Mami Mileni nu mami Nardi

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6’282(497.4Bilje)

MA ti poviem jiest : krajevni govor Bilj v XX. stoletju / [zbrala in uredila Kamila Bonutti Hajdinjak ; fotografije Jernej Humar ; slikovno gradivo osebni arhivi krajanov]. - Bilje : Kulturno turistično društvo Zarja, 2018

ISBN 978-961-288-949-4

1. Bonutti Hajdinjak, Kamila

297588480

15 €

Kazalo

5 O bukvi,

kǝ govori po našie

11 Od abonaménta do žverína

Slovar narečnih besed

125 Nie si luomit glavǝ!

Značilne besedne zveze biljenskega govora

139 Dǝ nǝ bi zabli od ust do nuosa

Ljudske modrosti, reki in rekla

145 Sǝ nǝm riekli kar blatǝrji

Iz govora opekarjev

153 Nǝ hmíǝčkim borjači

Lokalna poimenovanja kmečkega orodja in naprav

159 Kaj bo zǝ jǝst? Neč nǝ súhim, nǝráto u kozíci Najpogostejše jedi domače kuhinje

169 Ma sǝ boš ja nǝmálo poštímǝla nu oštáutla Kako smo se oblačili

173 Ma, óštja!

Čustveni izrazi in kletvice

179 Túnajninajniena, tunajninajná

Rime »po biljənsko«

185 Po našie jǝ paj tǝkuǝ

Pregled slovničnih posebnosti biljenskega govora

O bukvi,

kǝ govori po našie

»Glej, da ne pozabiš napisati ‘jǝ nǝzaj rodila’ in ‘jǝ biu nǝ suojim pogriǝbi’«, mi je dejala sorodnica, ko sem ji povedala, da pripravljamo publikacijo, v kateri bomo predstavili biljenski govor. Besedni zvezi, ki bi se v knjižni slovenščini morali glasiti »ponovno je rodila«, saj

»nazaj« pomeni gibanje v preteklost, v že prehojeno pot, in »bil je na njegovem ali njenem pogrebu« (težko bi bil na lastnem), jo še vedno presenetita, pa čeprav se že več kot polovico svojega življenja prilagaja biljenski govorici. Medtem ko domačini ob takih stavčnih

strukturah in nenavadni pomenski rabi besed ne bi niti trenili z očesom, so zanjo, priseljenko iz osrednje Slovenije, še vedno šokantne. Toda prav v njih je – če zanemarimo za slovenski prostor nenavadno stavčno melodijo – sočnost primorskega govora. Toliko zanimivih besed in besednih zvez se je z leti nabralo, toliko nenavadne rabe slovničnih struktur, da bi bilo škoda vse to bogastvo prepustiti pozabi.

Knjiga, ki je pred vami, ne prinaša znanstvenih ugotovitev o živem jeziku v nekem prostoru in času; zato nisem niti strokovno usposobljena niti ni bil to njen namen. Nastala je kot ljubiteljski zapis, ki naj bi zabeležil in ohranil jezikovno plast krajšega obdobja v zgodovini naše vasi. V njej torej ni predstavljen jezik tega trenutka, pač pa jezik prejšnjega stoletja, tja do sedemdesetih, morda osemdesetih let, kajti po tem času so množični mediji in mobilnost prebivalcev občutno preoblikovali pogovorni jezik vaščanov. Marsikatera 5

beseda je pod vplivom radia, televizije, časopisov in šole izginila iz vsakdanje govorice, saj jo je nadomestil ustrezni knjižni izraz ali pa njena na vsem slovenskem jezikovnem prostoru poznana pogovorna sorodnica.

Mnoga poimenovanja so že končala v ropotarnici časa in poniknila skupaj s predmetom, ki se ni več uporabljal.

Hkrati pa so v jezik Biljencev »vdrli« in se pritaknili nekateri izrazi iz bližnjih narečij in pogovorne besede, ki jih dotlej ni bilo slišati.

Seveda slovar – če temu preprostemu zapisu smemo reči slovar – ne zajema vsega besedišča, ki so ga Biljenci uporabljali in ga v veliki meri še uporabljajo v vsakdanjem sporazumevanju. Tak zapis bi bil

preobsežen, pa tudi nesmiseln, saj so mnoge besede narečnega besedišča v osnovi enake knjižnemu

govoru, le glasovno nekoliko preoblikovane v skladu s fonetičnimi značilnostmi našega narečja. Poleg lokalno izvirnih poimenovanj so vključene le tiste besede, pri katerih se je narečni izgovor oddaljil od knjižne izreke do te mere, da so za govorca, ki ni vešč »primorščine«, neprepoznavne. Prav tako so zajete tiste besede, ki imajo pri pregibanju posebne oblike, že zato, da so te oblike zabeležene. Potem so tu besede, ki imajo poleg običajnega, v knjižnem jeziku poznanega pomena, še prav poseben, le v ožjem govornem območju znan

pomen, morda poznan celo le v naši vasi.

Od besed, ki so v Slovarju slovenskega knjižnega jezika označene kot pogovorne, narečne ali starinske so v ta slovar vključene le tiste, ki so tipične za biljenski govor; pogosto so edino poimenovanje za določen predmet ali pojem, ki ga narečno besedišče pozna.

Čeprav je poleg slovarskega dela poseben razdelek namenjen tudi značilnim besednim zvezam in njihovemu pomenu, sem med slovarskimi gesli zabeležila tudi krajše besedne zveze, ki imajo v knjižnem jeziku enobesedno ustreznico.

Zavedam se, da so vsi ti kriteriji zelo ohlapni, zato je nemara marsikatera beseda odveč, medtem ko druga, ki bi si v njej zaslužila mesto, manjka (nekatere so se mi kljub dolgoletnemu zapisovanju izmuznile). Vsekakor so v njem zajete predvsem besede, ki so domače v Biljah in morda še v nekaj okoliških vaseh. In prav zaradi njih je delo tudi nastalo.

Že pri zbiranju narečnih izrazov se je odprlo vprašanje, kako besede zapisovati. Pravi fonetični zapis bi bil berljiv le za zelo ozek krog poznavalcev, predvsem pa zahteva veščega, strokovno izobraženega zapisovalca.

Sama pa sem želela, da bi bil slovar uporaben tudi za 6

navadnega bralca, tistega, ki je včasih zgolj radoveden, kako so govorili njegovi predniki in kaj se je v naši vasi dogajalo. Zapis sem zato morala prilagoditi v sprejemljivejšo obliko, pri kateri sicer izgubimo nekaj govornih značilnosti (predvsem pri kvaliteti vokalov, ki ni označena), zato pa so besede prepoznavne in berljive.

Seveda se ni bilo moč izogniti polglasniku, brez katerega bi bile besede skrajno popačene, če že ne nerazumljive.

Zapisan je z znakom ǝ, kar sprva nekoliko otežuje branje, vendar se tudi nevešči bralec lahko razmeroma hitro prilagodi. Razen polglasnika sem uporabila običajni izbor črk. V delovnih zapisih sem sicer za primorski priporni g, ki se brez izjeme izgovarja globoko v grlu, dosledno uporabljala ustrezni znak γ (gama), vendar sem ga kasneje opustila. Prav tako sem opustila razločevanje med u-jem in dvoustničnim u-jem. Sklepam, da bomo domačini pri izgovorjavi odpravili to pomanjkljivost.

V slovarskem delu imajo narečne besede zabeleženo tudi mesto naglasa, ki je označeno z ostrivcem (v ostalih zapisih so ostrivci le izjemoma). S tem ni označena kvaliteta vokala, ki utegne biti daleč od pomena dolg in ozek (osnovni pomen ostrivca). Mnogi samoglasniki so prav lepo široki.

Zapisano sledi izgovorjavi. Pri nekaterih besedah sem sicer ponekod, predvsem pa na koncu besede, ohranila zveneči nezvočnik, čeprav vemo, da tudi v knjižni izgovorjavi pogosto izgubi zven. Menim, da tak način zapisa pomaga pri prepoznavanju besed, ki bi v nasprotnem primeru prepoznavnost izgubile.

Zapisi včasih niso stoodstotno poenoteni, saj nekateri govorci ponekod izgovarjajo vokal, ki je po barvi in kvaliteti bliže e-ju ali a-ju, drugi pa ga v isti besedi skrčijo v polglasnik. Tudi sama sem pri izgovorjavi nihala, ko sem poskušala obnoviti glasovno podobo nekaterih besed. Ponekod sem celo zapisala obe možnosti

izgovorjave. Kakorkoli, izgovor po zapisu bo domačinom razumljiv, čeprav ne bodo vselej z njim soglašali.

Med zbiranjem gradiva so se mi kar same vsiljevale nekatere vsebinsko zaokrožene enote, skupine besed, ki jih povezuje skupna tema. Zdelo se mi je, da bi bilo zanimivo nekatere izmed njih izpostaviti, saj se nanašajo na značilno vsakdanje (vaško) dogajanje. Prav posebno mesto sem namenila družini besed, ki so vezane na še do nedavna najbolj prepoznavno dejavnost naše vasi

– poleg kmečkih opravil, ki določajo ritem slehernega vaškega okolja –: opekarstvo. Besedišče je pred dvema letoma zbrala Lea Ferfolja in tu ga z njenim privoljenjem objavljamo. Pravzaprav me je prav ta njen zapis besed, 7

ki so spremljale vsakdan marsikaterega Biljenca, še dodatno motiviral, da nadaljujem zapisovanje in zapisano tudi oblikujem v celoto.

Že ves čas sem si hkrati z beleženjem narečnih besed in besednih zvez, ki so mi prišle na misel, zapisovala tudi narečne pesmi moje mladosti, tudi te z mislijo, da bi jih morda nekoč zbrali in ohranili. Zdaj je prišla priložnost tudi zanje, saj so navsezadnje tudi pesmi del jezikovne dediščine naše vasi.

Na koncu je knjigi dodan še pregled jezikovnih

posebnosti našega narečja, posebnosti pri sklanjanju in spreganju, stopnjevanju pridevnikov, uporabi predlogov in še pri marsikateri zasidrani rabi, ki so ji podvržene tudi na novo privzete besede, ne glede na izvor. Zavedam se, da je pri tem zanemarjena skladnja; skladenjske posebnosti bi zahtevale natančnejšo primerjavo našega narečja z govorom sosedov čez mejo. Na splošno lahko rečem, da se Biljenci, tako kot ostali Primorci, v skladnji marsikje naslanjamo na italijanščino, kar daje našemu govoru značilen ritem. Morda bi veljalo preveriti položaj pomožnega glagola v sestavljenih časih; zdi se mi, da ga, podobno kot Italijani, vselej postavimo pred glagol, kar za slovenščino ne velja. Tudi podvajanje zaimkov ( Mǝnǝ mǝ zabie. ) ima nemara izvor v italijanski skladnji in kopičenju zaimkov. Podroben pregled bi razkril še marsikatero podobnost z našimi sosedi, kar seveda ni naključje, saj so Italijani (manj Furlani) dolga leta določali življenje na tem prostoru. Vsekakor so iz italijanščine dobesedno prevedene nekatere ustaljene besedne

zveze, denimo »Kǝkuǝ kaj stojiš? (Come stai?)« ali »Kǝkuǝ

sǝ kaj slišiš? (Come ti senti?)«, pa še marsikatera druga.

Rekla sem že, da je slovarski del rastel že dalj časa, pravzaprav več kot poldrugo desetletje. Toda preden sem začela zbrano sestavljati v celoto, sem se ozrla na dve sorodni publikaciji, ki so ju pred kratkim izdali v Solkanu in Renčah. Moram reči, da sta Sukenščina še živi profesorice Katarine Vuga in Po Riənškuo, ki jo je izdalo Društvo za kulturo, turizem in razvoj Renče, zavidanja vredna spomenika snovne dediščine svojega kraja. V

marsičem sem se pri oblikovanju te knjige zgledovala pri njih. Hkrati pa sem v objavljenih zapisih našla potrditev za način beleženja besed, saj sem lahko ugotovila, da so beležke, ki so nastajale na mojih lističih, skoraj povsem skladne z zapisi v objavljenih publikacijah. Seveda je nekaj razlik (več sem jih našla v solkanskem narečju, kar je seveda razumljivo), toda te razlike pomenijo, prepričana sem, tudi razlike v izgovorjavi. Navsezadnje vemo, da »vsaka vas ima svoj glas«.

8

Tudi besedni zaklad je vsem trem krajem v veliki meri skupen; zaradi bližine obeh vasi imamo več sorodne govorice z Renčani, medtem ko je tako Biljam kot Renčam solkanski govor bolj oddaljen. Prav posebno veselje sem doživela, ko sem odkrila, da so nam skupne nekatere besede, ki so, vsaj v Biljah, že poniknile v pozabo, tako da sem ob zapisovanju podvomila, ali se prav spominjam, da se je nekoč reklo, denimo, munja, in ne nuna ali pa druže, in ne vojak. Nekatere besede, predvsem glagole, sem zapisala v dvomu, da smo morda le v naši družini oblikovali tak govor, da je bila to le trenutna izmišljija. Šele potrditev v omenjenih knjigah me je prepričala, da je beseda res bila živa in da morda ponekod še vedno riše svoje pomenske odtenke.

Solkanski slovar vsebuje tudi opombo o izvoru besed, kar je zlasti za tiste bolj radovedne hvalevreden podatek.

Tudi sama imam v delovnem gradivu izpis italijanskih in nemških besed, ki so bile – ali bi utegnile biti – podlaga za narečno izposojenko. Manjkajo pa mi furlanske besede, ki so pustile sledi v naši govorici, saj furlanščine ne znam. Prav zaradi te pomanjkljivosti in zaradi tehničnih težav, ki bi nastale pri tisku, sem te podatke izpustila. Lahko pa rečem, da je besed italijanskega in nemškega izvora več kot polovica (s furlanščino bi ta odstotek še narasel), med obema omenjenima jezikoma, iz katerih so si besede izposojali naši predniki, pa je razmerje dve proti ena v korist italijanščine.

Z nekaterimi elementi knjiga sega na področje

etnografije, saj je jezik del vsakdanjega življenja neke skupnosti. Nekaj etnografskih drobcev je dodanih za popestritev, morda pa tudi z željo, da bi se našel kdo, ki bi se posvetil zapisu življenjskih navad, tistih ki izginjajo in tistih, ki z drugačnim načinom življenja vznikajo.

Marsikaj je ohranjeno v spominskih zapisih Hilarija Koste, ki je v svojih delih priklical spomin na mnoge že pozabljene običaje. Drobci iz življenja »frnažarjev« so za naš čas poučno in duhovito zabeleženi tudi v knjigi Zgodbe goriških opekarjev Petre Rojc, v kateri je zbranih tudi nekaj značilnih izrazov, povezanih z izdelavo opeke.

Še več o opekarniškem govoru izvemo iz diplomske naloge, ki jo je napisala Lea Ferfolja. Ker je osnova za njen strokovno napisan opekarniški slovar pogovor z nekdanjim »frnažarjem«, lahko tudi iz tega izluščimo, kakšen je bil videti opekarniški vsakdan. Morda bi veljalo razmisliti, da bi v prihodnosti prav to temo celovito predstavili v obsežnejši monografiji.

Kamila Bonutti Hajdinjak

9



Od abonaménta

do žverína

Slovar narečnih besed

Ta sǝ jǝ zgodila tǝkrǝt, kǝ sǝ žiǝ nǝrdili malu šuǝlu. Sǝ riekli, dǝ sǝ bo mulǝrija, praj ku gra u tǝ pravu šuǝlu, nǝučila usaj govuort po prǝvilno slovensko.

Adno fǝntie jǝ varvǝla nona, zǝtuǝ ni hodilo u vrtec. Ma u malu šuǝlu jǝ pej blo triǝba jǝt, ni blo kaj zǝ sǝ zmišljavǝt.

Alora ga jǝ nona ta prvi dan malǝ šuǝlǝ peljala u vrtec nu ga pǝršla opudan tudi jǝskǝt. »No, pej kǝkuǝ jǝ blo?«

ga jǝ uprašǝla. »Duobro,« je rieklo fǝntie. »Kǝkuǝ pej kaj učiteljca?« jǝ bla šie nǝpraj rǝdoviǝdna nona. »Šie kar. Samo jǝ nisǝm prou neč zǝstuǝpu.« Fǝntie jǝ poviǝdlo po prǝvici.





Piucǝnje tǝrt

(Cepljenje trt)

Z uozǝm si lohko šou

čriǝs Ipavu samo pod

ruoštu (Z vozom je

bilo moč prečkati

Vipavo samo pod

jezom).

Vojaki sǝ rǝdi pǝršli

puolǝk, kiǝr sǝ blǝ

liǝpǝ pupǝ (Vojaki so

radi prišli zraven,

kjer so bila lepa

dekleta).

12

A

abonamént mesečna vozovnica

ac peče (otroško)

ádən, ádno nekdo

Adno jә pǝršlo (Nekdo je prišel).

ádən, án eden, en; sklanjanje: adǝn (an), adniga (anga, niga), adnimu (anmu, nimu), adniga (anga, niga),

pər adnim (pər nim), z adnim (z nim)

ádən án neki; množina: ni;

Sǝ pǝršli ni lediǝ (Prišli so neki ljudje).

ádna, na neka, množina: nǝ;

Sǝ pǝršlǝ nǝ pupǝ (Prišla so neka dekleta).

ádna, na ena; sklanjanje: adna (na), adnǝ (nǝ), adni (ni), adnu (nu), pər adni (pər ni), z adnu (z nu)

ádni nekateri

afár posel

Jә nǝrdu an duəbǝr afar (Opravil je dober posel).

áhtǝt (sǝ) paziti (se), previden biti

Muǝreš sǝ ahtǝt (Moraš paziti nase)!

ájde pojdi, pojdite, pojdimo

Ájdušna Ajdovščina

ákərli kvačka

akomodíǝrǝt sǝ prilagoditi se

álmožna miloščina v cerkvi

álo dajmo

alóra torej, potemtakem

áltro ké še kako, veliko bolj kot

ambulánta reševalno vozilo; poleg običajnega pomena: ambulanta an fíngrot malo

Dieni, dieni zǝ an fingrot masla (Le daj malo masla)!

an nét malo

Jǝ samo an net drgači (Je le malo drugače).

13

an ninín zelo malo

an pík, an píkč malo

an, ǝn, anu in

anbuót nekoč

ancájt, əncájt nekaj časa

ánci pravzaprav

Vidla sǝm dva, anci tri (Videla sem dva, pravzaprav tri).

ánkrǝt nekoč

antí upam, da

antipásto predjed

artičuóka netresk

autoškóntro avtomobilčki za zaletavanje v luna parku B

bábjə tácə številka 77 pri tomboli

bájži bájži pojdi, no; daj, no

báka šibasta veja

báka beka, vrba z dolgimi, šibastimi vejami

bákət kakati

bála žoga; poleg običajnih pomenov: bala slame, nevestina bala

bámbola, bámbula punčka (igrača)

bánda pločevina

bánda klapa, skupina razgrajačev

bándət ponočevati, veseljačiti

bánja kad

bánjə toplice

bánjo kopalnica

bánjo Marija kuhanje na pari

14

bárka čoln

bášta dovolj, konec; rabi se le v velelni obliki, sicer se uporablja “zəduosti”

bátina udarec

batiškópa zaključna letev pri podu

báutǝra, vautǝra loputa v stropu

bǝbúra ženska (slabšalno)

bǝ́cəlj lasni vozel

bǝ́cəlj vozliček na volni ali pletenini

bǝcilíərǝt biti mar, obremenjevati se, skrbeti

Nie prievič bәciliərǝt (Ne obremenjuj se preveč)!

bəgálja prtljaga

bǝgəbúәnt vagabund, pohajač, malovrednež

bǝ́ha bolha

bek kozja bradica

béka, békica ovca, ovčka

bǝkáu nočna posoda

békət blejati

bəlánca krmilo pri kolesu

bəldoríja veseljačenje

bǝ́lka kroglica

bǝ́lka svinčenka

bǝ́lka žogica

bǝlúənčk mehurček

bǝlúət velik kamen

bəlәncín del volovske vprege

bəmbínca život pri dekliški oblekici

ben torej, no, dobro

Ben, boš pәršu (No, boš prišel)?

bǝndíǝra zastava

15

bǝndíma trgatev

bǝndúǝn pločevinasta plošča, valovita pločevina bǝndúǝn (opek) pločevina za bočno zaščito zidakov v kozolcu pred dežjem

bǝnk delovni pult, pult v trgovini

bǝnkína (opek) terasa pri izkopavanju gline bǝrbín bradica

bǝrbúǝnc mozolj, izpuščaj

bǝrbúzga neodločnež

bǝrbúzga, bǝrluzga slaba pijača

bǝrculét zapestnica

bǝ́rǝlca raglja

bərgíǝšǝ, spodnjice

bərgešínǝ

bǝrštulín ponev za praženje kave

bǝršúh visok čevelj

bərtóldo tepec

bǝrúfa prepir, pretep

bǝrufánt zdrahar, prepirljivec

bǝruókul brokoli

bǝrúšula sinica

bǝržádla zarebrnica, svinjski kare, bržola

besíǝdǝ kreganje; poleg običajnega pomena: besede Takoj sǝ ratǝlǝ besiǝdǝ (Takoj je prišlo do kreganja).

besk smola vrste hrasta za limanico

bǝštárd križanec, mešanec

béštja zver

bet biti, obstajati; spreganje: sǝm, si, jǝ …; velelnik: buǝdi; deležniki na l: biu, bla, blo, bli, blǝ, bli

bet biti, tolči; spreganje: bijem, biješ, bijǝ …

bǝt utež

16

bǝtegín manjša prodajalna

bǝtíčka širokolistni rogoz

bǝtíǝga trgovina, prodajalna

bǝtíǝga razporek (pri hlačah)

bǝtúǝn gumb

bǝtúǝn (opek) stikalo

bǝtúǝnka bucika

béukǝt javkati

bǝúl skrinja, zaboj za prtljago

bǝ́zga bezeg

bǝ́zgǝt drezati, brskati

bǝ́zgouna bezgovje

bičerín kozarček

bíčәnje (políǝnte) jed iz polente in slanih sardel z malo kisa Učiəra smo zǝ večiǝrju bičǝli (Včeraj smo za večerjo jedli polento s slanimi sardelami).

bidúín kovinski sod

bíǝlit pleskati

bíǝlit zabeliti

bíǝra pivo

bíǝrka račka

bíguln testenina za juho (industrijska) v obliki rezanca bik (opek) generator v sušilni komori

bíksǝt delati neumnosti

bíksǝt loščiti, čistiti do sijaja

bisnóna prababica

bisnóno pradedek

bistagar levo (ukaz pri vodenju konja)

biščáda limanica

biškót piškot, keks

17

bištéka zrezek

bjánkǝrija belo perilo, posteljnina

bjóndǝst svetlolas

bjóndo plavolasec

blátǝr (opek) delavec pri mešanju gline, tudi delavec pri ročni izdelavi opeke

blébetǝt čvekati, govoriti neumnosti

blédež blitva

blékǝnt izgovoriti brez premisleka

blǝzína vložek nad vzmetnico

bliék široki rezanec

bliék krpa, zaplata

bliékǝt krpati

blok mejni prehod

bóčie otroški trebušček

bókolo koder

bómbola jeklenka

bondánt čez mero, dobra mera, z navržkom

boriéla dvokolnica

bórit porivati

borotálko puder za dojenčke, smukec

boršéta ženska torbica

bóšǝnje poljubljanje

bóšǝnt poljubiti

bóšie teliček

bošk poljub

bóšo vol

breár, brejár plesišče na lesenem podu

breúra nečimrnica, nečimrnež

breúrit sǝ šopiriti se, nečimrno se obnašati

18

bréz druzga vsekakor

bríǝ́nta, brentáč lesena posoda za prenašanje grozdja brijúǝn ploh, debelejša deska

bríškula igra s kartami

brujirǝt (sǝ) vznemirjati (se)

Tuǝ ga jǝ strǝšno brujirǝlo (To ga je zelo vznemirjalo).

brunétka rjavolaska

brušk mozolj

búba (opek) dizelsko vozilo za vleko vagonov búba, búbica bolečina (otroško)

búbət boleti (otroško)

buč sod

búǝgi slaboten, brez moči

búǝgi revež

Buǝh Bog; tudi vse vprašalne zveze: Buǝh viǝ (bogve), Buǝh viǝ, duǝ (bogve kdo), Buǝh viǝ, zǝkaj (bogve zakaj) …

buǝhnǝsvári bogvaruj

búǝlši kup cenejši

búǝšček revček

búǝt gumijasti škorenj

buhvári Bog ne daj

Buhvari, če nǝ prideš (Bog ne daj, da ne bi prišel)!

bukét šopek

Búkouca Bukovica

búkva knjiga

búkvica (opek) delovna knjižica

búkvicǝ zǝ h maši molitvenik

búkvicǝ zǝ u Goricu maloobmejna prepustnica

búnfǝnt zaloputniti

19

búnfǝt loputati

Nie mi bunfǝt z uratǝmi ( Ne loputaj z vrati)!

buórjǝč borjač, dvorišče

buórša torba

buóšk gozd

buót ...krat; del sestavljenih prislovov: tabuot (tokrat), anbuot (enkrat, nekoč), tistibuot (tistikrat, tedaj), nǝanbuot (naenkrat) …

buót krat; v povezavi s števnikom se obnaša kot samostalnik: an buot, dva buota, tri buotǝ, štiri buotǝ, piǝt buotou …

búša krava

búšta ovojnica, pisemska ovojnica

buštíǝrənje začasni šiv z redkimi ubodi

buštíǝrǝt naudariti, začasno sešiti z redkimi ubodi buštin nedrček

C

cágǝst razvajen

cajt čas, doba

cǝbáda brca

cǝ́bǝnt (sǝ) brcniti (se)

Sǝ jǝ cǝbnu u an kamǝn (Brcnil se je v en kamen).

cǝ́bǝt brcati

Zmiǝrǝm bi samo cǝbali balu (Kar naprej bi brcali žogo).

cebíbo, cibíbo rozina

cǝdíǝla vrsta bombona

cǝ́fǝdrǝt cefrati

Cégǝn Rom

cégǝn cigan, malopridnež

celulójd plastika

20

cǝpínit, cǝpǝtínit capljati (za nekom) cǝrǝmuónja obred

cǝrkávǝt poginjati

cǝ́rtǝt (sǝ) crkljati (se)

cǝ́rtkǝn ljubek

ceruót obliž

cǝvát, cǝváta copata

cǝvǝtúǝn razcapanec

cíǝgǝlc listek

cíǝgu (opek) zidak

cíǝha prevleka za vzglavnik

cíkǝt namigovati, meriti na

cikuórja cikorija, kavni nadomestek

cikuórja gojeni regrat

címbǝr vrsta slive

címbǝr butec

cíncǝr omahljivec, neodločnež

cíncǝt omahovati, neodločen biti

cíngǝt (sǝ) majati (se)

Sǝ ji žiǝ cinga prvi zǝb (Se ji že maje prvi zob).

cíngǝt (sǝ) gugati (se)

cíngulanca gugalnica

cípǝt kapljati, rositi

Vǝs popudan jǝ cipou dǝš (Ves popoldan je rosilo).

cmízda cmera

cmízdit (sǝ) cmeriti (se)

cmok klofuta

cmókǝnt udariti z dlanjo, oklofutati

córie penis

21

cúc duda

cúcǝt sesati

cúǝcie prašič

cúǝla palec, inč

cuǝpǝrníja čarovnija

cúǝprǝnca čarovnica

cúǝprǝt čarati, coprati

cúkǝt sǝ ravsati se

Muloti sǝ sǝ rǝdi cukǝli med sabu (Fantje so se radi ravsali).

cukéta bučka

cukr sladkor

cúkrna sladkorna bolezen

cúnja krpa

cúnja zǝ pǝsúǝdu kuhinjska krpa

cúnjǝ perilo

cúrǝt lulati

curik nazaj (ukaz pri vodenju konja)

cúrlo tepček

cvǝrk krc, rahel udarec

cvǝ́rkǝnt rahlo udariti

cvíǝdǝr sveder

cviék žebelj

cvíǝrǝn sukanec

Č

čájba kletka

čáusǝnt (sǝ) udariti (se)

čǝ́kulət pogovarjati se, klepetati

22

čelést svetlo moder

čémet dremati

čentéžim stotinka lire, drobiž

čǝpíǝlo (opek) prijemalka pri oblikovanju strešnikov čepúra nečimrnica, ženska ki se pretirano oblači ali lišpa čepúrit (sǝ) pretirano (se) oblačiti ali lišpati čéra loščilo za tla

čǝrnják rumenjak

čǝrtálo ravnilo

čǝ́rtǝlo plug za pletje in rahljanje zemlje

čestíǝla velika košara z dvema ročajema

čestíəlca pletena posteljica za dojenčka

češpúən debela sliva

čié tja

číəpənt počepniti

čiésǝnt (sǝ) močno (se) udariti

čiésnik česen

číǝšpa sliva

číhǝnt kihniti

číma, čímca veja, vejica, podtaknjenec

čin čin ropotuljica

čin čin napitnica

čingúm žvečilni gumi

činkuǝntín činkvantin (vrsta koruze)

čivíla penja, kovinska špica za spajanje lesa

čížma visok čevelj

čmíǝla čebela

čo ti, hej

čokét krajša, debelejša deska v stiskalnici za grozdje 23

čokolǝtín čokoladni bombon

čráuf vijak

čraufǝncígǝr izvijač

čráufǝt privijati, zvijati

čríǝs čez; tudi vse izpeljanke in sestavljenke: počriǝs, čriǝznju, čriǝs nu čriǝs …

čríǝšnja češnja

čríǝvǝlj visok čevelj, škorenj

čúčouna slabo meso, žvarovina

čúǝpa ritina, panj

čuk, čúkolo butec, neumnež; poleg običajnega pomena: čuk čuók tnalo, panj

čuótǝst šepav

čuótǝt šepati

čuótouc šepavec

čvǝrš grča v lesu

D

dáblo drevo, deblo

dádo jušna kocka

dakórdo soglasen, složen; se ne pregiba

Saj sǝ bli pej usi dakordo (Toda saj so se vsi strinjali)!

déka dekagram

delikátǝn nežen, občutljiv

delikátno občutljivo, nežno

dentjéra zobna proteza

dǝrnjóhǝt smrčati

déšǝt dišati; sprega se normalno: dišim, dišiš …; deležnik na l: dešou, dišala, dišalo

24

deštárda cedilo za solato

deštín usoda

dǝt dati; velelnik: daj; deležnik na l: dau

dǝt dati, postaviti, položiti; velelnik: dieni; deležnik na l: dieu diədc dedec, možakar

díǝlǝt ceremuónjǝ pretiravati

díǝlǝt žmórfǝ spakovati se

diént položiti, dati

Buǝlši dient čie (Bolje je postaviti tja).

díǝštǝr lep, čeden

diferénca razlika

Ma ti najdeš kəšnu diferencu (Ti vidiš kakšno razliko)?

dipuóžit greznica, jama z gnojnico

diškuórš pogovor, razprava

Pupǝ sə miəlǝ ciələ diškuoršə (Dekleta so imela dolge pogovore).

díšpar liho število

dišpíǝt, dišpíǝta nagajanje, povzročanje nevšečnosti Si samo zə dišpiətu (Povzročaš same težave).

dištánca razdalja

dišturbíǝrǝt vznemirjati, nadlegovati

dištúrbo nadlega

divertíərt sə zabavati se

dodǝ́jalc (opek) stroj za obdelavo ilovice dodǝ́lilc (opek) stroj za obdelavo ilovice dodóvač (opek) stroj, ki dodaja ilovico drugemu stroju doh dolg (obveznost do nekoga); sklanjanje: doh, duga, dugi, doh, pər dugi, zəs dugəm

doh, duga, dugo dolg, dolga, dolgo; sklanjanje: doh, dugiga, dugmu, dugiga, pər dugim, zəs dugim

dóhcajt, douhcajt dolgčas

25

dokíǝr dokler

doluóšt dodati

dónda veliko, nerodno dekle

dóvi bogve, kdo ve

drájsǝt (sǝ) drgniti (se)

drevúǝ plug

dríǝu drevo; množina: driǝvi

dríučk božično, novoletno drevesce

drógde drugje

drógǝm drugam

drúəcənt dotakniti se

drúǝcǝt dotikati se

drúgi frúəštik dopoldanska malica

druópc drobovina perutnine

druót žica

druót nǝ zbatkǝ bodeča žica

drúzi, drúzvie drugi

drúže vojak JLA, tovariš; množina: družeti

duə kdo

dúǝbǝr kup poceni

dúǝhtǝr zdravnik

dúǝm obnemóglih dom starejših občanov

dúəplih dvojno

duǝr kdor

dúərsibúədi kdorsibodi, kdorkoli

dúgo dolgo

dulják divjak

dúlji divji

duóle spodaj

26

duórǝt trajati

Duobro bilo, malo doralo (Bilo je kratkega veka).

dušk sapa

Sǝm popunoma brez duška (Sem čisto brez sape).

dželáti sladoled

džərdín vrt s cvetjem

džǝrdžínka dalija

džíəro krog (s prometnim sredstvom)

Mi posuədiš kuəlo zə an džiəro (Mi posodiš kolo za en krog)?

džilé brezrokavnik

džirándula kljukica za zapiranje manjših vrat

džúmbus nered, trušč

E

éko takó

Eko, paj smo pəršli (Tako, pa smo prišli)!

ékoči takóle

Ekoči, tuə jə usie (Takole, to je vse).

ékola takóle

Ekola, nǝrato (Takole, narejeno)!

ənpúr, anpur in vendar

Ənpur sǝ zgobili (In vendar so izgubili)!

əntólko, antólko toliko

əntrkáj, antǝrkáj toliko

Uzami, lih ǝntrkaj, zǝ kǝrjancu (Vzemi, vsaj toliko iz vljudnosti)!

Əntúǝn Anton, naš farni zavetnik

eroplán letalo

es dotik soigralca pri lovljenju (otroška igra) Sǝm ti dau es (Sem se te dotaknil).

