, da se je vredno potruditi in na enem kraju zbrati celotno ponudbo tovrstnih izdelkov, jo predstaviti širši javnosti in znova obujati žal že pozabljene domače obrti. V bližnji prihodnosti želijo projekt zaokrožiti s katalogom. Izvirni izdelki s pridihom dediščine kakovostno dopolnjujejo ponudbo osebnih, poslovnih, promocijskih, protokolarnih daril ter turističnih spominkov celotne obalno-kraške regije. Zanimivi so za vse, ki se želijo predstaviti na trgu. V društvu dodajajo, da to področje odpira nove možnosti tudi za težje zaposljivo populacijo in ljudi s posebnimi potrebami. Več informacij o delovanju društva dobite na spletni strani: www.zdrav-podjetnik.net (ez) PRVI N0V0MAŠNIK V SEČOVLJAH V zgodovini Sečovelj bodo imeli prvega novomašnika. V nedeljo, 9. julija prihodnje leto bo novo mašo pel 25-letni Luka Tul iz Pirana. Osnovno šolo je obiskoval v Sečovljah, v Ljubljani pa je končal Škofijsko klasično gimnazijo, ko je tudi sklenil postati duhovnik. Prva dva letnika teologije je končal v Ljubljani, študij pa je na pobudo škofa Metoda Piriha zaključil na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu. V akademskem letu 2004/05 je opravil obvezno študijsko prakso na Škofijskem ordinariatu v Kopru ter v župniji Šmarje pri Kopru. Nedavno je v Rimu začel podiplomski magistrski študij. 19. novembra je bil v Rimu posvečen v diakona. Julijsko novo mašo bo spremljal tridnevni program s cerkvenimi obredi in drugimi dogodki. Ker bodo pri tem nastali večji stroški, ki jih sečoveljski župljani sami seveda ne bodo zmogli, bodo iskreno veseli vsake podpore. Denarna sredstva lahko nakažete na TRR pri Banki Koper: 10100-0039107679, lahko pa se odzovete tudi z neposrednim plačilom posameznih storitev. NAVIGARE NECESSE EST (GESLO POMORCEV) »Negujte morje, negujte vezi celotne naše domovine s tem koščkom obrežja, študirajte in dokazujte, da smo bili od nekdaj pomorski narod...« so besede ustanovitelja Pomorskega muzeja v Piranu, pokojnega dr. Miroslava Pahorja ob 25-letmci Muzeja Sergeja Mašere. Te misli so se vsiljevale ljudem ob gledanju velikih reklamnih plovcev, ki jih je uprava JP Okolje nasidrala v sezonah 2004 in 2005 onkraj plavajoče baraže, ki označuje mejo plažnega morja (in zaustavlja plavajočo umazanijo, da ne pride v kopališko vodo). Morje je javno dobro. Kdo in kako sme posegati vanj, je na celem svetu natančno in strogo določeno. Da so velikanski plakati nasilje nad naravo, da jo degradirajo in onesnažujejo, je tudi v naši občini že dolgo spoznano in pripoznano. Zato so megaplakati pri nas prepovedani. Tudi sicer je treba za plakatiranje (ki je gospodarska dejavnost) plačati lastnikom prostora(kamor so nameščeni) in državi oziroma občini v obliki takse. Kdo lahko kasira za take plovce? Kdo sme dati dovoljenje za njih? Ker mediji pogosto poročajo o tem, da so »strokovnjaki« lahko »šlampasti«(Breda Pečan v Žur-nalu 11.11.05) ali da so kakšnega Morje je javno dobro. Kdo in kako sme posegati vanj, je natančno in strogo določeno. iskala, kako je s tem. Na kratko : Je nezakonito. S pismom z dne 13.10.2005 sva občana Nada Kozina in Dušan Puh st. prosila Občino Piran - županjo za pojasnilo, kako je s tem poslom komunalnega podjetja. Odgovora še nisva dobila. Napisala pa sva tudi, da gre za neokusno vizualno onesnaževanje morja in naj se v prihodnje onemogočijo posegi v morje vsakomur, ki bi vanj posegal brez ustreznih dovoljenj. Epilog pričakujemo. Tako je to. Hočemo vedeti. Hočemo soodločati. Ker je to pravica, ki si je ne pustimo vzeti. ministra zavedli njegovi svetovalci (ministra za zdravje ob kupovanju operacijskih miz), da v Novi Gorici včasih kaj zašepa zaradi napačnih predlogov županu in (laičnim amaterjem - občinskim svetnikom), smo Portorožani in Portorožanke, kot pravi Boris Šuligoj (brodet od 7.10.05) rompiškatole in hočemo vedeti: zakaj, za koliko, na podlagi česa, kdo, po kakšnem pooblastilu, za kakšno plačo dela, kar pač dela v javni sferi. Skratka : pravice, ki smo si jih v boju za svobodo priborili, jemljemo resno. Ustava v 39.členu določa: »Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes...« Prosili smo torej naše javno podjetje za kopiji pogodb o teh (grdih) plovcih. Okolje nam je poslalo pogodbi. Za leto 2004 je kasiralo zelo malo: 1.913.200 SIT. Za leto 2005 »znaša letna najemnina 5.000.000 SIT, plača se v treh obrokih, pri čemer se revalorizira vsak obrok z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin...«. Pogodba je zelo komplicirano zapisana. Nejasnosti so kalna voda. V III. točki pogodbe/ 2004 je zapisano, da mora najemnik spoštovati odlok občine Piran o javnem oglaševanju in pridobiti »vsa morebitna potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti oglaševanja od pristojnih upravnih organov«. V pogodbi za 2005 pa se JP Okolje (v VI. točki) »izrecno zavezuje in soglaša, da bo v svojem imenu in za račun oglaševalca pri pristojnih organih pridobil/o Dovoljenje za postavitev reklamnih objektov... in Lokacijsko informacijo za vse objekte za oglaševanje na klopeh....oglaševalec pa se zavezuje najemodajalcu povrniti vse stroške, ki bi pri tem nastali.« Vprašali smo Upravo za pomorstvo v Kopru in dobili odgovor, da nobenega dovoljenja niso izdali. Potem so Primorske novice (prise-žem, da brez vsakega našega namiga) 29.8.05 objavile pod naslovom z veliki črkami Črne reklame na vodi.Novinarka (Nataša Hlaj) je raz- Fotografije solin in Pirana, posnete z višine, kažejo na svet, urejen po človekovih načrtih. Fotografij Portoroža in Lucije je boljše, da ne gledaš. Matjaž Garzarolli, arhitekt Nas zato Primorske novice, Delo in Zumal strašijo z razpustom sveta Krajevne skupnosti, »ker smo ukradli eno cigareto«? Dušan Puh st. » Več kot čistilnica « • kemična čistilnica • šiviljska popravila • vse za šivanje • nogavice in MURA okrasni trakovi ---. bordure modni gumbi nogavice Ob čem Vam srce najbolj zatrepeta, leto novo naj Vam šepeta! Zdravo, srečno in uspešno 2006! Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05/677-97-90 Srečanje gospoda K. s piransko birokracijo ALI OBČINA UKINJA KRAJEVNE SKUPNOSTI ? Letošnjega novembra je na piranske krajevne skupnosti priromal dopis, v katerem piranska županja navaja, da se od oddajanja poslovnih prostorov pridobljena sredstva lahko porabijo izključno za vzdrževanje stvarnega premoženja, ter od krajevnih skupnosti zahteva, naj svoje linančno poslovanje uskladijo z zakonodajo. Pri brskanju predpisov s tega področja nismo uspeli najti določbe, ki bi od krajevnih skupnosti zahtevala česa podobnega. Obstaja le vladna uredba, ki je predvsem splošne narave, medtem pa dopušča tudi drugačno urejanje bodisi z drugimi zakoni, podzakonskimi predpisi bodisi s predpisom, ki se tiče izvrševanja proračuna. Glede na ohlapnost zakona se je občina odločila porabo najemnin urediti po svoje, restriktivno Tako 22 člen odloka o proračunu občine Piran za leto 2006 določa, da posredni uporabniki občinskega proračuna z oddajanjem premoženja pridobljena sredstva (torej najemnine) namenijo le investicijskemu vzdrževanju oziroma nabavi opreme. Ker teži k ohranjanju ali celo povečevanju občinskega premoženja, namesto da bi ga trosili za neposredno porabo, je določba načeloma dobra. Toda načelne zamisli so eno, stvarnost pa je nekoliko drugačna. Če, recimo, pogledamo proračune krajevnih skupnosti Portorož, Lucija, Piran in Strunjan, ugotovimo, da se dobršen del njihovih prihodkov napaja od oddajanja premoženja (poslovnih prostorov), oziroma strunjanska od obresti (v KS Strunjan so se pred leti namreč odločili prodati svojo nepremičnino). Občina Piran večini svojim krajevnim skupnostim iz proračunske malhe namenja manj sredstev, kot jih potrebujejo za svoje delovanje. Manjkajoča sredstva nadomeščajo iz tako imenovanih lastnih prihodkov, ki jih večina pridobiva pretežno z oddajanjem poslovnih prostorov, torej z lastno gospodarsko dejavnostjo. Tako zmanjšujejo zahteve po proračunskem denarju. Če bo torej obveljala občinska politika, ki dovoljuje zgolj strogo namensko rabo teh prihodkov, bo krajevnim skupnostim - vsaj nekaterim - zmanjkalo sredstev za plače ali/in pokrivanje drugih materialnih stroškov. Razen če jim občina ne namerava odmeriti večji kos proračunske pogače... Kar je težko verjeti. Toda s takšno občinsko odločitvijo ne bi bila prikrajšana zgolj neposredna samouprava. Pred enakim problemom se bodo zagotovo znašli tudi v portoroškem Avditoriju, Skupnosti Italijanov Piran in najbrž še kje, kjer si pomagajo z oddajanjem poslovnih prostorov. V slepo ulico bi dosledno izvajanje določbe spravilo, nenazadnje, tudi Javno podjetje Okolje, ki z oddajanjem na portoroški plaži pokriva dobršen del svoje preostale dejavnosti, pa tudi plače svoje delovne sile Ko pa v proračunu piranske občinske uprave zasledimo postavko, imenovano SREDSTVA ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM. ki znaša kar okoli 345 000 000 tolarjev, dobiva zadeva naravnost absurdne razsežnosti. Občina torej priznava - toda le sebi -, da so za upravljanje s premoženjem potrebna določena sredstva, drugim pa to odreka! Se krajevnim skupnostim obeta črni scenarij? Kako si občinska finančna služba predstavlja skrb za premoženje in upravljanje z njim, ko na drugi strani ne dopušča porabe dela od oddajanja premoženja pridobljenih sredstev za stroške v zvezi z upravljanjem, ni jasno. Ali pričakuje, da se bo premoženje samo upravljalo in oplajalo? In, nenazadnje, ali niso dodatni viri prihodkov za krajevne skupnosti, za ene v večji, za druge v manjši meri, zaželeni? Tako jim je omogočeno normalno opravljanje dejavnosti lokalne samouprave, ne da bi v tolikšni meri bremenile občinski proračun. Kakšne so lahko potemtakem logične posledice rešitve, kakršna je predlagana v občinskem proračunu za leto 2006? Ker večini krajevnih skupnosti proračunski viri ne zadostujejo za lastni obstoj in dejavnost, od oddajanja premoženja prido- bljena sredstva pa bodo lahko porabljale zgolj namensko, lahko prenehajo z dejavnostjo Zaposleni pa se lahko prijavijo na Zavod za zaposlovanje Krajevne skupnosti kot tudi krajam, vsaj tisti, ki jih lokalna samouprava zanima, od Štularjeve zdaj pričakujejo jasen odgovor, ali namerava krajevne skupnosti ukiniti oziroma jih obsoditi na životarje-nje ali pa gre za šikaniranje njenih uradnikov, da bi oslabili že tako pešajočo krajevno samoupravo. Možna je seveda tudi drugačna, še manj prijetna razlaga: da se bo profesor Štularjeva odločila za selektivno, torej diskriminatorno uporabo predpisov, torej samo za KS Portorož, kar bi seveda pomenilo namerno kršenje enega izmed temeljnih demokratičnih načel - enakosti pred zakonom. Da bi bile vse te akcije, ki jih je sprožila v zadnjem obdobju, naperjene zgolj zoper eno samo krajevno skupnost, je celo za tako nepoti-stično občino, kakršna je piranska, naravnost neverjetna predpostavka, ki bi bila še za gospoda Kafko preveč. Marko Zorman BOŽIČ IN NOVO LETO Božič in novo leto je čas Za veselje in za druženja. Je čas spominov na mladost, Na preizkušnje in radosti, Na prijatelje in sopotnike Zapisane v našem spominu. Je čas tišine in molitve, Premišljevanja o bivanju, O miru, sreči in trpljenju Mnogih nesrečnih ljudi. O tem, kako srečno živeti In ne, kako čim več imeti. Jakob Čemažar IMETI ALI BITI Svet nasilne osvajalske tehniške civilizacije, katere glavno gibalo je pohlep po bogastvu, najvišje dobro dobiček, poglavitno orožje nasilje in vsiljevanje svoje volje, pritiska na kontemplativno kulturo prebivalcev. Misel pritiska na intuicijo. Družba, katere najvišja vrednota je IMETI, pritiska ob kulturo, ki ji je najvišja vrednota BITI. Lovci na denar pritiskajo na iskalce modrosti, nosilci ideologij na zdravo pamet. Leta 1989 je v Braziliji tisoč Indijancev in množica naravovarstve-nikov z vsega sveta protestiralo proti gradnji hidrocentrale, zaradi katere bi potonil obširni pragozd in bi se moralo izseliti pol milijona prebivalcev(*). Dve uri so Indijanci nepremično sedeli in poslušali glavnega brazilskega elektroinženirja o silnih prednostih jezov na reki Xingu: »Jezovi bodo v vašem interesu. Sicer pa še sploh ni gotovo, da bodo zgrajeni: še vedno so predvsem v fazi planiranja. Končati moramo še veliko študij in šele takrat, ko bodo končane, se bomo odločili, ali bomo s projektom nadaljevali ali ne. A če jih bomo gradili, bodo prinesli napredek.