XVm - 80-81-1997 ACROCEPHALUS Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji Results of the mid-winter waterfowl census in January 1997 in Slovenia Borut ŠTUMBERGER UVOD Vsako leto poteka sredi januarja, v soboto in nedeljo, najbližjo 15. dnevu v mesecu, na vseh stoječih in tekočih vodah ter obalnih morjih severne poloble mednarodno štetje vodnih ptic - International Waterfowl Census (IWC). Akcijo v svetovnem merilu koordinira organizacija Wetlands International (prej IWBR). Osnovni cilji IWC so: - ugotoviti velikost populacije vseh vrst vodnih ptic po posameznih selitvenih poteh - tako imenovane "flayway-populaci-je" kakor njihovo razširjenost zunaj gnezdi-tvenega obdobja, - ugotoviti kratkoročna in dolgoročna nagnjenja tako imenovane "üyway-populacij" z namenom ustvariti sistem hitrega obveščanja za varovanje vodnih ptic, - lokalizirati mednarodno pomembna mokrišča. Da bi dobili dober zimski kvantitativni pregled nad razširjenostjo vodnih ptic brez podvajanja številk, je bilo štetje v notranjosti Slovenije opravljeno 11./12. in na obali 18./19. januarja, Medijsko odmevna in operativno dobro izvedena akcija nacionalnega cenzusa vodnih ptic v organizaciji DOPPS je pritegnila številne opazovalce. Komunikacija, hiter pretok novic in možnost takojšnjega preverjanja podatkov s 189 udeleženci štetja je potekala z mobilnimi telefoni in podporo družbe Mobitel. Predstavljeni rezultati januarskega štetja temeljijo na 135 zbranih poročilih z vseh koncev države. Iz ornitološkega in naravovarstvenega vidika so mednarodno podkrepljen argument, s katerim bomo lahko v nacionalnem merilu uveljavljali zahteve po primernejši skrbi za ohranitev vodnih ptic in njihovega življenjskega prostora (npr. ornitološko pomembna območja -IB A, nezavarovana območja brez varstve- nih režimov ipd.). Štetje v Sloveniji je bilo jubilejno, deseto zapored. METODA Med skupino vodnih ptic, vključenih v štetje in zajetih na osnovi standardiziranega obrazca, sodijo vse vrste slapnikov, ponirkov, vihamikov, kormoranov, čapelj, labodov, gosi, rac, tukalic in pobrežnikov, vključno z galebi in čigrami ter orlom belorepcem. Zbrani so tudi podatki za vodomca in povodnega kosa; ti dve vrsti na listi Wetlands International nista navedeni. Štete so bile vse vrste vodnih ptic. Na dveh doslej najpomembnejših pre-zimovalnih območjih za vodne ptice v Sloveniji, reki Dravi in obalnemu morju z mokrišči, je štetje potekalo po posebej predvidenem načrtu: v soboto so lokalni opazovalci, ki dobro poznajo terenske razmere, prehodili na kartah vnaprej določene odseke in tako obdelali celotno dolžino reke oz. obale. Na "vročih točkah", npr. na dravskih akumulacijah, v Škocjanskem zatoku in Sečoveljskih solinah, je štetje opravila skupina opazovalcev; razen kvantitativnih je bilo tako mogoče dobiti tudi izvrstne kvalitativne podatke. Kot se je izkazalo po obdelavi izpolnjenih poročil, je bilo zaradi dobre razmestitve terenskih opazovalcev skoraj povsem enako opravljeno šteje tudi drugod; tako je bila zagotovljena visoka stopnja primerljivosti rezultatov med posameznimi območji. Z izjemo obale, Primorske in Gorenjske so bili kormorani prešteti na skupinskih prenočiščih; ista metoda, upoštevaje posebnosti vedenja v času štetja, je bila uporabljena še pri goseh (glej razpravo). Zanimivi in pozornost vzbujajoči podatki so bili pisno ali telefonsko preverjeni in tako vključeni ali pa izločeni iz obdelave. Zaradi predstavitve, obdelave in razlage so lokalitete z vodnimi pticami v 29 ACROCEPHALUS XVIII -80-81 1997 Sloveniji v rezultatih združene v števna območja: 1. Mure, 2. Drave, 3. Savinje s pritoki, 4. spodnje Save s pritoki, 5. zgornje Save s pritoki 5. Notranjske in Primorske in 