27

F

fábrika tovarna

fábrikant tovarnar

fágla bakla

fájfa pipa

fájhtǝn rahlo vinjen

fájhtən vlažen

fájhtət vlažiti

fajhtnuóba vlažnost

fájmuštǝr, duhovnik, župnik

fajmoštǝr

fájn lep, prijeten; se ne sklanja

fajst, fejst postaven, lep, dober; se ne sklanja fálǝr napaka

falš narobe

fáncul, fánculn flancat

fantína, fǝntína fant, mladenič

fárba barva

fárbǝt zavajati, goljufati

fárbət barvati

fárbica barvica, barvni svinčnik

fároš, fárouš župnišče

fásǝt dobiti (ekspesivno)

Jə fasou kar niəkaj soudou (Dobil je kar nekaj denarja).

fásǝt prejeti udarce

Jǝh jǝ fasou po glavi (Dobil jih je po glavi).

fášo, fáša povoj

fáuč zakrivljen nož, zakrivljen pipec

faučúǝla večji, na koncu nekoliko ukrivljen nož za sekanje vej, robide …

28

fáuš narobe

fáuš bet zavidati

faušǝríja, faušíja zavist

fǝcáu ruta

fǝcáu svinjska mrežica

fǝcáu zǝ nǝ glavu naglavna ruta

fǝcáu zǝ nuǝs robček

fəcljǝt (sǝ) zapletati (se)

Jezik sǝ mi žiǝ prou fǝclja (Jezik se mi že kar zapleta).

fədíga, fǝtika napor

fégǝt (sǝ) crkljati (se)

fǝguót sveženj, omot

fehtárit prositi, nadlegovati s prošnjami

fəlíərən propadel

fǝ́lit manjkati

A mu kaj fəli (Ali mu kaj manjka)?

fǝ́lit propasti

Nǝ kuonci jǝ šou fǝlit (Nazadnje je propadel).

fǝ́lit zgrešiti

Takoj səm fəlila an šteh (Takoj sem zgrešila pentljo).

fǝ́ljen zgrešen

fǝluót malopridnež

fǝntǝlín fant, mladenič

fǝ́ntie fantič

fǝ́rcǝt porivati kovance v ris (otroška igra),

igrati se s frnikolami

fǝ́rcət škropiti, rositi

fǝ́rčkət zapravljati

fǝrdíǝrbǝn pokvarjen, poškodovan

fǝrdíǝrbǝt pokvariti, poškodovati

fǝ́rkənt švigniti, hitro oditi

29

fərkíət velika lasnica

fǝrmǝčíja lekarna

fǝrminánt vžigalica

fǝrnáža opekarna

fǝrtálja cvrtina, omleta

fértik gotov, izdelan, narejen; beseda je nepregibna Kǝdaj misliš bet fertik (Kdaj misliš končati)?

fǝržmágǝt sǝ biti zamalo

Sǝ mi jǝ prou fǝržmagǝlo, kǝkuǝ ... (Bilo mi je zamalo, kako …)

fǝš sveženj, šop

fǝšína snop vejevja

féšta praznik, praznovanje, slavje, zabava

féšta menstruacija

fet, fit najem, najemnina

Tuǝ njivu imǝmo samo nǝ fiti (To njivo imamo le v najemu).

fetína zrezek

fetína, fiéta rezina

fǝ́žu fižol

fǝžulét stročji fižol

fíbja pasna zaponka

fiéca kvas

fiéca preobčutljivež, mehkužnež

fiécəst občutljiv

fíǝhtǝr(ca) berač(ica)

fíǝhtǝt beračiti, prositi

fíǝrtoh, fíǝrtof predpasnik; pomanjševalnica: firtožek fíga smokev

fíga pǝckurána posušena (pocukrana) figa

30

figúra lik, videz, vtis

Jǝ biu samo zǝ figuru (Bil je le za lep videz).

Jǝ nǝrdu nu brutu figuru (Slabo se je odrezal).

(it. bruto - grd se sicer ne rabi)

figurín model, revija z modeli

fíla nadev

filét rezina, zrezek

filét očiščena sardina v konzervi

filét zaključna črta pri pleskanju

Filet jǝ nǝrdu pou metra pod šufitǝm (Zaključno črto je narisal pol metra pod stropom).

fínčit sǝ cmeriti se

fínčlja cmera

findišpánja laks, ribiška vrvica

fíngrot naprstnik

finiéca izbranost, uglajenost, imenitnost

finiéca nečimrnica, gizdavka, spakljivka

Zmiǝrǝm sǝ jǝ dǝržala ku na finiéca (Zmeraj se je spakljivo obnašala).

finižél trak za obšivanje

fínta zvijača, prevara

Ma tiebǝ zmiǝrǝm vǝržeju nǝ fintu (Tebe pa vselej prevarajo).

fintíərət pretvarjati se, ukaniti

fírma podpis

fitíǝrǝt dati v najem

fítnik najemnik

fjáka lagodje, počasnost

Smo kǝrgali prou kon la fiaka (Nakladali smo prav počasi).

fjákət sə hoditi brez naglice, vlačiti se

Zǝs šuǝlǝ sǝ fjakǝju ciǝlu uru (Iz šole se vlačijo celo uro).

fjank bok

31

fjoc birmanec

flájdra delovna halja

flam potrebušnina

flánca sadika

fláncǝt saditi

fláncət dolgoveziti

fláška steklenica

flegárit streči

Kaj ga tolko flegariš (Kaj mu toliko strežeš)!

flégma ravnodušen, brezbrižen; se ne sklanja

flékət krpati

flǝšíǝrǝt ustekleničevati

flǝškúǝn večja, trebušasta steklenica, pletenka fliék madež

fliék krpa, zaplata

flíka zaplata, majhen kos

Tǝm sǝ miǝli nu fliku ziemljǝ (Tam so imeli majhen kos zemlje). Tistǝ hlačǝ sǝ žiǝ flika pǝr fliki (Tiste hlače so že vse pokrpane).

flíkca košček blaga

flíkǝnt udariti

flíkǝnt ukrasti

flíkənt pasti

flíkənt izginiti za krajši čas

Kaj jǝ žiǝ nǝzaj niǝkǝm fliknu (Mar je že spet nekam izginil)!

flíkǝt lepiti

flísən nagel, hiter

flískənt prisoliti klofuto

flit škropilnica proti mrčesu

flítǝt škropiti proti mrčesu (komarjem, muham)

32

flóska udarec z dlanjo

fluók okrasni trak za pentlje

fondáč kavna usedlina, gošča

forát (opek) votli zidak z osmimi luknjami fórca sila

forcíərət siliti, vztrajati

foriéšt tujec

forkíəta večja lasnica

fórno pečica

forštájn, fǝrštajn flanela

forštánjəst flanelast

fraj prost, nezaseden

frájla, frájlica gospodična

fránko odkrito, naravnost, iskreno

Jiest ti poviǝm franko uǝn, dǝ ... (Odkrito ti povem, da ...).

fránžǝ rob iz resic

Nǝ kuonci koltrin sǝ blǝ franžǝ (Zavese so se končale z resicami). Jǝ šlo usie u franžǝ (Vse se je razletelo).

fréča smerokaz, puščica

friéh osoren, odrezav; se ne sklanja

frígət drgniti, ribati

fríšǝn svež, hladen

frúǝštik zajtrk

frúǝštkǝt zajtrkovati

frúška hruška

fúcənt usekniti se

fúcət sə jeziti se, besneti

fuč napaka pri otroški igri

fuč pokvarjen

33

fúǝdra podloga

fúədrət všivati podlogo

fúǝnda temelj

fúǝtrǝt krmiti

fúətrət sə jesti (slabšalno)

fugíst (opek) kurjač

fuks (opek) dimni ventil za regulacijo ognja v peči fúlja velikonočna jed

fuóta bes

fuótǝt sǝ jeziti se, besneti

fúrbəst prebrisan, zvit, nabrit

fúrbo, furbáca prebrisanec, prebrisanka, tič, tička fúrǝt voziti

furiéšt, foriéšt tujec

fúrja besna ženska/moški

Jǝ biu prava furja (Je bil pravi besnež).

fúrja naglica, neučakanost

Kaj imǝš taku furju (Kaj si tako neučakan)!

fúrjəst besen, neučakan, vihrav

furniél električni kuhalnik

fúšǝt peti neuglašeno

fúzbal nogomet

fúzula vrsta skoka v vodo

Zna žiǝ skakǝt nǝ fuzulu (Zna že skakati na glavo).

fužiéta novoletna kresnička

G

gáltrǝ rešetke, ograja

gáltrož vrtnica

gánk lesen balkon

34

gárza gaza

gása ozka pot med hišami

gáugǝ vislice

gáunər nepridiprav

gej pojdi (ukaz pri vodenju živine)

gəláma hrup, trušč

gəlíəta zapredek sviloprejke

gǝlíǝtca arašid

gélma čelada

gǝ́nit sǝ premakniti se

Dǝ sǝ mi nǝ gǝneš od to (Da se mi ne premakneš)!

gǝrdíəla rešetka za žar, rešetka v kurišču

gərdulín lišček

gǝrjúp grenak

gǝrlekín harlekin (oseba pri pustnih običajih)

gǝrmátit sǝ razraščati se

gíǝnjǝt nehati

giǝ́rbǝt dedovati

giǝ́rbščina dediščina

gijo naprej (ukaz pri vodenju konja)

gips mavec

gjándula mandelj (medicinsko)

gládǝt negovati, paziti na, vzdrževati; poleg običajnega pomena: gledati

Ga jə gladəla do smrti (Negovala ga je do smrti).

gládǝt (sǝ) paziti (se)

Glaj sə, də prideš zə cajta dəmou (Pazi, da prideš pravočasno domov)!

gládǝt krížǝm škiliti

gláncǝt loščiti, čistiti do sijaja

35

glážouna steklene črepinje, steklovina glest glista

gləš kozarec

gliérja gramoz, kamenje

glih tak, lih tak prav tak, enak

glih zǝ ǝn prou, ravno prav

lih zǝ ǝn prou

glih, lih že, ravno, prav

Če si glih to, … (Če si že tu, …)

Jiest bi ju diǝla glih čie (Jaz bi jo dala prav tja).

glíhǝn raven

glíhǝt ravnati

glíhǝt sǝ barantati, pogajati se

glíhǝt sǝ primerjati se, vzporejati se

Kaj sǝ boš glihou ž njim (Kaj se boš primerjal z njim)!

glíhkar pravkar

globín krema za čevlje

gobád obad

gobánca potica

golár, golét ovratnik

golída posoda za molžo

goníšče ognjišče

Gorjáni prebivalci Trnovske planote

gospúǝd gospod, duhovnik

Jǝ šou zǝ gospuǝda (Študira za duhovnika).

góučǝt prasketati, hreščati, šumeti

Nǝš radjo samo niǝkaj gouči (Naš radio samo nekaj hrešči).

góusənt ziniti, reči, odpreti usta

A nisi znou gousənt prej (A nisi znal ziniti prej)!

gout, gólte desno (ukaz pri vodenju volov in konj) 36

grad stopinja; poleg običajnega pomena: grad Učiəra jə blo zə kəšən grad več (Včeraj je bilo za kakšno stopinjo topleje).

grámpa usedlina pri vinu

grápa jama, jarek (ob cesti), gnojna jama

grapc vrabec

gráužət sə gnusiti se

gríǝs zdrob

grínta krasta

gríntau, grintəst krastav

grisk grižljaj

grošt, grušt okvir kolesa

grošt, grušt zidarski oder

grúǝblja (opek) kup zdrobljenih opečnih izdelkov grúǝsce, grúəzdice ribez

grúntǝt tuhtati, razmišljati

gruózno zelo; poleg običajnega pomena: grozno

gúǝdit igrati na inštrument

Pǝr maši guǝdi nǝ uǝrlǝ (Pri maši igra na orgle).

gúədit godrnjati

gúəpc gobec

guǝrna, guórna žleb pri strehi

gúǝrši boljši

Obliǝči ta guǝrši gvǝnt (Obleci najboljšo obleko)!

gúlit drgniti

Kaj trkaj guliš tisti puod (Kaj toliko drgneš tisti pod)!

gúmica radirka

gúncǝt (sə) gugati (se), zibati

guóba grba

guóbcǝt blebetati

37

guóbo grbavi, oseba pri pustnih običajih guóbo grbavec

guóla skomina

guór nu duól številka 69 pri tomboli

guóre zgoraj

guóža golša

guštíǝrǝt (sǝ) okušati, uživati, naslajati (se) gúzna naramnica

gvǝnt moška obleka

gvíšǝn zanesljiv, prepričan

Gram samo nǝ gvišno (Grem le, če je vse zagotovljeno).

gvíšno zanesljivo, zagotovo

Kar rieče, tuǝ gvišno nǝrdi (Kar reče, to zanesljivo naredi).

H

háusǝt, hóusǝt drezati

háusənt (sə) dregniti (se), zadeti se

Sǝm sǝ hausnu zǝs palcu u uǝko (S palico sem se dregnil v oko).

hǝ́bǝnt suniti, potisniti, poriniti

hǝ́bǝt (sə) riniti (se), suvati

hec humor

hécǝn šaljiv, smešen

hécǝt sǝ šaliti se

hékto hektoliter

héljət (sǝ) tlačiti (se)

Nie sǝ heljǝt, jǝ žiǝ puhno. (Ne tlačite se, je že polno)!

heribéki štuporamo

hin uničen, zdelan

híša glavni bivalni prostor; poleg običajnega pomena: hiša 38

hlíǝpčk skošenina, zavita v svinjsko mrežico hlíǝu hlev za prašiče; hlev za govedo je štala

hlípət sə kolcati se

hmiét kmet

hnuógǝm peš

Smo šli kar hnuogəm (Šli smo kar peš).

hódnik veža

hrovatína (opek) vrsta manjše peči za žganje opeke, poljska peč I

ícja, íca silovitost, ihtavost

íhtət sə, ícət sə trmariti

infərmíǝra medicinska sestra

influénca gripa

intánto kljub temu, pa vendar

Intanto jəm jə ratəlo (In vendar so uspeli)!

Ipáva Vipava

Ístrija Istra

J

jádrcie, jǝdǝrcie jedro

jága lov

jápka jabolko, jablana

jápno apno

játrǝ jetra

jáva gramoznica

ječmánka ričet

jǝ́gla igla

jǝ́gla zǝ pliest pletilka

39

jǝ́gra igra, tudi odrska; vendar: igrača, igrauc, igrauka jǝ́grǝt (sǝ) igrati (se); spreganje: igram, igraš …; velelnik: jǝgraj!

Jǝ jǝgrou Hamleta (Igral je Hamleta).

jǝ́grǝt sǝ es loviti se (otroška igra)

jǝ́met trúǝšt nadejati se, obetati si

Iməm truǝšt, dǝ ga bom vidla (Nadejam se, da ga bom videla).

jǝ́met, míǝt imeti; spreganje: imǝm, imǝš, ima …

jerebúca rdeča pesa

jeríča ježica

jǝrmulín marelica

jǝ́skǝt iskati; spreganje: iščem, iščeš, išče …

jǝst jesti; deležnik na l: jou

jǝt iti; sklanjanje: gram, graš, gra, gramo, graste, grajǝ (graju); velelnik: bajži, bajžmo (pajmo), bajšte; deležnik na l: šou jǝt ukóp skrčiti se

jiést jaz

júǝna (opek) sleme

julko številka 1 pri tomboli

júrjǝt jurjevati (pripraviti za sv. Jurija fǝrtaljo v naravi) júrjeuka narcisa

júžna malica (obrok med glavnimi obroki)

júžnǝt malicati

K

kácouljǝ gozd akacije (robinije)

kácouna akacija (robinija)

kágo igra podobna balinanju, le da se igra s ploščatimi kamni káhǝlca ploščica

Jǝ biu ciu banjo u kahǝlcǝh (Vsa kopalnica je bila obložena s ploščicami).

40

kájpaj, kájpej kje pa

kálmo miren, pomirjen

kámba spodnji del jarma

kámbra (opek) prostor v peči med dvema vhodoma za uvoz in odvoz opečnih izdelkov

kámbra, kámbərca soba, sobica

kámǝrsibuǝdi kamorkoli

kámpo igrišče

kanc kanec, nekaj kapelj tekočine

Bi spiu an kanc vina (Bi spil malo vina)?

kángula vedro

kápǝnt spomniti se; poleg običajnega pomena: kapniti Končno mu jǝ kapǝnlo (Končno se je spomnil)!

kápo poveljnik, vodja

kápus zelje

kárga tovor, naložen voz

kárta papir

kása blagajna

kášča podstrešje

káulǝr (opek) vrsta kritine na kozolcu kávol, kávul cvetača

kə ker

kǝ́daj, kdaj kdaj

kǝdiénca verižica

kədúə kdo

kǝdúmǝr kumara

kékica kokoš manjše pasme

kǝkúǝ kako

kǝláunik vedro za dvig vode iz vodnjaka

Tǝkue sǝm žajǝn, dǝ bi spiu ciu kǝlaunik uodǝ

(Tako sem žejen, da bi spil celo vedro vode).

41

kǝlávǝn odvzet (pri pletenju)

kǝlávǝt odvzemati pentlje pri pletenju

kǝlávǝt upadati (voda)

kəlcetón dokolenka

kǝlcíǝta nogavica

kǝlǝdíndja babusova palica

kǝ́lǝt upasti

Potok jǝ žiǝ muočno kǝlau (Potok je že močno upadel).

kǝ́lǝt odvzeti pentlje pri pletenju

kǝlíǝrǝt odvzemati, upasti

kǝlmánt analgetik, tableta proti bolečini

kǝlmíǝrǝn pomirjen

kǝlmíǝrǝt (sǝ) pomiriti (se)

kelnárit streči gostom

kǝlóurǝt okvir z vretenom za dvig vode iz vodnjaka; tudi običajni pomen: kolovrat

kǝlóurǝt vreteno za stiskanje žrdi na zadnjem delu voza s senom kǝlúǝr barva

kǝmǝžúǝla, suknjič

kǝmižúǝla

kǝmín, komín dimnik

kəmjončín majhen tovornjak

kəmpjúən tip, model, vzorec

kəmpjúən čudak, čuden tip

kǝmúf naborek

kəmužlín telovnik

kənálja nepridiprav, pokvarjenec

kǝnčúǝn pletenica z jajcem (velikonočno pecivo v obliki povitega dojenčka)

kǝndǝlábǝr drog za javno razsvetljavo

42

kǝndríǝga stolica

kǝnǝrín kanarček

kǝniéla cimet

kǝnotjéra spodnja majica brez rokavov

kǝnt bankrot

Muǝš jǝ vǝndǝr šou nǝ kǝnt (Človek je vendar bankrotiral)!

kǝntúǝn vogal, kot

kǝnúǝn top

kǝpíǝrǝt razumeti, dojeti

kǝpotín krajši plašč, jakna, tudi gornji del kostima kəpún madež od saj

Iməš niga kəpuna (Umazan si od saj).

kǝpuót plašč

kǝpút uničen

kər kadar, ko

kərbúǝn premog

kǝrél (opek) železni vagonček za prevoz opeke v peč ali sušilnico kǝréšǝman (opek) namišljeni zidak (šaljivo) kǝrgán naložen

kǝríǝta manjši voz

kǝrjánca vljudnost, takt

kǝrjánca zadnji grižljaj na krožniku

Sǝm pojiǝla šie kǝrjancu (Pojedla sem tudi zadnji grižljaj).

kǝrjánčǝn vljuden

kərjánčljou vljuden, olikan

kərjolíst (opek) voznik samokolnice

kǝrjúǝla samokolnica

kǝrjúǝš neobziren, predrzen, omalovažujoč

kərkáj koliko

kǝrtolína razglednica

43

kərtúən lepenka

kǝrúǝčka otroški voziček

kǝrúǝčkǝ luna park (na sejmu sv. Andreja v Gorici) kǝ́sǝn pozen

kǝ́sǝnt zamujati

kǝsiéla nabiralnik, poštni nabiralnik

kǝ́sno pozno

kǝsúǝn zaboj (večji, na primer za drva)

kǝsúǝn (opek) zaboj za tovor pri samokolnici kǝšǝn buót včasih

kǝštrúǝn koštrun, tudi butec

kəvəlíər sviloprejka

kǝvǝlíǝt koza, priprava za žaganje drv

kǝvǝlúǝn kozolec (preprostejši kozolec iz kolov in žice) kǝžín kaos

kǝžúǝn (opek) preprosta sušilnica

kíə kje

kiébrouka dišeči les, kalikantus

kíǝlnǝr natakar

kíǝr kjer, koder

kiérgət nakladati

kíǝrsibúǝdi kjerkoli

kíǝtǝnca verižica

kíǝtna veriga

kíǝtounik proprava na ognjišču za obešanje kotla kíkǝra skodelica

kínčǝt krasiti

kíno film; poleg običajnega pomena: kinematograf Kəšən kino stie gladǝli (Kateri film ste gledali)?

44

kíšta zaboj

kjántrca opletena steklenica

klácət (sə) majati (se)

kláfa čenča

kláfərca klepetulja, obrekljivka

klámfa spona, kovina v obliki črke u

klápa skupina, družba

klátit sǝ potepati se

klausínit capljati

klǝ́fət čenčati

Kaj klǝfáš nəumnosti (Kaj čenčaš neumnosti)!

klǝmǝtíǝrit hoditi majavo, opotekati se

klǝpǝtúǝrna odtočni žleb

klícǝt sǝ imenovati se

Kǝkuǝ sǝ paj kličeš (Kako pa se imenuješ)?

klíǝštǝr jarem

klínkǝnje pritrkavanje

klínkǝt pritrkavati

kljúǝča koklja

klúǝc cokel

kobílca varnostna zaponka; poleg običajnega pomena: kobilica kodriéla kvadrat

Sǝm kupla zvezek nə kodrielcə (Kupila sem kariran zvezek).

kodriélǝst kariran, na kvadrate

Jə obliəkla tə kodrielǝstu kotolu (Oblekla je karirano krilo).

kof zvitek las na tilniku

kófəno prtljažnik

kofetjéra posoda za kuhanje kave

kofié, kǝfié otroška igra (skakanje ob drevesu

na hrbte rivalske skupine)

45

kofié, kǝfié kava

kofiétǝst rjav

kokodríl krokodil

kólkej, kólkaj kolikor toliko

Də bi uriemo usaj kolkej držalo (Da bi vreme vsaj kolikor toliko držalo).

kolodróp (opek) stroj za drobljenje ilovice kolp dosežek, zadetek

Tuə paj jə biu an kolp (To pa je bil dosežek)!

kolp udarec

koltrína zavesa

kolúǝna slavolok, poročni slavolok

kománda ukaz

komǝndíǝrǝnje ukazovanje

komǝndíǝrǝt ukazovati

komoditéta udobje

kómodno udobno

komóra (opek) sušilnica

komóš semiš usnje

komóšəst semiš

komót udoben, lagoden; se ne sklanja

komót udobno

kompánj enak; se ne sklanja

kompári prijatelj

kompǝníǝrǝt spremljati

kompǝníja družba

kompǝnjón, tovariš

kompánjo

komplét garnitura

kompletín oblačilni komplet

46

kompresát, vezana plošča

konpensát

konfiét bombon z mandljem, običajen za poroko

Novici sə lučəli konfietə (Mladoporočenca sta metala konfete).

konfín meja, mejnik

konfižíǝrǝt sǝ vznemirjati se

konfižjúən hrup, zmešnjava

kontíǝnt zadovoljen

kontrát pogodba

kontrǝbánd tihotapstvo

kontrǝbǝ́ndǝt tihotapiti

konviént samostan

konviníǝrǝt koristiti, biti ustrezen

Ma mi sploh nǝ konviniǝra (Sploh mi ne ustreza).

kopác sposoben, zmožen

korájža pogum

korájžǝn pogumen

koríǝra avtobus

korníš okvir, obroba

koromáč komarček, začimba za fǝrtaljo

koromáčit sǝ kisati se (vreme), kvariti se

kortíǝr stanovanje

kosíǝr deska za rezanje mesa

košiéta vrsta košare

košiéta, kočiéta pletena posteljica za dojenčka košníǝl, kóšnjou blazina za spanje, vzglavnik

kotlovína baker

kótola krilo (oblačilo)

kotoléta zarebrnica

47

kotolín spodnje krilo, kombineža kóuc, káuc kol

kóutr, kautǝr prešita odeja

kovjárta pregrinjalo za posteljo

kozóuc (opek) lesena, od strani odprta zgradba za sušenje opeke krájda kreda

krájšǝnca bližnjica

kránja svaljki odmrle kože

kráuda ogrlica

krepán na smrt utrujen

krepáuna mrhovina

krepávǝt crkavati, poginjati

krétvica (opek) kretnica

kǝrgán zvrhan, napolnjen

kríǝpa gruda zemlje

kríǝpǝst grudast

kriépǝt poginiti

krígil kozarec z ročajem

krílo ženska obleka

krilo nə kampánu zvončasto krilo

kríuljəst zverižen, kriv

križ, kǝržáda križpotje, križišče

krodegína klobasa s kožami, kožarica

krúǝta krastača

kruófi mumps

ku kot

ku toká kot se spodobi, kot je treba

Ni biu nǝrat ku toka (Ni bil narejen, kot je treba).

kúco brez besed, onemel

48

kúča pasja uta

kúčo pohleven

kúǝdǝrsibúǝdi koderkoli

kúəlce kolesce

kúǝme boter, kum

kúǝmet komat

kuǝrtín četrtinka litra

kuǝt kod

kúəzla strok

kúgla krogla

kúglof šarkelj

kúhəlca soparno vreme

kúhǝnca kuhalnica

kúhnja enolončnica; poleg običajnega pomena: kuhinja kúkər kakor

kúkǝrsibúǝdi kakorkoli

kunín zajec

kunjád svak

kúnka zaboj na vozu, ploskev s stranicami

kuóča buča

kuóla lepilo

kuólǝt lepiti

kuónj odebeljeni trtni poganjek v vodoravni liniji kuórc zajemalka za vodo

kuórc (opek) žlebasta strešna kritina

kuórt četrt, četrtina

Ma jǝ žiǝ pudan nu an kuort (Ura je vendar že četrt čez dvanajst)!

kuóšič mrežast nagobčnik za vola

kuóštǝt stati, veljati

49

kuótu kotel

kušmít živinozdravnik

kut brezrepa dvoživka (urh, žaba)

kúto otroška igra

kužín, kužína bratranec, sestrična

kvádra gredica

kvántərca opravljivka

kvárta pedenj

kvǝrtíǝr stanovanje

kvintál, kuintál cent, stot

kvit poravnan, brez obveznosti; beseda je nepregibna Zdaj smo si kvit (Zdaj je vse poravnano).

L

lágǝr taborišče

lájbǝn stranišče

lájbən gnojnica

lájšta letev

lájtǝrnik lesen, mrežast pod na vozu za spravilo sena lájtra lestev

lájtrǝnca lestvi podobna priprava na prednjem delu voza za nameščanje žrdi pri prevozu sena

láma rezilo

lámpo zadrga

lápida nagrobni kamen

lápiš, lápeš mizarski svinčnik

lárgo široko, na stežaj

Uokno jǝ blo largo odprto (Okno je bilo odprto na stežaj).

lástika elastika

50

láštra šipa

láuf dir, tek

láufǝt hitro teči

leándǝr oleander

lǝ́čki tuj

ledíǝ ljudje

lémentǝt sǝ pritoževati se

lǝméta britvica

lǝmpǝdár lestenec

lǝmpǝdína žarnica

lǝngúr lubenica

lǝ́sǝ lasje

Lešándrija Aleksandrija

Lešandrínkǝ Aleksandrijke

lǝtíca koruzni storž

letrečíst elektrikar

létrika elektrika

lǝtúǝuna stržen koruznega storža, oluščen storž lezánj rezanec kot testenina za juho (ročno izdelana) lic lij, lijak

líǝdih samski, neporočen

liéha ogon

líǝtvo dleto

lífrǝt pošiljati

lih samo

Dieni lih nǝmalo cukra (Daj samo malo sladkorja).

lila vijolična barva

líləst vijoličast

línda napušč

líntver zmaj, hudobec

51

lístek karta, vstopnica; poleg običajnega pomena: listek líšo enostaven, gladek; se ne sklanja

Krilo jǝ blo od spriǝt lišo, od zad pej … (Krilo je bilo spredaj enostavno, zadaj pa …)

líšo enostavno, gladko

Sǝm viǝdla, dǝ nǝ bo šlo lišo (Vedela sem,

da ne bo šlo gladko).

lišp lepotičje, ličila

líšpǝt (sǝ) lepotičiti (se), ličiti (se)

líšta spisek, seznam

liviél nivo

liviél vodna tehtnica

ljésto levo (ukaz pri vodenju živine)

ljúbi, ljúba fant, dekle (kot zaljubljenca)

lodríca večji, ležeči sod za prevoz gnojnice

lóhkor lahko

Zdaj lohkor prideš, kǝ sǝm doma (Zdaj lahko prideš, saj sem doma).

lóiber lovor

lokíǝt viseča ključavnica, žabica

lomár, lomərčk omara, omarica

lombriéna dežnik

lúbjǝ (opek) starejši tip kritine za kozolce lúckət piti

lúčido bister

lúǝjǝr kalin

lúǝnca senena kopica

lúəpa, lúǝpca pokrit, odprt prostor za orodje in vozove lúǝsǝt sǝ znebiti se

luft zrak

Uopri uokno, kǝ ni nobienga lufta. (Odpri okno, ker ni niti malo zraka).

52

lúftǝr vetrnjak

lúftət zračiti

lúftət izogibati se obveznostim

lúmər žeton s številko pri tomboli

Si žiə poklicau tə lúmərjə (Si že klical te številke)?

lumín svetilka

lump porednež

lúmpəst poreden

luóž gnezdo

luóžit si nadeti si

Si jǝ luožla prau klǝbuk (Nadela si je celo klobuk)!

luóžit, lúošt postaviti, položiti, dati

Tisto luoži čie (Tisto postavi tja)!

lúpit síərk ličkati

lúšo razkošje, blišč

lúšo razkošen

lušt veselje, užitek; se ne sklanja

lúštət sə ljubiti se, biti pripravljen kaj narediti Sǝ vidi, dǝ sǝ ti prau neč nǝ lušta (Se vidi, da se ti prav nič ne ljubi).

lúto žalna obleka, žalni trak

lúžǝnca del gnojne jame za stekanje gnojnice

M

ma ampak, pa, vendar, toda

máca kovaško kladivo

máča madež

magári čeprav

Gram, ma magari buəs (Grem, pa čeprav bos)!

magári ko bi le

Magari, dǝ bi blo tǝkuǝ (Ko bi le bilo tako)!

53

mágət sə tekmovati v telesni moči maj nikoli

Ti jǝ kaj nǝrdu (Ti je kaj naredil)? Maj (Nikoli)!

mája, májca jopica

májhǝn mladič; poleg običajne tudi samostalniška raba Ima žiǝ majhnǝ (Že ima mladiče).

májnica španski bezeg

mákinja stroj, šivalni stroj, strojček (za drobtine …) málǝr pleskar

málin mlin

málnǝr mlinar

malóra propad, poguba

Jǝ šlo use u maloru (Vse je propadlo).

máltra trpljenje, napor

máltrǝt (sǝ) mučiti (se), truditi se

málva gorečka, pelargonija

mánča napitnina

mántil plašč pri kolesu

mántil dežni plašč

márča prestava

márka poštna znamka

marók bolan; se ne sklanja

mášnǝ búkvicǝ molitvenik

mátǝst omotičen

mátəst nor

máto norec

máusǝr manjši škaf z ročajem za zajemanje mošta máutǝr (opek) zidar pri opekarniških delih, tudi pripravljalec gline za ročno izdelavo opeke

mǝciél klavnica

54

mǝ́čie mucek

məčíərən popackan

mǝ́čkǝt, stiskati ilovico

mǝčkát (opek)

mǝdájca svetinjica v obliki obeska, obesek

Mi jǝ kupla kǝdiencu z mǝdajcu (Kupila mi je verižico s svetinjico).

medežíja zdravilo

mǝ́gəzin, məgəcín skladišče

mǝjúǝn pulover

məkáko butec, tepček

mǝ́kulət mečkati, ljubkovati

mǝlǝvár pomočnik zidarja

mǝlǝvárit opravljati nižja zidarska dela

mǝlíǝta prijemalka za žerjavico

mǝ́ncǝt robkati (koruzo), luščiti (fižol)

məndúra delovna obleka

mǝnikómjo norišnica

ménta meta

məntiníərət vzdrževati (koga)

mǝrčelíǝza (opek) vrsta kritine za kozolce mǝrénda malica

mǝrgǝrítka marjetica

Mǝríjina srájčka podlesek

Mǝrijínǝ sóuzicǝ vrsta trave

mərlízga izbirčnež (pri jedi)

mərlízgǝt izbirčno jesti

mǝrójd hemeroid

mǝrščáu srh

mǝrtiél možnar za drobljenje popra, paprike, začimb 55

mǝ́rtvica (opek) plast zemlje brez živih organizmov in organskih snovi mǝ́rvica drobtina

mǝ́rvit (sə) drobiti (se)

mǝ́rzǝlca mrzlica, vročina

mǝ́stit mečkati, tlačiti

mǝšína stroj

metlíščie rastlina za izdelovanje metel

mezát boljša soba v kmečki hiši, soba za posebne goste míčkǝn majhen

midrúzi, midrúzvie mi

miéja živa meja, grmovje; poleg običajnega pomena: meja míǝrkǝn varovan

míǝrkǝt paziti, varovati

míǝžnǝr cerkovnik

mígo mar, mar misliš

Jə migo šou (Mar misliš, da je šel)!

mišiéla kavni nadomestek (skupaj s cikorijo osnova za belo kavo)

mišiéla mešanica goriva za dvotaktne motorje

miškulánca zmeda

mištíǝr poklic

mízǝnca predal pri mizi

mižiérja lončnica, vrsta slaka

mižiérja revščina

mobilíǝrǝt opremiti s pohištvom

mobílja pohištvo

modǝlár, modularni blok iz opeke

modular (opek)

módit sə dozorevati (sadje)

modríca (opek) plast gline modre barve 56

molíǝta harlekinova lesena ropotulja (pustni običaj) molítva nedeljski popoldanski blagoslov (obred); poleg običajnega pomena: molitev

móna neumnež, tepec

monáda neumnost

móniga bedarija

mónta (opek) stropna opeka z velikimi luknjami morbét morebiti

móro temnolasec

mótolət sə motoviliti (se)

motorín moped

móust molsti; sklanjanje: muzem, muzeš, muze …; deležnik na l: muzu, muzla, muzlo

móžǝt mižati

mriés mraz

mrtvoúd kap

Zdaj ga jǝ paj primu mrtvoud (Zdaj ga je pa zadela kap).

mucín neodločnež, sramežljivec

mucínǝst neodločen

mucka mačica (botanično)

múdca, múda popoldanski spanec

múǝjtibúǝh moj Bog

múǝrča trdni delci pri raztopljenem, segretem maslu múǝrǝt morati, moči

múərno mlačno

múfa plesen

múfəst plesniv

múkvič vrsta plevela

múla užaljenost

Kaj držiš mulu (Zakaj si užaljen)!

57

múla dekle (slabšalno)

múlca sladka krvavica (nadev iz prašičje krvi, riža, rozin, sladkorja in začimb)

múlca maroga od udarca šibe

mulǝríja otročad

mulíǝrǝt popustiti

múlo fant (slabšalno)

múnja nuna, redovnica

muóda način; poleg običajnega pomena: moda

Nǝ kǝšnu muodu jǝ paj nǝrato (Na kakšen način pa je narejeno)?

mus, pod mus obvezno

Pod mus muǝreš pret (Obvezno moraš priti)!

múskula mišica

muštáfǝ brki

mútǝst nem

múzgǝt sesati (bonbon, sladkorni trs, ne pa dojke) múža kujanje

Puole jǝ paj držou mužu (Potem se je pa kujal).