« Tedaj je 600 Indijancev planilo na noge in silovito protestiralo. Neka ženska v bojnih barvah je z mančeto skočila proti govorniku, zamahnila z njo in jo ustavila tik nad njegovo ramo. »Lažnivec. Mi ne rabimo elektrike. Elektrika nam ne bo dala hrane. Mi rabimo reke, ki tečejo svobodno: naša prihodnost je odvisna od njih. Nočemo tvojega jezu. Vse kar si povedal, je laž... Praviš, da delate natančne študije, vendar pa niste vprašali, kaj mislimo mi. Morda nameravaš priti čez deset let in nas takrat vprašati za mnenje, toda čez deset let Indijancev tu ne bo več... Tega jezu ne maramo. Praviš, da boste naredili še več študij, toda saj jih ne rabite. Jez bo polomija: samo tiste poglejte, ki ste jih že zgradili... Kdaj se boste končno naučili, da vaši jezovi ne pomagajo nikomur, razen bogatim? Zakaj ne poslušate nas? Tukaj smo že na tisoče let. Mi vas bomo naučili, kako je treba pravilno živeti. Nikar ne govorite, da nas boste rešili »revščine«. Mi nismo revni. Smo najbogatejši ljudje v Braziliji. Smo Indijanci.« Piranska občinska uprava je pričela pripravljati nov prostorski red in strategijo prostorskega razvoja. V komisiji so predstavniki občinske uprave, hotelirjev, investitorjev, projektantov, z namenom, da poskrbijo za interese tistih, ki želijo zidati. V te priprave lokalno prebivalstvo ni vključeno. Nima denarja, da bi investiralo. So samo stalni prebivalci. Samo to. Smeli si bojo ogledati izdelek in o njem kaj povedati, ko bo narejen. Večina prebivalcev piranske občine ni vključena v politično in ekonomsko smetano (večina te prihaja od drugod), je nepotreben in moteč element prostorskega razvoja (beri gradbeniškega lobija). Osvajalci novih ozemelj še kar naprej gledajo domorodce kot na manjvredne, kulturno in civilizacijsko nerazvite, katerim je potrebno pomagati in misliti namesto njih. Ali tako kot Indijancem in drugim prvobitnim ljudstvom? */z knjige: Kako naj vam prodamo modrino neba, besede indijanskih poglavarjev Valter Pikel NEKAJ MISLI 0 SREČI IZ STARORIMSKE ZAKLADNICE REKOV • Hrabrim sreča pomaga. • Človeku prinese sreča več kot pamet. • Sreča je slepa. • Sreča daje mnogim preveč, a nikomur dovolj. NOVO V IXOI.II!!! HFMH IVO ČISTIMO TUDI ISAJE. SEMIŠ. кшо in TEPIHE LUCIJA, OBALA 130 tel.: 05/677 83 63 IHME: pon - pet: 8.30 -13,16 • 18.30, sob: 8.30 • 12 PRMJK in LIKMJB OBČINSKO MASLO NA GLAVI PORTOROŽANA V Portorožanu smo že pisali o sramotni kravji kupčijo med piransko županjo in lokalnim listom Primorski utrip. Bistvo njune »špano-vije je, da županja v Utripu objavlja različna občinska uradna ali manj uradna sporočila proglase, javne pozive, razpise, voščila ipd. ki jih plačuje z denarjem iz občinskega proračuna. V zameno pa Primorski utrip objavlja pogovore z županjo, desetine njenih slik in celo njene govore, skratka, spremlja, oznanja in agitira njeno politično dejavnost. Iz občinske blagajne je bilo v letu 2002 Primorskemu utripu izplačanih 2.548.253,00 tolarjev, leta 2003 pa še več, 3.267.973,00 tolarjev. Obema je bila do Primorskega utripa darežljiva tudi v letošnjem letu saj mu je v desetih mesecih izplačala ze 1.900.452,OOSit. Zakaj9 Za objavo nekaj voščilnic, dveh ali treh javnih pozivov razpisa, proglasa o mestni občim, zupanjinega govora ob občinskem prazniku (normalni časopisi dandanes takšnih govorov pač ne objavljajo, zato sklepamo, da je bila objava plačana) Znesek se nam zdi za teh nekaj storitev neverjetno visok. V Portorožanu, denimo, bi Občino objava takšnih oglasov stala v najslabšem primeru nekaj sto tisoč tolarjev. Vendar pa bi v Portorožanu zaman iskali toliko, bolj ali manj smehljajočih, župa-njinih fotografij kot v Primorskem utripu: ko smo jih med listanjem letošnjih številk našteli osem na naslovnici ter okoli štirideset na notranjih straneh, smo se vdali. Česa podobnega najbrž še Castro na Kubi ni več deležen! Za denarce, kot jih je od županje deležen Utrip, se ni čuditi, da jo kuje v zvezde in jo kot kakšno ameriško Madonno slika iz vseh zornih kotov. Ob takšnem dobrotvorcu (kajpak z davkoplače-valskim denarjem) bi se nemara še trdosrčneži pri Portorožanu omehčali in začeli županji peti slavo kot slavčki! Najbrž niti ni treba posebej poudarjati, da se Občina za izplačilo omenjenega zneska ni ukvarjala s kakšnim takšnim drobnja-karstvom, kot je postopek po Zakonu o javnih naročilih. Kar po drugi strani občinske službe očitajo portoroški krajevni skupnosti, ki že vsaj dvanajst let tiska svoj časopis pri istem tiskarju (po krajši selitvi se je vrnila k staremu, ker se je izkazalo, da je cenejši in boljši!). Če bi se občina držala predpisanega postopka, bi morala objavo ponuditi tudi Portorožanu, ki bi bil nemara od Utripa cenejši. Toda Portorožan v zameno za naročilo ni pripravljen na kravje kupčije! Proizvodnja masla na občini Piran podmazano »laufa«. (foto: AZ) wm sport TRGOVINA in SERVIS KOLES Preselili smo se na novo lokacijo - Obala 123 (nasproti TPC Lucija) Od 1. julija 2005 kolesa znamk »GT Avalanche 20« in »GT Avalanche 30« -20 % na gotovino! URNIK: vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19., sobota od 9. do 12. Tel.: 05 677 10 70, e-mail: lucmag@siol.net Spletna stran: www.lumahrvatin.si_ Ker pa se zupanjinu dvorno spremstvo zaveda, da Ptimofski utrip ni prav verodostojno glasilo in da ga berejo bolj ali manj njem verniki, so si za svojo propagando omislili se en časopis in sicer Žurnal, ki mu je novinarska dejavnost zgolj sredstvo za trženje m v katerem se prikrito oglaševanje po novinarskem etičnem kodeksu nedopustno meša z novinarskim informiranjem Za objavo svojega propagandnega gradiva oktobra letos je piranska občina temu časopisu plačala vsoto v višini 970.250,00 davko-plačevalskih tolarjev. V zameno je tednik k svojim reklamnim prispevkom dodal še -piarovske-« , torej propagande članke v korist javnega podjetja Okolje, občine Piran oziroma njene županje. Višek je nepodpisani, diskredi-tirajoči, z vsemi novinarskimi načeli skregan prispevek (naslanja se na nepreverjena dejstva, citira mnenje samo ene strani, da ne naštevamo dalje) pod naslovom Maslo na glavi Portorožana v enem od decembrskih Žurnalovih izdaj. No, najbolj konkretno maslo, ki ga je Portorožan v zadnjem času dobil na glavo, je v podobi občinskega Masla, zadolženega za krajevno samoupravo. Če je Žurnal govoril o tem Maslu, potem ima najbrž celo prav! Livija Sikur Zorman V PIRANU ŽE TRIINDVAJSETIČ SREČANJE ARHITEKTOV Obalne galerije Piran že od leta 1983 prirejajo mednarodni seminar arhitektov z namenom vrednotenja arhitekturne misli evropskega prostora. Letošnje srečanje - odvijalo se je v gledališču Tartini - so poimenovali »Arhitekturne politike«, svoje poglede na to temo pa so predstavili številni najuglednejši arhitekti z vseh koncev Evrope. Na seminarju so se vrstila predavanja in razstave, vrh pa je bil dosežen s podelitvijo nagrad in priznanj Piranesi. Nagrado Piranesi sta prejela Saša Rundic in Idis Turato za delo »Osnovna šola Fran Krsto Frankopan« na hrvaškem otoku Krku. Priznanja Piranesi so prejeli Nikola Popič, Dina Ožic Basic in Đurđa Vuj-nović za delo »Hiša Dimov na Braču«, Matija Bevk in Vasa Perovič za delo »Šest stanovanjskih stolpičev za socialne upravičence v Ljubljani«, Matej Kučina in Marko Studen za delo »Prenova Čufarjevega trga na Jesenicah«. Študentsko nagrado Piranesi pa je prejel Dominik Sagadin za nalogo »Transformacija transportnega kontejnerja«, ki jo je izdelal pod mentorstvom Borisa Leskovca in Andreja Mahoviča. (až) Občima piraN Comune di piranO Spoštovane občanke in občani, dragi prijatelji Rispettabili cittadini, cari amici di Pirano, Pirana! davanti a noi ce Гаппо nuovo 2006 pieno di Pred nami je novo in presenečenj polno leto sorprese. Vi auguro di viverlo in serenita, di gioire di ogni momento e di essere gentili con Preživite ga kar seda mirno, zaužijte sleherni se stessi e con gli altri. trenutek, bodite prijazni do sebe in drugih. Buone Feste natalizie e un lieto e felice Anno Želim vam čudovite božične praznike ter Nuovo. vedro in srečno novo leto. Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. Il Sindaco del Comune di Pirano Prof. Vojka Štular KRALJ PATAGONIJE PRIREDITVE Ameriški multimilijonar Douglas Tompkins si je potem, ko je prodal svoj modni imperij, kupil ozemlje Pumalin na jugu južne Amerike in ustvaril nacionalni park - ekološki imperij. Svoj denar namenja varovanju narave. Prepira se z rejci lososov, ker z ostanki hrane onesnažujejo morje, uprl se je asfaltiranju avtoceste, kuha marmelado, ustanovil je gozdarsko šolo in goji biozelenjavo. Douglas Tompkins odločno zavrača vlogo človeka kot gospodarja narave, dvomi v združljivost gospodarske rasti in varovanja narave. Plačuje ekološke raziskave in izdaje knjig o ropanju narave, ustanovil je sklad za ohranjanje naravnega raja. Poleg posestva v Pumalinu je kupil še bližnje govedorejske plantaže. S svojimi 400 zaposlenimi popravlja civilizacijske grehe iz preteklosti. Kdaj pride v Istro tako ozaveščeni bogataš? Valter Pikel NOVOLETNI GALA KONCERT V AVDITORIJU Petek, 30.12., ob 19.30, Svečani koncert z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Georgea Pehlivaniana in s solistoma Sabino Cvilak (sopran) in Dalijem Morom (bas-bariton). Program: G. Puccini, C. Gounod, B. Smetana, W. A. Mozart, G. Bizet, A.Dvorak,,G. Rossini, F. Lehär, J. Strauss, S.V. Avsenik, B. Adamič, A. Hačaturjan, J. Offenbach, J. Brahms... Koncertu bo sledilo družabno srečanje s pogostitvijo. MOSTRA A ISOLA Venerdi 23 dicembre 2005 alle ore 19.00 al Palazzo Manzioli di Isola apertura della MOSTRA Itinerari istriani esposti, lavori di Elsa Delise, Livio Zoppolato, Fulvia Zudič e Martina Žerjal. La mostra rimarra aperta al pubblico fino 13 gennaio 2006. NASTOP MARIBORSKEGA OKTETA V četrtek, 29.decembra ob 19.uri po sv.maši bo v koprski stolnici božični koncert Mariborskega okteta. Gre za mednarodno