Podelitev nagrad »Louis Adamič« v letu 1986
Nagrade Louisa Adamiča podeljuje Skupščina občine Grosuplje vsako leto za posebne dosežke in uspehe trajncjšega pomcna na področju družbenega in gospodarskega razvoja občine. Nagrade se lahko podeli posameznikom. delovnim skupi-nam. organizacijam združencga dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim. družbenopolitičnim in drugim organizacijam in društvom.
Razpis za podelitev nagrad Louisa Adamiča je bil objavljen v glasilu Naša skupnost. Komisija je prejete pobude oiiravnavala na scji. dne 16. 7. 1986. Ob upošievanju kriterijev /a podelitev teh nagrad, doloienili v odloku o priznanjih občine Grosuplje je komisija ugotovila. da so predlagani dosegli uspehc trajncjšega pomena in v celoti izpolnjujejo pogoje. Zbori so predloge sprejeli na zasedanjih v septembru. nagrade pa se podelijo na seji ob občinskem prazniku 29. oklobru.
Jože MAROLT, Grosuplje
Tovariš Jožc Marolt izhaja iz kmečke družine. Rojen je 22. II. 1934 v Starem apnu. Osnovno Solo je končal vStaremapnu.gimnaziiov Ljubljani, leta 1961 pa jediplomiral na pravni lakukcti v Ljubljani. Pripravniško dobo je opravljal pri Občinskem sodišču v Grosuplju. po služenju vojaškega roka pa se jc zaposlil pri Skupščini obiine Grosuplje. Od leta 1964 jc opravljal dela in naloge načelnika oddeika za gospodarsivo in komunalne zadeve. leta 1968 pa je bil imenovan za tajnika Skupščine občinc Grosuplje s in vodja uprave. V lctih od 1974 do 1978 je bil zaposlen v Knjigovodskem biroju Grosuplje. kier je opravljai skupno pravno službo za pci nrganizacij združenega dela. Icta 1978 pa je bil imenovan za
dircklorja v delovni organizaciji Kovinostroj Grosuplje. kjcr ta dela opravlja še danes.
Delovna organizacija Kovinastroj je pod njegovim vodstovm opravila I. etapo izgradnje pomivalnih stro-jev, poleg tega pajebilazgrajena no-va lakirnica, prototipna delavnica, orodjarna,. zelo se je izboljšal tudi standard delavcev vsaini delovni or-ganizaciji, saj imajo sodobno ureje-no družbeno prehrano. Tovariš Marolt se je v vsem tem času veliko angažiral pri tehnoloŠkem razvoju delovne organizacije. predvsem raz-voju pomivalne tehnike. Tako je bilo razvito vrsto novih proizvodov. vle-tu 1979 pa sejedclovnaorganizacija prvič vključila tudi v izvoz, ki iz lela v leto predslavlja pomembnejši delež v ustvarjenem celotnem pri-hodku.
Tovariš Marolt je aktiven družbe-nopolitični delavec tudi na drugih področjih, predvsem v krajevni skupnosti in v imeresnih skupnostih na nivoju občine. Tako jc bilštiri le-ta predsednik sveta krajevne skup-nosti. štiri leta predsednik skupščine krajevne skupnosti ter predsednik izvrSilnega odbora komunalne sku-pnosti občine Grosuplje. Zlasti velik je njegov prispcvck pri organizaciji in razvoju celotnega komunalnega standarda v občini Grsuplje. saj je s svojim oscbnim delom predvsem pripomogel k hitri komunalni izgra-dnji naselja Grosupljc in Ivančna gorica. pa tudi ostalih delov naše občine. Pod njegovim vodstvom je komunalna skupnost občihe Gro-suplje postala osnovno mestodogo-varjanja in zbiranja sredstev za izg-radnjo komunalne infrastrukture. kar se kaže tudi v rezultatih dosežene stopnje komunalne op-remljenosti celotnega območja ob-čine Grosuplje.
Razcn tega se tovariš Marolt ak-tivno vključuje kot gospodarstvenik v dogajanje v širši družbehi skup-nosti. saj je aktiven član posameznih združenj in organov Gospodarske zbornkc. .!c tudi predsednik Občin-skega odbora gospodarske zbornice • občin Ijubljanskega območja, v katerem tvorno oblikuje predloge in stališča za nadaljni gospodarski razvoj ler nescbično prenaša svojc izkušnje tudi na druge gospodars-tvenike. tako v na5i kot tudi v drugih občinah.