N

na ena (razen pri štetju)

Vidla sǝ jǝ samo na hiša nu na štala (Videlo se je le eno hišo in en hlev).

nánkǝr, nánčie niti

nar… naj… (predpona za tvorjenje presežnika): narbol (najbolj), narbuəljši (najboljši), narmenj (najmanj) ...

náuk verouk

nǝ rígǝ črtan, progast

nǝ vuóltǝ obokan; se ne pregiba

nǝanbuót naenkrat, nenadoma; v rabi tudi nǝánkrǝt 58

nəankráj postrani

nǝbuštíǝrǝt grobo sešiti skupaj, pripraviti za končno šivanje nǝčepúrit (sǝ) pretiravati z obleko in (ali) ličilom, načičkati (se) Sǝ jǝ nǝčepurla ku na šiǝma (Se je načičkala kot maškara).

nǝčkǝ nečke

néčku, neku kar

Ti nečku luoži guor (Ti kar postavi gor)!

nǝdíǝlǝn močno vinjen

nǝfárbǝt prevarati, ogoljufati

nǝfílǝt napolniti

nǝfúǝtrǝt nakrmiti

nǝfúrjen razkačen, jezen

nǝglíh naravnost

nəhǝ́bət natlačiti

nəhǝ́bət sə prenajesti se

nǝkǝ́lǝt (uodu) povleči vodo iz vodnjaka

nǝkǝrgán naložen

nǝkǝrgán močno vinjen

nəkiérgət naložiti

nǝklǝdáč (opek) stroj za nakladanje

nǝlíšpǝt (sǝ) nalepotičiti (se)

nəlóuljen prehlajen

nəluóvit sə nalesti se prehlada

nəmálət naslikati

nǝmálo, nəmǝ́lčk malo

nǝmáltrǝt sǝ namučiti se

nǝmǝ́škǝrǝt (sǝ) namaskirati (se)

neopliéten nepočesan

nǝ́pənt napeti

nǝpeštán natlačen

59

nǝpét (sǝ) napiti (se); spreganje običajno: napijem, napiješ, napije …

nǝpiékljǝt naberačiti

nǝpiéštǝt natlačiti

nǝ́pnjen napet, preobjeden

nəpókət sə, najesti se (slabšalno)

nəpúəkət sə

nepozábime spominčica

nǝpúəmpǝt napolniti zračnico

nəpúəmpət naščuvati

nǝpúǝmpǝt (uódu) načrpati (vodo)

nǝrát narejen, izgotovljen

nǝrát vinjen, pijan

nǝrúǝbǝk narobe

nərúəčelje naročje

nǝstúəj nikar, nehaj

Ma nəstuəj mi puojət fauš (Nehaj mi peti narobe)!

nǝšmínkǝt (sǝ) naličiti (se)

nǝštíǝrkǝt naškrobiti

nǝštímǝt (sǝ) urediti (se), pripraviti (se)

nǝštimǝt (uru) naravnati (uro)

nǝštófǝt sǝ naveličati se

nǝštufán naveličan

nəšúntət naščuvati

nəvǝ́rh povrh

nevíǝsta snaha

Neviǝsta jǝ, kar je za rajčt, diǝlouna

(Snaha je resnično delavna).

nǝzáj spet, znova, ponovno; poleg običajnega pomena: nazaj Ma kaj jǝ žiǝ nǝzaj rodila (Ali je že ponovno rodila)?

nǝzúǝn navzven

60

nəžájfət namiliti

nǝ́žie nagec (otrok)

nəžíəhtət sə opiti se

nəžlámpət sə napiti se (slabšalno), opijaniti se nəžlókət sə napiti se (slabšalno)

níəšpula nešplja

nímǝr vedno, zmeraj

Od nimər jə biu tašən (Od nekdaj je bil takšen).

nínət spati (otroško)

njáula cmera

njuók njok, cmok

noc, nuc uporaba

nóno številka 90 pri tomboli

nóno, nóna stari oče, stara mama

norčástǝn nagajiv, nemiren

norčávǝt nagajati, biti nemiren (pri maši, v šoli) norčávǝt sǝ norčevati se, zasmehovati, rogati se novíc, novíca ženin, nevesta

nu in

nu eno

Sǝm kupla nu kotolu, nu majcu nu nǝ kǝlciǝte (Kupila sem eno krilo, eno majico in ene nogavice).

nu gnidu, nu gnidcu malo

núcǝn rabljen, potreben

núcǝt rabiti, potrebovati

núǝtǝrka noter

núla nič

númǝr številka

núnc, núnca gospod, gospa, naziv za starejše osebe; gospuǝd (gospod) je bil v rabi le za duhovnika

ali uglednega tujca

61

O

obečávət obljubljati

obhódnik prižigalec in ugaševalec javnih luči

obidíǝrǝt pozoren biti, opaziti

obiéčǝt obljubiti

obíǝla zabela

obíǝlit zabeliti

obíǝljen zabeljen

obíst ledvica

oblájǝt nahruliti

oblúǝdva hrana za prašiče (otrobi, krompir, pomije) obošávǝt (sǝ) poljubljati (se)

obóšǝt (sə) poljubiti (se)

obrájtət upoštevati, ceniti

obuórət osuti leho s plugom

očínkən pijan

očínkət opijaniti

očinkulán rahlo vinjen

óčo pazi

očomotan omamljen

očúrit (sǝ) prevarati se, oškodovati

od óštjǝ zloben, hudoben

od prílikǝ približno

odčuótǝt odšepati

odgovárjǝt ugovarjati; poleg običajnega pomena: odgovarjati Staršǝm sǝ nǝ odgovarja (Staršem ne ugovarjamo)!

odíca redka kava ali juha

odmulíǝrǝt popustiti

odnúcǝt odrabiti

62

odpədávət odpadati

odpǝ́rtit oddeliti

odpogávǝt odpenjati

odpúǝgǝnt odpeti

odpúǝgnjen odpet

odrájžǝt odpotovati

odspríət odspredaj, spredaj

odšráufǝn odvit

odšráufǝt odviti

odštrkǝnt odkrušiti

odštrknjen odkrušen

odtǝ́kənt, izklopiti

odtəkíərət

odtéščət potešiti lakoto

oduǝ́gənt zmehčati, odtaliti se, otaliti se

Ziemlja sǝ jǝ žiǝ malo oduǝgənla (Zemlja se je že malo otajala).

odvǝ́nčljǝn, odvozlan

odvənčlján

odvǝ́nčljǝt (sǝ) odvozlati (se)

odzád zadaj

odzduóle spodaj

odzguóre zgoraj

ofǝndíǝrǝn užaljen

ofǝndíǝrǝt (sǝ) užaliti (se), prizadet biti

Se jǝ kaj ofəndiərou (Je bil kaj užaljen)?

ofícija opravek

oflegárit oskrbeti koga, urediti, postreči

ofrígən zdrgnjen, zriban

ofrígət zdrgniti, zribati

ofríšǝn osvežen

63

ofríšǝt (sǝ) osvežiti (se)

ofrnážen ogoljufan

ofrnážit ogoljufati, prevarati

ofúcǝn okrcan, oštet, osramočen

ofúcǝt ošteti, okrcati, ošvrkniti

Ju jǝ duobro ofucou, ǝ (Dobro jo je okrcal, mar ne)?

oguónǝt splačati se

Jǝ oguonou, dǝ jǝ pǝršu (Splačalo se mu je priti).

oguónət uganiti, potuhtati

oín, oína stročji fižol

ojǝ́ (opek) obroček za povezavo terezin; poleg običajnega pomena: oje

okínčǝn okrašen

okínčǝt okrasiti

okóbljǝt obšiti s poševnimi vbodi, entlati

okorájžit (sǝ) opogumiti (se)

olítk tekoč kokošji iztrebek

olítkǝsto zdrizasto

omájǝt ločiti lubje od lesa pri izdelavi piščali ómbul svinjska ribica

omǝdlíǝvǝt poželjivo gledati, cediti sline

omǝ́rsit premamiti

Tisti auto ga jǝ omǝrsu (Tisti avto ga je premamil).

omǝ́rsit sə zaželeti si, pokazati zanimanje, navdušiti se Si sǝ kaj omǝrsla (Te je kaj navdušilo)?

omlét palačinka

omódit sǝ omehčati, dozoreti

Kaki sǝ muǝre praj omodit (Kaki mora prej dozoreti).

omójen dozorel, zmehčan

omúǝtca omedlevica

64

ónda, óndul koder

Sǝm si šla nərdit ondulə (Šla sem se nakodrat).

ondúət tam

ópa dvig (otroka) v naročje (otroško)

Graš opa (Te dvignem v naročje)?

opánka sandal

opǝ́rhǝt sǝ površno se umiti

opiékljǝt zrahljati zemljo okoli rastlin

oplájhǝnt (sǝ) oplakniti (se)

oplájhnjen splaknjen

opliést (sǝ) počesati (se)

A sǝ nǝ znaš opliest (Mar se ne znaš počesati)?

opliéten počesan

oplíǝtǝt (sǝ) česati (se)

oplíǝtǝt sǝ motati se

Giǝnjaj sǝ mi opliǝtǝt pod nogami (Ne motaj se mi pod nogami)!

optíčje opora (grahu) iz rogovilastih vej

opúcǝt (sǝ) očistiti (se)

opudán opoldan

opúǝka lapor

ordinár, ordinér navaden, običajen, cenen

ormáj, oramáj nikoli več, prepozno

Ormaj jə žie strərgəno (Prepozno, zdaj je že strgano)!

ostúda gnusoba, ogaba

osvénjət posvinjati, umazati

ošácət oceniti

ošíǝmit (sǝ) našemiti (se)

ošlátǝt otipati

ošpíčen ošiljen

65

ošpičit ošiliti (svinčnik, kol) oštáutit (sǝ) urediti (se); velja le za osebe

oštǝríja gostilna

oštrégǝn, oštregán razkuštran, nepočesan

oštrégljət skrtačiti živino

oštrófət (p)oškropiti

ošvəhiét oslabeti

ovǝ́rit obariti

ozǝ́bk ozeblina

ožíəgnət sə pokrižati se

ožmíkǝn opran z mencanjem in drgnjenjen (druga faza pranja perila)

ožmíkǝt oprati z mencanjem in drgnjenjem

P

páca kvaša, marinada

paj, pej pa Paj kaj diǝlǝš (Kaj pa delaš)?

pajc lužilo

pájcət lužiti

pajč peči

pájsa pesa

pálk pajek

pámetit, pámtit spominjati se

Taka jǝ, odkar pametim (Taka je, od kar se spominjam).

pasedžáta sprehod

pašamán držalo pri ograji

pašeréta, pəšeréta vrsta brezalkoholne pijače

pášǝt ujemati se, prilegati se, pristajati

Ma prou neč ti nə paše (Sploh ti na pristaja).

66

pášǝt prijati, čutiti ugodje

Ji paše liežət u guorki uodi (Ji prija ležati v topli vodi)?

pášta testenine

pášta nu fǝ́žu vrsta enolončnice (fižol in testenine) paštakréma kremna rezina

paštašúta makaroni z omako

pávula vata

pǝcíǝnca potrpljenje

pǝckúǝn jed iz krompirja in stročjega fižola

pǝckúǝn umazanec

pǝč vodnjak

pečúrit sə lesti, vzpenjati se po nepotrebnem

Kaj sǝ mi pečuriš čie guor (Kaj mi lezeš tja gor)?

pedíənjət streči

Giənjaj ga tolko pediənjət (Nehaj mu kar naprej streči)!

pǝdína otroška igra (skakanje čez sklonjenega soigralca z merjenjem daljave skoka)

pégula smola, neugodne okoliščine

pǝ́hǝnt poriniti, suniti

pǝ́hǝt porivati

pǝ́hǝt sǝ drenjati se, vrivati se

pǝjáco pajac, burkež

pékǝnt, píkənt prigrizniti

pǝlánka kovanec

pələdíč prekla

pələmúdit ovinkariti, sprenevedati se

pelíča krzno, krzneni plašč, krzneni ovratnik

pǝlíǝr cestar

pelíǝzdit (sǝ), povzpenjati se, lesti na koga ali kaj peliǝzit Kaj sǝ peliǝzdiš, kamǝr ni triǝba (Kaj lezeš gor, kamor ni treba)!

67

pelíkula filmski trak

pélka peška pri grozdju

pélka zanka pri obleki, predvsem za obešanje

pǝlúd močvirje s trsjem

pǝlúdouna trsje, močvirsko rastlinje

pǝnátca juha iz kruha in začimb, z malo zabele

pǝncéta na zraku sušena trebušna slanina

péndulǝt sǝ nihati, zibati se

pǝnín sendvič

pəntəlúən butec

pəntəlúən oseba pri pustnih običajih

pǝntóful, puntoful natikač

penžjoníst upokojenec

penžjúǝn, pižjúən pokojnina

penžjúǝn, pižjúən pokoj

pǝr pri, tudi v sestavljenkah: pərpravit (pripraviti), pərvazǝt (privezati) ...

pǝr dniévi pred temo

Səm pəršla šie pər dnievi (Prišla sem pred nočjo).

pǝr ni glíhi približno

pər tǝ́mi ko se znoči

pǝrcíngət sə primajati se

pǝrcjúǝn, porcjúən delež, porcija

pǝ́rdəlca, pǝ́rdǝlo ropotajoč motor

pǝrdoníǝrǝn oproščen

pǝrdoníǝrǝt oprostiti

pərdrájsət (sə) privleči (se)

pǝrǝbrís vetrobransko steklo

pǝrǝdána predelna stena

68

pǝrǝpiét presledek na stopnišču pǝrǝpiét nizek zid

pǝrǝúrt odbijač

pərfín celo

pərflíkən prilepljen

pǝrflíkǝt prilepiti

pǝ́rhət kašljati

perít geometer

pǝrízǝr voz za prevoz težjega tovora na daljše razdalje Zǝs pǝrizǝrjǝm jǝ tata uozu ciǝgu u Goricu (S parizarjem je oče vozil opeko v Gorico).

pərklácət sə počasi, okorno priti

pérla biser

pǝrmajdúš primojduš

pərmanént trajna

pǝrmejvíri, primojduš

pǝrmejvírka Ma pǝrmejvíri, dǝ jǝ riǝs (Primojduš, da je res)!

pərniést okúəli prevarati, ogoljufati

Al ga jǝ pǝrniǝsu okuǝli (To ga je prevaral)!

pǝrpiékljǝt priberačiti

pərponúdit ponuditi

pǝršpárǝt privarčevati

pǝršráufǝn privit

pǝršráufǝt priviti

pǝrštímǝt pripraviti

pərštúkət prilepiti, dodati

pərštúlit sə pridružiti se nepovabljeno

pǝršvájsǝn privarjen

pǝršvájsǝt privariti

pǝršvájsnjen trčen, malo čez les

69

pǝrt del, delež

pərtída partija (šaha, kart), tekma, igra

Duǝ jǝ dobu prvu pǝrtidu (Kdo je dobil prvo igro)?

pǝrtíkǝt pripadati

Nǝ viǝm, če ti pǝrtičie (Ne vem, če ti pripada).

pǝrtískouc risalni žebljiček

pǝ́rtit deliti

pǝrtúǝn dvoriščna vrata

pǝrtúǝn slavolok, tudi poročni

perúǝn vilice

perúǝt perut, tudi krilo (muh, komarjev, …)

perúǝtka perutnička

pǝrúka lasulja

pǝržúǝn ječa

pǝ́sie psiček

pǝsk cvetni nastavek pri čebuli, česnu, poru

pəst pasti; deležnik na l: pau pala, palo, pali, palə

péščie, péščicie piščanec, piščanček; množina: piščíətə, piščíətkə

pəšəpuórt potni list

pǝšt obrok hrane

Smo miǝli po tri pǝšte nǝ dan (Imeli smo

tri obroke dnevno).

pǝštína, pǝštínca drobne testenine

pet piti; spreganje je običajno: pijem, piješ …

pǝtáf klofuta

pǝtǝrnúǝštǝr rožni venec

pǝtrúǝn farni zavetnik

Sviǝti Əntuǝn jǝ nǝš pǝtruǝn (Sveti Anton je naš farni zavetnik).

pǝtrúǝna, pətrúən naboj

picájzlǝr drobnjakar

70

picájzlǝt pretiravati v natačnosti píčka čipka

Obliǝka jǝ bla usa u pičkǝh (Obleka je bila iz samih čipk).

pičulát, píčula puran, purica

pičuósa krivokljun

Jǝ ku na pičuosa (Ima velik, ukrivljen nos).

píǝglǝnje likanje

píǝglǝt likati

piékljǝnje beračenje

piékljǝr, piékljərca berač, beračica

piékljǝt beračiti

piérce nastavek za pisalno pero

píǝrje listje; poleg običajnega pomena: perje

píərje od siərka ličkanje

piéro list (rastline); poleg običajnih pomenov: pisalno pero, pero ptiča

píǝskǝnje (opek) posipanje sveže narejene opeke s fino mletim odpadnim materialom, da se ne zlepi

piéštǝt tlačiti

píǝza teža, breme

píəzət tehtati

pikáča kramp brez špice

píkjo žolna

pikúǝn kramp

pil kapelica

piláštǝr steber

píncə kombinirane klešče

piníǝl čopič

pínja frfru

pínja lesena posoda za pripravo masla

71

pismo otroška igra (vrsta ristanca) píščula piščalka

pitíǝrǝn glinen lonček za rože

pitík apetit

pítka kokoška

pitúən beton

pitúər pleskar

pituníərət betonirati

píuc cepič

píucǝn cepljen

Si žiǝ biu piucǝn (Si že bil cepljen)?

píucǝr cepilec

píucǝt cepiti (rastline, ljudi)

pjanterén pritličje, pritlična hiša

plac, plǝc prostor

plac, pləc trg

pláhta odeja

plája lisa

plájba svinčnica, grezilo

pláka kuhalna plošča

plánta njiva

pláu moder

pláunik kad za grozdje

plǝc (opek) prostor, kjer so ročno izdelovali opeko in korce plǝníǝta (opek) ožja, ploščata opeka

pliéh pločevina

pliéh bánda pihalna godba

pliéhi ošpice

plíǝta guba na krilu

72

Sǝm obliǝkla kotolu nǝ pliǝtǝ (Oblekla sem nagubano krilo).

plíunik priprava za pletje z volovsko vprego

pljónkət pljuskati

pljúčǝnca klobasa z dodatki pljuč

plúəzət tvesti

Nǝstuǝj mi pluǝzǝt nǝumnosti (Nehaj mi

tveziti neumnosti)!

po puóli polsestra, polbrat

siéstra/brət

pobǝ́zgət pobezati

pobíǝlit prepleskati

pobójt pobiti; spreganje: pobujem, pobuješ, pobuje …

pocájtǝt (sǝ) pozdraviti (se)

pocǝ́bǝt pobrcati

pocǝ́rtət pocrkljati

pocúkrǝt posladkati

pocuzət posrkati

pocvíərnət popihati, zbežati

počriǝz počez, prečno

Zmiǝri zdugoma nu počriǝz (Izmeri podolgem

in prečno)!

podbíu lapuh

podbrǝ́dnik slinček

podéšǝt povohati

podǝ́t sə vdati se

podluóžit sǝ okrepčati se

podríǝbǝrnik steber, ki nosi streho

(opek)

podriét razparati; poleg običajnega pomena: podreti, porušiti podrúǝcǝt podrezati

73

poduǝ́čit podučiti

pofárbǝt pobarvati

pofárbǝt sǝ naličiti se

pofárbǝt šuǝbǝ našminkati se

pofégǝt (sǝ) pocrkljati (se)

poflekán, poflékǝn popackan

poflíkǝt pokrpati (zračnico, ne pa obleke)

poflíkǝt polepiti

poflítǝt poškropiti proti mrčesu

pofodrán podložen (obleka)

pofrúǝštkǝt pozajtrkovati

pofúədrət prišiti podlogo

pofúšət skvariti, pokvariti

pogáča nizek, okrogel kruh, podoben pici

pogíǝrbǝn podedovan

pogíǝrbǝt podedovati

pogládǝn oskrbovan, negovan

pogládǝt oskrbeti, negovati; poleg običajnega pomena: pogledati Triǝba ga jə blo usak dan pogladət (Vsak dan ga je bilo treba negovati).

poglíhǝn poravnan, zglajen

poglíhǝt poravnati, zgladiti

pogrúntǝn domišljen

pogrúntǝt uganiti, razvozlati, domisliti se

pohájǝt potepati se

pohǝ́bǝt poriniti

pohəjáč postopač, potepin

pokərváča pokrovka

pokərváča (opek) pokrov na odprtini za metanje premoga v peč 74

pokídət (ga) narediti napako

polentár lesena priprava za mešanje polente

políəntəst počasen

póljska píǝč (opek) manjša peč za žganje opeke, hrovatina póloh klopotec, gnilo jajce

poltrúǝn naslanjač, fotelj

pomáltrǝt sǝ, potruditi se

pomátrǝt sǝ

pomidór paradižnik

pomíǝrkǝt popaziti

pomíǝtǝt oditi z zabave med zadnjimi; poleg običajnega pomena: pometati

Kaj muǝreš prou zmiǝrǝm pomiǝtǝt (Mar moraš vselej oditi med zadnjimi)!

pomoránčǝst oranžen

pompíǝr gasilec

pomújǝt sǝ podvizati se

pomúzgǝt posesati (kostni mozeg, sladkorni trs), polizati (bombon) ponjáva rjuha

ponúcǝn porabljen

ponúcǝt porabiti

popedíǝnjǝt postreči, oskrbeti

pópie dojenček

popíəglət polikati

popiéštǝt potlačiti

poplájhǝn pobarvan s peroksidom

Ma kaki bjonda! Lǝsǝ ima poplajhǝnǝ (Kakšna blondinka neki! Lase ima pobarvane s peroksidom)!

poplájhǝt pobeliti lase s peroksidom

poprímt, poprímit poprijeti, povzeti, dojeti

Takoj jǝ poprimu melodiju (Takoj je povzel melodijo).

75

popúcən počiščen

popúcət počistiti

popudán popoldan; sklanjanje: popudan, popoudnieva …

porájhǝt ometati

porájtǝt pozoren biti

poráunǝt poplačati; poleg običajnega pomena: poravnati porcijúǝn velika porcija

poríǝvǝnca deska za pranje perila

poríhtǝn urejen

poríhtǝt urediti

porkəríja umazanija, svinjarija

portačíki pepelnik

portapáki prtljažnik

portiéla pokrov

porúset zardeti

porúsit pordečiti

postit stát pustiti ob strani, zanemariti, pustiti pri miru posvénjət, pomazati

posvínjət

poškéljǝt pomežikniti

pošlátǝt potipati

pošlátǝt pretepsti, zdelati

Ga jǝ duobro pošlatou (Dobro ga je zdelal).

pošnófǝt povohati

pošódrət posuti z gramozom

pošóšit sə shujšati; poleg običajnega pomena: posušiti (se) pošpáus postrani

pošpíǝgǝt pokukati

pošprícǝn poškropljen

pošprícǝt poškropiti

76

poštehán pošit z iglo in nitjo

poštéhǝt zakrpati manjše luknjice

poštémǝt objeti, ljubkovati

poštíərət oddati pismo

poštíǝrkǝn poškrobljen

poštíǝrkǝt poškrobiti

poštíet ceniti

poštiét, poštíət cenjen, upoštevan

Uoǝn ga jǝ strǝšno poštieu (On ga je zelo je cenil).

poštíkǝn izvezen

poštímən urejen

poštímǝt urediti, naravnati

poštrégljət sə počesati se (slabšalno)

potǝ́kǝnt naložiti drva na ogenj

potǝ́kənt posaditi sadike

potentín vozniško dovoljenje

potíkǝt nalagati drva na ogenj

potójč sǝ udariti na dogovorjenem mestu pri skrivanju (igra): poleg običajnega pomena: potolči se

potrást potresti

potrúǝštǝt potolažiti

potuóčǝt namakati kruh v omako

pou téč pou méš netopir

pouǝblǝt pooblati

póuš (opek) del stroja svedraste oblike, ki med mešanjem potiska ilovico

pováčǝt povečati

povázət povezati

povederjúǝlit poškropiti z modro galico

povederjúǝljen poškropljen z modro galico

77

póvero slabič, revček

poverúǝn paprika

poverúǝni nu sataraš (jed)

pomidóri

povlájč, povlájčt povleči

pozgánjǝt zvoniti pet minut pred mašo

pozgóbit splaviti

pozguónit pozvoniti

požájfǝt namiliti, dati v milnico (prva faza pranja perila) požgána žúpa prežganka

požgiét fǝ́žu jed iz fižola, podobna pasulju

požíəgnət potrditi

požíəgnət blagosloviti

požíǝgnǝt (sǝ) pokrižati (se)

požíǝhtǝt oprati perilo

požókǝt pobrskati, podrezati

praj ku preden

prasc prašič

prátika praksa, izkušnja

práuca pravljica

precǝ́bǝt prebrcati

prefárbǝt prebarvati, prepleskati

prefrígǝn prebrisan

prekǝ́rgǝt pretovoriti

preklíəmən preklet

prekucávǝt razmetavati; poleg običajnega pomena: prevračati prekúcǝnt razmetati; poleg običajnega pomena: prevrniti prekúcnjen razmetan; poleg običajnega pomena: prevrnjen prelúftǝt prezračiti

78

premǝndán spremenjen

premǝ́ndǝt, spremeniti

spremǝ́ndǝt

premíǝrkǝt sǝ premisliti se

prepíškǝn preboden, preluknjan, predrt

prepíškǝt prebosti, preluknjati, predreti

preposán, posán pretečen

Prepustnica jiǝ žiǝ dugo preposana (Prepustnica je že dolgo pretečena).

prepúcǝt prečistiti

prǝsíca okrogla deska na vrhu tropin v stiskalnici za grozdje prešlátǝt pretipati

prešnófǝt prevohati, preiskati

preštíǝpǝt zašiti s šivalnim strojem

preštímǝt preurediti

prešvǝ́h preslaboten, prešibek

preuštímǝn preurejen

previzitíǝrǝt pregledati (zdravniško)

priéso prašič; ednina: prieso, presata, presatu …; množina: presatǝ, presat ...

príǝša stiskalnica

príǝšǝt stiskati

primotájo tržaški radič prve rezi

primt sə spopasti se, spreti se; poleg običajnega pomena: prijeti se primt, prímit prijeti

privát zaseben

próba, próva poskus, pomerjanje

prónto pripravljen

proverávǝt poskušati

províǝrǝt, próvǝt, poskusiti

próbǝt

79

provizóričǝn zasilen

provizórično zasilno

provizórij zasilna rešitev

prtíček serveta; poleg običajnega pomena: majhen prt pruh kila

prvi buót prvič; enako tvorimo pomene z drugimi vrstilnimi števniki: drugi buot (drugič) ...

púcǝn čiščen

púcənjə čiščenje

púcǝt čistiti

púǝgǝlca kaveljček in zanka za spenjanje obleke púəkǝnt počiti

púǝmpa zračna tlačilka

púəmpa črpalka

puǝmpa zǝ uodu črpalka za vodo, poseben tip vodnjaka puǝrš vojaški sluga

púǝvel obveza, povoj

púǝvel trak za povijanje dojenčkov (ni več v rabi) puf dolg

púhǝn poln, tudi pijan

púhno polno, veliko

Jǝ pǝršlo puhno ledi (Prišlo je veliko ljudi).

púlver smodnik

púnčie deklica, punčka

púnja pest

punt točka (v športu, pri igri)

puójǝt peti; ednina: puojəm, puojəš, puoja;

množina: puojəmo, puojəte, puojəjə

puóle, puótle nato, potem

puólš manšeta

80

puónǝva ponev

puórən prazen

puórənt prazniti

Tuoni puorni dipuožit (Toni prazni greznico).

puórt pristanišče

puósǝt miniti

Ma nevihta jǝ žiǝ posala (Toda nevihta je že minila)!

Dǝ bi mi usaj glava posala (Da bi me vsaj glava nehala boleti)!

púpa, púpka dekle, deklica, punčka

púpie deklica

pur in vendar

Pur sə ju najdli (In vendar so jo našli)!

púrga čistilo, odvajalo

púša puška

púzǝt sǝ drsati se, plaziti se

púzǝt sǝ iti počasi, vlačiti se

Poheti, kaj sǝ tǝkuǝ puzǝš (Pohiti, kaj se tako vlačiš)?

puž polž

puž smrkelj

�

rába pirnica (plevel podoben travi)

ráca rasa; poleg običajnega pomena: raca

rajč reči

rájda veliko

Jəh jə bla ciəla rajda (Veliko jih je bilo).

rájhǝt ometavati

rajs zavora

rájsǝt zavirati

rajž riž

81

rájža potovanje

rájžǝt potovati

ránci, ránca pokojni, pokojna

rasfršólən razrahljan, razmajan, podrt, razdrt

rasfršólət podreti opaže

raskǝrgán, raztovorjen

rǝskǝrgán

raskǝ́rgǝt, raztovoriti

rǝskǝ́rgǝt

raskomótit sǝ, namestiti se udobno

rǝskomótit sǝ

raspǝ́rtit, rǝspǝ́rtit razdeliti

ráta obrok

rátǝt nastati, uspeti, posrečiti se, postati

Ti jǝ ratǝlo (Ti je uspelo)? Ma si ratou vielik (Kako si zrasel)! Jǝ ratou duǝhtǝr (Postal je zdravnik).

ráunǝt sǝ uspevati

Ta sǝ žiǝ nǝ bo raunou (Ta že ne bo uspeval)!

ráunət, róunət gojiti, vzgajati; poleg običajnega pomena: ravnati Prascou nə rounajə več (Prašičev ne gojijo več).

ráunət, róunət preživljati koga; poleg običajnega pomena: ravnati Rouna mamu nu tatu (Preživlja očeta in mater).

Pej duə tə bo raunou (Ja, kdo te bo pa preživljal)!

rǝbǝljúǝn nered

rǝbotín zakovica

rebúla mošt; poleg običajnega pomena: vrsta trte in vina reciéta recept

rǝcuót koder

rǝcuótst, ricəst kodrolas

rǝč (opek) žica z nabodenim krompirjem in slanino za frnažarski krompir

rečínja uhan

redičuók netresk

82

redžikálcǝ pas za nogavice

redžipéto modrček

régula pravilo, red

rǝkomandíərən priporočen

reméngo narobe

Jǝ šlo usie remengo (Vse je šlo po zlu).

rǝmónika harmonika

rənčáta oranžada

rǝnčelíca priprava za sekanje, podobna mačeti

rəndžíərət sə znajti se

rəpínt motoviliti za kom, nadležno komu slediti Kaj rəpiniš zə manu (Kaj motoviliš za mano)?

rǝ́pulǝt pobirati ostanke sadja na drevju

rǝ́pulič nepobrani grozd

rǝsčepúrit sǝ razkoračiti se, razšopiriti se

rəshləmpán razmajan

rəshləmpát razmajati

rǝskájfǝn razdražen, jezen, besen

rǝskájfǝt razjeziti, razdražiti

rǝspǝ́rtit razdeliti

rəsporuóčit sə ločiti se

rǝstolmáčit razložiti, pojasniti

rəstrənčíərət razrezati, razkosati

rešpektíǝrǝt, spoštovati, upoštevati

rešpetíǝrǝt

rešpiékt spoštovanje

rǝtávǝt nastajati, postajati

rǝzdriét razparati; poleg običjnega pomena: razdreti rəzgərmátit sə razrasti se

Rezján brusilec nožev in popravljalec loncev iz Rezije 83

rǝžoníǝrǝt, biti razsoden, razumen rǝdžoníǝrǝt Sploh nǝ rǝžoniǝra (Sploh ni razsoden).

rǝžúǝn razum, smisel

Ma zǝ kǝšǝn rǝžuǝn (Toda, kakšen smisel ima to)!

Tuǝ jǝ nǝrdu z rǝžuǝnǝm (To je premišljeno naredil).

rǝžúǝn prav

Jiest mu dam rǝžuǝn (Strinjam se z njim).

ríbežin strgalo

riédnjə vajeti

ríǝgot radič

riégula pravilo

ríǝmuln letev

ríǝšta velika količina, obilje

Mi jə dala nu riǝštu solatǝ (Dala mi je ogromno solate).

ríǝviščie revček

ríǝzǝnca zgaga

Ma neč nǝ bom piekla gobancǝ, kǝ mi diǝla riǝzǝncu (Nič ne bom pekla potice, ker mi dela zgago).

ríga črta, vrsta

Kupi zvezek nǝ rigǝ (Kupi črtast zvezek)!

rígǝt sǝ kolcati se, spahovati se

rígilj zapah

ríhta servirana jed, hod

Smo jəli piət rihti (Imeli smo pet hodov).

ríhta enota dela

Sǝ končali šele prvu rihtu (Opravili so šele prvi del posla).

ríhtǝt urejati

ríkverc vzvratno

rimórkjo tovornjak s prikolico

ringišpíl vrtiljak

rínka poročni prstan

riskíərət tvegati

84

rivíǝrǝt utegniti, uspeti

Nə viəm, če bom riviərou pret (Ne vem, če bom utegnil priti).

rižibíži rižota

rižuót rižota

rogáčka velika motika s kovinskima rogovoma

rokiél, rokiélčk vreteno za navijanje sukanca

rompín kavelj v obliki črke s

rómpljət ropotati

róšəst rdečelas

rošéto rdečilo

róšo rdečelasec

rózəst rožnat

rúcək nahrbtnik

rúǝba blago, tekstil; poleg običajnega pomena: izdelki, trgov-sko blago

rúǝčelje naročje

rúǝr cev, ki vodi v dimnik, kovinska cev večjih dimenzij rúǝža cvet, roža

rufjána pocestnica

ruk sunek

rúkənt zadeti

rúkət suvati

rúlo valjček, valjček z vzorčki za pleskanje

ruoč, rǝč poganjek z nastavkom za grozdje

ruóšta jez

rus rdeč

Suǝj sin ima rusǝ lǝsǝ (Njen sin je rdečelas).

rúsa pájsa rdeča pesa

rusc sladkorni trs

85

rúšpa nastavek na traktorju za porivanje zemlje, rinež rúšpǝt brazdati, praskati

S

sákma (opek) lesena deska za podlaganje opeke sakrabólski presneti

Sakrabolski mulo (Presneti mulec)!

sakraménski presneti

salaménski presneti

salaménsko zelo, presneto

Jǝ salamensko duobro viǝdou, dǝ … (Presneto dobro je vedel, da ...)

sáud, sóud, šold denar, enota denarja; množina: soudi, šoldi Ni miǝu niti niga šolda (Ni imel prebite pare).

scǝ́bǝt zbrcati

scəfədrán razcefran

scǝ́fədrət razcefrati

scǝrklján razvajen

scǝ́rtǝnc, scǝrtánc razvajenec

scǝ́rtǝt razvaditi, scrkljati

scímprǝt spraviti skupaj, narediti

scúkǝn scefran

scúkǝt raztrgati, razcefrati

sékulič kanja

sémpliče preprosto, enostavno, nezapleteno

sǝnčk kratek spanec

Ma nǝrdim samo an sǝnčk (Samo malo se bom ulegel).

sénjo, senjáu znak

sǝnžáta, snǝžata travnik za košnjo, senožet

sǝpúǝn motika s pravokotnim kovinskim delom in ravno konico 86

sfégǝn, sfegán, razvajen, scrkljan sfegetán

sfǝlit zgrešiti

sfíǝhtǝt izprositi

Ga jǝ sfiǝhtou zǝ dnar (Od njega je izprosil denar).

sfigúra slaba predstavitev

Səm nərdu nu sfiguru (Slabo sem se predstavil).

sflǝšíerǝt ustekleničiti

sforsíərət, izsiliti

sforcíərət

sfúətrət zrediti, skrmiti

sfugíərət sə sprostiti jezo

síəgənt seči

síǝmno seme, pečka

síǝrčje suha koruzna stebla, koruznica (za nastiljanje) Vrži nǝmalo siǝrčja pod kravǝ (Vrzi malo koruznice pod krave)!

síǝrčka trstika

siǝrk koruza

sigúrǝn zanesljiv

síto cedilo; poleg običajnega pomena: sito

síuka (opek) plast zemlje sive barve

skiérgǝt raztovoriti

sklácǝn razmajan

sklácət razmajati

sklámfət (ukop) površno sestaviti, zbiti skupaj skoməndíərət priskrbeti

skonfižíǝrǝn zmeden

skonfižíǝrǝt (sǝ) zmesti (se)

skošenína zaseka

skráti hkrati

87

skráužljən nakodran, skodran

skúla oteklina

skuók bedro, stegno

skuónjǝt (sǝ) ušteti se, prevarati (se)

Ta buot ga jǝ skonjalo (Tokrat se je uštel)!

skuópc past

skuósit sesekljati

slájčt (sə) sleči (se)

slǝ́dka klobasa pečenica

slǝ́dko pecivo, desert

slíšǝt sǝ počutiti se

Sǝ slišiš kaj buǝjši (Se kaj bolje počutiš)?

slovénka petunija

slúšət ubogati

Mamu jə triǝba slušət (Mamo moramo ubogati)!

smíǝšǝnca šala

smúkvica jagoda

spajč speči

spárouna soparica

spəháunik dolg oblič za ravnanje desk

spəhávət kliti

spəhávət zravnati, poravnati desko (mizarsko)

spǝ́hənt vzkliti

spelíǝzdit sə, splezati, povzpeti se

speliǝzit sǝ

spǝ́rtit razdeliti

spǝsíǝrǝt pretlačiti

speštán stlačen

spiéčǝt odprodati

Jǝ žiǝ usie spečala (Vse je že prodala).

spiéčǝt sǝ ušteti se; poleg pomena imeti spolne odnose 88

spíǝglǝn zlikan

spíǝglǝt zlikati

spiéštǝt potlačiti, stlačiti

spit izžet

splajhávət splakovati

splájhǝnt uplahniti

Glaj no, nuoga ti jǝ žiǝ prou fajn spaljhǝnla (Poglej, no, oteklina na nogi ti je že precej uplahnila).

splájhǝnt (sǝ) splakniti, površno (se) umiti

spodríǝgouca regrat

spogávǝt spenjati

sponiést sǝ uspeti

Sǝ ti jǝ sponieslo (Ti je uspelo)?

sporegávət sə spahovati se

Še zmiǝrǝm sə mi sporegava (Še vedno se mi spahuje).

sporiégənt sə spahniti se

spoštíǝrǝt premakniti, prestaviti, premestiti

spreməndávət (sə) spreminjati (se)

spreməndət (sə) spremeniti (se)

spríǝšǝn stisnjen, zmečkan

spríǝšǝt stisniti

sprímt sǝ sprijeti se

spúcǝn čist, očiščen

spúcǝt sčistiti, očistiti

spúǝgǝnt zapeti, speti

spúǝgnjen zapet, spet

Guǝrnji bǝtuǝn nǝ smiǝ bet spuǝgnjen (Gornji gumb ne sme biti zapet)!

spúǝtju hkrati, istočasno, spotoma, medtem

Spuǝtju, kǝ smo klepetalǝ, jǝ zǝmiǝsla kroh (Medtem, ko sva klepetali, je zamesila kruh).

spuórənt izprazniti

89

spuórnjen izpraznjen

spuótjen prepoten, poten

spurgíǝrǝt sǝ prečistiti se, odvesti telesne izločke spurgíǝrǝt sǝ ohladiti jezo

spúškǝn predrt

spúškǝt predreti (se)

Pej šie kuǝlo sǝ mi jǝ spuškǝlo (Pa še zračnica se mi je predrla)!

spúzǝnt sǝ zdrsniti

spúzlo spolzko

srčno zíəlje melisa

stajč steči

stǝ́rčət štrleti

stǝt pristajati; poleg običajnega pomena: stati Kǝkuǝ ti stoji krilo (Kako ti pristaja obleka)?

stǝt stanovati; poleg običajnega pomena: stati

Pej kiə stojiš (Kje pa stanuješ)?

stókonja (opek) tovornjak za prevoz premoga stolmáčen razložen, pojasnjen

stolmáčit razložiti, pojasniti

strajč, strajčt ministrirati; poleg običajnega pomena: streči Pər maši jə muogu strajč (Pri maši je moral ministrirati).

strast stresti

strǝnčíǝrǝt stresti koga z veliko silo, uničiti, raztrgati na kose Tǝ bom tǝkuǝ strǝnčiǝrǝla, dǝ … (Tako te bom stresla, da …) strǝ́šno zelo; poleg običajnega pomena: strašno Sǝ blǝ strǝšno liǝpǝ (Zelo so bile lepe).

stríǝžnik ministrant

strúžoulje oblanci

stúǝ pǝr stúǝ stoodstotno

stuórit, stuórt ukazati

Mi jə stuorla usie pobrət (Ukazala mi je vse pobrati).