uveljavljen zbor, ki je gostoval na vseh kontinentih in bil za svojo izvirnost tudi velikokrat nagrajen. DRUŠTVO OBZORJE PIRAN nudi svetovanje vsem ljudem v duševni stiski. Na osebni pogovor se lahko prijavite vsak delavnik od 10. do 14. ure. Tel.: 041/954-769. Spoštovanim strankam in poslovnim partneriem želim srečno, zdravo in uspehov polno prihajajoče leto 2006 SERVIS ZA KLJUČAVNICE IN KLJUČE »FEROKOR« Rajko Koren s.p., Pekarniška 1, 6310 IZOLA, tel.05/641 -60-50, fax:05/687-05-31 Nudim vam izdelavo vseh vrst ključev (cilindričnih, avto, kodiranih, blagajniških, werthaim...), izdelavo, dobavo in montažo sistemskega zaklepanja, dodatnih varnostnih ključavnic in zapor, popravilo obstoječih ključavnic, ter nastavitev zapiranja. Na zalogi več vrst ključavnic za lesena, AL, PVC, kovinska vrata, več točkovne zapore, cilindrični vložki različnih dimenzij in kakovosti, varnostni ščiti, ter okovje. Za INTERVENCIJE - odpiranje stanovanj, vozil, trezorjev sem dosegljiv od 0.00 ure do 24.00 ure na GSM 041-478-032. V upanju, da bomo varno pred vlomilci zakorakali v novo leto 2006, se priporočam za obisk! SLOVESNOST OB ZAKLJUČKU SEZONE 2005 V PORTOROŽU V portoroškem hotelu Metropol je Slovenska zveza tradicionalnega karateja (SZTK ) priredila zaključno slovesnost ob koncu letošnje sezone. V prijetni atmosferi, ki so jo še dodatno popestrile mlade članice Twirling kluba Piran, so bila podeljena priznanja najuspešnejšim tekmovalcem za dosežene uspehe na mednarodni in domači karate sceni. Med dobitniki priznanj za mednarodne uspehe sta tudi člana portoroškega kluba Gymco, Ante Šolaja in Stane Ristič. Posebni priznanji sta prejela tudi predsednik SZTK Igor Kosmina, ki ima velike zasluge pri ustanovitvi in razvoju zveze, ter Nenad Vujinovič, za pomembne dosežke v vlogi reprezentančnega selektorja. (ik) LifeClass HOTELS & RESORTS PORTORO/ PORTOROSE , ! rrrrr//t//S/rJ . y/f/j/r//r j//yt//tr / f'r/r/y r/, r /V7//<7 ^ r /r//t/r , Ar/r/ /Zr /'*////?/ rr/ ff r/r r У. rr ■ S. rrsf /f /r/A/r.' Sr/Zr// j/'/ ////r/- /'// f r//rr/'// •»''ccsKa ч "* " > 'C" ° vv^ ~ • p o s „"чi Kdksne so konkurenčne prednosti ЛЈЖ1АТ1СЛ n 11 področju zdravstvenih /.«ivarovdnj? Direktor poslovne enote Koper, mag. Borut Sirca: ^Adriatic bo zagotavljal najugodnejšo ponudbo tudi v prihodnje! Vsem Adriaticovim in veliki večini novih zavarovancev smo zagotovili premijo 4.611 tolarjev mesečno (3% več bodo odšteli le posamezniki, ki bodo sklenili novo zavarovanje in ga plačevali s položnicami). Ponudili pa smo jim že tudi številne dodatne ugodnosti ter popuste. 276 tisoč sedanjih in vsi novi zdravstveni zavarovanci bodo 1. marca prihodnje leto tako prejeli 4.500 tolarjev vreden popust pri premoženjskem in kasko zavarovanju avtomobila. Uveljavljali ga bodo tako na Adriaticu kot na Slovenici, imeli pa bodo še vrsto drugih popustov in ugodnosti, npr. izredno ugodno zavarovanje zdravil. Adriaticove prednosti so zagotovo tudi zaupanje zavarovancev, bogate izkušnje na področju zdravstvenih zavarovanj in znanje vse od leta 1993.« Vesel Božič in srečno Novo leto Merry Christmas and happy New year Frohe Weihnachten und glückliches Neues Jahr Buon Natale e felice Anno nuovo S VAL - YOUTH HOSTEL & GARNI HOTEL PIRAN, SLOVENIJA Sol je morje, ki ni moglo nazaj na nebo • ekoturizem KPSS • prehrambni pridelki in izdelki Solnce • kozmetična linija Lepa Vida SOLINE Pridelava soli d. o. o., Seča 115, 6320 Portorož, Slovenija tel.: +386 (0)5 6721 330, faks: +386 (0)5 6721 331, e-pošta: kpss@soline.si www.soline.si,www.kpss.soline.si Naši prodajni mest LJUBLJANA, Piranske soline. Mestni trg 19, +386 (0)1 4250 190 • PIRAN, Benečanka. Tartinijev trg, Ulica IX korpusa 2. +386 (0)5 6733 110 od januarja tudi trgovina LERA v Krajinskem parku Sečoveljske soline Zbornik ob 50. obletnici pomorskega muzeja Sergej Mašera- Piran ODPRTI K MORJU Petdeseto obletnico delovanja Pomorskega muzeja »Sergej Mašera <« Piran so muzejski delavci obeležili s kar nekaj pomembnimi dogodki, ki so potekali skozi vse leto, v decembru pa so izdali še spominski zbornik z naslovom Odprti k morju, ki so ga posvetili svetovno znanemu baletnemu paru Pii in Pinu Mlakarju ter ustanovitelju in prvemu ravnatelju muzeja dr. Miroslavu Pahorju. Zbornik, uredila ga je muzejska svetovalka Duška Žitko, je opremljen z bogatim slikovnim gradivom in na 124 straneh prinaša poljudne prispevke o nastanku in razvoju muzeja ter o prihodnjih načrtih. Nadja Terčon spregovori o usmeritvi strokovnega dela v zgodovino pomorstva m predstavi delovanje Oddelka za novejšo zgodovino pomorstva ter Zbirko NOB in slovenski partizanski pomorščaki, piše pa tudi o ribištvu in ribji predelovalni industriji ter o novem Uličnem muzeju in Zbirki ladijskega modelarstva v Izoli. Snježana Karinja piše o arheološki zbirki, arheoloških izkopavanjih in podvodnih raziskavah ter o poletni šoli arheologije in pomorske zgodovine, ki že od leta 1995 poteka v mestecu Cattolica blizu Riminija v Italiji in se je večkrat udeleži tudi muzejska arheologinja iz piranskega Pomorskega muzeja. Bogdana Marinac v prispevku Kako so živeli pomorščaki predstavi delovanje Oddelka za etnologijo pomorstva. Zora Žagar piše o Muzeju solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljskih solin in o etnološki zbirki v Tonini hiši v vasi sv. Peter, kjer je predstavljen oljčni mlin (torklja) ter bivalna kultura te istrske vasi. Duška Žitko predstavi bogate umetnostne in kulturno- zgodovinske zbirke, ki obsegajo vse od ladijskih modelov, ladijskih polen, slik marinističnega slikarstva, votivnih podob do grafik, fotografij, meščanskega pohištva, hladnega in strelnega orožja iz beneškega obdobja in drugo gradivo. Posebni poglavji nameni Tartinijevi spominski sobi in Pomorski muzejski zbirki v vili sv. Marka v Portorožu, kjer je locirana stalna muzejska razstava edinega slovenskega pomorskega ladijskega prevoznika Splošne plovbe. Spregovori tudi o muzejski pedagoški dejavnosti, ki so ji muzejski delavci že od vsega začetka namenjali posebno skrb in pozornost ter tako gradili most med preteklostjo in sedanjostjo in v okolju, kjer se je staro prebivalstvo izselilo, novim prebivalcem privzgajali pozitivni odnos do okolja ter širili vedenje o kraju, njegovi preteklosti in načinu življenja. O modelarski, preparatorski in konservator-sko-restavratorski dejavnosti pišeta Duška Žitko in Ciril Bratuž. O knjižni dediščini v pomorskem muzeju, kjer je poleg fonda stare mestne knjižnice nastajala še nova priročna strokovna knjižnica, edina specializirana za pomorstvo v Sloveniji, pišeta Igor Presl in Ksenija Petaros Kmetec V zborniku so med poljudnimi prispevki objavljeni še odlomki iz ladijskega dnevnika Pie in Pina Mlakarja Napisala sta ga leta 1986, na njunem zadnjem križarjenju z jadrnico Galeb, ki sta jo kasneje podarila prav pomorskemu muzeju v Piranu Njun dnevnik je v zborniku dobil tudi posebno grafično podobo, saj je natisnjen v obliki valov ali odsevov svetlobe in bokov jadrnice v valovih. O tej prvi muzejski jadrnici je prispevek napisal Uroš Hribar in poudaril, da je jadrnica pomemben dejavnik pri promociji pomorskega muzeja ter da nameravajo z njo še naprej sodelovati na vseh regatah starih jadrnic in drugih regatah odprtega tipa v severnem Jadranu. O darilni listini ter o zgodovini jadrnice, ki je bila zgrajena leta 1936 v Trogiru, je pisal tudi Pino Mlakar, o zmagovalni udeležbi Galeba na regati starih bark Internautica 2003 pa dr. Boye MeyerFriese. Obiska trojambornice »Sta. Eulalia« v Piranu se je v svojem prispevku spomnil Peter Čerče. Trojambornica je v Piran priplula septembra leta 2002, ob priložnosti XI. trienalnega srečanja ICMM, Mednarodne konference pomorskih muzejev, katere član je od leta 1996 tudi piranski pomorski muzej. Pomorski muzej se je udeležil tudi drugih mednarodnih projektov v Grčiji in Italiji, sodeloval pa je tudi na mednarodnih simpozijih v Italiji, Franciji, na Poljskem, v Philadelphiji, na Hrvaškem ter v Španiji. V projektu ECOS-OUVERTURE - ALL ABOUT SALT - ALAS so poleg Slovenije, ki jo je zastopal tudi pomorski muzej Piran, sodelovale še Grčija, Portugalska in Bolgarija, njihov cilj pa je bil ohranitev, revitalizacija in primerna predstavitev tradicionalnih morskih solin V poglavju Ko oživi/o spornim se svojih nekdanjih dni v muzejski službi in svojih sodelavcev spominjajo llonka Hajnal, Zdravko Marenčič in Irena Dolinšek Sledijo kronološki seznami nastajanja stalnih zbirk in občasnih razstav, arheoloških izkopavanj in raziskav, arheoloških kopenskih in podvodnih topografskih raziskav m drugih del. seznam izdanih katalogov, občinskih, državnih in mednarodnih priznanj ter preglednice števila obiskovalcev v posameznih enotah muzeja po letih, v seznamu zaposlenih pa izvemo za imena vseh, ki so kdaj bili člani kolektiva v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran. Zbornik je izšel v 700 izvodih, nekaj prispevkov je tudi v italijanskem in angleškem jeziku, vsi pa imajo povzetke v obeh tujih jezikih. »Negujte morje, negujte vezi celotne naše domovine s tem koščkom obrežja, študirajte in dokazujte, da smo bili od nekdaj pomorski narod in da je skrajni čas, da to zopet postanemo. Zdi se mi, da bi morala biti ta misel vodilna misel naših muzejskih delavcev za nadaljnjih 25 let«, je v svojem govoru ob 25. obletnici muzeja nakazal pot razvoja muzeja dr. Miroslav Pahor. Muzejski delavci so petindvajset let pogumno sledili tej viziji, kar dokazujejo tudi s prispevki in poročili o prehojenih poteh v zborniku Odprti k morju. Da se pot še ni končala, o tem pričajo njihovi načrti za pridobitev in ureditev sedanjega skladišča soli Monfort v Fizinah pri Portorožu v nov, sodoben pomorski muzej. Novi prostori bi nudili veliko boljše razvojne možnosti, saj sedanja palača Gabrielli ter vse dislocirane enote muzeja ne nudijo dovolj razstavnega prostora za predstavitev slovenske pomorske zgodovine, pomorskega gospodarstva in ladjedelništva, manjkajo pa tudi ustrezni prostori za druge pomembne muzejske dejavnosti, od hranjenja do prezentacije gradiva. Zato je gornja misel dr. Pahorja aktualna še danes in upajmo, da bodo muzejskim strokovnjakom znale prisluhniti tudi druge ustrezne službe. Špela Pahor KATASTROFALNO ZDRAVSTVENO STANJE V OBČINI PIRAN !? Piranska občina je verjetno med najbolj zaželenimi zatočišči, kjer bi si naši sodržavljani iz notranjosti Slovenije postavili kakšno hiško. Če povprašate pri nepremičninskih agentih, boste takoj ugotovili, da so trenutno cene nepremičnin v naši občini najvišje v Sloveniji. Lastniki nepremičnin si seveda ob rasti vrednosti osebnega premoženja zadovoljno manejo roke: nobenih zaslug nimajo za to, cena pa se strmo dviga! Morje, prijetno položni zeleni šavrinski griči, ki s svojimi oljčnimi nasadi in vitkimi cipresami tako zelo spominjajo na toskanske, prijetno, milo podnebje, turizem, ki daje prišlekom občutek, da so tukaj na večnih počitnicah, več kot stoletne terme v Portorožu, zdravilišče v Strunjanu, zdravilnost solinskih polj... vse to daje človeku občutek, da gre - gosti poselitvi in množici avtomobilov navkljub - za kraje, ki nudijo