6. obalnega morja z mokrišči. V diskusiji obravnavani podatki za posamezne vrste imajo zgolj informativen namen. Enako velja za opis vremenskih razmer, povzetih po vremenskih napovedih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. ZALEDENELOST VODNIH POVRŠIN IN VREMENSKE RAZMERE V času štetja so bile stoječe vode v vzhodni polovici Slovenije zamrznjene; ribniki in zadrževalniki na Dravskem polju, v dolini Pesnice in Ščavnice v SV Sloveniji so bili zamrznjeni v celoti. Celo nekatere velike pretočne akumulacije na Dravi in Savi so bile vsaj delno pod ledom: Ptujsko jezero 1/2, Ormoško jezero 1/4, Trbojsko jezero 3/4. Brez ledu so bile reke brez večjih pregrad in le Sava pod Krškim je bila tu in tam zamrznjena do 1/2. Na drugih lokalitetah je bila zaledenelost vodne površine takšna: Cerkniško jezero 3/4, akumulacija Klivnik pri Ilirski Bistrici 1/2, akumulacija Vrhovo nezaledenela, ribnik Nazarje pri Savinji nezaledenel, Bohinjsko jezero 3/4, Blejsko jezero 1/4, akumulacija Moste nezaledenela, Šobec -Lesce 1/2, Zbiljsko jezero 1/4, Koseški bajer zaledenel, akumulacija Melje in Mariborski otok nezaledenela, akumulacije v dravski dolini nad Falo pa 1/4. Nezaledenela so bila vsa obalna mokrišča, akumulacija Vogršček v Vipavski dolini in zajezitve Soče. 11. januarja 1997 je bila notranjost Slovenije pokrita z debelo snežno odejo. Najnižje jutranje temperature so bile okoli -4 , na Primorskem okoli 6 stopinj Celzija. V osrednji Sloveniji je občasno rahlo snežilo, v južnih in vzhodnih delih države pa je občasno snežilo tudi močno. Naslednji dan je bilo vreme oblačno in v notranjosti se je razjasnilo šele v ponedeljek. Iz evropske prognostične karte je bilo razvidno, da je na vremensko dogajanje pri nas vplival sredozemski ciklon. Hkrati se je nad ostalo Evropo krepil anticiklon. Ta je kasneje zaznamoval vreme pri nas in je ob koncu tedna pričel slabeti. 18. januarja, na dan štetja vodnih ptic ob obali, se je ob morju zadrževala nizka oblačnost, sonce pa se skoraj ni pokazalo. Najnižje jutranje temperature so bile okoli 3, v notranjosti pa do -7 stopinj Celzija. Za razumevanje rezultatov štetja je treba na kratko omeniti vremenske okoliščine v Evropi in v Sloveniji pred štetjem: sredi decembra je bilo nad Atlantikom obsežno ciklonsko območje z več frontami, nad Alpami, Balkanom in Sredozemljem pa območje visokega zračnega pritiska z lepim vremenom. Najnižje jutranje temperature so bile v notranjosti Slovenije okoli 0, ob morju pa okoli 5 stopinj Celzija. Malo pred novim letom je po poslabšanju s snežnimi padavinami Slovenijo zajel val hladnega vremena, Območje nizkega zračnega pritiska se je pomaknilo nad vzhodno Sredozemlje, nad Alpami pa se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Najnižje jutranje temperature so v notranjosti države dosegle -17, ob morju do -7 stopinj Celzija. To obdobje hladnega vremena, ki se je razpotegnilo še v prve januarske dneve, je odločilno vplivalo na zaledenelost stoječih in počasi tekočih voda v času štetja. Nizke temperature je v začetku hladnega obdobja stopnjeval močan veter, tako da je npr. Ptujsko in Ormoško jezero še dva do tri dni pred štetjem led pokrival v celoti, reko Dravo pa do polovice. V začetku hladnega vremena, ob koncu decembra 1996, je bil v SV Sloveniji opazovan zimski beg kanj, galebov in kormoranov v smeri proti zahodu (Božič, ustno; lastna opazovanja). REZULTATI: tabele od 1 do 8 RAZPRAVA V Sloveniji je bilo preštetih skupno 34.469 vodnih ptic 58 različnih vrst, Najpomembnejše območje za vodne ptice v času štetja je bila reka Drava s 14.179 osebki 37 vrst. Absolutna večina ptic je bila tu zbrana na odseku med Selnico nad Mariborom in Središčem ob Dravi, kjer reka