90

stuórit, stuórt narediti

Prau si stuoru (Prav si naredil)!

stuórit, stuórt povreči mladiča

suǝj, suoja, njegov, njegova, njegovo, njegovi; poleg pomena svoj, suoje, suoji ki se redko rabi

Jǝ pršla suoja mama (Prišla je njegova mama).

Naj uzame usaki suoje (Naj vzame vsak svoje).

Š

šácǝt ocenjevati, oceniti

šáfti malo verjetno, dvomim, težko

šáldu zelo

šálša, šálsa paradižnikova mezga

šápa, šápca motika za pletje

šápel venec

šárža čin, stopnja

šáusǝnt kljuniti, ugrizniti

ščardula zelenika (riba), tudi majhna ribica

ščégetǝt žgečkati

ščínka frnikula

šeft kupčija

šéftət trgovati

šǝglót večje vedro za pomivanje posode

šegulár pomivalno korito

šekáda, šikáda nadležnež, nadloga

Jǝ na taka šikada (Je ena taka nadloga)!

šekáda, šikáda nagajanje

Kaj muǝreš riǝs bet prou samo zǝ šikadu (Ali moraš res biti samo za nagajanje)!

šékəst marogast

šǝkrištíja, šǝkǝrštíja zakristija

91

šelám salama

šəlíc pločnik, prag, prag okoli hiše

šelínka juha iz zelene (šelina)

šeníca pšenica

šenkávǝt podarjati, poklanjati

šǝnšúr hrup

šəšín vrag, zmaj

šǝšíunik posušena vratovina, budžola

šibijóti kratki makaroni

šícǝt streljati, meriti

šíǝfǝrca zajemalka

šiélin zelena

šíǝma maškara

šíǝmpla širok, nizek škaf za mošt

šiénk dar, darilo

šíǝnkǝn podarjen, darovan, zastonj

šíǝnkǝt darovati, pokloniti, podariti

šiépríǝci precej, dokaj

šíǝrškǝdajš pretirano debel, okrogel

šiéša platno

šiguráncija zavarovanje

šijúǝn, šǝjúǝn dolga žaga z dvema ročajema

šik čeden, urejen; se ne sklanja

šímja opica

šína tračnica, traverza

šínfǝt kritizirati

šíntər konjederec

širuóp sirup

šjal ogrinjalo, plet, trikotni šal

92

šjárpa šal (podolgovati)

šjárpa kravata

šjátika išias

šjor, šjora gospod, gospa

škárcǝ strigalica

škárik izpušna cev

škatoléta konzerva, pločevinka

škatoléta škatlica

škǝbél nočna omarica

škələbúən metlica za stranišče

škǝlíǝr voz z lesenim, mrežastim podom za prevoz sena škeljáda osvajanje z mežikanjem

Usaki pupi jǝ vǝrgu kǝšnu škeljadu (Vsako dekle je osvajal).

škéljǝt mežikati

škéljət škiliti

škéljo škilavec

škǝlónja smola, nesreča

škǝncín predal

škərcíərət sə šaliti se

škérco, škerc šala

škǝrpél dleto za kamen, beton in kovino

škǝrš slaba mera, manj kot dogovorjena količina škǝršílj korenine trave, poznane pod imenom volk škǝršíljǝsta krtača za ribanje

škǝrtáca

škǝrtáca krtača

škǝrtuóc papirnata vrečka

škǝvǝciéla smetišnica

škífo zoprn občutek, slabega okusa

Ta golet mi diəla škifo (V tem ovratniku se zoprno počutim).

93

škífo zoprnež

Oh, jǝ biu an taki škifo (Oh, bil je tak zoprnež)!

škink bočnik

šklíǝža trščica, iver v podkožju

škómbǝr skuša

škríəbit sə pačiti se, mrščiti se

škrínj predalnik, komoda

škúfa, škúfca kapa za otroke

škúlca vrsta ostriža (ribe)

škulj, škuljca ploščat kamen

škúža opravičilo

škuádra ekipa

škuára pravi kot

Nǝ vidiš, dǝ jǝ uǝn zǝs škuarǝ (Ne vidiš, da ni pravokotno)?

šlank vitek

šlátǝt tipati, otipavati

šláuf pnevmatika, zračnica pri kolesu

šláuf gumijasta ali plastična cev

šlúəsər varilec

šlúəsət variti

šmǝ́rkənt usekniti se

šmíǝr kolomaz

šmíǝrǝt ljubimkati

šmíǝrgǝl smirkov papir

šmórn carski praženec

šníta ocvrta sladka jed iz rezine kruha, namočene v jajcu z mlekom

šníta rezina

šnófǝt vohati, ovohavati

šnófǝt brskati po tujih stvareh

94

šnops, šnopc žganje

šnops, šnopc igra na karte

šódər gramoz, grobo kamenje

šolíǝta vložek za čevelj

šoroták čevelj z visoko peto, salonar

šóšit sušiti

šótolo neumnež

šotó umešana jajca s sladkorjem in vinom

špága vrv

špájza shramba ob kuhinji

špámpet prednja in zadnja stranica postelje

špárǝt varčevati, hraniti

špárǝvǝc, šparouc hranilnik

špárǝvǝn varčen

špárga beluš

špárget, špərgiért štedilnik

špéca ovaduh

špǝcǝkǝmínǝr dimnikar

špécənje tožarjenje

špécǝt tožariti, ovajati

špǝlína naramnica

špǝncíǝr sprehod

špǝncíǝrǝt (sə) sprehajati (se)

špəndávət zapravljati

špǝ́ndǝt (sǝ) potrošiti, zapraviti

Sǝ jǝ pej špǝndou (Je pa (veliko) zapravil)!

špǝrconíǝrǝt omalovaževati, podcenjevati

Zmiǝrǝm sǝ ga špǝrconiǝrǝli (Vselej so ga omalovaževali).

špərgiéra nasad belušev

špǝruǝn del mladike, ki na trti ostane po obrezovanju 95

špǝs šala

špǝs, špǝš sprehod, potepanje

Duǝ bi šou z nami nǝ špǝš (Kdo bi šel z nami na sprehod)?

špičílcie šilček

špíčit šiliti

špíčka trska, vejica

špíǝgǝt skrivaj opazovati, kukati

špíǝgla, špíǝgu ogledalo

špiérla kazalec na uri

špíǝža nakup

špigéta vezalka

špíkənt ošvrkniti, zbosti

Duobro ga jə špiknu (Duobro ga je ošvrknil).

špíkəst koničast

špíkət zbadati

špíla ščipalka za perilo

špíla okrasna priponka

špílca lasnica

špináža špinača

špínja vodovodna pipa

špínja špica pri kolesu

špitáu bolnišnica

špitiər prepir

špodelávət sə zaničevati, norčevati se

S kruha sǝ nǝ boš špodelavou (Iz kruha se ne boš norčeval)!

špónda stranica pri vozu

špórkəst, špórkau umazan

šprícǝn škropljen

šprícǝt škropiti

špúǝnta injekcija

96

špúǝtǝt sǝ zasmehovati, rogati se Mama, zǝkaj sǝ mi špuǝtǝju (Mama, zakaj me zasmehujejo)?

špúlca čolniček v spodnjem delu šivalnega stroja špúlverin lahek balonski plašč

špúnja goba za umivanje, spužva

špúrglja, izbirčnež pri jedi

špúrgljouc

špúrgljov, neješč, izbirčen

špúrgljav

šráuf vijak

šraufǝncígǝr izvijač

šráufǝt privijati

šráufǝt, čráufǝt črvičiti v trebuhu

štáfa pedal pri kolesu

štála nered, zmeda

štála hlev za govedo

štálca hlevček pri jaslicah

štámpǝrli šilce, kozarček za žganje

štánga železna palica, drog

štant, štǝnt stojnica

štáutən urejen, postaven

štǝcjúǝn postaja

šteh, štih ubod pri šivanju ali vezenju

štéhət šivati manjše raztrganine

štéla pentlja

šteláža polica, regal

štemán ljubljen

štémǝt imeti rad, ljubkovati

štǝmp kroj, krojna pola

97

štəmp model za peko, kalup

štǝmp (opek) model za izdelovanje opeke štémpil, štémpljo žig

Usaki bouot sǝ ti luožli an štempljo u bukvicǝ

(Vsakokrat so ti žigosali prepustnico).

štémpljət (sə), žigosati (se)

štǝmpíǝrǝt (sǝ)

štəngoviélo dolgin, prekla

štəngulín dolgin, prekla

štəngulín kovinska palica za luknjanje zemlje

štǝ́rknjen trčen

štərlíəbənt pasti kot klada

štǝrpúǝn, zamašek

štrǝpúǝn

štíǝgna stopnica

štíǝgnǝ stopnišče

štíǝpa šiv s šivalnim strojem

štíǝpǝt šivati s šivalnim strojem

štíǝrk škrob

štíǝrkǝt škrobiti

štíət cenjen, priznan

štiét sə domišljati si

Sə jə štiela, də jə strəšno liəpa (Domišljala si je, da je zelo lepa).

štikǝdént zobotrebec

štíkǝn vezen

štíkǝnje vezenje

štikǝrija vezenje, vezenina

štíkǝt vesti, šivati okrasne šive

štímət biti usklajen

Zdaj bi muoglo usie štimət (Zdaj bi moralo biti vse usklajeno).

98

štímǝt (sǝ) urejati (se)

Sǝ jǝ štimǝla ciu popudan (Urejala se je ves popoldan).

Si jǝ šou štimǝt potentin (Šel si je urejat vozniško dovoljenje).

štófa boljše blago

štórja zgodba

štraf kazen

štráfǝn kaznovan

štráfǝt kaznovati

štrágula linolej

štrámbǝst skrivljen, kriv, ukrivljen

štránga veriga pri volovski vpregi

štránga zapornica

štráuba krhki flancat

štrdúǝn s travo porasla pot med njivami

štréga, štreja čarovnica

Daj sǝ opliest, saj si ku na štrega (Počesaj se, saj si kot čarovnica)!

štrégǝt, štréjət čarati

štrégljǝt krtačiti, čistiti živino

štrek vrv

štréka železniški tir

štrəmác žimnica

štrǝpác napor

Jǝt guor jǝ biu an vielik štrǝpac (Vzpon je bil en velik napor).

štrǝpácǝn vzdržljiv, trpežen, robusten, naporen Ma uoǝn jǝ biu štrǝpacǝn (Toda on je bil vzdržljiv)!

Diǝlo bo štrǝpacno (Delo bo naporno).

štrígilj kovinsko strgalo za živino

štrihǝn zvrhan

štrófət škropiti

99

štrúdǝl zavitek

štrúkil ocvrt štrukelj iz testa in nadeva, podobnega gibanici štrúnca štruca

študíǝrǝn izobražen

štúəcət dotikati se

štuf naveličan

štúfno dolgočasno

štúga zidana peč

štukca majhen košček blaga

štúkǝt spajati, prišiti kos blaga

štukviš, štukfiš polenovka, tudi golaž iz polenovke štúlit sə pridružiti se nepovabljeno

štuníǝrǝt biti tonsko ali barvno neusklajen

štupína navijalka

šúbla lopata

šúǝba ustnica

šúǝlin čevelj

šúǝnǝt sǝ biti v zadregi, biti nerodno

Ma nie sǝ šuǝnǝt (Naj ti ne bo nerodno)!

šúǝštǝr čevljar

šufiéca kos blaga, ki nadomešča nogavico

šufít strop

šúgǝro plutovina

Sǝ miǝli podplatǝ zəs šugǝra

(Imeli so plutovinaste podplate).

šúgo omaka

šúlit sə motati se, drgniti se

Kaj sǝ mi šuliš pod nogami (Kaj se mi motaš med nogami)!

Šumpíətər Šempeter

šúndǝr hrup, ropot

100

šúntət hujskati

šúpa lopa

šus udarec

šúšta vzmet, vzmetnica

šuštánčljou hranljiv, izdaten

šuštína vrsta kovinske zaponke (iz dveh delov), ki nadomešča gumb

šútǝst neumen

švájsǝnt udariti

švájsǝt variti

švǝh blag, šibek

Daj, skuhaj an švǝh čaj (Daj, skuhaj en blag čaj)!

Ma jǝ biu žiǝ strǝšno švǝh (Toda bil je že zelo šibek).

švəhúəst šibkost, slabotnost

švəhuótən slaboten

T

tabuót tokrat

tacájt medtem

tajč teči

tájo rez

Je nǝrdu samo an tajo nu jǝ blo oprauljeno (Naredil je le en rez in je bilo opravljeno).

Pǝršut jǝ žiǝ nǝ taji (Pršut je pripravljen za rezanje).

tal delež, del

tamár, tǝmár mar

Tamar bi šla sama (Mar bi šla sama)!

tárga registrska tablica

tása pladenj

tása skladovnica

Zǝ hišu jǝ bla na tasa drvi (Za hišo je bila skladovnica drv).

tášǝn takšen

101

táta oče

tató tale

tau tau prvi koraki (otroško)

Dej, no, diəlaj tau tau (Daj, no, premikaj nogice)!

táužǝnt tisoč

tə prvo najprej

təbəkín trafika

tǝbǝkjéra tobačnica

teč ptič; sklanjanje: teč, tiča, tiču …

təjíər kostim

tǝ́kǝnt sə dotakniti se

təkíərət priključiti na elektriko

Si təkiərəla želiəzo zə piəglət (Si priključila likalnik)?

təkúə tako

tǝkuín, təkvín, denarnica

kətvín

telár okenski okvir, vratni okvir

teleférika gondolska žičnica

tǝlǝrín (opek) leseni podstavek za korce tǝlíǝra servirni krožnik, pladenj

Təlján Italijan; vendar Italja (Italija)

tǝm kíǝr koder

tǝ́mlelie tam, tamkaj

tǝnarból najbolj

ténda šotor

ténda viseče pregrinjalo

tǝntǝrúǝga želva

təpecír tapetnik

tǝpiét preproga, tepih

tǝrǝzína (opek) ročni voziček na treh kolesih za prevažanje opeke 102

tǝ́rje seneni drobir

tərkáj toliko

tǝršíǝt igra s kartami

téšera karta za živila in drugo racionirano blago teštǝmént oporoka

tíədən ristanc (otroška igra); poleg običajnega pomena: teden tiélo, tiélcie tele, teliček; sklanjanje: tielo, telata, telatu, tielo, pǝr telati, s telatǝm

tíənfən dušen

tíǝnfǝt dušiti (postopek kuhanja)

tíənstən pražen, dušen

tiənstət pražiti, dušiti (postopek kuhanja)

tiér zvonik

tíət hoteti; spreganje: čem, češ, če, čemo (čmo), česte, čeju (čeje); deležnik na l: tiu, tiəla, tiəlo, tiəli, tiələ, tiǝli; zanikanje: ničie

tíkət (sə) dotikati (se)

tikták takoj, hitro

tímbro žig, štampiljka

tínta črnilo

tintnik vrsta svinčnika z neizbrisnim vložkom

tistibuót takrat

tíšlǝr mizar

tízve tisti

to tu, tukaj

toč zadetek pri lovljenju (otroška igra)

tokǝ́t doleteti

Ga jǝ tokalo usǝ suǝrtǝ (Marsikaj ga je doletelo).

tokǝ́t morati, biti prisiljen narediti

Kaj usie mǝ šie toka nǝrdit (Kaj vse še moram narediti)?

tolié tukaj

103

tolmáčit razlagati, pojasnjevati tonzíl mandelj (medicinsko)

továrš poročna priča; poleg običajnega pomena: tovariš trágə, trágljǝ nosila

trápano vrtalnik

trást tresti

travéta (opek) montažni nosilec za stropne in strešne konstrukcije trenč dežni plašč iz umetnih vlaken

triéfǝnt, trúǝfit, naleteti na, zadeti, uganiti trúəfənt Fajn, dǝ sǝm tǝ triefnu (Dobro, da sem naletel nate).

triéfnjen ustrezen, primeren

Sǝ mi zdi prou triefnjen (Zdi se mi prav primeren).

trípǝ vampi

tromár nagelj

trúǝbit hupati, trobiti

trúǝmba jašek za spravljanje sena iz senika v hlev trúǝn prestol

trúǝšt upanje

trúǝštǝt sǝ upati, obetati si, nadejati se

trúga krsta

túbo cev

túədi malo prej

tuər čir, tvor

tui tui muc muc (klicanje mačke)

tújca muca

túmbo butec

túnel predor

tunélska píǝč (opek) peč, v katero lahko nalagamo opeko z viličarjem tuóč omaka

tuóčǝt pomakati

104

tuoni fígǝ jou kobilar (ptič)

tuónt krožnik

tust masten

tústo mastno

túšča maščoba

túta delovni kombinezon

U

u cájti pravočasno

u liviéli vodoravno

u škvári pravokotno

ubójt ubiti

ubuəgǝjmá miloščina

Prau nikoli ni dajau ubuәgәjma (Prav nikoli ni dajal miloščine).

ubújvǝt ubijati, klati

Danǝs bojǝ ubujvǝli prieso (Danes bodo klali prašiča).

učíəra včeraj

udíəvət sə biti v napoto

udóbit dobiti

udóšit zadušiti

uǝ́blǝt skobljati

uǝ́blič skobljič, oblič

uǝ́čit (sə) učiti (se)

uǝ́gənt sə ogniti se

uǝ́gljǝ oglje

uǝh voh, vonj

Imǝš pej duǝbǝr uǝh (Imaš pa dober voh)!

uǝ́hcet ohcet, poročno slavje

uǝ́hǝnje vohanje

105

uǝ́hǝrǝn skop, skopuški

uǝ́hǝrnež skopuh

uǝ́hǝrnost skopost

uǝ́hǝt vohati, vonjati

Ma kaj neč nǝ uǝhǝš (Mar nič ne vonjaš)?

uǝ́hko vlažno

uǝ́jska vojna

uǝ́jska vojska

uǝ́kǝnca polkno

uǝ́ko oko; sklanjanje: uəko, uəka (očiəsa), uəki (očiəsi), uəko, pər uəki, z uəkəm (očiəsəm); množina: uəkə (oči), uək (oči), uəkəm (očiəm), uəkə (oči), pǝr uəkəh (očiəh), z uəkəmi (očmi)

uǝ́ljčǝnca cvetna nedelja

uǝ́ljčje oljčne vejice

uǝ́lje olje

uǝ́lka oljka, oliva

uǝn ven

Muǝrǝm jǝt nǝmalo uǝn zəs hišǝ (Moram iti malo ven iz hiše).

uǝ́ne, uən zəs zunaj

Jǝgrajtie sǝ uǝne (Igrajte se zunaj)!

Uǝ́rci, Ogríni Vogrčani

uǝ́rǝlcǝ orglice

uǝrh urh

uǝ́rlǝ orgle

uǝ́rlǝt orglati

Uǝ́rsko Vogersko

uǝ́sǝm osem

uǝ́sounik posoda za oslo

uǝ́stǝr oster

106

uǝ́stro ostro

uǝ́ščit voščiti

uǝ́tka otka

uǝ́tu votel

uǝz, uǝžič voz, voziček

uǝ́zǝk, uəsk ozek

uhǝ ušesa

ujǝ́dǝt biti pekočega okusa

Ma prou nobieni poveruǝni nǝ ujǝdǝjǝ (Prav nobena paprika ni pekoča).

ujǝ́st ugrizniti

ujǝ́t uiti

ukontenán zadovoljen

ukóntenǝt (sə) zadovoljiti (se)

ukóp skupaj

ukrepán, krepán poginjen

ulajč vleči

ulóut uloviti, ujeti

úmiden vlažen

úmidnost vlažnost

umójt umiti

umújvǝt (sǝ) umivati (se)

umuórit sə ugasniti

Uoginj sə mi zmiərəm umori (Ogenj mi kar naprej ugaša).

uni, una, uno oni, ona, ono, tisti, tista, tisto; sklanjanje: uni, unga, unmu, unga, pə unim, zəs unim; več o sklanjanju glej v pregledu slovničnih posebnosti

únve tisti, oni; sklanjanje: unve, unih, unim, unə, pər unih, zəs unimi (unmi)

uó ustavi (vzklik pri vodenju živine)

uóbrǝs obraz; sklanjanje: uóbrəs, obraza, obrazu, uóbrəs, pər obrazi, z obrazəm

107

uobršlján, bršlin, bršljan

uóbǝršlin

uóbus oves

uoct kis

uóčie oče

uóčkie očesce

uóda voda

uóǝn on; sklanjanje: uoǝn, njiǝga, njiǝmu …

uóginj ogenj

uókno okno

uókno izložba

uónde, uóndu tam, tamkaj

uóprt odpreti

uóreh oreh

uórǝnca manjša kad za grozdje

uórənca škaf za pranje

uórǝt orati

uórna škaf (večji)

uósa osa

uósla osla

uósten bič

uósu osel

uótrok otrok

uou vol

uózərt sə ozreti se

uózit voziti

uóžnja vožnja

urájmǝt sǝ poklopiti se, iziti se

uriémo vreme

uríhtǝt urediti

108

usakəntólko kdaj pa kdaj

usáki buót vsakič

uscánc polulanec, negodnež

usiélih vseeno

ušáfən ujet, zaloten

Na, paj smo tǝ ušafǝli (No, pa smo te zalotili)!

ušáfǝt ujeti, dobiti, nalesti se

Sǝm ušafǝla influencu (Nalezla sem se je gripe).

ušlátǝt otipati

ušmǝ́rkənt sə usekniti se

uštímən, uštemán urejen, pripravljen

uštímǝt (sǝ) urediti (se)

uštúkǝn dodan, spojen, podaljšan

uštúkǝt dodati, prišiti, spojiti

Jǝ uštukǝla šie an kuǝs blǝga, dǝ jǝ blo zǝduosti dugo (Prišila je še en kos blaga, da je bilo dovolj dolgo).

uštúlit (sə) podtakniti, nepovabljeno se pridružiti Tuǝ mi jǝ uštulu (To mi je podtaknil).

Smo sǝ kar uštul’li (Smo se kar povabili zraven).

utrágǝt ne ljubiti se

Zmiǝrǝm sǝ ti utraga (Vselej se ti ne ljubi).

Če sǝ ti nǝ utraga, pridi (Če se ti ljubi, pridi)!

utuópit utoniti; poleg običajnega pomena: utopiti V

vábǝnca, vábljǝnca jama (s posodo) za zbiranje vode med dežjem vabit zvoniti uro pred mašo; poleg običajnega pomena: vabiti vabmǝríja avemarija (jutranje in večerno zvonjenje) váčǝt večati

váči večji

vádlja stava

109

vádljət staviti

vága tehtnica

vágǝrli zapravljivček (voz)

vágǝt tehtati

váhtǝ vsi sveti, dan mrtvih

váhtǝnca krizantema

válcər valček

varšt, váržet žep

Bajž, kǝ tǝ ni zǝ an kraški varšt (Daj, no, saj te je komaj kaj)!

várvǝt paziti, čuvati

várvula, valvola električna varovalka

váška kad

váutǝra, báutəra loputa v stropu (vhod na postrešje) vážo vaza

vážo zǝ ulagǝnje, kozarec za vlaganje

vəžét, vəžéto

več buótou večkrat

vederjúǝl modra galica

vederjúǝlit škropiti z modro galico

vǝgúǝnčk (opek) kovinski voziček brez lastnega pogona za prevoz po tirnicah

vǝ́htič dar otrokom za vse svete, tudi hlebček kruha, narejen v ta namen

véksǝl (opek) kretnica

velb obok

vélbǝn (opek) obokan

vǝlíža kovček

veljáj zalogaj, količina enkratnega zajema z vilami (seno, gnoj) Dieni an veljaj to, an veljaj čie (Daj en zalogaj tu, en zalogaj tja)!

vélje takoj, hitro

110

vǝncátk ostanek

vəncávət ostajati

vǝ́ncəl vozel

vǝ́ncǝt, váncət ostati

vǝnčljánje vozlanje

vǝ́nčljǝt, vénčljət vozlati

vǝngǝdúǝrka lopata za kopanje z ravnimi robovi

vəporéto obalna ladjica za prevoz potnikov

Nǝ Bǝrbanu smo sǝ peljali z vaporetotǝm (Na Barbano smo se peljali z vaporetom).

vəpuór parnik

vǝrdján paznik

Vǝrtájba Vrtojba

vǝrzúǝta ohrovt

vǝrzúǝta zadnjica

veštálja ženska halja, jutranjka

vetrína kredenca

vǝzelín krema, vazelina

vǝ́zu vozel

vícja razvada

vidrúzvie, vidrugi ostali, vi

Vidruzvie paj moučtie (Ostali pa molčite)!

víǝdǝrnik polica za polna vedra vode (čeprav so na njej kángulǝ) víǝha čep in odprtina za čep pri sodu

viélo pajčolan, tančica

Novica je miǝla dugo vielo (Nevesta je imela dolgo tančico).

víǝrvǝt verovati, verjeti; spreganje: viǝrvǝm, viǝrvǝš, viǝrva, viǝrvǝmo, viǝrvǝ(s)te, viǝrvǝjǝ

víǝšǝlo obešalnik

víəvənca velnica, lesena zajemalka za moko

111

víəvənca (opek) velnica, priprava za vsipanje premoga v peč vigúər jegulja

vílǝ (opek) lesene priprave raznih oblik za prijemanje votlakov vílja vigilija

vinč (opek) vitel

vínta dvigalka

víntla nizka omara s pokritim koritom za mesenje kruha in predaloma za spravljanje moke

viš vidiš

víšno verjetno, najbrž

víšta, vízita vojaški nabor; poleg običajnega pomena: zdravniški pregled

víštǝr nabornik

vitúra, vetúra limuzina

vizíǝrǝn obveščen

vizíǝrǝt obvestiti

Volčedrága Volčja draga

vuója volja

vuólt obok

Z

z glavǝ na pamet

zábərna dlesen

zábit pozabiti

zábst zebsti

zádruga trgovina; poleg običajnega pomena: zadruga zájla jeklenica

zat zadaj

zbǝ́rǝntǝt dogovoriti se za ceno

zbǝštǝrdán križan (genetsko), pomešan

112

zbǝ́štǝrdǝt pomešati med seboj zbǝtk kovinska bodica

zbǝtk repinec, zelišče z bodečimi cvetovi

zbíksǝt zloščiti

zblúǝdit skaliti

zblúəjen skaljen

zblúəjen zmeden

zbríhtǝt ozavestiti, spraviti k zavesti

Sǝ ga neku fantjǝ zbrihtǝli (So ga kar fantje spravili k zavesti).

zbríhtǝt sǝ ozavestiti se, spoznati, dojeti

Šie nǝpou spim. Sǝ nisǝm šie zbrihtou (Napol še spim.

Nisem še prišel k sebi). Kdaj sǝ bo zbrihtou (Kdaj bo dojel)?

zbruírǝn, zbrujírǝn zmeden

zbruírǝt, zbrujírǝt zmesti

zdǝ́hənt izdihniti, umreti

zdíǝrǝt parati, podirati

zdrája zložljivi ležalnik

zdréjət sə zoreti

zdriét razparati, podreti

zdriu prebrisan

zdríu zrel

zduól, zduóle spodaj

zə an buót zaenkrat

zǝ cájta pravočasno

Glaj, dǝ prideš zǝ cajta (Pazi, da prideš pravočasno).

zə cájta v času

Zǝ cajta Marijǝ Terezijǝ sǝ … (V času Marije Terezije so …) zǝ huódit peš

Bi šou rajši zǝ huodit (Raje bi šel peš).

zəb zob; množina: zǝ́bi, zǝ́bou, zǝ́bəm, zǝ́bə, pər zǝ́bəh, zəs zǝ́bəmi (zəbmí)

113

zəbǝ́ndət (sə) tesno (se) zapreti Kaj stie sǝ tǝkuǝ zǝbǝndali (Kaj ste se tako tesno zaprli)?

zǝblekán pokrpan, zakrpan

zǝbliékǝt pokrpati, zakrpati (obleko, zračnico) Jǝ muogu zǝbliekǝt kuǝlo (Moral je zakrpati zračnico).

zǝcíngǝt (sə) zagugati (se)

zəcíngət (sə) zamajati (se)

zǝcúǝprǝn začaran

zǝcúǝprǝt začarati

zǝčémet zakinkati, zadremati

zədíəvət sə biti v napoto

Nəstuəj sə mi zədiəvət (Ne bodi mi v napoto)!

zǝfárbǝt zardeti

zəfásət zalučati

zǝfǝ́cljǝt (sə) zamotati (se)

Ta vauna sǝ rǝda zǝfǝclja (Ta volna se rada zamota).

zǝflíkǝt zakrpati (zračnico, luknjo, ne pa obleke) Si žiǝ zǝflikou kuǝlo (Si že zakrpal zračnico)?

zəfúrən zapravljen

zəfúrət zapraviti, zavoziti

zǝfúšǝn narobe narejen (delo)

zəfúšən narobe zapet (ton)

zəfúšət narediti napako (pri delu, petju)

zəgǝ́tit (sə) zagozditi (se), zatakniti (se), zatlačiti Zǝgǝti kǝšnu cunju, dǝ nǝ bo uliǝklo (Zatlači kakšno krpo, da ne bo vleklo)!

zǝgípsǝt omavčiti, dati v mavec

zǝgniét segniti

zǝgúncǝt zagugati

zǝgvíšǝn zagotovljen

zǝgvíšǝt zagotoviti

114

zǝgvíšno zagotovo

zǝhomotán zavit (v cunje, obleke)

zǝhomótǝt sǝ, zaviti se

zǝhomotát sǝ

zǝjǝ́grǝt zaigrati

zəkǝmuflíǝrǝn prikrit

zəkǝmuflíǝrǝt prikriti

zəkládət (sə) zalagati (se)

zəkóbljət obšiti rob

zǝkuólǝt zlepiti, prilepiti

zǝkúrblǝt zagnati motor

zǝláufǝt zagnati motor

zǝluóvit napoditi

zəmíərkət opaziti

zǝmíǝrkǝt (si) zabeležiti, zapomniti (si), dati na račun Paj zǝmiǝrkajte, Mǝrija (Pa dajte na račun, Marija)!

zəndrúgoma, brez presledka, zapored

zəndrúgim

zǝpogávǝt zapenjati

zǝpúǝgǝnt zapeti

zǝpúǝgnjen zapet

zǝpúfǝn zadolžen

zǝpúfǝt zadolžiti

zǝpuojən zapet (pesem)

zǝpuójǝt zapeti (pesem)

Tuə stie paj duobro zǝpuojǝli (To ste pa dobro zapeli)!

zǝpúzǝnt sǝ zadrsati se

zərabljen poln pernice (plevela)

Tista njiva jə usa zərabljena (Tista njiva je polna pernice).

zǝrájsǝt zavreti (vozilo)

zərégljət zapahniti (vrata, okna)

115

zǝrúkən zabit, omejen

zǝrúsit pordečeti, zardeti

zəs z; pred vokali je običajno “z”, drugje pa niha zǝsénjǝt označiti

zǝsigúrǝn zagotovljen

zǝsigúrǝt zagotoviti

zǝskúǝzibúǝh za božjo voljo

zəspánka narkoza; poleg običajnega pomena: zaspanka zǝstrán zaradi

Zǝstran mǝnǝ ni triǝba pret ( Zaradi mene ni treba priti).

zǝstúǝpǝn razumljiv

zǝstúǝpit (sǝ) razumeti (se), dojeti

Tisti sǝ nǝ bojǝ nikoli zǝstuǝpli (Tisti se ne bodo nikoli razumeli).

zǝšácǝt otipati, zaslutiti

zǝšácǝt si rezervirati si

Sǝm si žiǝ zǝšacǝla an kvǝrtiǝr (Sem si že rezervirala eno stanovanje).

zǝšét sešiti, zašiti

zǝšnófǝt zavohati

zǝšpécǝt zatožiti, ovaditi

zǝšpotávǝn zasmehovan

zǝšpotávǝt zasmehovati

zǝšráufǝn, privit

zəčráufən

zǝšráufǝt, priviti

zəčráufət

zǝštíǝpǝn sešit s šivalnim strojem

zǝštíǝpǝt sešiti, zašiti s šivalnim strojem

zǝštiét sešteti

zǝštiét seštet

zǝštregán, zǝštrégǝn začaran

116

zǝštrégǝt, zəštréjət začarati, zacoprati zǝšvájsǝn zvarjen

zǝšvájsǝt zvariti

zǝtágǝnt peljati koga z avtom; poleg običajnega pomena: zategniti Daj, zətagni mə do bətiəgə (Daj, pelji me do trgovine)!

zǝvǝ́lit (sǝ) skotaliti (se); poleg običajnega pomena: zavaliti se zǝvǝnčlján zavozlan

zǝvǝ́nčljǝt (sǝ) zavozlati (se)

zǝvrájč, zǝvrájčt zavreči

zǝzídǝt sezidati

zəzjǝ́t zakričati, zavpiti

zəzréjət dozoreti

zǝžágət sežagati

zǝžlájfǝt zavreti (vozilo)

zgǝnt sǝ zganiti se, podvizati se

zglájzǝnt zdrsniti

zgláncǝn zloščen

zgláncǝt zloščiti

zglíhǝn zravnan

zglihǝt (sə) zravnati (se), poravnati

zglíhǝt sǝ dogovoriti se, domeniti se (za ceno) zgóbit izgubiti

zgóbit sə izginiti

Sǝ jǝ neku zgobu, ku zmiǝrǝm (Kar izginil je, kot vedno).