Komunalno  podjetje  Gro-suplje
Komunalno podjctje Grosuplje je bilo ustanovljeno 29. 12. 1965 z odločbo Skuo?čine občine Gro-suplje. V prvili letih obstoja so se v delovni organizaciji ukvarjali pred-
vsem z upravljanjem in vzdrže-vanjem stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, na področju komunale pa je delo zaživelo poletu 1967. Takrat so pričeli zorganizira-nim odvozom smeti in odpadkov v naselju Grosupije ter z urejanjem ne-katerih dovoznih poti in pokopa-lišča v Grosupljem. Po letu 1969 je Skupščina občine Grosuplje prene-sla v upravljanie Komunalnemu podjelju vse vodovode na območju občine. Takrat so bili ie-ti v slabem stanju, oskrbljenih pa je bilo le 35% prebivalcev občine. Z raziskova-njetn vodnih virov. pripravo potre-bne tehnične dokumentacije in zlasti z aktivnim zbiraniem potrebnih sredstcv so v lcj dclovni nrganizaciji načrtno pristopili k obnovi vodovo-dnih sistemov, izgradnji novih ter v sodelovanju s krajevnimi skupnos-imi, Vodno skupnostjo Ljubljanica — Sava ter Stanovanjsko komu-nalno banko in po ustanovitvi, s Ko-munalno skupnostjo občine Gro-suplje. na tem področju doscgli zelo vidne uspehe. Tako jc danes oskrb-Ijenost občanovspitno vodo poveča-na na cca 85% vseh prebivalcev v občini, v okviru delovne organiza-cije pa vzdržujejo cca 380 km vodovodncga omrežja. Pomemben prispcvek so delavci v tem kolektivu dali tudi pri urejanju in varstvu človekovega okolja. saj je bilo mdi 7. njihovo pomočjo zgrajenih vcč ka-nalizacijskih zbiralnikov in tudi dve čistilni napravi v občini Grosuplje. Razširjen je odvoz smeti in od-padkov. urejeno novo odlagališče odpadkov, v več krajevnih skupnos-tih pa so nameiSčeni kontejnerji za zbiranje in odvoz odpadkov. Danes je v lej delovni organizaciji zaposle-nih 115 delavcev. ki kljub težkim pogojem dcla dosegajo tudi dobrc poslovnc rczultatc. čeprav v zadnjili letih področje komunale vcelotni re-publiki predstavlja poseben prob-lem. Če primerjamo delovne orga-nizacije s področja komunale v 5ir5em slovcnskcm prosioru, lahko ugoiovimo. da jc Komunalno podje-tje Grosuplje mcd najboljšimi. kar nenazadnje potrjuje tudi dejstvo.da ta delovna organizacija nikoli ni bel-ežila izgub. tudi takrat ne. ko so bile vsc sorodne organizacije v težavah. Dclovna organizacija pa neprestano usmerja svoj razvoj tudi 'v bodoče. saj namerava do leta 1990 uskladiti           poslovanje           in
organiziranosi z novim zakonom o komunalnih dejavnoslih. realizirati vse dogovorjcntr naloge. ki jih prcvzemajo kot podpisniki dogovora o temeljih plana občine Grosuplje ter usmeriti investicijska vlaganja na področjc vodooskrbe. predvsem v rekonstrLikcijo obstoječih   naprav  in  omrežja ler
racionalizacijo porabe vode za posamezne namene. Prav tako nameravajo organizirati lastno popravljalnico vodomerov ter nadaljcvati z zbiranjem potrebne tehnične dokumentacije in potrebnih sredstev za izkorišSanje peskokopovinobnavljaniedelovnih priprav.
Krajevna skupnost DOB
Samoupravno življenjc v KS Dob je kljub razdrobljenosti naselij dobro zaživeio. Skupščina in svet KS se redno sestajata in sproti obravnavafS realizacijo zastavljenih nalog. Ker v KS ni nobene organizacije združenega dela, so pri načrtovanju del odvisni predvsem od            samoprispevka            ter
prostovotjnega dela krajanov.
Sredslva,            zbrana            u.
samoprispevka. so bila namenjena v prejšnjem obdobju rekonstrukciji cest v KS za Šolski center »Josip Jurčič". S prostovoljnim delom in sredstvi so krajani opravili najbolj pereča dcla pri obnovi električne napeljave tcr razširitvi telefonskega omrežja.
Delo delegacij indelegatovvesčas spremljajo ter pomembnejša gradiva obravnavajo v skupSčini ozirAma svctu KS. Zaradi boljše povezavc so vodje delegacij vkljnčeni v svet KS. Za to mandatno obdobje so y okviru KK.SZDL predlagali. da se namesto dveh organizirajo štiri združcne delegacije. Prepričani so. da bo tako omogočeno bolj poglobljeno delovnaje v skupščinskem sistemu.
Krajevna konferenca SZDL ter njcno predsedstvo spremljata življenje in delo v KS. Predvsem so se angažirali v spremljanju dela delegatov ter na področju celovitejšega intbrmiranja krajanov preko šeslih vaSkih odborov, saj je obveSčeriost o načrtovanih in izvedenih akcijah predpogoj za širšo aktivnosi.
Poseben odbor je bil zadolžen. da v letu 1985 pripravi vse potrebnoza prvo praznovanjc krajevnega praznika. Ob tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo padlfm talcem iz KS Dob.
Uspešno izglasovan samoprispe-vek jc obenem z visoko volilno udeležbo dokaz, da ima krajevna samouprava s KK SZDL stalen stik s krajani.
KK SZDL usklajuje delo OO ZSMS in Gasilskega društva. medtem, ko so člani ZK in ZZB NOV vključeni v osnovjii organizaciji v KS Šentvid pri Stični. Člani OO ZSMS so zelo aktivni. tako v krajevni samoupravi kot ludi pri organi/iranju prostovoljnih delovnih akcij in pripravi proslav ob pomembnejšili praznikih.