zapusti Slovenijo. Na obalnem morju 30 XVm- 80-81 - 1997 ACROCEPHALUS VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 SKUPNO SPECIES LOCALITY TOTAL mali ponirek T. ruticollis 2 6 8 veliki kormoran P. carbo 20 8 28 velika bela caplja E. alba 1 1 1 3 siva caplja A. cinerea 4 7 1 5 17 njivska gos A. fabalis 120 4 124 beločela gos A. albilrons 33 33 labod grbec C. olor 16 2 10 28 mlakarica A. platyihynchos 46 12 8 66 krehlja A. ciecca 4 4 zvonec B. clangula 2 2 mali Žagar M. albellus 1 1 črna liska F. aha 10 20 30 pikasti martinec T. ochropus 2 1 3 vodomec A. atthis 2 2 SKUPNO/TOTAL 120 112 49 16 52 349 1) B. Vajndorfer (ustno po inform.) / Mura: Krog, na polju, 2) F. Kosi / Mura: Veržej, 3) B. Vajndorfer / J. Kolenko / Mura: most v Razkrižju, 4) F. Kosi / Ž. Šalamun / akumulacija Gajševci zaledenela, 5) M. Kocbek / gojitveni ribnik Podgradje Tabela 1: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Mure (z ribniki in zadrževalniki). Table 1: Results of the waterfowl census carried out in the Mura region (with pools and reservoirs) Opomba: V tabeli so prazna polja puščena zgolj zaradi boljšega pregleda; na števnem območju ali lokaliteti vrsta ni bila registrirana. Opomba velja za vse tabele. in sredozemskih mokriščih je bilo preštetih 8.671 osebkov 45 vrst. Daleč najpomembnejša lokaliteta so Sečoveljske soline z obdajajočo morsko površino Piranskega zaliva, kjer je bila prešteta več kot polovica vodnih ptic števnega območja. Zgornja Sava s pritoki (od Litije navzgor) je po doslej znanih podatkih (npr. Zimski ornito-loški atlas Slovenije) s 4.613 osebki 32 vrst nemajhno presenečenje cenzusa: rezultati so pokazali, da je bilo v preteklosti to števno območje verjetno podcenjeno in predvsem nesistematično obdelano. Na Notranjskem in Primorskem smo našteli 3.102 vodnih ptic 27 vrst, od tega več kot polovico na Cerkniškem jezeru, na spodnji Savi pa 2.629 osebkov 18 vrst. Iz rezultatov je razvidno, da ima za vodne ptice posebno težo tudi reka Krka. Kot presenečenje štetja moramo omeniti Savinjo, kjer so terenski opazovalci z 863 osebki 16 vrst "odkrili", majhno in ne nepomembno območje vodnih ptic, kot razočaranje pa Muro; 349 preštetih ptic 13 vrst in samo pet srčnih popisovalcev - premalo za ornitološko in naravovarstveno utemeljena prizadevanja na najpomembnejši slovenski reki! Števno območje Mure je edino, ki v štetju ni bilo zadovoljivo obde- lano. Na mejni Muri so vodne ptice prešteli avstrijski kolegi. Najštevilnejša vrsta med štetjem je bila raca mlakarica, sledili pa so ji črna liska, rečni galeb, veliki kormoran, rumenonogi galeb, kreheljc, njivska gos in sivka (> 1.000 osebkov). Opaženi so bili po en ribji galeb, velika bobnarica, manda-rinka, rjavka, črna raca in dva osebka morskega galeba, malega galeba, črno-glavega galeba, zelenonogega martinca, račke nevestice in pritlikavega kormo-rana. Na osnovi zaupljivega vedenja gre v primeru mandarinke in para račk ne-vestic z veliko verjetnostjo za ubežnice, ki so ušle nevestnemu gojitelju. S favnističnega vidika je januarsko štetje v grobem pokazalo na nekaj značilnosti in zanimivosti: število rdečegrlih in polarnih slapnikov je bilo v notranjosti Slovenije pričakovano majhno, na obalnem morju pa nepričakovano majhno. Najpomembnejšo števno območje za malega ponirka je sicer reka Drava, a ga je bilo opaziti v velikem številu tudi drugod v notranjost Slovenije; na obalnem števnem območju je bilo preštetih le nekaj osebkov. Glede na sorazmerno majhno površino spet vzbuja pozornost nadpovprečno ve- 31 VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 SPECIES LOCALITY rečegrli slapnik G. stellata 2 polarni slapnik G. arctica 1 1 čopasti ponirek P. cristatus 3 1 13 1 1 