Zgob’ sǝ (Izgini)!

zgóbljen izgubljen

zgóbljen zmeden

zgovuórit sə opravičiti se, iskati izgovor

Daj, zgovuor’ sǝ, dǝ nǝ muǝreš (Daj, opraviči se, da ne moreš).

117

zgovuórit sə dogovoriti se

Sǝ sǝ zgovorili zǝ nu duobru cenu (Dogovorili so se za kar dobro ceno).

zgrmátit sə razrasti se

zgúǝda zgodaj

zgúncǝn razmajan

zgúncǝt razmajati

zguón zvon

zguónc zvonec

zguónčk zvonček (botanično)

zguónit segnati (živino)

zguónit sǝ izživeti se, iztrošiti se

zguónit, zguont zvoniti

zguónit, zguont zvoniti pol ure pred mašo

zguónjen izživet, obrabljen

zguór, zguóre zgoraj

ziémlja zemljo krasti, svet (otroška igra); poleg običajnega pomena: zemlja

zíǝvǝt buljiti, pasti radovednost

Giənjaj skuəz ziəvət čie (Nehaj kar naprej buljiti tja)!

zisk, zíza dojka

zjət kričati, vpiti

zjǝ́tro zjutraj

zlákvən lačen

zlaúfǝt, zəlaúfǝt odbrzeti, odhiteti, oddrveti

zláufǝt sǝ izdivjati se

zlúədi hudič

zlúədjǝvo hudičevo, zelo

Jutrie bo zluǝdjǝvo mries (Jutri bo hudičevo mraz)!

zlúədjou hudičev

zlúəmk hudič

118

zlúǝmkǝvo hudičevo, zelo

zlúəmkou hudičev

zluóžen sestavljen; poleg običajnega pomena: zložen Ščega jǝ zluožen (Iz česa je sestavljen)?

zluóžit sestaviti; poleg običajnega pomena: zložiti Zluošte zǝs kamǝnčkou (Sestavite iz kamenčkov)!

zluóžit uglasbiti

zmáltrǝn utrujen

zmáltrǝt (sǝ) utruditi (se)

zmǝčkán krǝmpíǝr pretlačen krompir, pražen krompir (jed) zmǝncǝt zrobkati

Ste žiǝ zmǝncali siǝrk (Ste že zrobkali koruzo)?

zmǝ́stit zmečkati

zmíǝrǝm zmeraj

zmíslit (sǝ), spomniti (se); poleg običajnega pomena: izmisliti si zmísǝlt (sǝ) Nǝ muǝrem sǝ zmisǝlt (Ne morem se spomniti).

zmísu smisel

zmrzlínc droben, leden dež

zmúǝčen zmešan, neumen

zmúəzgən izčrpan, izmozgan

zmúəzgət izčrpati (koga), posesati, izmozgati

znabét morda, mogoče

znúcǝn obrabljen, izrabljen

znúcət obrabiti

znúǝtǝrka znotraj, odznotraj

zot (sə) sezuti (se); spreganje: zujem, zuješ, zuje, zujemo, zujete, zujejə; velelnik: zuj! …

zráunǝt vzgojiti, odgojiti, vzrediti; poleg običajnega pomena: zravnati Lohko zravnajǝ do piǝt presat (Lahko vzredijo do pet prašičev).

zrevoltíǝrǝn razdražen, jezen

119

zríǝpit sǝ opomoči si, postaviti se na noge zríǝpljen sposoben za življenje, dobrega videza zríhtǝn urejen

zríhtǝt urediti

zuəblət poskobljati

zuǝ́čen izučen

zuǝ́n razen

zuǝ́ne odzunaj

zuk balinarska steza

zuóprt zapreti

zváčǝt zvečati, povečati

zvágǝn stehtan

zvágǝt stehtati

zvázǝt zvezati; tudi sestavljenke: povazət (povezati), pərvazət (privezati) …

zvet zviti

zvezek nǝ kodriélǝ karirast zvezek

zvezek nǝ rígǝ črtast zvezek

zvíǝžen skrivljen, zvit

zvivət zvijati

zvlájčt zvleči

Ž

žágǝnca deska

žágǝnca zǝ okrogel, lesen pladenj za zvračanje polente poliǝntu

žájfa milo

žájfca (opek) manjši, poln zidak

žájfǝnca milnica

žájfət militi

120

žájgla, žájglja bič

žákil vreča

žákljouna vrečevina

žbérla klofuta, zaušnica

žbǝtǝfúǝr izpahnjenca (izpahnjeni del primorske hiše z ognjiščem) žbiégo poševno

Kotola jǝ bla uriǝzǝna nǝ žbiego (Krilo je bilo krojeno poševno).

žbrínčlja velika, redko pletena košara za steljo žbúfo naborki

Ima rǝkavǝ nǝ žbufo (Rokave ima všite z naborki).

žéǝlk želod

žegnávət blagoslavljati

žǝ́kljič majhna vreča

žǝ́kno žrelo, jama

žǝ́kno vratca pri peči

želíǝzdo, želíəzo železo

želíǝzo zǝ mǝ́ncǝt ročni robkalnik koruze

síǝrk

želíǝzo zə píǝglǝt likalnik

žǝrdána karželj

žǝrnáda, zǝrnáda delavnik, dnevno delo

žǝžlín, žǝ́žu grebljica za žerjavico

žgǝbucín ropotarnica

žguót život, postava, trup

Ima doh žguot nu kratkǝ nuogǝ (Ima dolg život in kratke noge).

žída svila

žídǝn svilen

žiə že

žíǝgǝn blagoslov, blagoslovljena jedila

121

žíǝgǝn pokopališče

žíǝgnǝt blagoslavljati

žíǝhta perilo, pranje

žíəhtǝnca milnica, voda z milom in pralnim praškom žíeplǝt žveplati

žíeplo žveplo

žíhǝr gotovo

Žihər sə ni nəuəču (Gotovo se ni naučil)!

žíhǝr lahko, smem

Kaj žihər ustanem (Ali smem vstati)? Zdaj bi pej žihǝr pǝršli (Zdaj bi pa lahko prišli)!

žláhta sorodstvo

žlajf zavora

žlájfǝt zavirati

žlǝfǝdúǝr zalivalka za rastline

žlǝh (opek) glinokop

žlehnuóba hudobija

žlehnuóba porednež, hudobnež

žlépənt pasti

žliéht poreden, nagajiv, zloben

žlíǝmǝt očistiti in oprati čreva za klobase in salame žlof udarec, klofuta

žlófənt pasti

žlófǝnt, žlǝ́fǝnt udariti

žlúəkənt, žlúkənt srkniti

žluk požirek

žmǝ́kətauc, pljundra

žmǝ́kǝtǝc

žmíkǝnje (opek) ročna dodelava strešnikov, glajenje žmíkət mencati in drgniti perilo (2. faza ročnega pranja) 122

žmílca vranica

žmórfa, žmórfja zmrda, grimasa, spaka

Nəstuəj diələt takə žmorfə (Nehaj se tako spakovati)!

žmuórš primež

žnídǝr, žnídərca krojač, šivilja

žnidǝríja krojaštvo, šiviljstvo

žnjék otročiček (ljubkovalno)

žókǝt drezati

žuórh grobnica (v zemlji)

žúpa juha

žúra tekočina, ki ostane pri izdelavi masla

žváu živina

žvǝcíǝt golaž

žvǝ́gǝnt udariti z bičem, šibo

žvǝ́gǝnt popiti do dna

žvǝ́gnjen prismuknjen

žvélto uren, ročen, okreten; se ne sklanja

Jǝ biu žvelto ku stuǝ hudičou (Bil je uren ko vrag).

žvélto hitro, urno, naglo

Dajmo, žvelto, žvelto (Dajmo, hitro, hitro)!

žverín budilka

Opomba: (opek) - opekarniški izraz

123



Nie si luomit glavǝ!

Značilne besedne zveze

biljenskega govora

Bokǝlčk nu Pepili sǝ sǝ strǝšno rǝdi dražli.

Nu sǝbuǝtu popudan sǝ oba čakǝli u briunici, dǝ jǝh Poldič ostriǝže. Bokǝlčk si ni muogu kaj, dǝ ni nǝzaj zǝčnu:

»Ma, Pepili, saj zgliǝdǝš tǝkuǝ slabo, ku dǝ tǝ bo pobrala žiǝ ta luna!«

»Ma, kaj misliš, dǝ boju zatǝ nǝrdili nu nuovu?« mu ni ostau dužan Pepili.





Zǝ h maši nu zǝ plasǝt

si luožu tǝ guǝrši krilo

(Za mašo in ples si

oblekel najboljšo

obleko).

Prociǝsijǝ sǝ blǝ zǝ

sviǝtga Əntuǝna an

rožǝnvenskǝ. Pupkǝ

u biǝlim sǝ truoslǝ

al pej nosilǝ ruǝžǝ.

Matibuožja nǝ

sliki jǝ od Goršeta.

(Procesije so

bile za praznik

sv. Antona in

rožnovenske. V

belo oblečena

dekletca so nosila

ali trosila cvetje.

Kip Matere Božje

je Goršetov).

126

áhtǝt pret prizadevati si priti Sǝm ahtou pret zǝ cajta.

an čǝ́rǝn nu an biu zelo malo

Zǝ luǝn sǝm duobu an čǝrǝn nu an biu.

Bajž u lúnu! Pojdi se solit!

Bajž víǝdet! Kdo bi vedel!

Bajž viǝdet, kaj še bo!

Bajž šul óštju! Pojdi k vragu!

Bajž u mǝlóru! Pojdi k vragu!

bet dakórdo biti v dobrih odnosih

Si nisǝ bli prau neč dakordo.

bet duga lajna vleči se

Ma jǝ bla na duga lajna.

bet ku fǝnt špádni biti popolnoma urejen

Jǝ biu nǝrat ku fǝnt špadni.

bet ku piníǝlčk biti do potankosti urejen

Ma sej si prou ku piniǝlčk!

bet ku dǝ tǝ bo slabo izgledati

pobrála žiǝ ta luna

Jǝ zgliǝdou, ku dǝ ga bo pobrala žiǝ ta luna.

bet ku smrt nǝ slabo izgledati

dopusti Si ku smrt nǝ dopusti.

bet nǝrúǝdǝn ku biti zelo neroden

fet od hišǝ

Ma kaj prou muǝreš bet nǝruǝdǝn ku fet od hišǝ!

bet od hudíča biti izredno sposoben

Baba jǝ bla od hudiča.

bet od hudíča biti izredno zloben

Ma saj si prou od hudiča!

bet od mištíǝrja biti vešč, poklicno opraviti delo Sǝ vidi, dǝ jǝ od mištiǝrja.

bet od rǝk biti daleč, odročen

Tista njiva nǝm jǝ strǝšno od rǝk.

bet pǝr usaki povsod sodelovati

svínjski procíǝsji

A muǝreš bet prou pǝr usaki svinjski prociǝsji?

127

bet strǝ́šno duól zelo slabo izgledati, biti zelo bolan Sǝm ga najdla strǝšno duol.

bi sǝ riéklo to pomeni, to se pravi

Muogu bi jǝt u tuork, bi sǝ rieklo jutre.

bi tíǝlo ne gre da bi, nemogoče je

Bi tiǝlo zmiǝrǝm usie kupit!

Bo šié dúga múzika! To bo še trajalo!

brez drúzga vsekakor

Pridemo! Brez druzga!

Buǝhvár nesríǝčǝ! Pod nobenim pogojem!

Gramo lohko s kuǝlǝmi? Buǝhvar nesriǝčǝ!

cíǝla ríǝč pravi dogodek, velik dogodek

S tiǝga jǝ ratǝla ciǝla riǝč.

če bet treba je

Tuǝ če bet nǝ̒rdit nu amen!

dájǝt si korájžu opogumljati se

Saj si jǝ dajǝla korajžu, ma …

dájǝt u neč omalovaževati

Zmiǝrǝm sǝ ju dajǝli u neč.

dájmo rajčt denimo

dǝ́nǝs líǝto čez eno leto / pred enim letom

dǝ̒ržǝt mulu biti užaljen in pri tem vztrajati

Ma nimǝš kaj dǝržǝt mulu!

dǝ́ržǝt mužu biti užaljen

Riǝs jǝ dǝržou mužu, ma …

dǝ́ržǝt pikúǝn biti užaljen

Si vidou, kǝkuǝ jǝ dǝržou pikuǝn?

dǝ́ržǝt u glavi zapomniti si

Uoǝn jǝ usie držou u glavi.

dǝt nǝ rǝ́ku dati na roko, plačati z gotovino

Kaj ti rajši dam nǝ rǝku?

dǝt nu rǝ́ku pomagati

Ma kaj mi daš nu rǝku?

128

dǝt rǝžúǝn pritrditi, strinjati se Ma jiest ti dam rǝžuǝn.

dǝt zǝ lúǝn dati v zahvalo, plačilo

Zǝ luǝn ji jǝ dau an čǝ́rǝn nu an biu.

díǝlǝt dišpíǝtǝ nagajati

Nǝ zna druzga, ku diǝlǝt dišpiǝtǝ.

díǝlǝt fǝguót neprijetno se počutiti v obleki

To, u ramǝh, mi diǝla fǝguót.

díǝlǝt guólu povzročiti, da se cedijo sline

Tista gobanca mi jǝ díǝlǝla taku guolu.

díǝlǝt ku zmúǝčen delati kot nor

Ma kaj prou muǝreš díǝlǝt ku zmuǝčen?

díǝlǝt, dájǝt dajati skrivne znake (pri kartah) muótotǝ

Ne diǝlaj muototou, kǝ nǝ znaš!

díǝlǝt nǝ suóju rǝ́ku sprejeti samostojne odločitve Diǝlaj nǝ suoju rǝku, ma ...

diét si u glavu odločiti se, trmasto vztrajati

Kǝ si jǝ anbuot dieu u glavu, ga nisi ustavu.

dóbit suóju pórciju dobiti, kar ti gre

Boš žiǝ dobila suoju porciju!

drago ku míšǝnca zelo drago

Ma kaj ruǝba, diǝlo, diǝlo jǝ blo drago ku mišǝnca!

drugi par rǝkávou nekaj čisto drugega

Tuǝ jǝ paj an drugi par rǝkavou!

dúǝbǝr kup poceni

Če bo duǝbǝr kup, ga bom kar uzala.

duóbro podluóžit najesti se

Do vičiǝra sǝm sǝ duobro podluožu.

gládǝt pret prizadevati si priti

Sǝm gladǝla pret do mašǝ, ma …

glih zǝ ʹn glih toliko da, komaj da

Jǝ šlo pej glih zǝ ʹn glih.

guónit suóju trmasto vztrajati

129

huódit ku vlačiti se pri hoji ta bolan srǝt

Kaj huǝdiš ku ta bolan srǝt!

huodit nǝrúǝbǝk iti narobe, biti v napoto

Kaj ti huǝdi nǝruǝbǝk, če ga dienem nǝ mizu?

jǝ́met čǝrvǝ u riti biti nemiren

Buǝdi pǝr miǝri! Kaj imǝš čǝrvǝ u riti?

jǝ́met sílu muditi se

Jǝ miǝla strǝšnu silu.

jǝ́met nǝ čríǝz biti zadolžen za kaj

Bom miǝla nǝ čriǝz usu pijaču.

jǝ́met niǝkaj nekaj privarčevati

pǝr kraji

Niǝkaj sǝ miǝli pǝr kraji, ma …

jǝ́met u glavi zapomniti si

Jǝ́mej u glavi, dǝ jǝ tuǝ ta zadnji buot!

jǝt duól zahajati

Suǝnce jǝ žiǝ šlo duol.

jǝt duól shujšati

Si vidla, kǝkuǝ jǝ šla duol?

jǝt fǝ́lit propasti

Jǝ šlo usie fǝlit.

jǝt guór vzhajati

Poglaj, če jǝ testuǝ žiǝ šlo kaj guor!

jǝt guór zrediti se

Ma žiǝ nǝzaj sǝm šla guor!

jǝt ku po špáhci teči kot po maslu

Prou usie jǝ šlo ku po špahci.

jǝt ku stuǝ hudíčou hitro jo ucvreti

Kǝ mǝ jǝ zǝgladou, jǝ šou ku stuǝ hudíčou.

jǝt reméngo propasti

Če bo tǝkuǝ diǝlou, bo šlo usie remengo.

jǝt u dimál pokvariti se

Prou usaka riǝč mi jǝ šla u dimal.

jǝt u fránžǝ razleteti se, razbiti se, propasti Na, pej jǝ šlo usie u franžǝ!

130

jǝt u loft vzkipeti, razjeziti se Z usaku riǝč je šou velje u loft.

jǝt u malóru propasti

Naj gra usie u maloru!

ju prou jǝ́skǝt izzivati

Ma kej ju muǝreš prou jǝskǝt!

kaj če rajčt kako to, zakaj

Nǝ viǝm, kaj če rajčt, ma … Kaj če rajčt, dǝ …

Kaj mi (ti/jǝm …) Zame (zate/zanje …) to ni problem!

stúǝri!

Kájpej! Kje pa!

kant u glavu spomniti se

Mi ni takoj kanlo u glavu.

Kar če bet, če bet. Kar je treba, je treba.

kar jǝ zǝ rajčt treba je priznati

Duǝbǝr jǝ, kar jǝ zǝ rajčt!

Kǝkúǝ sǝ kaj najdeš? Kako ti je všeč (v novem okolju)?

Kǝkúǝ sǝ slíšiš? Kako se počutiš?

Kǝkúǝ kaj stojíste? Kako ste?

ku če bet kot je treba

Bo pej nǝrato, ku če bet.

ku neč z lahkoto

Ku neč jǝ uzdignu puhǝn žakil.

ku toká kot je treba

Jǝgrej ku toka al pej bajži!

ku zʹǝn češ, dǝ … kot bi hotel reči, da …

Sǝ jǝ umǝkǝnla, ku z‘ǝn češ, dǝ ji ni mar.

kúhǝn nu piéčen v vsakem času, zmeraj

Pǝr njih jǝ bla kúhǝna nu piéčena.

kúkǝr sǝ uzámie odvisno

Nǝ viǝm, kukǝr sǝ uzamie, lohko …

Kuónc besedí! Konec razpravljanja!

131

liǝst puž z nuósa biti smrkav

Si vidou, dǝ ti liǝze puž z nuosa?

lih lih komaj komaj

Lih lih, dǝ jǝm koríǝra ni ušla.

luóžit sǝ u míǝr umiriti se, pomiriti se

Komǝj sǝ jǝ luožla malo u miǝr, žiǝ …

luómit si glavu napeto razmišljati, vznemirjati se Škuǝda si jǝ tolko luomit glavu.

luóžit sǝ h ne biti v napoto

nimu kraju

Luoži sǝ žiǝ anbuot h nimu kraju!

luóžit si u glavu trmasto vztrajati pri nečem

Si jǝ luožla u glavu, an kaj čem!

luóžit z glavǝ oddahniti si

Končno si bo luožu tisto z glavǝ.

luóžmo rajčt denimo

Luožmo rajčt, dǝ boš zǝdieu. Kaj pej puole?

Ma kaj mi nǝ povíǝš! Ja, neverjetno!

Ma kaj mi práviš! Ja, neverjetno!

Ma múǝj Búǝh Moj Bog!

nebíǝški!

Ma nié mi právit! Joj, ne govori mi!

Ma ti povíǝm jiest, Povem ti, da …

dǝ …

Ma ti povíǝm uǝn, Odkrito ti povem, da …

dǝ …

Ma ti riéčem! Ja, kdo bi verjel!

mǝ/tǝ/ju/ga … moram/moraš/mora/moramo …

toká

Ga je tokalo mǝrskaj nǝrdit.

Méne mári! Me prav malo briga!

Méno mal! Vsaj to!

miétǝt nǝpráj oponesti, očitati

Kaj mi boš zdaj tuǝ zmirǝm mietou nǝpráj?

na ríǝč od néča prava malenkost

Ma jǝ bla na ríǝč od néča.

132

Naj riéče dúǝr če, Naj rečejo karkoli, …

kar če, …

Naj rieče duǝr če, kar če, šie zmirǝm ni zǝ zǝvrajč.

Nánka govuórt! Sploh ne omenjaj!

Nánka mísǝlt, dǝ … Sploh ne pomisli, da …

Nanka misǝlt, dǝ ti bom usak dan kuhǝla.

Nánka sánjǝt, dǝ … Niti v sanjah ne pomisli, da …

Nanka sanjǝt, dǝ boš lohko usak dan hodila uǝn.

Nǝ stúǝjte! Nikar!

nǝ ústǝ kruha en grižljaj kruha

Sǝm pojǝla nǝ ustǝ kruha an zdaj nimǝm pitika.

nǝ vídet urǝ, dǝ … komaj čakati, da …

Ni vidou urǝ, dǝ gra dǝmau.

nǝ zǝstúǝpi nihče ne razume

nobién Buǝh

Tiǝga nǝ zǝstuǝpi nobien Buǝh!

nǝ́rdit an sǝn malo zadremati

Po kosili jǝ zmiǝrǝm nǝrdila an sǝn.

nǝ́rdit kǝžín povzročiti težave

Ma kaj prou muǝreš zmiǝrǝm nǝrdit kǝžin?

nǝ́rdit nu pasedžátu iti na sprehod

Kaj bi nǝrdilǝ nu pasedžátu?

Ni mígo špǝs! Ni kar tako!

ni zǝ pot špúǝt ni za podcenjevati

Tuǝ, kar si nǝrdu, sploh ni zǝ pot špuǝt.

ni zǝ spuóznǝt neprepoznaven

Sploh ga ni blo več zǝ spuoznǝt.

ni zǝ ustávit neustavljiv

Tiebǝ pej ni več zǝ ustavit!

nie dǝ bi tiu nehote

Nie dǝ bi tiu, ga je izdau.

Njǝmu (njej) Zanj (zanjo) je že prepozno.

jǝ žiǝ odklénkǝlo.

nobién zlúǝdi prav nihče

Tiǝga tǝ nǝ riǝši več nobien zluǝdi.

ob ni(m) cajti v nekem trenutku

Ob nim cajti smo rǝčunǝli, dǝ bo šlo.

133

Očo zdaj! Pazi se!

od anbuót iz davnih časov

Njuǝ pej poznam žiǝ od anbuot.

od májhniga od otroštva

Žiǝ od majhniga jǝ bla strǝšno pridna.

od tisti buót odtlej

Od tisti buot nisǝm več isti.

oprávit žvau očistiti hlev, postiljati in nakrmiti živino Prvo opravi žvau, puole lohko graš.

ostǝ́t slabo biti v zadregi, biti neprijetno presenečen Tolko sǝ pǝrniesli, dǝ sǝm ostala prou slabo.

pedíǝnjǝt streči na vse načine

spríǝt nu zat

Rǝd sǝ pusti pedíǝnjǝt spríǝt nu zat.

pǝr ni glihi približno

Luoži pǝr ni glihi.

pǝst s fígǝ prenehati biti najmlajši

Kaj čmo, zdaj si pej pala s figǝ.

pǝst u glavu spomniti se, domisliti se

Ma kaj ti jǝ padlo u glavu!

Pišʹ mǝ u ret! Briga me!

Pišʹ mǝ u uho! Pusti me pri miru!

Podéši punju! Pazi, da jih ne dobiš!

póstit stat pustiti pri miru, pustiti ob strani Posti stat, bomo žie!

pravit zidu naleteti na gluha ušesa

Ku dǝ pravim zidu!

prej ku …, če bet prej kot …, bo trajalo

Prej ku bo nǝrato, če bet.

prekladǝt sǝ ku ne imeti obstanka

mačka mladǝ

Preklada sǝ ku mačka mladǝ.

pret do besíǝd sporeči se

Zǝradi kǝkuǝši jǝ pǝršlo do besiǝd.

pret nǝpréj spomniti se

Mu ni pǝršlo nǝprej, dǝ jǝ tuǝ žiǝ vidou.

134

pret prúǝti upreti se (hrana)

Špinaža mi jǝ pǝršla prou pruǝti.

pǝrhájǝt nǝpréj vračati se v spomin

Počasi mi pǝrhaja nǝprej, dǝ sǝm riǝs niǝkaj slišǝla.

prvo díǝlo najprej

Prvo diǝlo zuopri uratǝ!

pudán nu pou pol enih

Jǝli bomo opudan nu pou.

púhnǝ ustǝ, obilno, a ne hranljivo

prazna ret

S takim kosilǝm imǝš puhnǝ ustǝ an praznu ret.

púnit glavu vznemirjati (se), obremenjevati (se) Ma nie si punit glavu s tiǝm! Kaj mu puniš glavu …

puósǝt duóbro dobro se imeti

Stie posali duobro?

puóznǝt do obisti poznati do potankosti

Če tǝ nǝ bi puoznou do obisti!

puóznǝt ku dobro poznati

stǝr sóud

Dej, no, ga poznam ku stǝr soud!

rast ku z uódǝ hitro rasti

Si zrasu ku z uodǝ!

rast ku kopríǝva, nezahtevno, hitro rasti

ríǝpa

Ma rase ku riǝpa!

rus ku bržádla rdeč kot kuhan rak

(bržola)

Ku ga jǝ zǝgladǝla, jǝ ratǝla rusa ku bržadla.

rus ku péčulǝt rdeč kot kuhan rak

(puran)

Kǝr mu jǝ poviǝdla, jǝ ratou rus ku pečulat.

sǝ jǝt špǝndávǝt delati si nepotrebne stroške

Ma kaj sǝ graš špǝndavǝt zǝ tǝ šutǝrijǝ!

sǝ stuórt čákǝt neodgovorno zamujati

Sǝ rǝda stuǝriš čakǝt, ǝ?

sǝ stuórt pruósit zahtevati posebno pozornost

Nie sǝ zmirǝm stuort pruosit!

sǝ stuórt sméjǝt spraviti v smeh

Ku ju vidim, sǝ mi stuǝri smejǝt.

Sǝm mígo móna! Saj nisem neumen!

135

Si múǝrte mísǝlt! Ja, kaj takega!

siém pej čie sem in tja, tu pa tam, kdaj pa kdaj Siem pej čie tudi kaj spiečem.

stávit u glavu obremenjevati se s čim

Tolko si jǝ staula u glavu, dǝ …

stǝt ku lípou Búǝh biti tog, okoren, neprilagodljiv Nǝ stuǝj tǝm spriǝt ku lipou Buǝh!

stǝt ku slabo pristajati

prǝsíci siédlo

Kaj mi klǝbuk lepuǝ stoji? Ja, ku prǝsici siedlo!

stuórt duóbro dobro deti, prijati

Ta župca ti bo stuorla duobro.

stuórt odmén odreči se

Ma kaj prou nǝ muǝreš stuort odmen!

stuórt júǝkǝt spraviti v jok

Tista piǝsǝm mi zmiǝrǝm stuǝri juǝkǝt.

štǝ́rkǝnt u glavu pasti na pamet

Ma mi prou ni štǝrkǝnlo u glavu.

Tǝ najdem duóbro. Videti si dobro.

tǝ zadnja káuka zadnji pri delu, hoji, jelu

kílǝva

Prou pousuǝd si tǝ zadnja kauka kilǝva.

tojč mižiériju biti reven

Zmiǝrǝm sǝ tukli mižieriju.

trd ku bǝt zelo trd

Muoja bišteka jǝ bla trda ku bǝt.

trd ku bǝt nedojemljiv

Si trd ku bǝt. Nǝ zǝstuǝpiš neč.

trd ku mína pijan kot čep

A muǝreš bet prou usak dan trd ku mina?

Tuǝ jǝ ánkrǝt ádǝn. Drži kot pribito.

ubújvǝt si delati si preglavice

glavu z/s

S tiǝm si pej nǝ bom ubujvǝla glavu.

uǝn zǝs škuárǝ ni pravokotno

A nǝ vidiš, dǝ jǝ uǝn zǝs škuarǝ?

136

usakǝ kvátrǝ zelo redko

ánkrǝt

Čie huǝdmo samo usakǝ kvatrǝ ánkrǝt.

usrǝ́t se posrečiti se

Ta buot sǝ ti jǝ pej usralo.

uzǝt dušk priti ob sapo

Kar nǝ an buot mi jǝ uzalo dušk.

uzǝt nǝ čríǝz sprejeti (delo) v celoti

Kaj boste uzali usu zidavu nǝ čriǝz?

vélje poprímt takoj dojeti

Ma prou usaku riǝč je velje poprimla.

véset ku pǝ́su rap slabo pristajati

Sliǝči tuǝ krilo, kǝ ti visi ku pǝsu rap!

víǝdet adnu več spoznati

Tǝkrǝt boš viǝdou adnu več.

vrajč ádnu nǝ odigrati partijo kart

kártǝ

Ben, kaj vržemo adnu nǝ kartǝ?

vrajč nu uǝ́ko popaziti

(uóčkie)

Jǝ riekla, naj vržemo nu uočkie tudi nǝ suojǝ reči.

vrajč sǝ nǝmálo malo se zlekniti

duól

Po kosili sǝ bom vrgla nǝmalo duol.

vrajč sǝ u krávu lenariti

Sǝ jǝ vrgu prou u kravu. Neč ni blo od njiǝga.

zǝ an fíko séko nič, komaj kaj

Ni blo uriǝdno zǝ an fiko seko!

zǝ an tal po eni strani

Zǝ an tal ima prou.

Zǝ rajčt po prǝvíci Če povem po pravici, …

zǝ si puósǝt cajt za preganjanje dolgčasa

Plietem, tolko zǝ si puósǝt cajt.

zmísǝlt sǝ dobro se spominjati

ku dǝnǝs

Jiest sǝ paj zmislim ku dǝnǝs.

žǝlávǝt zǝ mačku imeti črno za nohti

Kaj žǝlavǝš zǝ mačku? Poriǝži si nuohtǝ!

žnídǝrca od slaba šivilja

Marijǝ Terezijǝ

Ti si mi pej na žnidǝrca od Marijǝ Terezijǝ!

137



Dǝ nǝ bi zabli

od ust do nuosa

Ljudske modrosti, reki in rekla

Adniga z našǝ vǝsi sǝ zmiǝrǝm klicǝli Milan od Gopliǝpǝ.

Mǝnǝ jǝ strǝšno maltrǝlo, kiǝ jǝ fasou tuǝ imiǝ. An sǝm zviǝdla. Zǝ rajč po prǝvici, sǝm zviǝdla dviǝ štorjǝ. Adni praujǝ, dǝ jǝ suoja mama pala an si je sama siebe, praj ku jǝ

ustala, riekla: »Gop, liepa (Hop, lepotica)!«

Drugi paj sǝ mi riekli, dǝ jǝ strǝšno rǝda plasǝla. Kǝ sǝ ju fantjǝ okuǝli brearja gladǝli, sǝ ji kǝrčali: »Gop, liǝpa!« Tǝkuǝ

al tukuǝ, imiǝ sǝ ju jǝ primlo. Anu suojga sina tudi.





Nǝ Ipavi je blo poliǝti

puhno ledi. Sǝ pǝršli

tudi foriešti.

(Poleti je bilo na

Vipavi polno ljudi.

Prišli so tudi iz

drugih krajev.)

Če jǝ malnǝr ustavu

malin, sǝ jǝ blo lǝpuǝ

peliǝzdit po kuǝli

(Če je mlinar ustavil

mlin, je bilo lepo

plezati po mlinskem

kolesu).

140

Mnoge pametne misli, ljudske modrosti, nasveti in

»nasveti« spremljajo domačo govorico. Večina je takih, ki so razširjeni po vsem našem jezikovnem prostoru.

Tu je zbranih le nekaj pregovorov, rekov in izrekov, ki so drugje morda manj poznani, medtem ko jih v Biljah pogosto vpletamo v vsakdanje pogovore in so postali del govornega izročila naše vasi. Med reki najdemo tudi nasvete in rekla, ki morda sodijo bolj v poglavje Stalne besedne zveze (in nekateri so se pojavili tudi tam), vendar so v omenjenem poglavju zajeta bolj lokalna poimenovanja določenega pojma ali stanja, tukaj pa so zbrana tista rekla, ki vsebujejo bodisi modro misel bodisi hudomušen nasvet, pikrost, zloben odziv na situacijo, skratka vse, kar se je v jeziku nakopičilo v desetletjih, morda celo stoletjih medčloveških odnosov.

Duǝr jǝ šóu, jǝ zgobu stóu, duǝr jǝ pǝ́ršu, stuoru próu.

Kdor je odšel, je izgubil stol, kdor je prišel, je naredil prav.

(Če odideš, se ne huduj za izgubljenim mestom.) Duǝr sǝ jǝ zmíslu, ga jǝ pǝrtísnu.

Kdor se je spomnil, ga je »spustil«.

(odgovor na vprašanje, kdo ga je »spustil«) Duǝr jǝ govuóru, ga jǝ stuóru.

Kdor je govoril, ga je naredil.

(odgovor, ki sledi prejšnji pripombi)

Duóbro bilo, málo dorálo.

Dobro je bilo, malo trajalo.

(Vsega dobrega je kmalu konec.)

Duól ti pomágǝjǝ usi svetníki, guór pej samo svíǝti Grégor.

Dol ti pomagajo vsi svetniki, gor pa samo sveti Gre-gor.

Kar sǝ dá, sǝ zǝkopá.

Kar se da, se zakoplje.