kakovostno bivanje, celo več, ki omogočajo obnovitev telesnih in psihičnih sil. Da, ti kraji naj bi nudili človeku možnost, da si - kot radi rečemo - »napolni izpraznjene akumulatorje«. Ali res? Podatki o zdravju občanov so skrivnost Družbeni standard oziroma kakovost življenja se ne kažeta samo v višini mesečne plače, dobrem avtomobilu ali v hiši nad Portorožem. Kaže se, še bolj, v ohranjanju neokrnjenega in zdravega življenjskega okolja, v kvalitetnih zdravstvenih in izobraževalnih storitvah, rekreativnih objektih, kulturni dejavnosti, ki so na voljo občanom, učinkovitih socialnih službah in, nenazadnje - v zdravstvenem stanju občanov. S tem pa se v piranski občini, žal, ne moremo pohvaliti. Vsaj tako kažejo - črno na belem - podatki iz analize »Zdravstveno stanje prebivalcev Občine Piran« (datirane oktober 2003), ki jo je Občina Piran naročila pri Zavodu za zdravstveno varstvo Koper. Podatki, ki so v enem delu dostopni uredništvu, so v marsičem vznemirljivi, saj razkrivajo, da ugodna klima očitno nima tako blagodejnega učinka na zdravje ljudi, kot ljudje, zmotno, mislijo. Enako, če ne še bolj vznemirljivo pa je, da občina Piran te podatke javnosti prikriva. Takoj, ko smo zvedeli o podatkih iz omenjene analize, smo na Občini Piran zaprosili za celotno analizo. Po skoraj enomesečnem ustnem prepričevanju in oklevanju so nam poslali nekakšen seznam pobožnih želja, Operativni program ukrepov za krepitev zdravja prebivalcev občine Piran, ki so ga s sodelovanjem občinskih uradnikov pripravili v Zdravstveno vzgojnem centru Piran, ki je vključeval nekatere podatke iz analize, nikakor pa ne same analize kot celote. Le-ta je očitno dostopna samo posvečenim. Skrivalnice, kakršne si dovoljuje občinska oblast in njeni uradniki, ki bi morali delati v korist občanov, so naravnost neverjetne! Da, ljudstvo je treba pustiti v nevednosti, da tava v temi ali pa ga uspavati s kruhom in igrami (beri: zastonj sardelicami, brezplačno malva-zijo, abotno muziko na »placu«...). Vendar nam je nekaj podatkov le uspelo izluščiti in jih v na kratko povzemamo. Nadpovprečno obolevanje za rakom Gostota naseljenosti v občini Piran je šestkrat višja od regijskega povprečja, kar zagotovo ne vpliva blagodejno na zdravje piranskih občanov. V primerjavi z regijskim in slovenskim povprečjem so med tukajšnjim prebivalstvom rakava obolenja pogostejša. Ugotovitev se nanaša predvsem na ženske, ki za 18 odstotkov prekašajo bodisi regijsko bodisi državno povprečje. Ženske najbolj obolevajo za kožnim rakom, rakom dojk, na danki ter debelem črevesju. Pri moških se srečujemo najpogosteje s pljučnim rakom, sledi mu kožni rak; število primerov obolelih za obema vrstama raka pa je prav tako nadpovprečno visoko, tako v regijskem kot slovenskem merilu. Prebivalke piranske občine nadpovprečno obolevajo tudi za pljučnim in kožnim rakom, pogosteje zbolijo za rakom na ustnicah, ustne votline in žrela. Posebej zaskrbljujoči so podatki o raku materničnega vratu, ki v občini presegajo regijsko in slovensko povprečje. Pa ne le to: pojavljanje tega raka presega povprečje Evropske unije za kar 70 odstotkov. Skrbi tudi podatek, da strmo narašča število kurativnih obiskov predšolskih in šolskih otrok ter mladine. Edini spodbuden podatek je, da je umrljivost prebivalcev občine Piran, gledano v celoti, nižja od regijskega in slovenskega povprečja, zato pa nas strese ob podatku, da je umrljivost šolarjev in mladine za 7 odstotkov višja od regijskega, pa celo kar za 16 odstotkov od slovenskega povprečja Zakaj javnost o tem ni obveščena? Ob prebiranju teh suhoparnih podatkov se človek težko izogne nekaterim vprašanjem. Prvič, zakaj teh podatkov tako rekoč ni bilo v javnosti (analiza je nastala jeseni 2003) in zakaj jih še dandanes tako rekoč ni? Zakaj in v čigavem interesu se prikrivajo? Županji in njenemu dvornemu spremstvu ne gre očitati, da so krivi za takšno stanje; so pa odgovorni, ker niso obvestili javnosti in ker niso takoj začeli ukrepati. Za to pa so politiki, to je, da skrbijo za javni interes! Tudi da prebivalstvo opozorijo na potencialne nevarnosti, na slabo stanje nečesa (spomnimo se, koliko kritike je bilo leta 1986 na račun sovjetskih oblasti, ki svojega prebivalstva niso obvestile o nesreči v jedrskem reaktorju Černobil: ker se ni zavedalo nevarnosti, se ni pravočasno umaknilo pred radioaktivnim sevanjem!). Županja in svetniki so izvoljeni, da delajo v korist občanov in ne, da se izmikajo problemom, jih zamolčijo ali minimalizirajo. Teni d.o.o. Portorož 2 Џ шШШтШ Liminjanska 96 | JK^^^ tel: 05/6778-300 I Computers fax:05/6773-225 J Cr^ i Servis in prodaja računalniške opreme PARTNERSKI IN STARŠEVSKI ODNOS Partnerski odnos je osnovan na zavezi, odločitvi in privlačnosti dveh odraslih oseb, ki nista v krvnem sorodstvu. Za dober odnos med partnerjema sta enako odgovorna oba, tako moški kot ženska. Starševski odnos pa je brezpogojen in temelji na krvnem sorodstvu (vsaj v večini primerov je tako). Starši imajo svojega otroka brezpogojno radi, ne glede na to kakšen je in kaj naredi. Oče in mati sta svojemu otroku starša za vedno, ne glede na usodo njunega partnerskega odnosa, torej tudi če se razideta. ^ Ali pa, kar je najhuje, da si pn/adevajo i vsemi sredstvi predvsem za tu tudi za ceno prikrivanja - ohraniti oblast' Ob tem se ne moremo izogniti cinični pripombi, da je v zadnjih petnajstih letih v občinskem svetu sedelo kar lepo število zdravnic in zdravnikov od katerih bi bilo upravičeno pričakovati, da bodo kakšno tehtno rekli na račun katastro-talnega zdravstvenega stanja v občim Piran Pa se namesto tega rajši ubadajo s stvarmi, na katere se ne spoznajo, ali pa so na sejah občinskega sveta bolj za inventar kot kaj drugega, v najboljšem primeru ubogljiv delček glasovalnega stroja Večletnih prizadevanj za odstranitev škodljivega srednjevalovnega oddajnika na Belem Križu, tudi zaradi osebnega razočaranja, ko sem si prizadeval za njegovo umakmtev iz gosto naseljenega območja, ne bomo posebej izpostavljali. Toda težko je verjeti, da sevanje ne bi imelo nobenega dolgoročnega vpliva na zdravstveno stanje okoliških prebivalcev (spomnimo se časov, ko je oddajnik deloval s polno paro, z največjo močjo, da se ga je - v propagandno politične namene - slišalo tja do Sicilije, pa tudi iz vsake kovinske ograje ali elektronskega aparata na Belem Križu). Od županje, občinskih svetnikov ter uradnikov občani pričakujemo, da se obnašajo odgovorno do skupnosti, to je, da imajo pošten in dobronameren odnos do prebivalcev občine Piran, da omogočijo, ne samo materialno, pač pa tudi socialno blagostanje občanov. Kot prvi korak pa predlagamo, naj postane aktualno zdravstveno stanje piranskih občanov sestavni del vsakoletnega občinskega proračuna, ki ga mora občinski svet obvezno po vsebini obravnavati. Marko Zorman Moč oziroma ljubezen, ki jo dajeta svojemu otroku, partnerja črpata iz medsebojnega odnosa V ljubečem odnosu se veselita bližine drug drugega, se pogovarjata, sproti razrešujeta konflikte in probleme, ki se pojavijo med njima, si vzameta čas drug za drugega in drug ob drugem rasteta ter se brusita, kot dva diamanta Takšen odnos jima daje za vzgojo otrok vso potrebno energijo. Če se v medsebojnem odnosu ne izpolnjujeta, bosta svoje otroke težko brezpogojno sprejela. V nekaterih življenjskih obdobjih je starševski odnos v ospredju. Denimo ob rojstvu otroka, ko ženska nekaj časa daje prednost vlogi mamice. Takrat nujno potrebuje ob sebi moža, ki ji zna dajati čustveno oporo in ji pomaga, da postopoma ponovno prevzame vlogo žene in partnerke. Kadar se partnerja ne spoštujeta, ne razrešujeta konfliktov in se ne veselita bližine drug drugega, si bosta čustveno oporo poiskala v otrocih ali izven družine. V primerih, ko otroci prevzamejo vlogo čustvenega partnerja enemu od staršev, se porušijo meje med starševsko in partnersko vlogo. Tedaj morajo otroci skrbeti za čustveno zadovoljevanje svojih staršev, njihove otroške potrebe po brezpogojni sprejetosti, ljubljenosti, osamosvajanju pa ostajajo neprepoznane. Otrok torej prevzame kohezivno vlogo, sicer potrebno za obstanek družine kot celote. V kolikor mu to ne uspe, bo občutil močno bolečino in krivdo za razpad družine. Starši naj igrajo svojo vlogo Poglejmo si primer, kako otroci prevzamejo vloge, katerih nosilci bi morali biti njihovi starši. Če je oče alkoholik, ki se vedno manj vključuje v družinske aktivnosti, bo prvi otrok (predpostavimo, da je sin) tisti, ki bo nadomestil njegovo vlogo. Postal bo čustveni partner svoje matere, ki se bo s sinom posvetovala o zadevah, ki bi jih sicer morala razreševati s svojim možem. Skrbel bo tudi za svoje brate in sestre ter jim nudil občutek varnosti in povezanosti. Namesto očeta bo doma postoril opravila, ki bi jih sicer moral oče. tako se staršem ne bo treba soočiti z njunim razpadlim odnosom, oba pa bo ohranjal v njuni nefunkcionalnosti. Prvorojenec je tudi čustveno navezan na očeta, kar se najbolj drastično pokaže v primerih, ko ima oče izvenzakonsko razmerje Ko bo odrasel, bo tudi sam varal svojo partnerko, ali pa bo ona varala njega Drugi otrok je čustveno bolj povezan z materjo Utelešal bo njene nerazrešene čustvene vsebine Čim večje je njeno nezadovoljstvo same s sabo in partnerjem, večja je njena jeza. osamljenost in razočaranje, bolj bo ta svoja negativna čustva prenašala na svojega otroka, ki bo postal grešni kozel in dežurni »krivec« za vse slabo, kar se dogaja v družini. Mati bo na otroka prenašala vsa svoja zanikana in potlačena čustva. Pripisovala mu bo krivdo za vso svojo nesrečo, ker da je ne uboga. Tako se bo otrok počutil vse bolj osamljen, v sebi bo nosil občutek grenkobe, jeze in nemoči. Ko mu starši pripisujejo zgolj slabosti in ga nenehno opominjajo na napake, mu ne dajejo možnosti, da bi postal drugačen. Saj družina, da bi obstala, potrebuje prav takšnega otroka! Drugače bi se partnerja morala soočiti sama s sabo in svojim razpadajočim odnosom, česar seveda nočeta. Partnerja, ki sta zanemarjala svoj partnerski odnos, bosta ob osamosvajanju svojih otrok začutila grozo in bolečino. Z odhodom otrok/a bi namreč izgubila smisel svojega življenja. Hkrati bo tudi njun otrok le s težavo odšel od doma, pri čemer ga bo spremljal občutek krivde in razočaranja. Nasprotno pa se bosta partnerja, ki sta vseskozi negovala svoj odnos, ob odhodu odraslih otrok od doma veselila, ker sta jih vzgojila v odgovorne in samostojne osebe. Nada Mirnik * Nada Mirnik je specialistka za zakonsko in družinsko terapijo in je dosegljiva preko elektronskega naslova nada.mirnik@siol.net. Najbolj neraziskan svet je svet naše notranjosti. Lovrenc Lipej, Martina Orlando Bonaca, Tihomir Makovec: RAZISKOVANJE BIODIVERZITETE V SLOVENSKEM MORJU Izdala NIB - Morska biološka postaja, Piran, 2005, 136 str. ISBN 961-90363-5-2 Knjiga je sicer luč dneva ugledala že ob dnevu biotske raznovrstnosti - 22. maja letos, napisana pa je bila kot produkt projektnega sodelovanja z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport (Evidentiranje favne, flore in habitatnih tipov v slovenskem morju) ter s pomočjo podpore Medvladne