(Podarjenega ne moreš vzeti nazaj.)

Kǝr sǝ dá, sǝ uósla predá.

Ko se da, se osla proda.

(Enkrat dano, prodano.)

Bajž, kǝ tǝ ni zǝ an kráški varšt!

Pojdi, no, saj te ni za en kraški žep!

(Saj te je komaj kaj!)

Bi ga utuópu u žlici uódǝ.

Utopil bi ga v žlici vode.

(Smrtno ga sovraži.)

141

Povaj mi, kakuǝ sǝ kličeš

Domača imena, ki gredo v pozabo

Domače izpeljanke imen so se oprijele predvsem

tistih, ki so pri krstu dobili najpogostejša imena, kot so Marija, Jožef, Anton, Ana, Ivan, nekaj pa je prav posebnih. Seveda je domačih imen veliko. Tu so

zabeležene predvsem tiste izpeljanke, ki so morda drugje bolj redke ali pa sploh neznane.

Buščan Sebastijan

Narda Bernarda

Binček, Albin

Nutka Ana

Binčie

Piepca, Jožefa

Botka Boltežar

Piepka

Cieno Vincenc

Piepe, Pepi, Jožef

Dǝmič Adam

Pepili

Dolfič Adolf

Poldič Leopold

Dorčko Izidor

Šandro Aleksander

Dreja Andrej

Tinca Martina

Felička Felicita

Tinčk Martin

Fonzie Alfonz

Tuoni, Anton

Tuončk

Frǝncie, Franc

Franček,

Turo Artur

Frǝncili

Uština Justina

Gušto, Avgust

Vanko Ivan

Guštili

Vanka Ivana

Kristili Kristijan

Venčili, Venčeslav

Lizeta Elizabeta

Venčko

Luviška Alojzija

Virgili Vergilij

Malka Amalija

Zelka Gizela

Mehie Miha

Zǝnie, Zan Ivan

Meri, Marija

Žief Jožef

Merica

Žieška Terezija

Mǝrička Marija

142

Če ga nǝ múǝreš ulóut, mu diéni sou nǝ rap.

Če ga ne moreš ujeti, mu daj sol na rep. (zloben nasvet) Dǝ si mi prej tó ku tǝ́m!

Da si mi prej tukaj kot tam! (Takoj se vrni!) Furlánka jǝ uzdígǝnla krílo/kótolu.

Furlanka je dvignila krilo.

(Na zahodu se jasni; vreme bo lepo.)

Jǝ šou okúǝli ríti u varšt.

Šel je okoli riti v žep.

(Izbral je nesmiselno dolgo pot, dolg način izvedbe.) Kǝr sǝ jǝsní pǝr Krási, luóži kúǝlo pod jásli!

Ko se jasni nad Krasom, daj kolo pod jasli!

(Jasnina na jugu obeta slabo vreme.)

Otruóci nu kǝkúǝšǝ díǝlǝjǝ špetíǝr.

Otroci in kokoši povzročajo prepir.

(Zaradi otrok in kokoši se sosedje kregajo.) Sǝm pozábu od ust do nuósa.

Pozabil sem od ust do nosa.

(V hipu sem pozabil.)

Slíšiš, kakuǝ sǝ kríǝga Buǝhc?

Slišiš, kako se krega Bogec?

(Slišiš, kako grmi?) - v pogovoru z otroki

Slíšiš, kǝkuǝ prekládǝjǝ búčǝ?

Slišiš, kako prekladajo sode?

(Slišiš, kako grmi?) - v pogovoru z otroki

Naj rieče dúǝr če, kár če!

Naj reče kdor hoče, kar hoče!

(Kar je res, je res!)

Ni uríǝdǝn niga píškauga oríǝha.

Ni vreden piškavega oreha.

(Ni vreden popolnoma nič.)

Pajdi siém, dǝ tǝ pobiérem!

Pridi sem, da te poberem!

(odgovor otroku, ki se pritožuje, da je padel) Tiebǝ jǝ zǝ puóslǝt puǝnj smrt!

Tebe bomo poslali po smrt!

(Vselej si tako počasen!)

Túči sǝ s pátǝmi u ret!

Tolči se s petami v rit!

(nasvet otroku, ki se pritožuje, da mu je dolgčas) 143



Sǝ nǝm rekli kar

blatarji

Iz govora opekarjev

Gušto s Kuonca jǝ biu an posiebnež. Ni biu lih zǝ študiǝrǝt, ma jǝ biu paj strǝšno pridǝn diǝlouc. Šau jǝ zǝ kǝrjolista h fǝrnaži, an kǝrjolisti sǝ muogli ustajǝt altroke zguǝda.

Gušto ni miu žverina, saj ni puoznou urǝ, zǝtuǝ si jǝ niǝsu u kambru kar petelina. Bi riekla, dǝ jǝ petelin šaldu duǝbǝr žverin, kǝ praujǝ, dǝ jǝ biu Gušto zmiǝrǝm ta prvi pǝr kǝrjuǝlǝh, dǝ jǝ usim usie pǝrštimou nu šie dugo čakou, dǝ

sǝ luǝtjǝ uozit ciǝglǝ u piǝč.





Biljǝ brez frnažǝ

nǝ bo zǝ prepuoznǝt.

(Bilje brez opekarne

bo neprepoznavno).

Fǝrnǝžarji sǝ sǝ

zmiǝnli po suojǝ.

(Delavci na opekarni

so se zmenili po

svoje).

Zǝs takimi kuorcǝmi si

sǝ lohko hvalu

(S takimi strešniki si

se lahko pohvalil).

146

Kje natančno je stala rimska preprežna postaja Ad Fornulos (Pri pečeh), ne moremo z gotovostjo reči.

Nedavne arheološke raziskave jo postavljajo v bukovški Britof, so pa tudi zagovorniki njene lokacije na območju med Biljami in Bukovico. Zanesljivo pa je odkritje ostankov opekarne iz prvih stoletij našega štetja na lokaciji Križ Cijan. Odkritje opekarskih peči in posamične najdbe, raztresene na celotnem območju naše vasi, kažejo, da sta opekarska in lončarska dejavnost že v davni preteklosti oblikovali življenje kraja.

Kraj ni bil kontinuirano poseljen, tako da je rimske lončarske peči prekrila plast zgodovine. Ker pa je področje Bilj bogato z odlično ilovico, ni čudno, da je »blatarstvo«, torej izdelovanje opeke, tudi pozneje (izpričano vsaj v devetnajstem in dvajsetem stoletju) oblikovalo življenje vasi. Bilje, kljub kmečki tradiciji, nimajo izrazito kmečkega značaja; mnogim vaščanom je – vsaj deloma – opekarna rezala skromen kruh.

Seveda je oblikovala tudi njihov govor in ga obogatila z mnogimi izrazi, povezanimi z izdelovanjem opeke.

akórt, ǝkórt delo po učinku, delo, ki ni vezano na obvezni delovni čas aks kovinski ali leseni drog, na katerega je vpeto kolo bǝndúǝn pločevina za bočno zaščito zidakov v kozolcu pred dežjem bǝnkína terasa v glinokopu

bǝtúǝn stikalo

béhá (BH) votli zidak z osmimi luknjami

bik generator v sušilni komori

(prou biki sǝ jǝm riekli, zǝtuǝ kǝ jǝ zǝtulʹlo, praj ku sǝ jǝ užgalo) bíu uógin ogenj temperature 1000 °C

blátǝr delavec pri mešanju gline

blátǝr delavec pri ročni izdelavi opeke

blok stenski ali pregradni element

(super blok sǝ jǝ diǝlǝlo samo zǝ bolnicu)

búba dizelsko vozilo za vleko vagonov po tirnicah cíǝgu opeka, zidak

čǝpíǝlo prijemalka pri izdelavi strešnikov

deponíja prostor za odlaganje odpadnih opečnih izdelkov 147

dodǝ́jauc del stroja; vanj se je dal material za strojno obdelavo dodǝ́liuc del stroja; vanj se je dal material za strojno obdelavo dodóvač del stroja; vanj se je dal material za strojno obdelavo forát votli zidak z osmimi luknjami

fǝrnáža opekarna

fuks dimni ventil za regulacijo ognja

fugíst kurjač

ílouca glina

grúǝblja kup odpadnih opečnih izdelkov

Hoffmanova píǝč vrsta peči za žganje opeke, krožna peč hódnik, hodník cevast prostor v peči za nalaganje izdelkov iz gline hrovatína vrsta peči za žganje opeke, manjša, poljska peč (u vasi jǝh jǝ anbuot blo usaj nih petnajst) jáma luknja pri votlem zidaku

jáma prostor v peči, kamor se meče premog

júǝna sleme pri strehi

kámbra razdelek v peči med dvema vhodoma (dvemi vrati) za dovoz in odvoz opečnih izdelkov

kǝmín dimnik

kǝmín odprtina za metanje premoga v peč

kápo vodja

kǝrbúǝn premog

kǝrél železni voziček za prevoz opeke v peč ali sušilnico kǝrjúǝla samokolnica

(nǝ fǝrnaži jǝ blo duosti vǝrst kǝrjuǝl)

kǝrjolíst voznik samokolnice

(največ buotou zǝ pieljǝt ciǝgu zǝs kozouca u piǝč nu s peči) kǝsúǝn zaboju podoben nastavek za tovor pri samokolnici káulǝr vrsta kritine na kozolcu

kǝréšǝman namišljeni zidak (šaljivo)

(tǝ nuovǝ sǝ zǝ hec poslali puǝnj kǝrešǝman) kǝžúǝn preprosta sušilnica

148

klobúk pokrov odprtine za metanje premoga v peč kolodróp stroj za drobljenje ilovice

komóra prostor za sušenje izdelkov iz gline

kónusni cíǝgu opeka v obliki presekane piramide oziroma stožca za zidanje obokov

kuórc žlebasta strešna kritina

kozóuc lesena, od strani odprta zgradba za sušenje opečnih izdelkov

krétvica kretnica

króžna píǝč vrsta peči za žganje opeke, Hoffmanova peč kurjáč vzdrževalec ognja v peči

lom poškodovani opečni izdelki (sǝ jǝh metali nǝ Rusu puǝt, zǝtuǝ sǝ tǝkuǝ kliče)

lúbjǝ kritina na kozolcih (po tǝ starim)

máutǝr zidar, delavec, ki opravlja zidarska dela, denimo zadela vrata, ko je peč polna

máutǝr pripravljavec ilovice za ročno izdelavo zidakov in korcev mǝrčelíǝza vrsta kritine na kozolcih

mǝšína stroj

mǝzút mazut

mǝ́čkǝt stiskati ilovico

míza delovni pult za ročno izdelovanje opeke in korcev modél ustaljena oblika za izdelovanje opeke

modǝ́lar, modǝlár modularni blok iz opeke

modríca plast gline modre barve

mónta stropna opeka z večjimi luknjami za izdelavo stropnih nosilcev

mǝ́rtvica plast jalove zemlje

nǝklǝdáč stroj za nakladanje

ojǝ́ obroček za povezovanje terezin

pǝléta podstavek za prevažanje opečnih izdelkov parolít pregradna opeka za zidanje tanjših sten 149

pǝjác pločevina za bočno zaščito opeke v kozolcu pred dežjem (bǝnduǝn)

píǝč peč za žganje opeke

piéčenje žganje opeke

píǝskǝnje posipanje sveže narejene opeke s fino mletim odpadnim materialom, da se pred peko ne bi sprijela plǝc prostor za ročno izdelovanje opeke in korcev plǝníǝta tanjša opeka gladke oblike

pláva ziémlja plast ilovice modre barve

podést ravno dno pri samokolnici

podríǝbǝrnik steber, ki nosi streho

pokǝrváča pokrov odprtine za premog

póljska opekarna manjša opekarna, hrovatina

(šaldu preprosta, u njaj sǝ diǝlǝli tudi japno) póljska píǝč peč za žganje manjše količine opeke póuš del stroja svedraste oblike za potiskanje ilovice med mešanjem

postáuka leseni podstavek za sušenje opeke

príǝša stiskalnica za ilovico

púhǝn cíǝgu polna opeka

ríǝmul letev

rǝč, rač, rúǝč niz krompirja in slanine na žici, pripravljen za peko frnažarskega krompirja

rúǝč ročaj pri lopati

rúsa ziémlja jerovica, rdeča zemlja

sákma deska za podlaganje opeke

síuka plast ilovice sive barve

slemenják strešnik za sleme

stókonja tovornjak za prevažanje premoga

sušílničar delavec v sušilnici

šína tirnica

škart slabi, nekvalitetni opečni izdelki

štǝmp model za izdelovanje opeke

150

štáncǝt štancati, strojno oblikovati opeko iz bloka obdelane gline štrómǝr električar

šúbla lopata

telerín leseni podstavek za korce

terezína ročni voziček na treh kolesih za prevoz opeke tíšlǝr delavec za mizarska dela

travéta montažni nosilec iz monte

(nǝ fǝrnaži sǝ diǝlǝli samo sestaunǝ diǝlǝ stropnih nosiucou) tunél cevi podoben del peči, po kateri gre zrak tunélska píǝč sodobna peč, v katero lahko nalagamo opeko z viličarjem

túta kombinezon, delovna obleka

vǝgúǝnčk kovinski voziček brez lastnega pogona za prevoz ilovice po tirnicah

véksǝl kretnica

vǝngáuka lopata za kopanje ilovice

vǝngǝdúǝr trak s kovinskim delom za zaščito čevlja pri kopanju ilovice (pǝrvazou si ga nǝ šuǝlin)

víǝvǝnca velnica, ročna priprava za vsipanje premoga v peč vílǝ lesene priprave različnih oblik za prijemanje votlih zidakov vinč vitel

zǝgǝnjáč zaganjalnik

zájla jeklenica

zorílnica prostor za zorenje ilovice

žájfca manjši, polni zidak

žlǝh glinokop

žmíkǝnje ročna dodelava strešnikov, glajenje

žrnáda delovni dan

Večino besed je zbrala Lea Ferfolja. Fonetični zapis opekarskih izrazov najdemo v njeni diplomski nalogi, medtem ko so tukaj predstavljeni v skrajšani obliki in s poenostavljenim zapisom.

151



Nǝ hmíǝčkim

borjači

Lokalna poimenovanja kmečkega

orodja in naprav

Ma zdaj vǝm poviǝm šie, kaj rata, če nǝ viǝš, dǝ zǝ uorǝt nucǝš drevuǝ, splaziš paj nǝ dablo.

H Možiǝtčǝvim jǝ pǝršu nǝ počitnicǝ an kužin, mulo od nih uosmih, devietih liǝt, kǝ jǝ znau govuorit samo po prǝvilno slovensko. Usie ga jǝ zǝnimǝlo, usie bi proviǝrou. »Ali bom lahko šel sedet na plug, ko boš oral?« jǝ uprašou Franjota, gospodarja. »Ja, ja, ti bom žiǝ poviǝdou, kǝ pajdem uorǝt,«

mu jǝ riǝku Franjo.

An dan po fruǝštki Franjo rieče fantu: »Zdaj pej lohko graš nǝ drevuǝ.«

Franjo gra uorǝt, mulota nikiǝr. Po nim cajti ga zǝgladǝjǝ nǝ

lipi. »Ja, zǝskuǝzi Buǝh! Kaj pej diǝlǝš tǝm guore?« sǝ čudjǝ.

»Toda, saj mi je Franjo rekel, naj grem na drevo!« rieče fǝntina.

An drugi buot jǝ bla nǝ obiski na druga žlahta, gospa z Ljubljanǝ. Gospa jǝ bla žiǝ u liǝtǝh, zǝtuǝ jǝ popudan, kǝ

sǝ bli usi nǝ njivi, počivǝla u zdraji nǝ borjači. Kǝ jǝ tǝkuǝ

čemiǝla, jǝ pǝršu adǝn od sosiǝdou an ji riǝku: »Sǝm pǝršu puǝnj drevuǝ. Jǝ žiǝ usie zmiǝnjeno zǝs Franjotǝm.« »Ja, če ste se zmenili, potem pa ga le vzemite! Katerega pa boste posekali?« jǝ bla prou pǝrjazna gospa.





Siem pej čie sǝ najdie

šie kǝšǝn kliǝštǝr al pej

žajglja. Zdaj sǝ samo

šie zǝ lǝpuǝ videt

(Sem pa tja se še

najde kakšen jarem

ali bič. Sedaj so le

za dekoracijo).

Šie bol riǝdki sǝ

»šuǝlni« od uola

(Še redkejši so

volovski »čevlji«).

Zǝs želiǝzǝm zǝ mǝncǝt

si velje zmǝncou siǝrk

(Z robkalnikom

si hitro zrobkal

koruzo).

154





Danes na kmečkih dvoriščih kraljujejo traktorji, v lopah pa se drenjajo najrazličnejši traktorski priključki. Na zaprašeni steni gospodarskega poslopja sicer še visijo grablje, kakšna motika, morda kosa. V skritem kotu še utegnemo videti prislonjene vile in lopate. Marsikateri predmet, povezan z obdelovanjem zemlje in obiranjem plodov, pa je izginil in se ohranil le pri redkih zbiralcih, zaljubljenih v preteklost. Biljenska dvorišča, skednji in lope so nekoč premogli vse, kar smo lahko našli po kmečkih dvoriščih tudi drugje po Sloveniji. Nismo sicer poznali voza s stranicami v obliki lestve, zato pa smo imeli vozove z »lajtǝrniki«, velikimi mrežastimi podi za spravilo sena.

Biljenski »buorjǝč« so jeseni napolnile tudi priprave za trgatev in pripravo vina, saj so kmetje imeli vsaj majhen vinograd, toliko zase in » zǝ gospuǝda«, torej za mašno vino. Kaj več so premogli le redki.

Marsikatero orodje, kmečki voz ali njegov del »poznajo«

le domače ime.

bǝlǝncín na voz vpeti del zaprege, na katerega se pripenjata verigi ( »štrangǝ« ali »kiǝtnǝ«) boriéla dvokolnica

bríǝnta lesen škaf z enim ročajem za prenašanje grozdja čestíǝla večja košara z dvema ročajema

čǝ̒rtǝlo plug za pletje plevela in rahljanje zemlje, pliunik čokét debelejša, krajša deska v stiskalnici za grozdje drevúǝ plug

fauč zakrivljen nož za kmečka dela

faučúǝla večji, na koncu nekoliko zakrivljen nož za sekanje robide, vej

kámba spodnji del jarma

kǝlóurǝt priprava na zadnjem delu voza za pritegovanje vrvi z navijanjem, pri čemer vrv stiska žrd

kǝríǝta manjši voz

kǝrjúǝla samokolnica

kǝvǝlíǝt koza, priprava za žaganje drv

155

kíǝtnǝ veriga med »kliǝštrǝm« in »bǝlǝncinǝm«

klíǝštǝr jarem

košiéta košara

kúǝmet komat

kúnka zaboj na vozu, pod s stranicami

kuóšič mrežast kovinski nagobčnik za živino

lájtra lestev

lájtǝrnik lesena mrežasta podlaga na vozu za spravilo sena lájtrǝnca lestvi podobna priprava na prednjem delu voza za nameščanje žrdi pri prevozu sena

lodríca lesena cisterna za prevoz in pršenje gnojnice máusǝr manjši škaf z ročajem za zajemanje mošta nǝ̒čkǝ nečke

pǝrízǝr voz za prevoz tovora na daljše razdalje pikáča kramp brez špice

pikúǝn kramp

pínja lesena posoda za izdelavo masla

pláunik kad za grozdje

plíunik priprava za pletje z volovsko vprego, podobna plugu prǝsíca okrogla deska na vrhu tropin v stiskalnici za grozdje príǝša stiskalnica za grozdje

rǝnčelíca priprava za sekanje, podobna mačeti

riédnjǝ vajeti

rogáčka velika motika z dvema kovinskima rogovoma sǝpúǝn motika pravokotne oblike z ravnim dnom

šápa, šápca motika za pletje

šǝjúǝn, šijúǝn dolga žaga z dvema ročajema

šíǝmpla širok, nizek škaf za mošt

špónda stranica pri vozu

156

štrígilj kovinsko strgalo za čiščenje in česanje živine šúbla lopata

vǝngǝdúǝrka lopata z ravnimi robovi za kopanje

víǝha lesen čep in odprtina za čep pri sodu

uórǝnca manjša kad za mošt (do 120 litrov)

žbrínčlja velika, redko pletena košara za listje želíǝzo zǝ mǝ́ncǝt ročni robkalnik koruze

síǝrk

157



Kaj bo zǝ jǝst?

Neč nǝ súhim,

nǝráto u kozíci

Najpogostejše jedi domače kuhinje

Tuonitu od Žieškǝ jǝ žiena an dan riekla, dǝ muǝre povarvǝt tǝ mičkǝnga, bi sǝ rieklo unučka, če če jǝmet kosilo. Kaj jǝ tiu, žienu jǝ triǝba ubuǝgǝt! Ma ni dugo zdǝržou doma.

Otruoka jǝ dienu u kǝruǝčku nu šou nǝ nu pasedžatu, kǝ sǝ

jǝ končala u oštǝriji. Uotrok jǝ lepuǝ spau, zǝtuǝ ga jǝ postu kar uǝnie, u kǝruǝčki.

Kosilo pej jǝ muogla skuhǝt šie adna nona, kǝ jǝ varvǝla pupku od hčiǝrǝ. Tudi uona jǝ nonotu porinla u rǝkǝ

kǝruǝčku z otruokǝm. Kam ga jǝ tiu pieljǝt, ku do oštǝrijǝ!

Tǝm sǝ si muǝži pǝr glaži poviǝdli an par pametnih.

Žaja jǝ pǝrpeljala u oštǝriju tud nu klapu – tǝ glauni, sǝ mi zdi, jǝ biu Ivǝn od Žuorža –, kǝ jǝ zmiǝrǝm bla kopaca nǝrdit kǝšnu šutǝstu, dǝ sǝ sǝ puole lohko smejali. Uǝne zǝgladǝjǝ

dviǝ liǝpǝ popetǝ nu jǝh lepuǝ zǝmiǝnjǝjǝ.

U oštǝriji Tuoni nǝankrǝt poglada nǝ uru, riǝče nu tǝšku, zlaufa uǝn, pograbi kǝruǝčku nu tieče dǝmau. Ku pride dǝmou, žiena takoj vidi, dǝ ni pǝrpieljou tǝ pravo popie.

Sǝviǝdǝ jǝ Tuonitu poviǝdla an par šie bolj pametnih. Kǝkuǝ

sǝ pǝršli do pravih otruǝk, paj nǝ viǝm.



Biljǝnsko voščilo zǝ

veliku nuǝč (Biljensko

voščilo za veliko noč):

vesielu aleluju nu

duobru fulju.

Zǝ štǝmp prašǝjtie Bukoučanǝ!

Recept za fuljo

Fulju diǝlǝmo pred veliku nočjúǝ. 4-5 dni praj, ku sǝ ju luǝtmo diǝlǝt, kupmo 3-4 štruncǝ biuga kruha (adni praujǝ, dǝ jǝ duobro, če jǝ četrta štrunca siǝrkǝva).

Kroh muǝrǝ jǝmet malo škuǝrjǝ nu puhnu sredicu.

Spraumo ga tǝkuǝ, dǝ sǝ nǝ pošuši.

An dan praj, ku bomo fulju zǝriǝs diǝlǝli, uzamemo nu pousuho pliǝče (pǝršut), táko od nih dviǝh, triǝh kilou, nie premajhno. U uodi naj urie 45 minut. Takoj kǝ

záure, pokušǝmo uodu; če jǝ preslana, ju zǝmiǝnjǝmo nu kuhǝmo nǝpraj. Kuhǝn pǝršut pustimo u uodi, dǝ

sǝ duobro ohlǝdi, če nie rata suh. Puole ga uzamemo uǝn nu spraumo, kǝ zǝ veliku nuǝč pride prou. Tudi uodu pǝršparǝmo.

Štruncǝm kruha poriǝžemo pruoč škuǝrju nu jǝh

zriǝžemo nǝ kockǝ. Prelijemo jǝh zǝs litrǝm do litrǝm nu pou pǝršparǝnǝ uodǝ nu pustimo stǝt nu nuǝč, dǝ

sǝ uoda upijǝ. Neč nǝ mǝčkamo.

Zǝ diǝlǝt fulju nucǝmo:

nǝmuočen kroh

30 do 50 dekou cebibota (rozin), nǝmuočenga usaj nu nuǝč u rumi

nǝmalo drobtin

2 jajci

lupinu od dviǝh lǝmuǝnou nu niga nǝranca (pomaranče) 10 dekou neprekǝjenga špieha (slanine) vǝnilju

20 dekou cukra

160

kúhnjǝ enolončnice

ječmánka ričet

pašta nu fǝžu fižolovka

pašta nu krǝmpíǝr krompirjeva enolončnica

ríǝpa nu krǝmpíǝr enolončnica s kislo repo

kuhnja z vǝrzúǝt ohrovtova enolončnica

kuhnja zǝs síǝrka enolončnica s koruzo

žúpǝ juhe

govéja župa

svínjska župa

kǝkúǝšja župa

šelínka juha iz zelene

požgánka prežganka

pǝnátca juha iz poparjenega kruha z zabelo in začimbami zǝ pǝr žúpi prikuhe

zmǝčkán (tíǝnfǝn) pražen krompir

krǝmpíǝr

krǝmpíǝr u krompirjevi svaljki

kúǝlcǝh

krǝmpíǝr u kuhan krompir v kosih

kúǝsǝh

krǝmpíǝr u kuhan, neolupljen krompir

oblícǝh/srajčki

krǝmpíǝrjǝva kuhan in pretlačen krompir z belo moko políǝnta

špináža blanširana in dušena špinača

ríǝpa u kozíci dušena repa, kisana na tropinah

vǝrzúǝtǝ u kozíci dušeni ohrovt

pǝckúǝn stročji fižol s krompirjem in panceto

tíǝnfǝnǝ kuóčkǝ dušene bučke s paradižnikom in peteršiljem grǝh nǝ góleži omaka iz graha in paradižnika

polpiéti mesne kroglice

tíǝnfǝnǝ jápkǝ čežana

161



Nǝmuočenmu kruhu dodamo nǝmalo drobtin,

odvisno, kolko jǝ muǝkǝr. Nuǝtǝr ubujemo adno

jajcie nu an črnjak (rumenjak), zǝmiǝšǝmo šie

lupinu od lǝmuǝnou nu nǝranca an cebibo.

Špieh zriǝžemo nǝ majhno nu ga pocvieremo.

Obiǝlu, kǝ smo ju udobili, ulijemo u miǝšǝncu od praj nu usimu ukop dodamo šie cukǝr.

Z rǝkami duobro zmiǝšǝmo, dǝ jǝ usie nǝ suojim

miǝsti. Če jǝ premuokro, luǝžmo šie nǝmalo drobtin.

Miǝšǝnca naj počiva pou urǝ.

Žagǝncu (delovno površino) pomuǝkǝmo, uzamemo

usaki buot zǝ an polpiet miǝšǝncǝ nu nǝpraumo zǝ

an duǝbǝr pauc velikǝ »klǝbasǝ« – fuljǝ (u Bukouci, kiǝr fuljǝ nǝ diǝlǝjǝ, sǝ nǝs zmiǝrǝm dražli, če rabmo štǝmp). Fuljǝ muǝrjǝ bet pomuǝkǝnǝ pousuǝt, ma

muǝka nǝ smiǝ jǝt nuǝtǝr. Šie narbol paj jǝ triǝba ahtǝt, dǝ jǝ cebibo u usih fuljǝh, zǝtuǝ kǝ če nie, jǝ

»sliǝpa«.

Kuhǝmo jǝh ku njokǝ. Kǝ pridejǝ guor, jǝh uzamemo uǝn, dienemo nǝ nu čistu cunju an pustimo, dǝ sǝ

ohlǝdijǝ nu posušijǝ. Pojiǝst jǝh jǝ triǝba u an par dnievǝh, ma tuǝ ni tǝško.

Našu pupu uči

diǝlǝt fulju nona

(Babica uči vnukinjo

delati fuljo).

162

sámo zásǝ samostojne jedi

rižóta, rajž riž z mesom

špagéti, paštašúta, razne vrste špagetov in makaronov z mesom šibjóti

pašta z máslǝm nu makaroni z maslom, drobtinami in sladkorjem drobtínǝmi

žvǝcíǝt golaž

žvǝcíǝt zǝs golaž iz pljučnic (klobas)

pljúčǝnc

žvǝcíǝt zǝs druópca golaž iz kokošje drobovine

trípǝ vampi po tržaško

njuóki zǝs njoki z golažem

žvǝcíǝtǝm

njuóki z njoki z marmelado

mǝrmoládu

njuóki zǝs slivovi cmoki

číǝšpǝmi

rajž nǝ mlíǝki mlečni riž

poverúǝni nu sataraš brez jajca

pomidóri

poverúǝni nu sataraš s pljuči

pomidóri s

pljúčǝmi

fǝrtálja omleta

fǝrtálja zǝs omleta z meliso in komarčkom

srčnim zíǝljǝm nu

koromáčǝm

bíčǝnje polenta s slanimi sardelami in kisom

požgiét fǝžu jed podobna pasulju z dodatkom kisa fǝžu kísou okisan fižol v zrnju s čebulo

toč (tuóč) di šímja golaž iz krompirja brez mesa zǝ usáko tólko posebne jedi

fǝrnǝžárski v opekarni pečen krompir s slanino krǝmpiǝr

žóuca žolca (z listi lovorja)

štukvíš golaž iz polenovke

163



Ni uǝhceti brez štrukljou

Recept za biljenske štruklje

Zǝ filu nucǝš:

1 kilo mliǝtih oriǝhou

¾ kila cebibota (rozin)

cukǝr kukǝr komu paša

2 vǝnilji

lupinu od dviǝh lǝmuǝnou

nǝmalo mliǝka zǝ nǝmuočit oriǝhǝ

nǝmalo ruma nu drobtin

mǝrmoladu zǝ nǝmazǝt

Testuǝ:

1 kilo muǝkǝ

6 črnjakov (rumenjakov)

3 žlicǝ cukra

nu gnidcu soli

30 – 35 dekou masla

do 2 deci mliǝka ali smetanǝ (rajši šparej) 2 – 3 dekǝ kvasa

Zǝ filu prvo nǝmuǝčiš oriǝhǝ. Puole jǝh zmiǝšǝš zǝs usim drugim, zuǝ́n mǝrmoladǝ.

Testuǝ nǝrdimo ku zǝ gobancu. Kvas damo ushajǝt z an piko mliǝka, nǝmalo muǝkǝ nu nu gnidcu

cukra. Posiebie stučemo črnjakǝ nu cukǝr, dodamo stuopljeno maslo, rum, sou. Usie tuǝ damo u

presejanu muǝku nu gnietemo pou urǝ. Testuǝ

pustimo ushajǝt.

Puole ga rǝzvaljǝmo šie bolj nǝ tǝnko ku zǝ gobancu (al pej usaj tolko) an nǝriǝžemo nǝ trakǝ, tǝkúǝ od 164

»Solatni bar« je oblikovala vrtna ponudba. Od spomladi, ko so začenjali poganjati šparglji, do pozne jeseni je bila izbira zelo pestra. Poleg špargljev so pomlad oznanjali tudi spodríǝgouca (regrat) in hmeljevi vršički; oboje smo pred pripravo blanširali. Poleti in zgodaj jeseni so prišli na mizo kǝdúmǝrji (kumare), fǝžoléti (stročji fižol), pomidóri (paradižniki), poverúǝni (paprika), obíǝljenǝ

cukétǝ, kávoli (cvetača) in bǝruókulni, pa še kaj bi se našlo. Bolj skromna je bila izbira pozimi, ko smo skoraj vsak večer jedli ríǝgot (radič), seveda s polento in zabeljen z ocvirki. Pogosto smo mu dodali fižol.

Políǝnta Polenta

Polento smo kuhali vsak dan, razen v nedeljo. Bakren kotel je bilo treba ribati s peskom; če si goljufal s kisom, je potemnel. Kuhali smo jo pol ure na majhnem ognju, jo neprestano mešali, nato pa »zvǝrǝnli« na »žágǝncu od políǝntǝ« in si jo privoščili z/s:

ríǝgotǝm radičem

mlíǝkǝm mlekom

bíǝlim kofiétǝm kavo z mlekom, pripravljeno iz Proje in Francka žvǝcíǝtǝm golažem (iz mesa, drobovine, pljučnic) trípǝmi vampi

štukvížǝm polenovko

mǝrmoládu marmelado

cúkǝrjǝm sladkorjem

túčenim jájcǝm penasto umešanim jajcem s sladkorjem slánimi rípcǝmi slanimi sardelami in kisom

nu uóctǝm

šelínku juho iz zelene

ocvíǝrkǝmi ocvirki

Zjutraj smo, poleg bele kave s kruhom, pogosto jedli močnik, bolj redko, na hitro kuhano polento, nekoliko zabeljeno. K močniku je sodilo mleko.

Prašiče, kokoši, včasih tudi kunce in le ob posebnih priložnostih purane smo ubijali doma. Danes bi se to marsikomu zdelo kruto; tudi nam ni bilo vseeno, toda treba je bilo jesti, police v trgovinah pa niso ponujale v plastiko zavitih bedrc. In treba je reči, da nismo prav nič zavrgli, razen kokošjega perja brez puha.

Ko smo ubili kokoš ali piščanca, smo najprej pojedli kri, ocvrto na krušnih drobtinah. Iz drobovja, tudi črev in morebitnih zametkov jajc, smo pripravili »cvǝrtjé« ali 165





nih dvanajstih, trinajstih centimetrou. Nǝmažemo jǝh zǝs mǝrmoladu, zuǝ́n ruǝbou, nu dienemo

filu po kupčkǝh, ma samo nǝ adnu polovicu (po

dugim). Ruǝbǝ nǝmažemo zǝs beljakǝm nu trakǝ

»zuopremo«. Rǝzpǝrtimo jǝh nǝ takǝ u žbiego

riǝzǝnǝ »košniǝlčkǝ«; tǝ pǝrvo jǝh spǝrtimo zǝs ruǝbǝm rǝkǝ (s pokončno dlanjo), dǝ sǝ testuǝ nǝ

ruǝbi »košniǝlčka« sprime, puole šie poriǝžemo zǝs nuǝžǝm. Ahtǝmo, dǝ sǝ nǝ odpiǝrǝjǝ, zǝtuǝ usak

»košniǝlčk«, če jǝ triǝba, šie posiebie zuopremo.

Ocvieremo jǝh nǝ uǝlji nu potrasemo zǝs cukǝrjǝm u prahi. Nǝ usak nǝčin jǝh jǝ triǝba nǝrdit zǝ sviǝtga Əntuǝna, zǝ usaku uǝhcet, biǝrmu nu krst, nu kǝdǝr imǝmo kǝšnu bolj okruǝglu feštu.

Kǝr zǝdiši po štrukljǝh,

jǝ blizu al sviǝti

Əntuǝn al uǝhcet

(Ko zadiši po

štrukljih, je blizu

sveti Anton ali

poroka).

Adnim sǝ ni dalo pou

urǝ miǝšǝt poliǝntu.

Sǝ si znali pomagǝt ...

(Nekaterim se ni

dalo pol ure mešati

polento. Znašli so

se ...)

166

»žvǝcíǝt« (golaž). Vrat, glava, hrbet in spodnji del nogic so bili osnova za juho; še tople smo oglodali do kosti.