oceanografske komisije pri UNESCO. Pred nami imamo v bistvu prvo natisnjeno in izdano strokovno knjigo - monografijo Morske biološke postaje, katera ima, seveda, tudi znanstveni pečat. V trinajstih tabelah je podan pregled inventarja makrofavne in bentoške flore obalnega pasu v posameznih transektih (vzorčnih profilih). Posebnost tega Obrežne ribe - V našem morju imamo na razmeroma majhni prostorski danosti bogato biološko vrstno pestrost. Če se primerjamo z drugimi, bolj degradiranimi morskimi okolji, npr. v razvitejših evropskih državah, smo s stanjem lahko zadovoljni, (foto: Tihomir Makovec) dela predstavljajo novejši podatki o kripto-bentoških in endolitskih vrstah rib pri nas. Predstavnice teh rib najdemo skrite v nišah pod kamenjem, med vegetacijo ali v rovih, izvrtanih v skale. V preglednice oblikovani podatki so nastajali po nekajletnem evidentiranju stanja v naravi in ob spremljanju mednarodnih tokov relevantnih informacij. Nekateri primerki so bili določeni tudi s pomočjo mednarodnega sodelovanja: npr. z Masarykovo univerzo v Brnu (dr. R. Vik ), z Naravoslovnim muzejem na Dunaju (dr. P Dworschak), s tržaško Morsko zoološko postajo (dr. F. Aleffi) ter nenazadnje tudi z Oddelkom BTF Univerze v Ljubljani (C. Fišer). Metoda transektov z opazovanjem (z udeležbo raziskovalca in snemalca) v naravi in s spremljajočimi videozapisi je precej nova in uspešno dopolnjuje klasično podvodno fotografijo kvadrantov. Izboljšuje se tudi sorazmerno z razvojem tehnologije, uporabljene v podvodnih aktivnostih. Digitalni zapis, torej enice in ničle, so v veliki meri nadomestile stari dokazni material - obilne posode s formalinom ali alkoholom, kamor so shranjevali vzorce favne in flore, ki so se v preteklosti kopičile na policah naravoslovnih institucij. Skoraj sto odličnih fotografij avtorja in oblikovalca Tihomirja Makovca dokazuje pestrost življenja v našem morju v luči običajne - nemikroskopske vizualne percep-cije. Vključena dokumentarna fotografija in vešče izrisani grafični prikazi dosegajo nivo objav marsikatere - npr. sosednje - države s priznano tradicijo na področju morskih znanosti in publicistike. Knjiga v malem povzema obsežen in kompleksen znanstveni instrument, s katerim lahko v daljšem opazovalnem obdobju merimo biodiverziteto morskega sveta kot nekakšen biološko-pros-torski argument. V tem delu morda nekateri (že) pogrešamo spremljajočo zgoščenko z izbranimi vzorčnimi video zapisi, animacijami - po sodobnem trendu promocije znanstvenega dela, ki bi prispeval k sodobni interpretaciji podatkov. Ta pripomba pa sodi verjetno že na področje možnih ambicij drugega založnika in na področje trženja narave v povezavi s turizmom. Mogoče lahko razumemo avtorje, da se skupaj z zainteresiranim občestvom vidno veselijo tega delčka bogastva življenskih oblik, vendar bi lahko v tej luči mirno izpustili epizodo - "nevsakdanji pojav" s karkaso brazdastega kita, najdeno v tem kotu sever-nojadranskega bazena. Slednje - truplo kita, je namreč dokaz, da se v tem morju prav lahko kdaj pa kdaj biodiverziteta tudi konča in to vodno telo postane sirota. Kar se dotika megafavne, pa naši morski ekosistemi z njo tako ali drugače ne obilujejo. Knjiga združuje dediščino mnogih dosedanjih biodiverzitet-nih temeljnih raziskav. Upoštevano je tudi delo morskih raziskovalcev, kot so npr. prof. dr. Štirn, prof. dr. Valentinčič, dr. Matjašič, mag. Avčin, mag. Battelli, mag. Kubik, mag. Marčeta, Velkovrh, dr. Vrišer, dr. Vukovič in drugi, ki so kot vodilna nit skozi zgodovino Inštituta za biologijo ter Morske biološke postaje gradili mozaik znanja o morskih ekosistemih in v sledeh majhnih korakov ohranjali prepričanje, da smo z njimi bogatejši. Knjiga bo širši javnosti predstavljena sredi januarja v Mestni knjižnici Piran oz. v piranski Pečaričevi galeriji, kmalu nato pa tudi v novih prostorih Morske biološke postaje. Vlado Bernetič na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. PRAZNIKI SO V NAS... PRISRČNO DRUŽENJE STAREJŠIH December ima posebno moč. Čutimo ga povsod, ker se ovija okrog nas, polne so ga ulice, jutra in večeri, pronica v naše domove, seda na šipe, da ga ugledamo vsakokrat, ko se zazremo skozi okno. Govori nam o bližajočih se praznikih. Tega sporočila ne moremo odmisliti, spremlja nas pri vsakdanjih opravilih in pogojuje naše načrte. Vsi dnevi so ga polni, ne otresemo se ga niti za hip. Pričakovanje prazničnih dni je bilo nekoč povezano izključno z vero. z radostjo in globoko hvaležnostjo ob rojstvu Odrešenika. ki prinaša upanje na večno življenje v onostranstvu. Kaj nam božični prazniki pomenijo danes? Veselijo se jih verni in neverni, božič torej ni več samo simbol vere, ki se kaže v cerkvenih slovesnostih: z donenjem zvonov in prazničnimi pesmimi se dotika vseh src; v nekaterih budi iskreno pobožnost, v drugih, neverujočih, nejasno nostalgijo po vsem minulem, po lepem, kar svet vedno bolj zanemarja, ker nima ne časa ne potrpljenja. Ali smo kaj bolj srečni, ker ne znamo več verjeti v čudeže? Imamo več od življenja, če se ne bojimo kazni za hinavščino, za varanje in sebičnost? Kam sploh stremimo, za čim se pehamo...? Vsi nosimo v sebi skrite, dostikrat neuresničljive želje, vsi si želimo, da bi se nam zgodilo kaj zelo lepega, nepričakovanega, odrešujočega, vsi si želimo biti dobri in ljubljeni, predvsem pa zelo srečni - četudi samo za kratek čas - le toliko, da bi se naužili čudovitega občutka popolnega notranjega miru... Božič ima edinstveno moč, da prižge luč v sleherenem od nas, ne glede na veroizpoved ali politično pripadnost; toplo luč, ki smo je vsi tako obupno potrebni v teh negotovih časih političnih in gospodarskih spletk, brezposelnosti, terorizma in novih epidemij, v časih, ko morda še preveč vemo o bedi in trpljenju svojih bližnjih - v sosednji ulici ali na drugem koncu sveta...! Dan za dnem se trudimo za svoj obstanek in za prihodnost, pa nas zato ta nevsakdanja luč s svojo iluzijo spokojnosti in tolažbe zadrži, da za droben hip obstanemo, se zazremo v nevsakdanje podobe in si na njih odpočijemo misli. Zdaj je pravi čas. da se vprašamo, če smo srečni in če znamo osrečiti. In če je odgovor "ne", skušajmo kaj spremeniti in popraviti - brez donečih priseg in velikih načrtov; morda bosta zadostovala že prijazna beseda in objem... Sonja Požar Krajevni odbor Rdečega križa Piran, ki ga vodi gospa Ivanka Ploj, je 26 oktobra organiziral že deseto tradicionalno srečanje starejših občanov. Takšno druženje je izrednega pomena, saj vemo, da so prenekateri ljudje v starejši dobi osamljeni in se takšnemu vabilu radi odzovejo. Srečanje je popestril tudi kulturni m izobraževalni programo. v katerem so sodelovali prisrčni otroci pevskega zbora piranske osnovne šole in mlada instrumentalistka Darja Bednerik Kot ponavadi nas je s svojimi pesmimi tudi tokrat razveselila Danica Kekič Magistra piranske lekarne gospa Tina Milkovič je imela zelo zanimivo predavanje o uporabi zdravilnih rastlin ter o shranjevanju zdravil Marjetka Popovska. tizioterapevtka iz izolskega doma upokojencev, pa nam je brenkala na kitaro m pela lepe pesmi Seveda smo z gospo Marjetko tudi ubrano zapeli1 Zelo okusne prigrizke in slaščice so pripravile vedno dobro razpoložene prostovoljke RK Lepo je bilo videti sproščene obraze prisotnih, ki jih je pesem ponesla v mladost in srečnejše čase Srčna hvala Žigi Šutu z Radia TARTINI, ki je s svojo ekipo brezplačno poskrbel za ozvočenje Prisrčna hvala vsem. ki so srečanje pripravili ali se ga udeležili1 Naše druženje je bilo medgeneracijsko povezovanje, ki bogati zlasti mlade, starejšim pa je pričaralo lepo popoldne, ki bo še dolgo prijetno grelo dušo in srce. _(A-M MLADI PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI Vse preveč žensk je pretepenih, zlorabljenih; toda zanje še zmeraj nismo storili dovolj. V okviru nevladne organizacije Amnesty International je med 25. novembrom do mednarodnega dne človekovih pravic, 10. decembra, na Nizozemskem, v Belgiji in pri nas potekala akcija »Pomagajmo pobegniti od nasilja«. Slogan akcije je bil »Vsaka peta ženska si želi pobegniti od nasilja«. Tudi v šolski skupini Amnesty International Gimnazije Piran so se odločili sodelovati v omenjeni akciji. Občane so želeli spomniti, da je pretepanje in vsakršno zlorabljanje žensk/deklet kaznivo, ženskam pa so želeli posredovati naslove organizacij in telefonske številke, kamor se lahko obrnejo po pomoč. Rjuhe, simbol akcije, so skupaj s plakati obesili v piranskem in lucijskem zdravstvenem domu, v avli Gimnazije Piran, v občinski avli, v čitalnici in pred vhodom Mestne knjižnice Piran. Pomoč žrtvam nasilja nad ženskami v Sloveniji nudi veliko društev in organizacij po Sloveniji. Katarina Nič Pokop v morju - Pred dnevi je umrl 79-letni Emil Starman, nekdanji čevljar. Svojci in številni znanci in prijatelji so se od pokojnega poslovili na nevsakdanji način. Po cerkvenem obredu in poslovilnih besedah na piranskem pomolu, je ladja z žaro odplula na odprto morje, kjer so ob zvokih trobente pepel pokojnega stresli v morje. S tem se je Starmanu uresničila najgloblja želja, saj je bil na morje usodno navezan. Emil je bil eden od štirinajstih otrok, obalni javnosti pa je najbolj znan njegov brat, koprski odvetnik in politik Danijel Starman. MLADI GLASBENI VIRTUOZI IZ PIRANA Sobota, 3. decembra, je bil pomemben dan za Glasbeno šolo Piran. V njeno petdesetletno zgodovino delovanja sta se s tem datumom vpisala dva učenca klavirja, ki sta na 1. mednarodnem tekmovanju »Premio Paolo Spincich« v Trstu dosegla izjemen uspeh - dve prvi nagradi. Med desetimi pianisti v kategoriji A (do 11 let) je 1. mesto in absolutno 1. nagrado z 99 točkami (od 100 možnih) dosegel Ivan Loboda, takoj za njim pa se je z 98 točkami uvrstila Sara Horvat, ki je prav tako prejela 1. nagrado (vsi tekmovalci, ki dosežejo nad 95 točk, so dobitniki prve nagrade)., Za Saro je to že druga nagrada v tem letu, saj je junija v Povolettu (Videm) na mednarodnem tekmovanju osvojila 3. nagrado, za Ivana pa je bilo to sploh prvo klavirsko tekmovanje. Tržaško tekmovanje potekalo v štirih disciplinah: klavir, godala, pihala in komorne skupine, udeležilo pa se ga je skupno nekaj čez sto glasbenikov, večinoma iz Italije in Slovenije, pa tudi iz Hrvaške-,Ukrajine in Albanije. Zaključni koncert prvonagrajencev s podelitvijo priznanj je potekal v muzeju Rivoltella. V skoraj triurnem programu je kot prvi nastopil Ivan s skladbo Balada Burgmullerja, Sara pa je zaigrala Italijansko pesem Čajkovskega. Za mlada glasbenika, ki se klavir učita šele dobro leto, je to velika vzpodbuda za nadaljnji razvoj, prav tako pa je to priznanje tudi njuni mentorici, prof. Aleksandri Češnjevar Glavina, ki je v dveh letih poučevanja v Piranu (prej je bila na Umetniški gimnaziji v Kopru) s svojimi učenci osvojila že štiri mednarodne nagrade, na 34. tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov marca v Ljubljani pa je tudi prejela priznanje za najboljšo korepetitorko tekmovanja. Z mednarodnimi nagradami se je tako na najlepši način začelo letošnje jubilejno šolsko leto, v katerem piranska glasbena šola