Ostale dele piščanca so največkrat dobili le moški, ki so opravljali težaško delo. Ženske in otroci so bili

»pravega« mesa deležni le ob praznikih.

bržádla meso svinjskega kareja brez kosti

pǝncéta panceta

hlíǝpc skošenina zavita v svinjsko mrežico

krodegína klobasa iz mesa, kože in začimb

múlca krvavica iz krvi, zdroba ali riža, rozin, sladkorja in za-

čimb

pǝršút pršut

pljúčǝnca klobasa iz pljuč, mesa in začimb

slǝtka klǝbása klobasa iz mesa, špeha in začimb šelám salama

šǝšíunik posušena vratovina, budžola

Slǝtko Sladice

bíljǝnski štrúkil ocvrta sladica z nadevom za potico búhtǝlj sladka biga

búhtǝlj z sladka biga z marmelado

mǝrmoladu

fúlja velikonočna sladica iz kruha, namočenega v vodi, ki je ostala od kuhanja pršuta, jajc, sladkorja in rozin gobánca potica

fáncul flancat

kǝnčúǝn pletenica z jajcem, velikonočna sladica v obliki povitega dojenčka

kroh zǝs izabélu krušno testo z grozdjem

kúglof šarkelj

mǝslíǝn kroh masleni kruh, panetone

omléta palačinka

súpa popečen star kruh, namočen v črnem vinu s sladkorjem šmorn carski praženec

šníta ocvrta rezina kruha, namočena v jajcu, umešanem s sladkorjem in mlekom

šotó jajce, umešano s sladkorjem in vinom

štráuba krhki flancat

štrúdǝl zavitek

167



Ma sǝ boš ja

nǝmálo poštímǝla

nu oštáutla

Kako smo se oblačili

Pred zadnju uǝjsku, ma tudi puole, sǝ jǝ nǝ Ipavi pǝr malni kuǝpǝlo tolko ledi, dǝ jǝ blo ku nǝ muǝrji. U tisti sparouni jǝ mǝrskǝšǝn ratou žajǝn. Kaj nǝrdit? Tǝkrǝt nisǝ miǝli usi zǝs sabu flaškic, ku dǝnǝs. Edini pǝč tǝm blizu pej jǝ biu nǝ

borjači pǝr Možiǝtčǝvih, zǝtuǝ sǝ adni kar u kopalkǝh čie hodili punj uodu. Mama Rusjanka (Frančiška Mozetič) jǝ

sediǝla pǝr pǝči nu ahtǝla, dǝ nǝ bi pǝršlo do griǝha. Če sǝ

uni z Ipavǝ pǝršli u kopalkǝh, jǝh jǝ takoj zǝlovila: »Bajž sǝ

oblajč, nu puole pridi!«

Griǝha ni blo, ma tudi sǝnčka po kosili zǝ mamu Rusjanku nie.





Ipava jǝ ofrišǝla od

zuǝnie, Možiǝtčou

pǝč paj od znuǝtrka

(Vipava je ohladila

od zunaj, voda

iz Mozetičevega

vodnjaka pa od

znotraj).

Fantjǝ špadni nǝ ruošti

(Mladeniči na jezu).

170

»Poglaj, ku princeza!« sem nekoč rekla mami, ko sem gledala čedno opravljena dekleta, ki so šla peš na plesišče v Čarobni gozdiček. »Bajži no, kǝšna princeza!

Gvišno jǝ šie pred nu uru kidǝla gnuǝj!« mi je odvrnila mama in razblinila moje sanje.

Biljenkam in Biljencem je bil zunanji videz zelo pomemben; v časih pomanjkanja morda še bolj kot hrana, predvsem pa pogosto bolj kot urejeno bivališče in okolica. Težko bi rekli, da smo bili v prejšnjem stoletju ljubitelji športnih in udobnih oblačil. Mnoge stare mame so se še po vojni oblačile v nekakšno nošo s temnimi, dolgimi, nabranimi krili in obvezno ruto na glavi, mlajši pa smo se spogledovali z meščanskim videzom, seveda kolikor so nam denarne razmere dopuščale. Pogosto je bilo težko, toda nekatere ženske so znale iz kosov blaga, ki so ga kupile v »škampoli« (trgovina v Gorici z ostanki blaga), s šivalnim strojem ustvariti prave čudeže.

Predstavljam primer narečnega besedila v zvezi z modo in oblačenjem:

Ma mǝ jǝ prou maltrǝlo, kǝkuǝ bojǝ nǝrati. An ti riečem, dǝ kǝ sǝ sǝ uopǝrlǝ uratǝ, si miu kaj zǝ videt! Uoǝna jǝ

zgladǝla ku s figurina, uoǝn pej ku fǝnt špadni. Jǝ miǝla an gruozno liǝp čelest kompletin, rusǝ šorotakǝ nu rusu boršetku. Zgliǝda, dǝ si jǝ šla nǝrdit ondulǝ, tǝkuǝ dǝ jǝ

bla zǝ pogladǝt ku na bambulca. Uoǝn paj tudi u gvanti; si jǝ luožu pǝrfin kǝmužlin. Obut jǝ biu u špikǝstǝ šuǝlnǝ

nǝ špigetǝ.

Suoja mama, kǝ jǝ pǝršla zǝ njimi, tut ni bla zǝ pod špuǝt. Obliečena jǝ bla u an liǝp tǝjiǝr, čriǝs jǝ miǝla špulverin, obutǝ paj nǝ niskǝ šorotakǝ. Tudi uoǝna si jǝ

nǝrdila an rahu pǝrmanent nu ti poviǝm, dǝ jǝ bla prau štautna.

Ž njuǝ jǝ pǝršla ta druga hči. Ja, ta bi sǝ paj lohkor bolj pogladǝla u špiǝglu. Kaj usie si jǝ nǝčepurla guor! Si jǝ

diela an kǝpotin nǝ kodrielǝ an nu kotolu nǝ kampanu, kǝ ji jǝ visiǝla ku pǝsu rap. An puole si jǝ obula šie nǝ

takǝ šuǝlnǝ bres patǝ, dǝ jǝ usie ukop šie bolj štuniǝrǝlo.

Ma odzat, odzat! Tuǝ jǝ blo šele zǝ videt! Ta triǝtja hči jǝ bla ku na rufjana. Jǝ miǝla nu kratko krilcie guor do sriǝt riti, riǝzǝno u žbiego, s hǝrptǝm uǝnie an rǝkavǝmi nǝ žbufo. Nǝ glavi si jǝ nǝštimǝla nu kupolu zǝs lǝsi. Ti riečem, prou zǝ nikamǝr!

171



Ma, oštja!

Čustveni izrazi in kletvice

Biljǝnci sǝ znali adǝn druzmu pǝrtǝkǝnt prou smiǝšnǝ

imiǝnǝ. Tǝkuǝ smo miǝli žiǝ Bokǝlčka, Šikadu, Dǝrdǝlo, Čiǝkča – duǝ bi sǝ jǝh usih zmislu! Miǝli smo tudi usǝ, kǝ sǝ u ciǝrkvi tǝ glauni: Fajmuštra, Papeža an pǝrfin Boga. Anci ta zadnji ni biu samo Buǝh, ma Dijobuǝh.

Nǝ viǝm, kaj če rajčt, ma Papež nu Dijobuǝh si nisǝ bli prievič dakordo. An dan sǝ sǝ nǝzaj skriǝgǝli. Nobiedǝn ni tiu giǝnjǝt, dokiǝr sǝ ni Dijobuǝh zmislu, dǝ jǝ vǝndǝr uoǝn tǝ glauni. »Buǝdmi tiho,« jǝ riǝku Papežu, »kǝ jiest sǝm Buǝh, ti paj samo papež!«

Praujǝ, …

Pravijo, da se besedišče najbolj razbohoti pri tistih vsebinah, ki so najpogosteje v rabi. Tako so v azijskih gorah jeziki – tako so nam rekli v šoli –, ki obsegajo le okoli šeststo, sedemsto besed, pri čemer jih kar polovica poimenuje razne tipe ovčje volne. Inuiti (Eskimi) poznajo celo vrsto poimenovanj za razne vrste snega; mnoge od teh ostali jeziki, tudi tisti z najbogatejšim besednim zakladom, lahko pojasnijo le opisno.

In kaj bi lahko glede na zapisano sklepali o

biljenskem (pa ne samo biljenskem) govoru? Zelo bogata je skupina besed, s katerimi povemo, da

je nekdo vinjen, na še več načinov pa (pogosto

škodoželjno) damo nekomu vedeti, da ga imamo za prismuknjenega, če ne celo norega.

vinjen

neumen

péjǝn

šótolo

nǝrát

šútǝst

nǝkǝrgán

žvǝ́gnjen

nǝdíǝlǝn

(pǝr)švájsnjen

nǝčinkulán

trčen

očinkulán

máhnjen

fájhtǝn

bǝrtóldo

opít

móna

nǝcúkǝn

zmúǝčen

očínkǝn

mǝkáko

nǝčínkǝn

máto

nǝlúckǝn

mátǝst

nǝluóžen

zǝrúkǝn

očǝmǝrán

pǝntǝlúǝn

nǝžíǝhtǝn

nuór

trd ku mina

udárjen

žbriéga

čúkǝst

nǝžlǝmpán

cimbǝr

ga ima pod kapu

štǝ́rknjen

nǝžlókǝn

túmbo

ga jǝ nǝtánkou

zblúǝjen

podluóžen

zgóbljen

cúrlo

174

Govorjena beseda je bila že od nekdaj podkrepljena z izrazi, ki so sporočali čustven odnos govorca do povedanega, njegovo razpoloženje in odnos do

ogovorjenega ali stanja, v katerem se je znašel.

Zlasti jeza je znala in zna priklicati skrajne odzive, tudi kletvice. Danes slišimo več vulgarnih izrazov povezanih s spolnostjo, še pred nedavnim pa je bilo, vsaj na Primorskem, slišati kletvice, ki so se nanašale na Boga, Marijo in hudiča. Kako se torej v hudi jezi odzivamo Biljenci?

Najhujših dveh kletvic si skoraj ne upam zapisati, lahko pa rečem, da so ju le redki pogosto uporabljali: porko Díjo – porco v italijanščini pomeni prašič, svinja, v kletvicah pa se rabi v smislu prekleti

porka Madóna – kletvica se nanaša na Marijo, čeprav verjetno ni nihče pomislil nanjo

Še dve kletvici vsebujeta italijanski »porco«:

porka mižiérja

porka Éva

Verjetno sem sodijo tudi kletvice, ki se začenjajo z »orko«: orkodíndjo – videti je, da gre le za omilitev najhujše kletvice orkosvíǝt

orkosvínc

So tudi besede, ki ne spremljajo le jeze, pač pa tudi druge, največkrat negativne odzive na situacijo.

Najpogostejša je beseda:

óštja – verjetno pride iz italijanske besede »ostia«

(hostija) oziroma njenega vulgarnega pomena »vrága«.

Izraža pa lahko navdušenje, začudenje ali nestrpnost.

Tudi jezo do nagovorjenega lahko izrazimo z uporabo besede »oštja«, seveda pa tudi z drugimi izrazi, ki včasih mejijo že na prekletstva:

Va šul óštja! (Pojdi k vragu!)

Bajž šul óštju!

Bajž hudíču u ret!

Dǝ b’tǝ zlúǝdi/zlúǝmǝk púǝču!

Dǝ b’tǝ zlúǝdi/zlúǝmǝk uzáu!

Naj tǝ zlúǝdi/zlúǝmǝk púǝči!

Bajž u malóru!

Dǝ b’tǝ pǝs oscáu!

Salaménski líntvǝr!

Salaménski múlo/múla!

Naj tǝ hudíč uzáme!

Dǝ b’tǝ stríǝla púǝčla!

Va šul muš! (Pojdi se solit!) – besede »muš« (osel) sicer ne uporabljamo

175





Kǝluǝnu sǝ jǝ nǝrdilo

zǝ kǝšnu vači feštu

(Slavolok so

naredili za kakšen

pomembnejši

praznik).

Palma zǝs starim

pǝčǝm ǝn kǝluǝnu, kǝ

jǝ morbet bla an buot

pǝrtuǝn nǝ buorjǝč.

(Zaselek Palma

z vodnjakom in

obokom, ki je nekoč

morda vodil na

dvorišče).

U borjači ponǝvadi

ni manjkǝlo ruož, od

malvi do leandrou.

(Na dvorišču

ponavadi ni

manjkalo rož,

od pelargonij do

oleandrov).

176

Po pogostosti uporabe je med kletvicami poleg vsestranske »oštja« še – prav tako večpomenska –

»móna« (tudi »móniga«). Njen primarni pomen je sicer

»neumen«, »neumnež« (torej je lahko pridevnik ali samostalnik), služi pa tudi kot poudarek negativnemu čustvu (sovraštvu, omalovaževanju) do ogovorjenega oziroma osebe, o kateri se govori.

Nemara sta še najbolj nedolžni »omembi« imena Boga in Marije, ki spremljata izrazito čustven odnos do situacije.

V teh primerih se beseda Bog ponovi z združitvijo italijanske besede Dio (primorsko Dijo) in slovenske Bog (primorsko Buǝh), torej dijobúǝh, Marija pa dvakrat ponovi: Mǝ́rija, Mǝ́rija.

Naj za konec dodam še to, da po mojih izkušnjah Primorcem kletvice ne služijo kot mašilo, ki naj prikrije govorčev skromni besedni zaklad, kot včasih z obžalovanjem ugotavljamo med poslušanjem

pogovorov predvsem v zaključenih družbah mladih ljudi. Kletvica ostaja v svoji primarni vlogi in daje govoru zgolj čustven poudarek.

177



Tunajninajniena,

tunajninajna

Rime »po biljənsko«

Tǝm u Vasi, praj ku si šou h Turotu, sǝ šie pred zadnju uǝjsku stali adni, kǝ sǝ sǝ klicǝli Soler. Miǝli sǝ bǝtiǝgu, pekarnu nu dva sina. Adǝn sǝ jǝ klicou Anton. Mama Lizeta jǝ prǝdajǝla u bǝtiǝgi, Anton pej jǝ odzat jǝgrou klǝviǝr.

Usaki bout kǝ jǝ fǝlu, ga jǝ mama kar z bǝtiǝgǝ okriǝgǝla:

»Antonek, kaj diǝlǝš?«

Zgliǝda dǝ jǝ nucǝlo.

Po uǝjski sǝ sǝ preselili u Argentinu nu Antonek jǝ ratou tǝkuǝ

duǝbǝr nǝ klǝviǝrji, dǝ smo ga slišǝli tudi po radjoti. Prou fajn sǝ mi jǝ zdiǝlo, kǝ sǝ riekli, dǝ igra Anton Soler - Biljǝnski.





Proslavǝ smo miǝli u

Komplǝniji (Proslave

so nekoč bile v

kaplaniji).

Nǝ kuonci sǝ zmiǝrm

zǝpuojǝli tudi piuci,

Biljǝnci, ma žnjimi

tudi druzvie. Nikoli ni

mankǝla Džukalele,

džukale. (Na koncu

so vedno zapeli

tudi biljenski pevci,

a z njimi tudi drugi.

Nekatere pesmi

so bile vedno na

repertoarju.)

Zbor puoja u ciǝrkvi

nu kiǝr jǝ triǝba.

(Zbor poje v cerkvi

in kjer je potrebno).

180

Pesmi nas spremljajo od zibelke naprej in smem trditi, da Biljenci zelo radi pojemo. Vsak, ki ima le malo posluha, pritegne, ko se v družbi zaslišijo znani verzi in melodija. Poje se – no, vsaj pelo se je – tudi pri lažjih delih, pri ličkanju (lupljenju sirka), likanju, prebiranju zelenjave … Tako večina Biljencev pozna celo vrsto pesmi, vendar predvsem tistih ponarodelih s konca devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja. V tej knjigi pa so zbrana le besedila pesmi, ki so se vselej pele v narečju. Nekatere pesmi, predvsem tiste hudomušne in nagajive, niso pete, temveč so slišati kot ritmizirano govorjenje na dveh tonih.

Začne se pri zibelki, z uspavanko.

Tičku bom skubu,

piǝrce prodau,

naši Ančki (Tuončki …) bom kupu

fiǝrtožek plau.

Tunajninajniena, tunajninajna,

Ančka u zipku gra.

Pajmo spat z Buǝhcǝm urat,

h sviǝtmu križu prebivat.

Duǝr jǝ z Buǝhcǝm, Buǝhc jǝ ž njim.

Jǝzus jǝ Mǝrijin sin.

Sviǝti Piǝtǝr z Rima velikǝ ključǝ ima.

Posuǝdi tudi našim,

dǝ pajdejǝ čie h vašim.

Na otroke je vezana tudi naslednja pesmica, ki se recitira na dveh tonih. Poznajo jo tudi v okoliških vaseh, vendar v nekoliko spremenjeni obliki. Celo v samih Biljah je moč slišati vsaj dve inačici pesmi. Eno lahko preberemo v knjigi Hilarija Koste Kje so tiste stezice, druga pa se glasi: Štrukil Bukil, kiǝ si biu? Kiǝ sǝ tisti uolki?

Pǝr tieti, u Šumpietri.

Jih jǝ ubujla sekiǝrca.

Kaj ti jǝ dala?

Kiǝ jǝ tista sekiǝrca?

Guolo peščicie.

Jǝ zletiǝla u gmajncu.

Kiǝ jǝ tisto peščicie?

Kiǝ jǝ tista gmajnca?

Pod goniščecǝm.

Sǝ ju pozobali tički.

Kiǝ jǝ tisto goniščecie?

Kiǝ sǝ tisti tički?

Ga jǝ odniesla uotka.

Sǝ šli u Milan.

Kiǝ jǝ tista uotka?

Nu kdaj prideju?

Sǝ ju spili uolki.

Zǝ nu liǝto nu an dan.

181

Naslednje tri pesmi hudomušnega značaja se pojejo.

Niso znane le v Biljah, toda besedila se deloma razlikujejo. Druga izmed teh pesmi je bila verjetno prevzeta iz narečja, ki pozna besedo papir; v našem narečju je namreč ni. Tudi tretja je vsaj v eni podrobnosti

»skregana« s krajevnim govorom, saj uporablja

nedoločnik na -ti, kar ni značilnost biljenskega govora.

Rimana beseda pesmi in zahtevani ritem so očitno močnejši od običajnega govora.

Jiest sǝm ju pa vidu, vidu, vidu, vidu,

jiest sǝm ju pa vidu muhu brez peruǝt.

Refren: Oj, ta muha, kǝkuǝ jǝ uoǝna suha,

druzga jǝ ni ku samǝ kosti.

Tǝm po placi skačie, ima rusǝ hlačǝ,

tǝm po placi skačie muha brez peruǝt.

Refren: O, ta muha, …

Preljuba ti sosiǝda,

ste vidli muojga diǝda?

Refren: Vidla, oj, vidla, oj, vidla sǝm ga!

Hlačǝ ‘ma s pǝpiǝrja,

dǝ ga baba tiǝrja.

Refren: Vidla …

Šuǝlnǝ brez potplatou,

usak driek po ciǝsti šlatou.

Refren: Vidla …

Po ciǝsti gra an stari muǝž,

guntǝdrija stari muǝž, guntǝdrija stari muǝž.

Nǝ hǝrpti niese stǝrgǝn kuoš,

guntǝdrija stǝrgǝn kuoš, guntǝdrija stǝrgǝn kuoš.

Nuǝtǝr u kuoši žienkicu,

guntǝdrija žienkicu, guntǝdrija žienkicu.

Kǝr ni znala kuhǝti,

guntǝdrija kuhǝti, guntǝdrija kuhǝti,

muǝre s kuoša kukǝti,

guntǝdrija kukǝti, guntǝdrija kukǝti.

Muǝž pej pride guor nǝ muost,

guntǝdrija guor nǝ muost, guntǝdrija guor nǝ muost, vrže babu duol pod muost,

guntǝdrija duol pod muost, guntǝdrija duol pod muost.

Kǝr ni dala vinca pit,

guntǝdrija vinca pit, guntǝdrija vinca pit,

muǝre u uodi sǝ močit,

guntǝdrija sǝ močit, guntǝdrija sǝ močit.

182

»Melodija« na dveh tonih pri naslednjih pesmicah poudarja ritmičnost teksta.

Kǝtǝrina jǝ ubujla petelina,

Tuoni Bǝluoni, piškou zǝb,

muǝžu dala ruǝžu.

piǝlje kravu nǝ pǝtuǝk.

Muǝž jǝ kupu kapu,

Krava niče pet,

Kǝtǝrinu vrgu u grapu.

Tuoni ji da nu cǝbadu u ret.

Juǝža Kuǝža kokošar,

Mǝrička fruǝštik niesie,

štirih jajci gospodar.

jǝ umazǝna ku priesie.

Adno spije, dviǝ rǝzbije,

Jiest pa le počas

pride mati, ga nǝbije.

odrajžǝm h ljupci u vas.

Luna ima dva kopuna.

Še adniga nǝ vrh, ju piǝljemo nǝ trg.

Mikec nu Jakec nu zlatǝ koliǝsǝ,

dǝ sǝ popiǝljemo u sviǝtǝ nebiǝsǝ.

Stǝrma jǝ puǝt u nebuǝ, britka nu tǝška,

duǝ nǝm odpiǝrou bo urata nebiǝška?

Ura bijǝ piǝt nu pou,

našga uoču (fanta) ni dǝmou.

Kam jǝ šou, kam jǝ šou?

Šou jǝ u Istriju,

puǝnje riǝpu kisǝlu.

Šie ga ni, šie ga ni,

trijǝ oslički sǝ mu ušli.

Sviǝt Piǝtǝr nu Pau sta ga pila an bokau.

Sviǝt Piǝtǝr jǝ piu, sviǝt Pau ga poliu.

Zadnji nagajivi verzi temeljijo na besedni igri. Pau je v pesmici Pavel, toda »pau« pomeni tudi polovico.

Posebno hudomušne, tudi zlobne, so domislice in zmerljivke, ki so naslovljene na prebivalce sosednjih vasi. Ni čudno, da je ob večjih srečanjih pogosto prišlo do »bǝrufǝ«.

Vǝrtajbǝnci, kolajbǝnci

po naši puǝti huǝdjǝ,

usǝ driekǝ nǝm poluǝvjǝ.

Poliǝti jǝh sušijǝ,

pozimi jǝh paj jiǝjǝ.

Najhujša je sicer »trditev«, da »Krašouci nisǝ lediǝ«, z zlobnim namigovanjem pa dosti ne zaostaja tudi odgovor na vprašanje, kako pojejo mirenski zvonovi: »Mírǝncou póu tǝtóu, Mírǝncou póu tǝtóu«.

183



Po našie jə paj

təkuə

Pregled slovničnih posebnosti

biljenskega govora

Kǝdǝr čemo pǝrnǝs zviǝdet, kǝkuǝ jǝ otruoku imiǝ, uprašǝmo

‘pej kǝkuǝ sǝ kličeš’. Če bi rǝdi viǝdli šie priimek, riečemo ‘an kǝkuǝ šie’, nie pej ‘kǝkuǝ sǝ pišeš’. Tǝkuǝ jǝ blo nu bo! Ma tiǝga tisti, kǝ nisǝ od to, nǝ viǝjǝ.

Liǝta trinupiǝdesiǝt, kǝ sǝ jǝ šlo zǝ Trst, jǝ blo u Biljǝh puhno vojakou od usiepousuǝd. Pǝr Možiǝtčǝvih jǝ miǝla uǝjska u skǝdnji kuhnju, jiǝli sǝ pej po borjači. Dvie Možiǝtčǝvi pupki, adna od triǝh, adna od pietih liǝt, sǝ omǝdliǝvǝlǝ tǝm okuǝli.

Adǝn od vojakou jǝ uprašou tǝ mičkǝnu: »Kako ti je pa ime?«

»Jana,« jǝ hitro poviǝdla. »In kako se pišeš?« jǝ tiu viǝdet.

Uotrok jǝ ostau slabo, saj ni viǝdou, kaj če pej zdaj jǝmet vojak.

Ma sǝ jǝ zmislu, kǝkuǝ mama uči siestru pisǝt mali pisǝn i. Vǝs kontiǝnt mu jǝ odgovoru : »Guor, duol, guor, pika.«





Taki pǝrtuǝni sǝ an

buot peljali nǝ borjačǝ.

Dǝnǝs jǝh skor ni

več. (Taki portali

so nekoč vodili na

dvorišča. Danes jih

skoraj ni več).

Brez uolou si tǝškuǝ

kaj nǝrdu. Tudi uoni sǝ

šli u pozabu.

(Brez volov si težko

kaj opravil. Tudi oni

so šli v pozabo.)

186

Govor naše vasi sodi v primorsko jezikovno skupino.

S tem podatkom soglašajo vsi, ki se posvečajo – ali so se posvečali – proučevanju slovenskih narečij. Pri natančnejšem umeščanju krajevnih govorov spodnje Vipavske doline med narečja te skupine pa naletimo na več mnenj. Tako naj bi bili ti govori, med njimi seveda tudi biljenski, del kraškega narečja, drugje pa lahko preberemo, da sodijo med briško-kraške govore. Jaz lahko rečem, da se naš krajevni govor lepo počuti med govori kraškega narečja, vendar si je marsikaj izposodil tudi iz briške in beneške strani.

Izbor besed, ki so posebej značilne za naš govor, je predstavljen v slovarskem delu. Toda že v uvodnem zapisu sem omenila, da sem v slovarju poskušala zajeti le besede, ki se od knjižnega besedišča

razlikujejo popolnoma ali pa vsaj do take mere, da so neprepoznavne. Je pa seveda še veliko večja množica besed, ki jih najdemo tudi v slovenskem knjižnem jeziku, vendar so v našem krajevnem govoru slišati »po biljǝnsko«. Da bi jih lahko čim več prepoznali in zaokrožili celoto biljenskega govora, nam bo nemara vsaj malo v pomoč tudi ta kratek in zelo splošen pregled obnašanja glasov in besed v vsakodnevnem sporazumevanju

prebivalcev našega kraja.

Samostalniki

Pet osnovnih samoglasnikov po barvi ne kaže kakšnih posebnih značilnosti, vendar jih ne najdemo vselej na mestih, kjer naj bi se pojavili v skladu s knjižnim jezikom.

Opazna razlika je tudi pri širini oziroma ožini e-jev in o-jev. Pri površnem poslušanju dobimo občutek, da prevladuje srednja širina vokalov, pri večji pozornosti pa slišimo kar nekaj razlik. Drži, da izrazito ozkih vokalov biljenski govor ne pozna, pozna pa širino, ki jo oba vokala dobita zlasti kot drugi del dvoglasnika, na mestih, ko nanju pade poudarek:

miétla – metla

guór – gor

E-ji, ki niso del dvoglasnika in ki se »ponašajo« s širino, kakršno poznamo v zbornem govoru, so sila redki. Tak e je denimo v besedi žnjek (otročiček) (izgovori žnjêk), pa še tu gre verjetno za dvoglasnik, ki bi ga morali zapisati i̭e.

Poleg petih samoglasnikov si biljenskega govora ne moremo predstavljati brez polglasnika ǝ. Najdemo ga 187

na mestu marsikaterega knjižnega a-ja in e-ja, pa tudi o-ja, čeprav včasih raba niha in je moč slišati obe inačici izgovorjave:

zǝbliékan, zablekán – zakrpan

sǝ, se – se

mǝtǝvíuc, motovíuc – motovilec

Polglasnik zamenjuje zlasti kratki a (brat – brǝt) in a v predponah (zahvaliti – zǝhválit).

Pri e-jih najdemo več vrst odstopanj od knjižne norme.

Na mestih, kjer knjižni jezik pozna dolgi ozki e (é), se v krajevnem govoru sliši bodisi a (plesati – plásǝt) bodisi dvoglasnik iə (mreža – mriǝža), pogosto pa tudi polglasnik (najesti – nǝjǝst). Naletimo tudi na primere, ko namesto dolgega ozkega e-ja slišimo glasova

aj (kreda – krajda). Sem sodi tudi izgovorjava vseh nedoločnikov na -či (vreči – vrajč).

Na mestih dolgega širokega e-ja (ê) najdemo dvoglasnik ie s poudarkom na e-ju (metla – miétla), v nekaterih besedah pa a (peta – pata).

Tudi pri o-jih pregled krajevnega govora pokaže vrsto drugačnosti.

Poudarjeni ozki o (ó) se najpogosteje sliši kot dvoglasnik uə (moka – muǝka), včasih pa tudi kot uo (moda – muóda). Dvoglasnik uo najdemo tudi na mestih nepoudarjenih ozkih o-jev (moliti – muólit), pri čemer se spremeni mesto naglasa.

Na mestih širokega o-ja (ô) prav tako stoji dvoglasnik uo.

Tudi v tem primeru je poudarek na o-ju (škuóf, kruóf).

I-ji so bolj »obstojni« in le redko jih ne najdemo tam, kjer jih glede na knjižno izreko pričakujemo. V teh primerih je namesto i-ja e (skriti – skret, zviti – zvet).

Zdi se, da so e-ji predvsem v besedah s kratkimi vokali (ptič – teč, nič – neč).

Pri u-jih v poudarjenih legah krajevni govor ne kaže veliko odstopanj. Če že, potem imamo na takem mestu vselej o (kup – kop). U-je najdemo tudi na nepoudarjenih mestih. Posebnost so nedoločniki, kjer je o namesto u-ja pogost, tako na nepoudarjenih mestih (pustiti – póstit, zamuditi – zǝmódit, dušiti – dóšit, …) in v tem primeru prevzame poudarek kot v poudarjenih zlogih (obuti, zasuti, presuti, … - obot, zǝsot, presot, …). V drugih oblikah istih glagolov se je u ohranil, razen posameznih primerov v velelnem naklonu.

Še eno posebno mesto je v biljenskem govoru, kjer najdemo u, in sicer namesto glasovne skupine ol, vendar ne 188

v vseh primerih. Tako rečemo puž, púži (polž, polži), pudán (poldan), dúgo (dolgo), vendar vóuna (volna), sou (sol).

Zakaj je prišlo do takih razlik in v prav takih legah, bi znali poznavalci historičnega razvoja glasovnih sprememb zadovoljivo pojasniti. V okviru tega zapisa pa se moramo zadovoljiti s omembo krajevnih posebnosti, kar ostaja namen celotne knjige.

Soglasniki

Pri soglasnikih je manj posebnosti. Predvsem je treba omeniti dosledno rabo priporniškega g-ja, ki ima (nemara zaradi izgovorjave globoko v grlu) zvenečo barvo. To zvočnost začutimo predvsem takrat, ko hoče

»primorski« g izgovoriti nekdo iz notranjosti Slovenije in iz sebe izvabi (razen redkih izjem) prav čeden nezveneči h.

Druga posebnost bi sodila tudi med razlike pri

samoglasnikih. Gre namreč za dvoustični u, glas , ki je po izgovorjavi podoben angleškemu w-ju in ki je slišen bodisi v legah pred o-jem (uoda – voda) in ə-jem (uǝz –

voz) bodisi kot protetični glas pri nekaterih besedah, ki začenjajo s črko o (uoginj – ogenj).

Protetični je tudi j pred nekaterimi besedami, ki začenjajo s črko i (pri tem i preide v polglasnik): igrati – jǝgrǝt, iskati

– jǝskǝt, imeti – jǝmǝt, igla – jǝgla, iti – jǝt. Pri samostalnikih je j »stabilen«, pri glagolih pa ga najdemo le v nedoločniku in morda še v velelnem naklonu, medtem ko pri spreganju odpade (jǝgrǝt: igram, igraš, igra, …).

POSEBNOSTI PRI BESEDNIH VRSTAH

Samostalniki

Biljenski govor pozna vse tri spole, le da so spoli pri nekaterih samostalnikih, predvsem zaradi spremenjene izreke, zamenjani. Tako je postala beseda driǝu (drevo) moškega spola, prav tako mǝndǝrin (mandarina) ali vǝzelin (vazelina, krema). Jabolko, ki mu v krajevnem govoru pravimo japka, je iz srednjega spola prešlo v ženskega. Seveda se spol lahko spremeni tudi v primerih, ko se za določeno knjižno besedo v narečju rabi popolnoma drug izraz (lapor: opuǝka, stročji fižol: oina, plug: drevuǝ). Prav tako moramo na spremembo spola opozoriti pri ljubkovalnih pomanjševalnicah s končnico -ie: pǝsie (psiček), mǝčie (mucka), fǝntie 189

(fantiček), punčie (punčkica), muǝžie (možiček). Vse navedene besede – in našli bi jih še več – so iz ženskega oziroma moškega spola prešle v srednji spol.

Pri slovničnih številih smo Biljenci, tako kot vsi Primorci, dvojino nekje na poti časa žal izgubili. Deloma je ostala le v povezavi s številko dve, pa še v teh primerih raba niha. Tako utegnemo slišati »dvie uǝki« (dve očesi) ali

»dvie uǝkǝ« (dve očesa), »dviǝ ruǝži« (dve roži) ali »dviǝ

ruǝžǝ« (dve rože). Prav tako bi poleg »dviǝ liǝpǝ pupǝ«

(dve lepi dekleti) lahko slišali tudi »dviǝ liǝpi pupi«. S

tem se biljenska dvojina že skoraj izčrpa. Morda je še najbolj »trdovratna« pri moškem spolu, kjer bi le redko, če sploh kdaj, slišali »dva muǝži« (dva možje) ali »dva tiči«

(dva ptiči), pač pa lepo, pravilno »dva muǝža«, »dva tiča«.

Seveda bi jim v stavku sledil povedek v množinski obliki.

Sklanjanju je treba posvetiti nekoliko več prostora, čeprav bi težko našteli toliko sklanjatev, kot jih pozna knjižna slovenščina, in sicer iz preprostega razloga, ker narečje ni tako bogato s posebnostmi tipa (visoki) c, SAZU, ženski priimki prvotno moškega spola in podobno.

Predstavila bom torej le značilnosti tistih sklanjatev, ki najbolj odstopajo od knjižne norme.

Ženske sklanjatve

I. sklanjatev: ženski samostalniki, ki imajo v rodilniku končnico -e

Ednina

Množina

miza

mizǝ

mizǝ

miz

mizi

mizǝm

mizu

mizǝ

pǝr mizi

pǝr mizǝh

z mizu

z mizǝmi

Vidimo, da je v primerjavi s končnicami v knjižnem jeziku nekaj odstopanj. Tako imamo v četrtem in šestem sklonu končnico -u namesto -o. Končnico -e v drugem sklonu ednine in prvem in četrtem sklonu množine zamenjuje

-ə. Polglasnik zamenjuje tudi a v tretjem, petem in šestem sklonu množine.

Posebnost I. sklanjatve so med drugim tudi samostalniki s končnico -ev, ki pa v biljenskem narečju največkrat preide v -va (ciǝrkva, briǝskva). Tako v šestem sklonu ednine ne dobijo končnice -ijo – kot se to zgodi v knjižni obliki – pač pa običajno končnico za samostalnike, ki se sklanjajo po I. sklanjatvi (zǝs ciǝrkvu, redko zǝs ciǝrkviju).

190

II. sklanjatev: ženski samostalniki, ki imajo v rodilniku končnico -i

Ednina

Množina

peruǝt

peruǝtǝ

peruǝti

peruǝti

peruǝti

peruǝtǝm

peruǝt

peruǝtǝ

pǝr peruǝti

pǝr peruǝtǝh

zǝs peruǝtju

zǝs peruǝtǝmi

Pri tej sklanjatvi je v ednini prišlo do spremembe le v šestem sklonu, kjer je namesto končnice -jo končnica -ju.