praznuje 50 let ustanovitve in delovanja. (bg) Sedem žensk v vitrini ustvarjalnosti - V mesecu decembru v vitrini ustvarjalnosti v izolski knjižnici razstavlja sedem izjemno kreativnih izdelovalk nakita ter drugih okrasnih in uporabnih predmetov. Svoje stvaritve predstavljajo: Dori Burubu, Julija Švagelj Mežnar, Lili Stevanovič, Snježana Karinja, Metka Žugelj, Ida Polh in Marina Kurtin. Vse prihajajo iz naše občine, iz Pirana in Lucije. Čudovita razstava je vredna ogleda (šp, mg). VOŠČILO RDEČEGA KRIZA Vodstvo Območnega združenja Rdečega križa Piran želi vsem prostovoljcem, krvodajalcem, sodelavcem, donatorjem in poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto 2006, z željo, da bi vas (jih) obkrožali pravi ljudje in da bi ubirali prave poti ter v sebi in drugih našli dobre stvari! PEVCI NA PLANO! Vokalna skupina Portorož, ki deluje v okviru ZKD Karol Pahor Piran, vabi k sodelovanju nove člane. Ljubitelji petja dodatne informacije dobite vsak ponedeljek ob 19. uri v prostorih Osnovne šole Lucija, kjer ima skupina vaje. Pokličete lahko tudi na ZKD K. Pahor, tel. 673-45-73. SREČANJE USTVARJALCEV PORTOROŽANA Naj nam prihajajoče leto izostri čutenje in odstre čudenje za vse, kar se rojeva, živi in traja.. (foto: Isz) Na sliki od leve: Mirko Orlič, Marko Zorman, Heidi Mikuš, Andrej Žnidarčič, Nada Kozina, Igor Bizjan, Jakob Čemažar, Livija Sikur Zorman, Valter Pikel, Mitja Jančar in Dušan Puh st. Pogrešali smo sodelavke in sodelavce, ki so manjkali iz opravičljivih razlogov, Sonjo Požar, Špelo Pahor, Valentino Klemše, Slavka Gaberca in druge. Pa kdaj drugič! Tudi letos smo pripravili predpraznično srečanje ustvarjalcev Portorožana. neutrudnih pišočih žena in mož, ki krajane iz meseca v mesec obveščajo o dogajanjih v naši občini. V restavraciji Tomi je ob prijetnem klepetu, v katerem je padla marsikatera brihtna o minulem ustvarjanju pa tudi o prihodnosti našega časopisa, večer minil kot za stavo. Kot že tolikokrat doslej so nas v restavraciji lepo sprejeli in prijetno presenetili z okusno hrano in dobro kapljico ter odlično postrežbo. Za gostoljubje se zahvaljujemo lastniku portoroške restavracije Tomi družini Matjaž, natakarjem in vsem drugim, ki so nam pripravili resnično lep večer. ODDAJAMO POSLOVNE PROSTORE! V mansardi stavbe Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16, v središču kraja, oddamo poslovni prostor, uporabne površine 23 m2, s 1. februarjem 2006 pa oddamo še poslovni prostor, uporabne površine 31 m2. Za informacije obiščite tajništvo KS Portorož ali pokličite po telefonu: 05/674-09-47. PEŠPOT POIMENOVANA PO REŽISERJU ČAPU Novo pešpot nasproti pokopališča v Piranu so ob stoletnici slovenskega filma poimenovali po znamenitem filmskem režiserju Františku Čapu Ulico bo poslej krasila tudi spominska plošča (na sliki), na kateri je zapisano, da je Čap živel in ustvarjal v Piranu med leti 1957 in 1972. Čap je veliki klasik slovenske filmo-grafije. režiral J je znane filme, I. __ ___ . _ ~ . . , n r - lOTOl ' kot so Vesna. Kruh in sol. Naš avto. Umrl je leta 1972 v Piranu, kjer je tudi pokopan. ОСГ '. K lC A FILMA. L : • • \M\ ETSARIO TEL FILM SLCVENO- I p'pa.\'-p!rano 20c Karitas Portorož Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Cvetna pot 4 6320 Portorož Pomoč odvisnikom in njihovim staršem tel.: 67- 46- 700 vsak dan od 8. dol6. ure WffffiÄ ш^тт^шмшшшшМ mmßMßmm шшт TRGOVSKO POSLOVNI CENTER LUCUA OfcalalU, Ledja Tel. Fax: 05 - 6771 - 311 - Celotni program za nego zob - Zeliščni in vitaminski preparati - Naravna kozmetika za nego obraza -Vsa kozmetika in pripomočki za nego nog -Preventivne (terapevtske; in kompresijske nogavice - vozički, toaletni stoli, bergle, hodulje Umik - Orarto гтцн ■ ram/шш ■ гоши U9-12.3I / 16-19 SiMa/SaM* Ц i; 6-13 ^ SEDAJ, KO JE NOVA METLA, NOVA OBLAST, SI ŽE ZAMENJAL KUČANOVO SLIKO Z NOVO USPEŠNICO, HOJO ZA KRISTOM? (PROIZVODNJA STRAHU JE KLJUČ OBLASTI) Trg je Bog, kapital je religija. W. B. Čakal je leta in leta pred vrati postave, da bi mu prerokovali usodo, pa je pred smrtjo spoznal, da ga za vrati čaka Godot. B. I. prosto po Kafki Vsaka oblast najprej ustroji kožo, telo, potem pride na vrsto beseda, edino prava, naša, ki zdravi. B. I. Če je nova oblast pametna in razumna, počasi, od znotraj spreminja zavest. Sedaj, ko je zamenjala nekaj vplivnih ljudi v podjetjih, kjer je večinski lastnik država, lahko malo počaka, da se izvede notranja, naravna selekcija. Najbolj živčni in neprilagojeni bodo se bodo sami onemogočili, ne bodo zdržali latentnega pritiska, odvihrali bodo drugam iskat kapitalsko srečo. Ostali, ki se BOJIJO ZA SLUŽBE, za vsakdanje preživetje (Beri Cankarjeve Hlapce), bodo počasi, nezavedno, namesto stare liberarne retorike začeli uporabljati novi molitvenik. Počasi, nezavedno bodo med sabo začeli uporabljati druge, izbrane besede, bolj fini, blagi bodo postali. Ne bodo več tako glasno izražali svojega mnenja, začeli se bodo bati eden drugega, najbolj vročične, zazrte v stare sheme, nezadovoljne z novo spremembo, bodo počasi izobčili in socialno izolirali. V vsakdanjih nalogah bodo bolj strogi do sebe, delali bodo po črki napisanega zakona, čeprav je zdravemu razumu jasno, da vsakdanje življenje potrebuje razrahljano permisivnost, da se humani odnosi lažje vzpostavijo, da delavci lažje zadihajo. Ta neznosna notranja napetost bo proizvedla zunanje grešne kozle, ki so notranjemu ustroju oblasti neprijazni, ki glasno dvomijo, da so nova delavska razmerja neustrezna. Sčasoma bo hud, konkurenčni boj na trgu idej in dobrin, spontano, s tempom vsakdanjega življenja uredil protislovja in izvrgel najšibkejše člene. Pametni oblasti ni potrebno na silo, hlastno, vročično, pompozno, zamenjevati ljudi, dovolj je, povsem dovolj je, da zamenja nekaj pomembnih ljudi za primer, nižji administratorji bodo sami v sebi sprožili kafkovski delirij notranje preobrazbe. Tudi navidez nepomembne, kulturne ustanove je potrebno počistiti, mogoče njih še najprej, saj se vse začenja pri duhu, besedi, ki ima zarotitveno moč, kot je pesnil nedavno umrli, Dane Zaje. Treba je (in bo) nagraditi vojake revolucije, nekdanje oporečnike, z visokimi kulturnimi položaji, z ustreznimi lite-ratnimi nagradami, imenovanimi po elitnem svečeniku esejistične besede. Revanšizem se mora odražati tudi v kulturnem boju, saj je tako preprosto, tako naravno človeško, da se polstoletno vegetiranje v duhovnem azilu, mora na novo ovrednotiti. Scenarij, ko se morajo naši strniti v enotno fronto, za popravo polstoletnih krivic je zgodovinski, „kinote-čen". Demokracija je vedno v službi velikega kapitala, zanimivo bo gledati, kaj bodo novi oblastniki ponudili lačnemu ljudstvu, ki se mu po uvedbi novih gospodarskih sprememb in evropske valute obeta drastičen upad kvalitete življenja. Boj za novo ideologijo prostega trga bo dolg in neizprosen. Kapital je večinsko v lasti rdečih tajkunov, zato bodo morali upogniti medije, da jim bodo reformno služili. Takoj, ko bo opozicija napadla objektivno in udarno, jo bo potrebno utišati, iz ropotarnice liberalnih, divjih privatizacij, bodo vedno znova in znova odpirali stare okostnjake. Najbolj zaželeno blago bodo še dolgo papirji, dokumenti, ki naj bi črno na belem odkrivali megalomanske zločine prejšnje oblasti. Treba bo pretakniti vsak kot, obrniti skrivne pajčevine, odstreti krvaveč spomin na pokradeno družbeno imetje. Med ljudstvom se šepeta, na veliko se vlamlja v šefe, pod krinko iskanja dokumentov se ropa denar, na novo se odkriva sveti Gral in Jezusovo potomstvo. Teorije zarote se bohotijo kot spomladansko cvetje. Oblast mora biti paranoidna ali pa je ni! Igor Bizjan, erotični konvertit NOVOLETNO POPOLDNE Z OGNJEMETOM V PORTOROŽU Turistično združenje Portorož na novega leta dan, v nedeljo, 1. januarja, prireja na portoroški ploščadi (Trg prekomorskih brigad) ter na delu centralne plaže s tretjim pomolom javno prireditev z naslovom »Novoletno popoldne v Portorožu«. Prireditev se bo pričela ob 13. uri in se bo sklenila ob 19. uri. V zabavno-glasbenem programu bodo nastopili DJ Tito ter Duo Rosana in Vili, vrh prireditve pa bo ob 18. uri z ognjemetom. ^s^ CRUISE £ FERRY CENTER TURISTIČNA AGENCIJA Specialisti za križarjenja in vse vrste prevozov: Trajektni, letalski in železniški. Počitnice in hoteli po vsem svetu. Ekskluzivno zastopamo naslednje družbe: Costa Crociere, MSC Crociere, Louis Cruises, Royal Caribbean & Celebrity Cruises, Carnival, Princess, Cunard, Minoan Lines, Superfast & BSF, G&A, Anek, GNV, Corsica & Sardinia Ferries, Moby Lines, Jadrolinija, Tirrenia, SNAV, SEM, P&O, Viking, Trenitalia, Britrail, Amtrak, Finnrail, ... Cruise & Ferry Center, Obrtna cona - Liminjanska 94b, Lucija Pričakujemo vas od 10.00 - 18.00 ure. Pokličite: (05) 67 10 777 www.cruise-ferry-center.com NA GORTANOVI ŠE NIČ NOVEGA Z JUDOM PROTI DROGI Poklicali so nas stanovalci Gortanove in Rozmanove ulice v Piranu m ogorčeni povedali, da se kljub javni prošnji Javnemu podjetju Okolje, da poskrbi za pometanje in urejenost dela Gortanove ulice ki vodi po ozkih in strmih stopnicah proti stanovanjskim hišam 27 m 27 л ter naprej proti obzidju in vrtcu Mornarček Piran, zadeva rn premaknila i mesta. Smetarji ulic še vedno ne pometajo Besni stanovalci vztrajajo pri trditvi, da je sporni del ulice javna pot. za nameček zelo trek-ventna, in ne dvorišče, kot trdijo poklicani, zato je javna služba dolžna poskrbeti za redno čiščenje. Stanovalci, med njimi so tudi starejsi prebivalci, so se preprosto naveličali ulico pometati sami IZ POLICIJSKIH ZAPISNIKOV Izpraznil mu je vsa štiri kolesa V četrtek, 8. decembra dopoldne je Portorožan s Sončne poti obvestil policiste, da mu je neznanec na osebnem avtomobilu poškodoval vse štiri pnevmatike, ukradel registrski tablici, zraven pa se še znesel nad rožami na dvorišču. Policija storilca še išče. Voznik huje poškodovan V soboto, 10. decembra zvečer je prišlo na lokalni cesti Korte Lucija do prometne nezgode, v kateri se je huje poškodoval 51- letni voznik kolesa z motorjem, doma s Seče. Do nesreče je prišlo, ko je mopedista z avtomobilom prehiteval 33-letni voznik, mopedist pa je iz neznanega vzroka zapeljal v levo, tako da je prišlo do neizbežnega oplaženja. Mopedist je pri tem izgubil ravnotežje in se prevrnil na tla. Z rešilnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v izolsko bolnišnico. Vlomilci »udarili« v kanalu Fazan V četrtek, 15. decembra so neznani storilci vlomili v barko, privezano v kanalu Fazan. Iz shrambe za opremo so odnesli 12-litrski rezervoar ter ribiški palici s priborom. Lastnik je ostal tudi brez kopije dokumentov čolna. T R A M O N T A L tr>\ ARD BRAJKO S.p. Semova ulica 23 LICI J A 6320 PORTOROŽ Tel.: 05-6 "S O'S GSM: 041-628 658 E-mail: tramontal a siol.net PRODAJA, MONTAŽA in SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV Panasonic ideas for life TOSHIBA л MITSUBISHI ELECTRIC CENTRALNO OGREVANJE VIE^MANN Portoroški judo klub je v sklopu prireditev v mesecu boja proti odvisnostim organiziral otroško judoistično tekmovanje, ki so ga poimenovali »Z judom proti drogi«. V lucijski športni dvorani se je zbralo 54 judoistov iz štirih obalnih klubov, starih do 10 let. Najmlajši so tekmovali v premagovanju spretnostnega poligona, v sumu in v borbah v parterju. Tekmovalci stari 8 in 9 let so se pomerili v judo-ističnih borbah s prilagojenimi pravili, kjer so iz varnostnih razlogov prepovedani nekateri prijemi in nekatere tehnike. Starejši tekmovalci pa so se pomerili v »pravem« judu. Tekmovanje je pred polnimi tribunami minilo v izjemno športnem in prijetnem ozračju. (mk) SANACIJA TELOVADNICE 1VD PARTIZAN V LETU 2007 Telovadnica TVD Partizan v piranski Rozmanovi ulici je že dolga leta zaprta, saj je zaradi dotrajanosti neuporabna. Letos so lastniki, Krajevna skupnost Piran, sklenili telovadnico predati v uporabo Športnemu in mladinskemu centru Piran, ta pa naj bi jo saniral in uporabljal v skladu z njenim namenom. Stavbo so si avgusta ogledali gradbeni izvedenci in ugotovili, da se poslopje počasi udira in da bo pri sanaciji potrebno obnoviti tudi temelje in zidove. Prva ocena investicije je 60 milijonov tolarjev. Po besedah Matjaža Ukmarja s športnega centra naj bi prihodnje leto pripravili projektno dokumentacijo, s sanacijo poslopja pa naj bi pričeli v letu 2007. Telovadnica bo v prvi vrsti namenjena borilnim veščinam in plesnim dejavnostim, uporabljali pa bi jo lahko tudi za druge športe, kot so namizni tenis, šah ipd. (až) NOVOLETNI TEK IN POHOD ŠKID Jaz sem najboljši iz Portoroža pripravlja 2. januarja 2006 z začetkom ob 11. uri novoletni tek in pohod »Od trga do trga«. Pohodniki bodo prehodili pot med Piranom in Portorožem v dolžini 3.5 kilometra, tekače pa čaka trasa Piran-Lucija-Portorož v dolžini 7,5 kilometra. Štartnina za pohod je 1.000 tolarjev, za tek pa 1.500 tolarjev. Organizatorji, ki k udeležbi vabijo s sloganom »Družini prijazna rekreacija«, so za informacije na voljo na tel. številki: 041/724-262. NLB d.d. se predstavi: POSLOVALNICA LUCIJA Nova Ljubljanska banka d.d. s široko paleto storitev zadovoljuje potrebe svojih strank. V banki se zavedajo, da bodo v zaostrenih razmerah na trgu lahko uspešni le, če bodo s svojim poslovanjem konkurenčni in zanesljivi. K pogovoru smo povabili Marka Von-čino, vodjo poslovalnice NLB d.d. Lucija. Kaj menite, kaj je vaša konkurenčna prednost oziroma kaj je v vaši ponudbi konkurenčen dejavnik? V NLB d.d. ponujamo široko paleto vseh storitev, izpostavili pa bi na tem mestu različne poti do banke, ki omogočajo vsaki stranki, da najdejo sebi najprimernejšo storitev. Strankam svetujemo uporabo Teledoma NLB, ki omogoča, da prek brezplačne telefonske številke urejajo svoje finančno poslovanje 24 ur dnevno; Mobe NLB, ki omogoča izvajanje vrste storitev preko mobilnega telefona in Klika NLB, spletne poslovalnice, kije namenjena strankam, ki želijo poslovati z banko preko svojega računalnika. Ti načini poslovanja so udobnejši in nam prihranijo veliko časa, poleg tega pa cenejši, saj so provizije za poslovanje bistveno nižje. To velja za storitve, kijih naša poslovalnica nudi tako fizičnim kot pravnim osebam. Kako pa izgleda delo v vaši poslovalnici? Poslovni čas naše poslovalnice je od ponedeljka do petka med 08.30-13.00 ure in od 15.30-17.00 ure. V poslovalnici imamo dve svetovalni mesti, kjer se lahko stranke posvetujejo z bančnim uslužbencem. Zelo velik poudarek dajemo na osebni pogovor strankam, ki poslujejo preko poslovnega in osebnega računa, saj tako lahko skušamo stranki uresničiti njene zastavljene cilje. Za zahtevnejše stranke imamo možnost različnih bančnih svetovanj tudi s pomočjo osebnega bančnika. NLB d.d. čedalje večjo pozornost namenja različnim oblikam klasičnega varčevanja in depozitom, varčevanju in naložbam z življenjskim zavarovanjem ter naložbam v vzajemne sklade. Zanimivo, torej strankam za vsakodnevno poslovanje skoraj ni potrebno obiskati banke. Načrtujete ponuditi strankam še kakšne dodatne novosti? V Novi Ljubljanski banki smo neprestano pozorni na potrebe naših strank. Prav zato smo v mesecu decembru organizirali nekaj ugodnosti: Ena izmed njih so posojilne kartice... Za nakupe in dvig gotovine v Sloveniji se lahko odločite za posojilno Karanta kartico. Če pa radi nakupujete tudi v tujini, vam priporočamo, da izberete posojilno MasterCard kartico, saj jo poznajo in sprejmejo skoraj po vsem svetu. S kartico MasterCard lahko tudi dvigujete gotovino pri bankomatih in si tako kjerkoli zagotovite denar v lokalni valuti. Tako vam ne bo treba že pred odhodom skrbeti, da boste imeli dovolj denarja v tuji valuti. Obe kartici omogočata veliko svobode, saj si lahko privoščite večji nakup in stroške razdelite na več mesecev. Pred tem vam ni treba vsakič znova v banko, kjer bi uredili potrebno za najem kredita. Kredit imate preprosto v denarnici! Pa še to: v decembru bodo nove imetnike posojilnih kartic presenetili s prazničnim darilom! V teh prazničnih dneh veliko nakupu-jemo, kaj pa če nam primanjkuje denarja, oz. bi si radi privoščili nekaj več? Tudi za to smo poskrbeli, saj smo v NLB za brezskrbne praznične nakupe med 1. novembrom in 31. decembrom 2005 znižali obrestne mere tolarskim osebnim posojilom. Posojila so namenjena vsem občanom, ki želijo na preprost in udoben način priti do potrebnih sredstev. V akcijski ponudbi smo posebno pozornost namenili tudi tistim, ki še niso stranke NLB, saj smo poenotili obrestne mere tolarskih osebnih posojil z zavarovanjem za stranke NLB in vse ostale. Z osebnim posojilom si lahko posojilojemalci privoščijo karkoli, saj znesek kredita nakažemo na njihov osebni račun, čas odplačevanja pa lahko prilagodijo svojim željam in zmožnostim. Obrestne mere so odvisne od dobe odplačevanja, in znašajo 6,60 odstotka za posojila do 1 leta, 6,65 odstotka za posojila med 1 in 2 letoma ter 6,95 odstotka za posojila med 2 in 7 leti. Navedene obrestne mere veljajo za tolarska osebna posojila z zavarovanjem in so enotne tako za stranke NLB kot tudi za vse ostale. Stranke NLB pa se lahko odločijo tudi za osebna posojila brez zavarovanja, v tem primeru se obrestne mere gibljejo med 6,85 in 7,20 odstotka, odvisno od dobe odplačevanja. Seveda pa čisto vsi ne bomo zapravljali. Kaj predlagate v tem primeru? Seveda lahko varčujete, v NLB imamo več različnih načinov, tokrat pa bi izpostavil depozit. Depoziti V decembru vas ob sklenitvi tolarskega depozita z ročnostjo od 271 do 365 dni in zneskom nad 500.000,00 SIT ali deviznega depozita z ročnostjo nad 12 mesecev in zneskom nad 2.000,00 EUR čaka darilo. In še vaša zaključna misel g. Von-čina... Naj poudarim, da je osnovno vodilo našega poslovanja zadovoljstvo strank. Potrditev, ki jo dobivamo s pohvalami strank, vzamemo kot spodbudo za nadaljnji trud in s tem vabim vse, da se o tem tudi sami prepričajo. Zaključim pa lahko s povabilom v poslovalnico NLB v Luciji, kjer vas bomo seznanili z našo ponudbo in skupaj poiskali storitve, ki so za vas najprimernejše. NLB d.d., Ljubljana Podružnica Koper Poslovalnica Lucija Obala 112 6320 Portorož tel: 05/6770 858; fax: 05/6770 859 e-mail: marko.voncina@nlb.si Vsak delovni dan od 8:30 do 13:00 in od 15:30 do 17:00. Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele praznike ter veliko osebne sreče in uspeha v prihajajočem letu! oqlnwo '.poročilo OBČANOV SILVESTRSKI MENU Tudi letos nam bodo občinski kuharji s političnih guspudaiskih m dfugih javnih institucij pripravili silvestisko večerjo v restavraciji hi /ujmi sipi Ker vedo, da so naši želodci itak vsega vajeni hodu pnuiuli kulinarične mojstrovine po lastnih, neponovljivih receptih Aperiliv Postregli bodo s koktejlom Golt mešanico grenili med katerimi prevladujeta ravnanje z okoljem in nevednost /a posebno dolgo trajajoč grenek okus pa poskrbi kapljica snotji/ma ki do kraja razdraži občutljive želodce Predjed S kislimi ali rahlo pikantnimi dražljaji naj bi pripravila želodec na glavno jed V ta namen bodo postregli s kislimi nasmehi piranskih ribičev, z dodatkom socno-pikantnih pripomb na račun vlade in njenih (ne)ukrepov za boljše pogoje ulova Glavna jed - Prva bo na mizi zelo vroča juha iz novih cen ogrevanja v naši občini Sledila bo mastna pečenka a' la proračun 2006, oplemenitena z začimbami iz občinske kuhinje Našpikana bo s pekočimi teterončki vrste golf, kot prilogo pa bodo ponudili debel krompir raznih komisij. Manjkalo ne bo niti solate iz predvolilnih materialov Ker nekateri zamerljivi pripadniki raznih strank na veliko kuhajo rilec in ga je torej v izobilju, ga bodo ponudili v posebnem bifeju - vendar neslanega in brez zabele. Sladokusce pa čaka še posebno presenečenje - pekoča omaka a' la začetek predvolilne panike. Med serviranjem glavne jedi vam bodo (če boste to želeli ali ne) dajale popra vladne letorme. Sladica - Glede na obilno glavno jed so se kuharji odločili, da bodo - za dobro počutje gostov - ponudili nekaj čisto skromnega - cestno razsvetljavo. Po polnoči bodo postregli z zelo kislo juho. Navdih za recept je kuhar dobil ob pogledu na obraze Lucijčanov. ki čakajo, kdaj jim bo DARS poklonil hrupne pregrade. Ves čas večerje bodo stregli z motnimi namiznimi vini; gostom, ki bodo popolnoma omagali, pa tudi s podmiznimi. Do jutranjih ur boste plesali tako. kot vam bo igral ansambel Veseli občinarji. Dober tek in obilo zabave! Sonja Požar KOSILO KOSILO KOSILO RUSTIKA Mediteranska restavracija in pizzerija (ob teniških igriščih v Portorožu) Informacije: tel. 677-13-11 VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA Govori se, da so prispevki, objavljeni v Portorožanu, honorirani. Je to res? Mislil sem, da gre za volonterstvo! V Por toio/aiui pisem /e VW ud njegove ustanovitve pa m do sedaj l' IIIU/ s ep klimi Se niti tolai Vem p,i d j je v /adnjih letih marsikdo v občim poletji nI nuistne denar te /a svoj "prispevek v obliki podpisi (Ki robu kakšnega dokumenta zasebne narave. medlem ko vohljaCi in ovaduhi prejemajo honorarje tudi v nedenarnih oblikah Stari hotel Palace so končno začeli obnavljati. No, koga boste pa zdaj kritizirali, ko so vam hehe - vzeli kost za glodanje? Kar počakaj, da bodo /aceli zamujati termine in delati napake Smo slišali, da je odklenkalo pretovorom soli v Portorožu, češ da je ta dejavnost moteča za turizem. Tako odhaja še ena poslednjih sledi solinarske tradicije. Drugod po svetu znajo združiti tradicijo s turizmom, le nam se zmeraj zatika! Hja. tako je to. če Ljubljančani odločajo, kaj smejo imeti Portorožani . \l Sečoveljskih solinah so opazili flaminga! Pa imamo še eno zanimivost, vredno ogleda! Že. že, toda en flamingo še ne naredi turizma! Občina je že davno zagotovila lokacijo za gradnjo doma ostarelih, država, katere dolžnost je dom zgraditi, pa še kar čaka. Kaj sploh čaka? Raje ne sprašuj! Odgovor namreč sodi v črn humor... Ali bodo spomladi v portoroških Termah zares nudili indijske masaže in druge vzhodnjaške načine telesne vadbe? Zares. Kajti naš turizem zna tržiti samo tisto, kar je v svetu že znano in sprejeto, za domače posebnosti pa mu zmanjka iznajdljivosti in sposobnosti. Žal vlada Piranu ni dodelila statusa mestne občine. Kako to? Med uradnimi predlagatelji je bil g. Pavliha, pa so bistri Ljubljančani mislili. da gre za nekakšno šalo... Pričkanja