V množini je namesto i-ja v končnici prvega, tretjega četrtega in petega sklona polglasnik. Polglasnik se včasih vrine tudi pred končnico šestega sklona (s perutmi – zǝs peruǝtǝmi, z ohrovtom – z vǝrzuǝtǝmi).

III. sklanjatev: samostalniki, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami

V našem krajevnem govoru bi v tej skupini našli le lastna imena tipa Karmen, Ines, Karin, ki se običajno tudi narečno ne pregibajo. Izjema je tretji sklon ednine, kjer bi utegnili slišati tudi končnico -i, torej Karmeni, Inesi, vendar taka raba peša.

IV. sklanjatev: samostalniki, ki se sklanjajo kot pridevniške besede

Narečni besedni fond vsebuje le malo takih

samostalnikov, pa še ti se pri pregibanju ne razlikujejo od knjižnega jezika (dežurna). Nekaj posebnosti v zvezi s tem bo omenjenih pri pridevniški sklanjatvi.

Moške sklanjatve

I. sklanjatev: samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku končnico -a

Ednina

Množina

korak

koraki

koraka

korakou

koraku/i

korakǝm

korak

korakǝ

pǝr koraki

pǝr korakǝh

zǝs korakǝm

zǝs korakǝmi

Osnovni obrazec sklanjanja se v narečju razlikuje v petem in šestem sklonu ednine in tretjem, četrtem, petem in šestem sklonu množine. V tretjem sklonu ednine je mogoče slišati tako obliko s končnico -u kot tako z -i. Seveda ima prva moška sklanjatev, tako kot v 191

knjižnem jeziku, vrsto posebnosti. Večina je za ta kratek prikaz značilnosti narečnega govora nepomembnih oziroma se od knjižne norme ne razlikujejo. Omenim naj le moške samostalnike na -o (mulo, radjo), predvsem pa moška imena na -o ali -e (Šandro, Mehie, Gušto), ki v odvisnih sklonih osnovo podaljšujejo s t (Šandro, Šandrota, Šandrotu …, Mehie, Meheta …). Nekateri primeri v tej kategoriji pa se sklanjajo po I. ženski sklanjatvi (Aljoša). Posebnost je stara oblika imena Andrej – Dreja.

Ta niha med moško in žensko sklanjatvijo, pa tudi s tem ne zajamemo vseh končnic (Dreja, Dreju, Dreju, Dreja, pǝr Dreji, zǝs Drejǝm).

Tako kot v knjižni slovenščini imajo samostalniki s kategorijo živosti v tožilniku končnico -a (človek, človiǝka, človiǝku, človiǝka …)

II. sklanjatev: samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku končnico -e

Pravzaprav imajo vse besede, ki mi v tej kategoriji pridejo na pamet – in teh je malo – značilnosti I. ženske sklanjatve, le da dobijo samostalniki, ki imajo v knjižnem jeziku v rodilniku množine končnico -ij (delovodij), v našem krajevnem govoru končnico -ji (delovodji).

Tretjo in četrto moško sklanjatev v tem pregledu lahko opustimo, saj v prvi ni narečnega fonda, pri drugi pa se samostalniki sklanjajo kot pridevniška beseda in bodo zato posebnosti navedene pri tej.

Srednje sklanjatve

I. sklanjatev

Ednina

Množina

puǝlje

puǝljǝ

puǝlja

puǝlj

puǝlju/i

puǝljǝm

puǝlje

puǝljǝ

pǝr puǝlji

pǝr puǝljǝh

zǝs puǝljǝm

zǝs puǝljǝmi

V ednini se razlikujeta končnici petega in šestega sklona, medtem ko pri tretjem sklonu končnica niha med -u in -i.

Končnica -a imenovalnika in tožilnika množine preide v -ə, tako tudi i v končnici mestnika. Šesti sklon ima, prav tako kot pri I. ženski sklanjatvi, končnico -əmi.

Ker v končnicah -a in -o, razen v imenovalniku in tožilniku ednine, zamenjuje polglasnik, se sklanjanje samostalnikov srednjega spola na -o (miǝsto, riebro) ne razlikuje od tistih na -e (puǝlje, suǝncie).

192

Treba je opozoriti tudi na samostalnike, ki razen v imenovalniku in tožilniku ednine osnovo podaljšujejo s -t ali -n (tielo – tele, uriemo – vreme). V krajevnem govoru se namreč pred t-jem oziroma n-jem namesto e-ja pojavi a. Tako imamo tielo, telata, telatu, … in uriemo, uremana, uremanu … Zanimivo, da se vsi

samostalniki, ki sodijo v to kategorijo, narečno v imenovalniku ne končujejo z e-jem, tako kot v knjižnem govoru, pač pa z o-jem.

V II. srednjo sklanjatev se uvrščajo osebne zaimenske besede za 1. in 2. osebo (jaz, mene, meni …). Ker imajo ti zaimki pri sklanjatvi veliko posebnosti, so te deloma navedene že v slovarskem delu, več o njih pa bomo spoznali pri pregledu posebnosti zaimkov.

Za III. sklanjatev v narečnem fondu ni posebnih primerov, v IV. srednjo sklanjatev pa ponovno sodijo samostalniki, ki se sklanjajo kot pridevniki, npr. Anhǝvo, Dobrǝvo.

V prvem hipu bi pomislili, da sem sodijo tudi imena krajev, kot so Sǝuǝdnjǝ (Sovodnje), Biljǝ, Oriǝhovljǝ. Vendar gre v resnici za samostalnike ženskega spola v množini in se tako tudi pregibajo. Ker pa vendar ni vse tako, kot predpisuje knjižna norma, in ker gre za ime našega kraja in nam bližnjih vasi, naj našteta imena oziroma njihove sklone kar na tem mestu navedem v celoti:

Sǝuǝdnjǝ

Biljǝ

Sǝuǝdnja (Sǝuǝdinj)

Bilj

Sǝuǝdnju (Sǝuǝdnjǝm)

Biljǝm

Sǝuǝdnjǝ

Biljǝ

pǝr Sǝuǝdnjǝh

pǝr Biljǝh

zǝs Sǝuǝdnjǝmi

z Biljǝmi

Oriǝhouljǝ

Oriǝhoulja (Oriǝhoulji)

Oriǝhoulju (Oriǝhouljǝm)

Oriǝhouljǝ

pǝr Oriǝhouljǝh

z Oriǝhouljǝmi

Pridevniki

Sklanjatev

Večina pridevnikov se pregiba z glasovnimi končnicami.

So pa tudi taki, ki ostajajo nepregibni oziroma sklone izražajo brez glasovnih končnic (žvelto – hiter, štrǝpac

– vzdržljiv). V narečnem govoru Bilj (in Primorske) gre predvsem za pridevnike, ki so k nam prišli kot 193

izposojenke bodisi iz italijanščine bodisi iz nemščine, verjetno tudi iz furlanščine.

Sklanjanje pridevnikov z glasovnimi končnicami: Ednina

Moški spol

Ženski spol

Srednji spol

liǝp

liǝpa

liǝpo

liǝpiga

liǝpǝ

liǝpiga

liǝpmu/imu

liǝpi

liǝpmu/imu

liǝpiga

liǝpu

liǝpo

pǝr liǝpim

pǝr liǝpi

pǝr liǝpim

zǝs liǝpim

zǝs liǝpu

zǝs liǝpim

Ženski spol kaže povezanost z vzorcem sklanjanja samostalnika in ima v ednini iste končnice kot I. ženska sklanjatev (narečne oblike). Pri moškem in srednjem spolu e v končnici preide v i oziroma v dajalniku lahko celo izgine.

Množina

Moški spol

Ženski spol

Srednji spol

liǝpi

liǝpǝ

liǝpǝ

liǝpih

liǝpih

liǝpih

liǝpim

liǝpim

liǝpim

liǝpǝ

liǝpǝ

liǝpǝ

pǝr liǝpih

pǝr liǝpih

pǝr liǝpih

zǝs liǝpmi/imi

zǝs liǝpmi/imi

zǝs liǝpmi/imi

Od knjižne norme se končnice razlikujejo le v prvem sklonu ženskega in srednjega spola in v izginulem i-ju v končnici šestega sklona.

Določna in nedoločna oblika pridevnika

V biljenskem govoru bi določno obliko pridevnika s končnico -i zaman iskali. Kljub temu pa tudi naše narečje pozna določno obliko, le da se ta oblikuje z besedico

»ta« ali »tə«:

pridǝn – tǝ pridǝn

žajǝn (žejen) – ta žajǝn

Stopnjevanje pridevnika

Biljenci le redke pridevnike stopnjujemo s končnicama

-ši, -ji za primernik in predpono naj- (narečno nar-) za presežnik:

liǝp – liǝpši – narliǝpši

drah – dražji – nardražji/najdražji

Pa še pri teh pridevnikih pogosto naletimo tudi na bolj običajno obliko stopnjevanja z »bolj« in »narbolj«, za poseben poudarek pa presežniku lahko dodamo še

194

besedico »tə« ali »ta« (tə ali ta v teh primerih ne uvajata določne oblike):

kratǝk – bolj kratǝk – narbol kratǝk/tǝ narbolj kratǝk liǝp – bolj liǝp – narbolj liǝp/tǝ narbolj liǝp Zaimki

Osebni zaimki

Sem sodijo:

jiest, ti, uoǝn, uoǝna, uoǝno

mi, vi, uoǝni, uoǝnǝ, uoǝni

V odvisnih sklonih ti zaimki kažejo kar nekaj posebnosti, zlasti edninski, zato ni odveč našteti vse sklone: jiest

ti

mǝnǝ/mǝ

tiebǝ/tǝ

menie/mi

tiebe/ti

mǝnǝ/mǝ

tiebǝ/tǝ

pǝr menie

pǝr tiebe

z manu

s tabu

uoǝn

uoǝna

uoǝno

njiǝga/ga

njǝ (nja)/jǝ

njiǝga/ga

njiǝmu/mu

njiǝ (njaj)/ji

njiǝmu/mu

njiǝga/ga

njuǝ/ju

njiǝga/ga

pǝr njiǝm (pǝrnjim) pǝr njiǝ (pǝrnji) pǝr njiǝm (pǝrnjim) z njim

z njuǝ

z njim

Pri pregibanju množinskih oblik se kažejo le drobne razlike. Tako vse a-je od drugega do petega sklona nadomešča polglasnik (mi, nǝs, nǝm, …), i-je od drugega do petega sklona pa dvoglasnik iə (uoǝni, njiǝh, njiǝm, …).

Pri drugem, tretjem in četrtem sklonu ednine so navedene tudi naslonske oblike, take, kot se narečno uporabljajo. Podobno kot v drugih govorih spodnje Vipavske doline, in verjetno še kje, utegnemo pogosto slišati podvojitev zaimka, torej rabo obeh oblik hkrati, daljše in naslonske. Nekaj primerov:

Mǝnǝ mǝ tǝkuǝ zabie (Mene tako zebe).

Njuǝ sǝm ju žiǝ slišou (Njo sem že slišal).

Tiebǝ tǝ pej nikoli ni (Tebe pa nikoli ni).

Njiǝga ga nǝ boš vidou kǝdet (Njega ne boš videl kaditi).

Tudi sicer se biljenski govor v povezavi z zaimki ne obnaša racionalno. Tako se naslonske oblike zaimkov ne vežejo z enozložnimi predlogi, kot je to značilno za knjižni govor (predme, nadte ipd.), pač pa je v takih primerih v rabi daljši način izražanja (pred mǝnǝ, nǝd tiebǝ).

195

Svojilni zaimki

V uporabi so:

muǝj, tuǝj, suǝj/od njiǝga

nǝš, vǝš, njiǝh/od njiǝh

Vsak izmed njih ima seveda tudi obliko za ženski in srednji spol, razen njiǝh (njih), ki se rabi v vseh spolih in številih in se ne sklanja.

Pri sklanjanju ostalih se narečje le malo razlikuje od knjižne rabe. Pri moškem spolu v drugem, tretjem in četrtem sklonu ednine odpade končniški -e (mojega, mojemu, mojega preide v muojga, muojmu, muojga), peti sklon pa ima končnico -im namesto -em. Množinske končnice so enake kot v knjižni rabi, s tem da šesti sklon niha med -imi in -mi (muojimi/muojmi).

Ženske oblike se v ednini sklanjajo kot I. ženska sklanjatev, torej z vsemi posebnostmi, ki krajevni govor ločujejo od knjižnega. V množini so razlike s knjižno normo le neznatne: polglasnik namesto e-ja v prvem in četrtem sklonu in nihanje med končnicama -imi in -mi v šestem.

Srednji spol se, tako kot v knjižnem govoru, od moškega razlikuje le v prvem sklonu.

Značilno rabo ima v narečju povratno svojilni zaimek suǝj (svoj), zato nemara ni odveč spoznati vse njegove oblike.

Moški spol

Ženski spol

Srednji spol

suǝj

suoǝja

suoǝje

suoǝjga suoǝjǝ

suoǝjga

suoǝjmu

suoǝji

suoǝjmu

suoǝjga

suoǝju

suoǝjga

pǝr suoǝjim

pǝr suoǝji

pǝr suoǝjim

zǝs suoǝjim

zǝs suoǝju

zǝs suoǝjim

Za knjižni jezik drži, da povratno svojilni zaimek zamenjuje osebnega, če se ta nanaša na osebek istega stavka. Za naš krajevni govor – in še nekatere bližnje govore – tega ne moremo trditi, vsaj ne povsem, saj se suǝj, suoǝja, suoǝje rabi tudi v pomenu njegov, njegova, njegovo. Primeri nam ponazarjajo pomensko zadrego, v kateri se znajde sogovornik iz drugih krajev, ki pa za Biljence sploh ni zadrega, saj natančno vemo, o kom teče govor:

Jǝ sriǝčau suoǝju mamu (Srečal je njegovo/njeno mamo).

Jǝ biu nǝ suojim pogriǝbi (Bil je na njegovem/njenem pogrebu).

Kaj si pojou tudi suoǝjǝ japkǝ (Si pojedel tudi njegova/

njena jabolka)?

196

Kazalni zaimki

Njihove včasih posebne oblike so navedene že v

slovarskem delu. Pri pregibanju držijo knjižne norme z drobnimi spremembami. Nekatere ženske oblike se pri sklanjanju držijo končnic I. ženske sklanjatve, seveda s spremembami, ki so značilne za to sklanjatev v biljenskem govoru. Oglejmo si najznačilnejše:

ta (ta)

ta (ta)

tuǝ (to)

tiǝga

tǝ

tiǝga

tiǝmu

tiǝ

tiǝmu

tiǝga

tuǝ

tiǝga

pǝr tiǝm

pǝr tiǝ

pǝr tiǝm

s tiǝm

s tuǝ

s tiǝm

Oblika za srednji spol ima, razen v imenovalniku, iste končnice kot moški spol.

tisti

tista

tisto

tist(i)ga

tistǝ

tist(i)mu

tisti

tist(i)ga

tistu

pǝr tist(i)mu

pǝr tisti

s tistim

s tistu

Tudi za ta kazalni zaimek velja, da so obrazila za srednji spol enaka moškim, prav tako za zaimke, ki sledijo.

uni (oni)

una (ona)

uno (ono)

un(i)ga

unǝ

un(i)mu

uni

un(i)ga

unu

pǝr unim

pǝr uni

z unim

z unu

tašǝn (takšen)

tašna (takšna)

tašno (takšno)

tašniga

tašnǝ

tašnimu

tašni

tašniga

tašnu

pǝr tašnim

pǝr tašni

s tašnim

s tašnu

tak

taka

tako

tacga/takiga

takǝ

tacmu/takimu

taki

tacga/takiga

taku

pǝr tacim/takim

pǝr taki/taci

s tacim/takim

s taku

197

Primer množine moškega spola - velja tudi za ostale kazalne zaimke in vse spole, ki se razlikujejo le v imenovalniku:

tiǝve

tiǝh

tiǝm

tǝ

pǝr tiǝh

s tiǝmi

Pri vprašalnih zaimkih bi slovnici slovenskega knjižnega jezika lahko dodali le nekaj drobnih pripomb, saj obrazila sklonov v narečju bolj ali manj sledijo uradni jezikovni normi. Izrazito spremembo je doživela le vprašalnica

»kdo«, ki je v biljenskem narečju izgubila značilno vprašalniški »k«. Tako namesto »kdo« slišimo »duǝ«, vendar le v imenovalniku, medtem ko se »k« v drugih sklonih »vrne« (duǝ, kuoga, komu, …). Pri vprašalnem zaimku »kaj« je treba omeniti dve spremembi, in sicer razliko v drugem sklonu, ki se glasi »čega« namesto

»česa«, in zamenjavo i-ja z e-jem v končnici šestega sklona (zǝs čem). Žal »čega« ne bomo slišali ob zanikanem povedku, saj naše narečje v takih primerih seže kar po četrtem sklonu. Pridevniška vprašalna zaimka »kašǝn/kǝšǝn« in »kǝtiǝri« (ta se redko sliši) se sklanjata kot kazalni zaimek tašǝn, le da pri sklanjanju zaimka »kateri« e-ji v končnicah za drugi, tretji in četrti sklon ednine odpadejo (kǝtiǝrga, kǝtiǝrmu, kǝtiǝrga).

Zaimek »čigau« se v množini obnaša kot prej omenjena zaimka, v ednini pa ima prav tako skrajšane končnice: čigau

čigauga

čigaumu

čigauga

pǝr čigavim

s čigavim

Oziralni zaimki se v našem narečju razlikujejo le v imenovalnikih.

kdor – duǝr

kdorkoli – duǝrsibuǝdi

kar – kar

karkoli – karsibuǝdi

ki – kǝ

kateri – tisti kǝ, katera – tista kǝ, katero – tisto kǝ

Vsi odvisni skloni se oblikujejo s kombinacijo kazalnega zaimka »tisti«, ki se seveda sklanja, in dodatkom »kə«

198

(kdor, tistiga kǝ, tistimu kǝ …) oziroma »kar« za zaimka

»kar« in »karsibuǝdi« (kar, tistiga kar, tistimu kar …).

Nedoločni zaimki

Podobno kot v slovnici slovenskega knjižnega jezika se tudi narečni nedoločni zaimki delijo v samostalniške in pridevniške, le da je izbor skromnejši.

Med samostalniškimi nedoločnimi zaimki so v rabi: duǝ (kdo), adǝn (nekdo), nobiedǝn/nobien (nihče, nobeden), maloduǝ (malokdo), usaki (vsakdo)

kaj, niǝkaj (nekaj), neč (nič), mǝrskaj (marsikaj), usie (vse), nobiedǝn/nobien (nobeden)

V slovenskem knjižnem jeziku se »nobeden« pojavlja v samostalniški rabi (Nobeden od njih ni …), »noben« pa v pridevniški (Nobeno vreme ga ni ustavilo). V našem govoru tega ločevanja ni, saj oba najdemo v obeh vlogah:

Nobien od njǝh ni šou zǝ pogriǝbǝm.

Ni biu zǝ nobiednu rabu.

Zaimek »adǝn« ima tudi obliki za ženski in srednji spol (adna, adno). Zadnji se uporablja najpogosteje, zlasti v primerih, ko spol osebka ni jasen:

Adno jǝ pǝršlo (Nekdo je prišel).

Izbor pridevniških zaimkov je še bolj skromen:

adni (nekateri), malokǝšǝn (malokateri), mǝrskǝšǝn (marsikateri, marsikakšen), vǝs (ves), usaki (vsak), nobien/nobiedǝn (noben), drugi (drug)

Sklanjatev nedoločnih zaimkov

Zaimka duǝ in kaj in zloženke z njima (maloduǝ, mǝrskaj,

…) se sklanjajo kakor ustrezna vprašalna zaimka kdo in kaj (maloduǝ, malokuoga, malokomu …). Zaimek usaki se sklanja po pridevniški sklanjatvi, vendar s končnico -iga namesto -ega (usak, usakiga, usakimu …), in z dvema različicama v drugem in četrtem sklonu (usakiga/

usacga). Ženska oblika ima ustrezne »primorske«

končnice, prav tako kot pridevnik. Tudi zaimek nobien/

nobiedǝn se sklanja pridevniško, s tem da ima nobien skrajšane končnice (nobien, nobienga, nobienmu …) Vsi imajo, prav tako kot pridevniki, v petem sklonu končnico

-im namesto -em.

Pridevniški zaimki se sklanjajo kot pridevniki, seveda z ustreznimi narečnimi končnicami.

Zaimek vǝs se sklanja kot kazalni zaimek ta.

199

Števniki

Števnike, ki imajo podobne lastnosti kot samostalniki in pridevniki, razdelimo na:

glavne

adǝn, dva, tri, tǝrjiǝ, štiri, štiǝrjǝ, piǝt, … wǝsǝm, …

adǝnnudvajst, …

vrstilne

prvi, drugi, triǝtji/triǝči, četrti, pieti, …

ločilne

dvuǝje, truǝje, štierno, piǝt vrst, …

množilne

dvuǝjǝn, truǝjǝn, …

nedoločne

več, duosti, tolko, maluo, …

Oglejmo si sklanjanje dveh glavnih števnikov že zato, ker se števnik adǝn pojavlja tudi kot nedoločni zaimek in se zelo pogosto uporablja.

adǝn

adna

dva/dviǝ

adniga

adnǝ

dviǝh

adnimu

adni

dviǝm

adniga

adnu

dva/dviǝ

pǝr adnim

pǝr adni

pǝr dviǝh

z adnim

z adnu

z dviǝmi

Sledijo števniki z bolj ali manj enakimi končnicami, kot so tiste v knjižnem jeziku.

Vrstilni števniki se sklanjajo kot pridevniki, seveda z narečnimi razlikami, ki tudi sicer veljajo za sklanjanje pridevnikov. Ločilni števniki prav tako sledijo pridevniški sklanjatvi, toda z množinskimi končnicami.

Isto velja za množilne števnike, le da se ti sklanjajo po edninski obliki pridevnika.

Nedoločni števniki se ne sklanjajo.

Glagoli

Naj pregled posebnosti biljenskega narečja v zvezi z glagolom začnem z razvrstitvijo glagolov v skupine, ki v primerjavi s knjižnim govorom kažejo enake glasovne razlike. To bi sicer prej sodilo med pregled glasovnih posebnosti narečja, toda z majhno nedoslednostjo bomo imeli vse najočitnejše spremembe in dogajanje, kar zadeva glagol, na enem mestu.

1. Glagoli, ki se v nedoločniku končujejo na -ati imajo v narečju končnico -ət. A je torej prešel v polglasnik, končnega i-ja pa narečni nedoločnik ne pozna. Tisti 200

izmed teh glagolov, ki imajo v nedoločniku poudarek na končniškem a-ju, doživijo tudi spremembo mesta poudarka.

zmečkati – zmǝ́čkǝt povijati – povíjǝt skopáti – skuópǝt

povohati - povúǝhǝt

skópati – skúǝpǝt

igrati – jǝ́grǝt

sekati – síǝkǝt

iskati – jǝ́skǝt …

2. Glagoli s pripono -evati se v narečju končujejo z -ávət.

poučevati – poučavǝt

uničevati – uničavǝt

povečevati – povečavǝt ponočevati – ponočavǝt

poveljevati – poveljavǝt pokončevati – pokončavǝt podaljševati – podǝljšavǝt povpraševati – pouprǝšavǝt …

3. Glagoli, ki se v nedoločniku končujejo na -ovati, prav tako dobijo pripono -ávət.

potegovati – potegavǝt

ukazovati – ukǝzavǝt

nakupovati – nǝkupavǝt občudovati – občudavǝt

zmanjkovati – zmǝnkavǝt vzdigovati – vzdigavǝt

praznovati – prǝznavǝt

zaničevati – zǝničavǝt …

4. Glagole, ki se v nedoločniku končujejo na -iti, najdemo bodisi med narečnimi glagoli s pripono -ənt (ti se pravzaprav vsi končujejo na -niti) bodisi med glagoli, ki imajo pred končnim t-jem kratek in širok e (pri primerih je označeno le mesto naglasa, ne pa kvaliteta).

V prvo skupino sodijo glagoli:

zatakniti – zǝtǝ́kǝnt

pahniti – pǝ́hǝnt

nagniti – nǝ́gǝnt

dvigniti – dvígǝnt

prevrniti – prevǝ́rǝnt

zmakniti – zmǝ́kǝnt

utegniti – utágǝnt

umakniti – umǝ́kǝnt …

Glagoli iz druge skupine pa so:

zabiti – zǝbét

zaliti – zǝlǝ́t

popiti – popét

zriti – zret

pokriti – pokrét

gniti – gnet

zašiti – zǝšét

zbiti – zbet …

Blizu knjižni obliki pa ostanejo glagoli, ki se končajo na -titi: posvétiti – posvíǝtit

premestiti – premíǝstit

odpustiti – odpóstit

5. Imamo še obsežno skupino glagolov, ki v knjižni slovenščini v nedoločniku nimajo končnice -ti, pač pa -či.

Vsi ti glagoli se v našem narečju končajo na -ájčt (včasih t tudi odpade). Ker se je njihova glasovna podoba precej 201

oddaljila od knjižnega govora, so mnogi navedeni tudi v slovarskem delu. Toda njihov seznam je daljši in bi bil tudi v tem pregledu predolg, zato naj nas nanje spomni le še nekaj primerov:

zavreči – zǝvrajč

speči – spajčt

doseči – dosajčt

odreči – odrajčt

ostriči – ostrajčt

zvleči – zvlajčt

obleči – oblajčt

sleči – slajčt …

Našli bi še nekaj manjših skupin sprememb. Ena izmed njih je pojavljanje o-ja namesto u-ja, ki je omenjeno že pri glasovnih spremembah na začetku tega sestavka in ki zadeva le nekatere glagolske oblike (nedoločnik od pustiti: postit, toda pustim, pustiš …, velelnik: posti!).

Verjetno se je marsikaj izmuznilo pregledu in verjetno bi tisti, ki so vešči jezika, predvsem pa historične slovnice, vedeli tudi povedati, zakaj je prišlo do prav takih sprememb. Toda, kot sem že zapisala, to presega okvire tega zapisa.

Sicer pa je za prepoznavanje narečnih sprememb

potrebno pri osebnih glagolskih oblikah pregledati predvsem spregatev in čase.

Spregatev

Osnovi, v tem primeru obliki za tretjo osebo ednine (pri pravilnih glagolih nedoločniku odvzamemo končnico -ti oziroma v našem primeru -t, nepravilne je treba poznati), dodajamo končnice:

Ednina

Množina

1. oseba

-m

-mo/-muo

2. oseba

-š

-tie/stie/-te

3. oseba

-

-jǝ/-ju

Slovnica slovenskega knjižnega jezika pozna dve vrsti spregatve: glagole tipa »te« in glagole tipa »ste«. Oboje se nanaša na končnico za drugo osebo množine. Pri zgornjih končnicah opazimo, da tudi narečni govor pozna dve podobni končnici, le da raba niha in ni vezana le na določene glagole. Pravzaprav se v biljenskem govoru oblika na »stie« redko sliši.

Poglejmo primer spreganja:

diǝlǝm

diǝlǝmo

diǝlǝš

diǝlǝtie

diǝla

diǝlǝjǝ/ju

Vidimo, da narečni govor poleg končnic deloma

spremeni tudi osnovo.

202

In še pomožni glagol biti:

sǝm

smo

si

stie

jǝ

sǝ

Časi

Sedanjik smo že spoznali, pri oblikovanju preteklika (sedanjik glagola biti in deležnik na -l) ni posebnosti, le da so deležniki »po biljensko« preoblikovani. Razlike so očitne zlasti pri obliki za moški spol, kjer ima »l« končno pozicijo in se torej tudi v knjižnem govoru izgovarja kot »u«. V narečju pa ni prišlo le do spremembe zaradi izgovorjave končnega »l«, pač pa, poleg drugih posameznih posebnosti, pogosto tudi do zlitja glasovnih skupin -il in -el v -u (sǝm govuoru, si zgriešu, jǝ pǝršu …).

Isto velja za prihodnjik (prihodnjik glagola biti in opisni deležnik, deležnik na -l), vendar moramo za tvorbo tega časa spoznati prihodnjik glagola biti. Pomožni glagol biti namreč edini izmed glagolov tvori prihodnjik s posebnimi oblikami:

bom

bomo

boš

bostie

bo

boju

Pri naklonih in načinih naš krajevni govor nima splošno veljavnih posebnosti, pač pa so oblike za velelni naklon v posameznih primerih daleč od knjižne slovenščine.

Taki primeri so navedeni v opombah pri slovarskem delu, seveda če se niso izmuznili pregledu.

Pri neosebnih glagolskih oblikah velja omeniti, da narečni govor Bilj ne pozna nedoločniške končnice -ti, zato se nedoločnik in namenilnik ne razlikujeta.

Biljenci prav tako ne poznamo tvornega sedanjega deležnika na -e, ki je po funkciji prislov. Govorne situacije, kjer bi pričakovali tako obliko glagola, »rešujemo« opisno (igraje – zǝ jǝgrǝt).

Opisno sporočamo tudi situacije, ko bi morali seči po deležniku na -č ali na -ši. Za prvega bi težko našli prepričljiv primer rabe, čeprav je po funkciji pridevnik.

Nadomeščamo ga opisno, na primer: govoreč – tak, kǝ

govori. Drugi pa je tudi v knjižni slovenščini zgolj zanimiv ostanek nekega preteklega jezikovnega dogajanja.

Deležnik na -l seveda pogosto uporabljamo, zato je doživel nekaj glasovnih sprememb. Te so največkrat vezane na končno pozicijo soglasnika »l« in njegovo 203

izgovorjavo (govoril – govuoru, prišel – pǝršu), kar sem omenila že pri tvorbi časov.

In končno je tu še trpni deležnik, to je deležnik na -t oziroma -n, ki v narečju ne kaže izrazitih posebnosti.

Po obliki in rabi tudi glagolnik ne odstopa od knjižne norme, le da se končni e včasih sliši kot polglasnik.

Prislovi

Med prislovi najdemo kar obsežen izbor takih, ki so se od knjižnega jezika občutno oddaljili, zato so navedeni v slovarskem delu. Sicer pa v zvezi z njimi v narečnem govoru ni posebnega dogajanja, razen v skupini

količinskih prislovov, ki so sestavljenke z besedo »buot«

(krat). V našem narečju so še zelo žive (le redko jih izpodrinejo sestavljenke, kjer »buot« nadomešča »krat«, izjema je morda nǝánkrǝt – naenkrat).

Osvežimo si spomin z nekaj primeri:

anbuot (enkrat), desiǝt buotou (desetkrat), zadnji buot (zadnjič), precej buotou (velikokrat)

Zanimivo je, da se beseda »buot«, za katero bi

pričakovali, da je nepregibna, sklanja. Obnaša se torej kot samostalnik moškega spola. Kot samostalnik se veže tudi s števnikom. Nič nenavadnega ni slišati:

Od zadnjiga buota, kǝ smo bli ukop, si šaldu zrasla.

Žiǝ duosti buotou sǝm ti riekla, dǝ …

Riekla sǝm mu dva buota, tri buotǝ, piǝt buotou, neč ni pomagǝlo.

Predlog

Nekateri predlogi imajo v narečju nekoliko spremenjeno glasovno podobo, zato so navedeni v slovarskem delu.

Za potrebe tega zapisa pa zadostuje, da spoznamo tistih nekaj predlogov, ki se ne držijo pravil knjižnega jezika.

Tak je že par s/z (skupaj s predlogom iz; tega pozna knjižna raba, krajevni govor pa ne), ki se veže z rodilnikom ali orodnikom. V biljenskem govoru se oba predloga podaljšujeta v zəs, vendar ne dosledno. Raba niha, tako da lahko slišimo »zǝs hišu« pa tudi »s hišu«, »zǝs mamu« in

»z mamu«; lahko padeš »z japkǝ« ali »zǝs japkǝ«. Drobna posebnost je tudi zamenjava z-ja z ž-jem, vendar le v nekaterih redkih primerih (»ž njim«, »ž njuǝ«, »ž njimi«).

Drugi par, ki se obnaša »po biljensko«, sta predloga k/h.

Pravzaprav v Biljah poznamo predvsem predlog »h«.

Sestrski »k« je moč slišati le pred besedami, ki začenjajo s črko »h« (h mami, h tatu, k hiši).

204

Veznik

Pri veznikih je – razen nekaterih glasovnih razlik, in te so navedene v slovarskem delu – le malo takih posebnosti, na katere je treba opozoriti.

Vsekakor moramo izpostaviti skoraj univerzalni veznik

»ma«, saj zamenjuje »toda«, »vendar«, »ampak« in protivni »pa«, verjetno pa bi ga našli še v kakšni drugi vezniški vlogi.

Saj bi pǝršu, ma nǝ smiǝm zǝs hišǝ.

Bli sǝ, ma nie usi.

Neč mi nisǝ pokazǝli, ma sǝm sǝ sama znajdla.

Pojasnjevalnih »kajti« in »sicer« narečje ne pozna.

Prvega nadomešča »saj«, drugega pa »če nie«. Prav tako ne pozna veznika »torej«; posledične stavke uvaja narečni »alora«.

Nismo muogli jǝt do vrha, saj jǝ zǝčalo padǝt.

Buǝdi tiho, če nie tǝ bom!

Mislim, alora sǝm.

V vzročnem podredju redko naletimo na samostojno rabo vzročnega »kǝr«. Pravzaprav ga najdemo le v poziciji na začetku zloženega stavka, sicer ga zamenjuje podaljšani veznik »zǝtuǝ kǝr« (ali »zǝtuǝ kǝ«). Tudi dopustni »čeprav« ni prav priljubljen, zato bomo namesto njega večkrat slišali »tudi če«.

Ostau jǝ doma, zǝtuǝ kǝ jǝ biu bolan.

Tudi če u zadnji rundi nisǝ zmagǝli, sǝ bli tǝ prvi.

Sicer pa je večina tako prirednih kot podrednih veznikov prepoznavna. Morda naj omenim samo še to, da se najbolj pogosti priredni veznik »in« v biljenskem narečju glasi »nu«, »an« ali »anu«.

An tǝkuǝ smo končali.

Kamila Bonutti Hajdinjak

205

Kar smo pozabli, paj vi zǝpištie!

Hvala Rudiju za potrpljenje.

Viri in literatura:

Slovenski pravopis, Ljubljana, 2001

Dr. Kozma Ahačič: Slovnica na kvadrat, Ljubljana, 2017

Lea Ferfolja: Opekarska terminologija vasi Bilje, diplomsko delo, 2016

Po Rienškuo, Renče, 2016

Katarina Vuga: Sukenščina še živi, Solkan, 2017

Nataša Nemec: Bilje – Kronika, Nova Gorica, 1989

Ma ti poviəm jiest

Krajevni govor Bilj v XX. stoletju

Zbrala in uredila: Kamila Bonutti Hajdinjak

Sodelovali so: Hilarij Kosta, Lea Ferfolja, Franjo Mozetič, Jana Humar Bonutti, Laura Bonutti Zuljan, Jožko Savnik, Alida Harej, Aleksander Nanut, Nika Zuljan

Fotografije današnjih Bilj: Jernej Humar

Slikovno gradivo: osebni arhivi krajanov

Grafično oblikovanje in prelom: Nika Zuljan

Izdajo knjige so omogočili: Občina Miren Kostanjevica in Kulturno turistično društvo Zarja Bilje

Knjigo izdalo: Kulturno turistično društvo Zarja Bilje Tisk: Grafika Soča, d. o. o.

Naklada: 500 izvodov

Bilje, 2018





Document Outline


_GoBack