glede igrišča za gofl še niso zamrla. Kdo se pa prička zastran gradnje otroških igrišč? Lepo te prosim! Otroci vendar ne morejo biti dobičkonosna turistična ponudba! Kaj ima večjo težo: odločitev demokratično izvoljene oblasti, da v kraju X zgradi objekt Y, ali odločitev prebivalcev (ki so tudi volilci) kraja X, da jim objekta Y ne bi nihče rinil v nos? (Naj)večjo težo ima denar - ni važno, čigav... Kje tiči vzrok, da naši ribiči niso več tako uspešni kot pred leti? Toliko časa porabijo za označevanje stoječih mrež, za meritve višine zastavic, za meritve razdalj med oznakami, za sprotne druge meritve, za čitanje novih navodil itd., da jim potem zmanjka časa za ulov... S.P. Foto: AZ Ml MED SEBOJ čestitamo * voščimo * vabimo * zahvaljujemo se Ф Ob novem letu voščimo vse dobro krajankam in krajanom v portoroški krajevni skupnosti - člani sveta krajevne skupnosti Portorož: Jakob Čemažar, Libero Delbello, Nada Kozina, Dragica Mekiš, Liviana Mally, Heidi Mikuš in Dušan Puh. Upamo, da smo doslej upravičili vaše zaupanje. Ob vaši podpori se bomo še naprej odločno zavzemali za dobrobit naše skupnosti. Ф Društvo Zdrav Podjetnik se za podporo pri svojem delovanju zahvaljuje Krki Zdravilišče Strunjan, Gospodarski zbornici Slovenije in Podjetniško-rekreativnemu centru Strunjan. V slovnici ljubezni je prva oseba vedno Ti (Edvard Kovač) Dragi prijatelji, naj dnevi v prihajajočem letu minevajo tako počasi, da bomo znali postati, se nasmehniti, občutiti in izreči lepoto sobivanja. Razumnost, zmernost, srčnost in pravičnost naj bodo vodila naših misli, besed in dejanj. S srečo prepleteno potovanje proti novim spoznanjem in življenjskim izzivom Vam želimo iz piranske mestne knjižnice. (Denar za voščilnice in obdarovanje smo namenili Zvezi prijateljev mladine Slovenije za humanitarne programe za otroke). Ф Ob bližajočih se božičnih praznikih, vam želimo vse najlepše. Naj bo prihajajoče leto uspešno, zadovoljno in predvsem zdravo! Odbor, trenerji in vaditelji ŠK Flip Piran 6. januarja prihodnje leto devetdeset let praznuje gospa Regina Kmet z Vesne. Ob visokem življenjskem jubileju ji sosedje in sokrajani kličejo še na mnoga leta! # V imenu Hrvaške katoliške misije Portorož ob božičnih in novoletnih praznikih želim vsem domačinom in vsem hrvaško govorečim vernikom veliko dobrih, zdravih, prijaznih in družinskih medsebojnih odnosov, z željo, da bi se nadaljevali tudi v bodoče. Mirko Orlic, koordinator HKM Ф Decembra praznuje svoj rojstni dan bodoča mamica Mar-lenka Grgič iz portoroškega podjetja Obala nepremičnine. Vse najboljše ji želijo vsi, ki »domujejo« v prostorih KS Portorož. Ф Zahvalili bi se radi vsem, ki so nam pomagali uspešno izpeljati akcijo »Pomagajmo pobegniti od nasilja«, ki je novembra in decembra potekala tudi v naši občini. Šolska skupina nevladne organizacije Amnesty International Gimnazije Piran Ф Decembra praznujejo tudi Liviana Mally, članica Sveta KS Portorož, ter Milan Timič in Tomaž Kunst, dolgoletna raznašalca našega glasila. Vsem iskreno čestitamo! BOŽIČNO VOŠČILO Božič se bliža, božič prihaja, tebi in meni se priklanja. Pod tvojo streho se želi skloniti, vate vstopiti in spregovoriti tebi in vsem ■ mladim, ki polni so življenja ter bolnim, ostarelim in trpečim, ki siti so trpljenja. Prestopiti želi prag tvojega razuma in prodreti še globlje, do srca. Znane so mu tvoje želje in misli, čeprav tvojih besed ne sliši. Rešiti te želi tvojih muk; napetosti, dolgočasja, sebičnosti, odtujenosti, vseh vrst strahov in zasvojenosti. Naučiti te želi, da se tudi ti znaš drugim prikloniti, jih sprejeti in se nasmehniti. Vsi smo eno. Ne glede na barvo kože, narodnost in veroizpoved\ tudi tisti ateisti - vsi smo eno. Spoštuj to različnost in odpri svoje srce, če želiš, da božična temna noč, kot takrat, postane zate, danes, svetla kot nekoč. Voščilu, ki ga je napisal naš član Mirko Orlič, se pridružujemo tudi mi, člani Župnijskega pastoralnega sveta portoroške župnije. Vsem krajanom in občanom želimo lepe praznike in obilo blagoslova v novem letu. RAZPORED PRAZNIČNEGA BOGOSLUŽJA V PORTOROŽU Sveti večer 24. decembra ob 18,00 - večerna sv. maša ob 23,30 - božičnica ob 24,00 - polnočnica NEGA NOG NA DOMU NIMATE ČASA ALI PREVOZA? (medicinska pedikura, striženje nohtov, otiščanci, kurja očesa, trda koža, vraščeni nohti, boleče noge...) primerno za diabetike in nepokretne osebe STROKOVNO 0SKRBIM0 NA VAŠEM DOMU Vincec Karim s.p. zdr. tehnik pediker TEL. 031/ 851-242 ZAHVALA 14. novembra je preminil naš dragi sin, oče in nono JOŽE GRČAR Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za izraženo sožalje, za cvetje in sveče. Mama Hilda, žena Erika s hčerjo Darjo in sinom Iztokom Božič, 25. decern- S bra • ob 9,00 - sv. maša v italijanskem in nemškem jeziku • ob 10,00 in 18,00 - sv. maša v slovenskem jeziku • ob 16,00 - sv. maša v hrvaškem jeziku NAGRADNA KRIŽANKA 1"" 3? fli V "ц 1 « 1 Д " 3 ? r AVTOM MAJtfcO bOKALlC DRAGULJ tnt.u PRllJVA L7l* joćih l, SI k AR V И V* A IN IGRALKA l(AR SLJkOKO VODNI UKAfOVtC GLASKE HA SKUPINA Ml lt\ ODVODNI * AN^i ZA ODfLAKt UMBERTO ECO DIRKAL N1K »OKMUlE ENA PONIKAI NILA NA KANIN rouu AZIJSKA S SEMENI KRÜN OBREŽJI NA MOHJU PADA /UO REDKO ► njlZni IZKAZ ZA KOCKO K % NE KD m PRE OSE D (GIOVANNI) POLOVICA OKTETA i IGRALKI HURLEY IN TAYLOR MAOU jmmli OVOJNICA. KI JO PRINESE poŠtah pozlačen kipi l KUI FILMSKA NAGRADA PREKRIVA TELO SESALCEV POVRI NINARKA SL IGRA LEC(ALli) OK/NU 01 JANJI KIRSTEN OUNST NLASfAL TIRANO CESTI$(E LUNINA MENA MUSLI MANSKA V» HA NAJVIŠJI PRIMORSKI JE SLAVNIK IZVIRNA PISAVA ZA OZEM DiSEC IZLOČEK KITOV IGRALKA ARDEN »> Več kot čistilnica «< PECEVJE VOŽNJA Z ZRAČNIM PLOVILOM NIZO ZEMSKA ZNAK ZA BAKER Izzrebani nagrajenci križanke st 3 -Lučano Posega iz Pirana -Lado Rovšnik iz Šentvida -Lučana Štibilj iz Lucije -Milena Stergar iz Pirana -Adriana Stibilj iz Izole Izžrebani bodo o nagradi pisno obveščeni! POLOPICA l MAUA GASKARJA DELAVEC, KI KAJ RAVNA KMET. KI DELA S PLUGOM RASTLINA ZA DODATEK PIVU PRISLOV KRAJA Rešitev križanke št. 3 Nagradni razpis št. 4: Nagradni razpis št (vodoravno): oklic, Jovan, 4: Pravilno rešeno knžanko pošljite do 10. ime in priimek... Krilov, Opora, Tič, ole- januarja 2006 na naslov: KS Portorož, Obala ander, Naših petnajst let, 16, 6320 Portorož, s pripisom »Nagradna kri- ulica veka, At, dolar, TR kefir, žanka«. Pokrovitelj »Več kot čistilnica MARE« Kia, faktor, sč, Ozu, odraz, bo med srečne izžrebance razdelil pet enako- Kraj................... skalpel, Nitra, San Remo. vrednih nagrad: bon za kemično čiščenje ter nogavice priznanih proizvajalcev. Davčna številka: MALI OGLASI .. Kupim rabljene omare za obleko. Informacije: 031/510-760 (Kavčič). 'Kuharica z 21-letno prakso išče dodatno delo (tudi pomoč v gospodinjstvu. čiščenje stanovanjskih blokov in pisarn). Pokličite: 67-82-321 ali 031//477-941 (Liljana). Smučarski kombinezon, ženski, modre barve. št. 40. kot nov. prodam. Tel.: 040-632-687 Ne utegnete vsega sami? Potrebujete pomoč pri gospodinjskih opravilih? Počistim, zlikam, pospravim! Pokličite: 040/ 943 807 Rozita. Prodam pletilni stroj, znamke Passat, v dobrem stanju, malo rabljen. Informacije: 05/673-13-76 (po 19. uri zvečer). % Nudim inštrukcije italijanščine osnovnošolcem slovenskih sol. Infor- j macije po tel.:040-632-687 Opravljam globinsko sesanje in pranje sedežnih garnitur in tepihov ter čiščenje na domu. Tel.: 031/859-917. % Kombiniran hladilnik Gorenje ter plinsko-električni štedilnik Iskra j prodam ali zamenjam za olivno olje. Pokličite: 05/674-65-15. Nudim varstvo otrok (od 5. do 10. leta). Pokličite: 070/365-731 ! (Alenka). % Opravljam gospodinjska dela (likanje). Informacije po tel.: 041/465-781. ; Številka/ Numero 12* December/ Dicembre 2005 * letnik/ anno XV* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 850* izdajatelj in ustanovitelj KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ/ COMUNITA LOCALE DI PORTOROSE* Transakcijski račun KS Portorož pri UJP - Urad Koper, št. 01290-6450836431 Naslov uredništva/ L'indirizzo della redazione: Obala 16, p.p. 46, 6320 Portorož/ Lungomare 16, 6320 Portorose* UREDNIŠTVO/ REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl ur ), Mitja JANČAR (odg ur ), Andrej ŽNIDARČIČ (tajnik), Livija SIKUR ZORMAN, Nada KOZINA, Heidi MIKUŠ * računalniški prelom: Edi ZADNIK * tisk/ stampa: PIGRAF d.o.o. Izola* izhaja: mesečno * naklada: 3.000 izvodov* cena: 0 SIT * tel. uredništva: 05/ 67409-48 ali 674-09-47 * e-mail: | portorozan@amis.net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/ A QUESTO NUMERO HANNO COL-LABORATO: Ana Jakič, Sonja Požar, Špela Pahor, Ana Dobrila, Marijan Šabič, Mirko Orlič, Vlado Bernetič, Igor Bizjan, Valter Pikel, Mojmir Kovač in še kdo. ! Od modreca do mone II saggio non sa niente intelligente sa pocco ignorante sa molto e mona sa tutto. (Tržaški pregovor) ® polno 2006 ^Asiao Porforo^ d.d. Casino Portorož s-лGrand v, ♦ * Casino Lipica Grand v v * i ser Casino Lido TERME ČATEŽ Igralni salon ^ Casinö Zusterna Koper WWW.CQSinO.SI Devet privlačnih vzajemnih skladov, premišljeno usmerjenih v posamezne svetovne trge in panoge, vam omogoča izbrati naložbo po vašem okusu* Sklade upravlja uveljavljena družba Sanpaolo Asset Management iz Luksemburga, ki s svojim znanjem in izkušnjami že blizu 20 let skrbi za upravljanje premoženja vlagateljev iz celega sveta. * Vlagatelj lahko oblikuje skupno košarico naložb po svoji meri tako, da svoje premoženje naloži v več različnih skladov. Pri skladih, ki pokrivajo različne trge in s tem različna valutna območja, lahko vlagatelj zavaruje svoje premoženje pred nihanjem valutnih tečajev z nakupom enot premoženja, ki so zavarovane pred valutnim tveganjem. Za vse podrobnejše informacije nas pokličite ali pa nas obiščite v poslovalnicah Banke Koper. Z veseljem se vam bomo posvetili in vam celovito predstavili našo ponudbo. i< Banka Koper opomba: Prospekti in izvlečki prospektov, zadnje objavljeno letno in polletno porodilo vzajemnih skladov so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo v poslovnih enotah Banke Koper V prospektih vzajemnih skladov so navedeni vstopni, upravljavski in izstopni stroSki Omenjeni stroSki zmanjkujejo donosnost na sredstva. Podatki o gibanju vrednosti enote premoženja vzajemnih skladov so dnevno objavljeni v Primorskih novicah. Financah in spletnih straneh Banke Koper wwwbonko-koper s/ Gibanje vrednosti enote premoženja je odvisno predvsem od stanja na trgu vrednostnih papirjev.Vrednost enote premoženja lahko raste ali pade. zato so lahko prihodnji donosi viSji ali nižji kot v preteklosti. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev naloženih v investicijske kupone Naložba v vzajemne sklade ni bančna storitev, zato ni vključena v sistem zajamčenih vlog bank m hranilnic. ki velja za vloge fizičnih m malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime. Naložbe v enote premoženja vzajemnih skladov so tvegane naložbe, banka z ničemer ne jamči in ne odgovaqa za poslovanje vzajemnih skladov m ne prevzema nobenih materialnih odgovornosti, ki bi izhajale iz poslovanja vzajemnih skladov._______