2 mali ponirek T. mticollis 34 1 28 60 19 13 23 5 17 134 21 6 24 veliki kormoran P. caibo 151 410 376 31 5 velika bela caplja E. alba 1 26 6 5 1 siva caplja A. cineiea 13 2 18 9 10 11 5 3 36 22 6 10 velika bobnarica B. stellahs 1 siva cjos A. ansei 32 belocela gos A. albifions 11 njivska gos A, fabalis 2 11 7 3 876 - labod grbec C. olor 6 57 43 40 4 39 6 račka nevestica A. sponsa 2 mlakarica A. platyrhynchos 325 79 417 8 101 141 1885 3 752 78 782 191 krehlja A. aecca 4 15 61 552 112 204 10 konopnica A. stiepeia 1 1 11 navadna žvižavka A. penelope 4 3 3 dolgorepa raca A. acuta 4 sivka A. ferina 186 354 10 2 10 148 21 3 218 3 čopasta čmica A. fuligula 6 347 2 4 318 16 30 1 beloliska M. fusca 2 2 1 zvonec B. clangula 14 8 6 5 98 197 2 157 96 78 mali žaaar M. albeüus 5 4 7 16 36 1 8 19 14 srednji zagar M. senator 10 veliki Žagar M. merganser 26 11 1 5 8 13 18 9 orel belorepec H. albiciRa 1 3 1 mokož R. aauaticus 2 zelenonoga tukalica G. chloropus 4 14 1 čma liska F.atra 32 14 100 127 70 21 100 203 2 21 318 24 223 48 pikasti martinec T. ochropus 1 5 14 6 26 kožica G. gallinago 4 3 2 rečni galeb L. ridibundus 17 576 103 81 54 93 27 4 51 sivi galeb L. canus 4 11 2 375 5 2 6 rumenonogi galeb L. cachinnans 3 30 28 7 11 ribji galeb L, ichthyaetus 1 morski galeb L. marinus 1 vodomec A. atthis 1 1 1 1 2 SKUPNO/TOTAL 271 994 1568 811 180 244 462 4313 5 228 1654 195 2632 315 1) F. Fračko / Drava: Dravograd - Ruše, 2) F. Janžekovic / B. Weizer / B. Jureš / Drava: Mariborsko jezero, 3) F. Janžekovic / Weizer / B. Jureš / L. Božič / Stara Drava: Melje - Starše, 5) D. Kerček / Stara Drava: Starše - Hajdoše (izliv), 6) F. Bračkp / Drava: kanal Melje - Zlatoličje, 7) S. Bur Denac / J. Smole / Drava: Ptujsko jezero / Štumberger, zvečer štetje kormoranov in galebov, 9) B. Štumberger / Drava: kanal Markove! - Form 11)B. Štumberger / Stara Drava: Markova - Ormož, 12) L. Korošec / Hajdinska in Turniška studenčnica, 13) D. Denac /J. Smole /Drava: Ormo Središče ob Dravi, 15) L. Korošec / B. Weizer / njivske gosi se pasejo na polju pri KPD Rogoza, letijo čez Ptuj, 16) J. Kocevary B. Štumberger / nj B. Štumberger / zadrževalnik Medvedce; med 1. in 10. 1997 se je na polju zadrževala jata do 300 njivskih gosi, 18) B. Stumberger / zadrže Janžekovic / ribnik Pernica, 21) F. Janžekovic / ribnik Gradišče, F. Janžekovic / ribniki spodnja Pernica, Komarnik in Pristava brez vodnih p ribniki brez vodnih ptic Tabela 2: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Drave (z ribniki in zadrževalniki) Table 2: Results of the waterfowl census carried out in the Drava region (with pools and reservoirs) XVm- 80-81 -1997 ACROCEPHALUS VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 SKUP. SPECIES LOCALITY rOTAL zlatouhi ponirek P. auritus 2 2 mali ponirek T. mficollis 18 1 19 veliki kormoran P. carbo 230 230 siva čavplja A. cinerea 11 4 1 3 4 5 2 30 siva gos A. anser 1 1 njivska gos A. fabalis 2 2 labod grbec C. olor 1 1 19 21 mlakarica A. platyrhynchos 31 2 26 6 105 246 87 16 519 krehlja A. crecca 1 1 2 sivka A. ferina 4 4 copasa crnica A. fuligula 1 1 srednji Žagar M. senator 1 1 črna liska F. atra 1 5 6 2 14 rečni galeb L. ridibundus 13 13 rumenonogi galeb L. cachinnans 2 2 vodomec A. atthis 1 1 2 SKUPNO/TOTAL 11 36 7 32 18 108 287 345 19 863 1) J. Kolar / Dreta: most na Kropi - most v Delcah, 4) M. Finkšt / Dreta: Nazarje - Šmartno, 3) M. Cerar / ribnik v Nazarjah pri Savinji, 4) M. Sodja-Kladnik /Savinja: sotočje z Dreto - Celinski jez (Mozirje), 5) M. Cerar / Lava nad Dele je vim jezerom v Mozirju, 6) M. Kronovšek / Savinja: šaleški most - do višine akumulacije Vrbje (Vrbje prazno), 7) M. Dušak / V. Breznik / Savinja: naselje Petrovče - izliv Ložnice, 8) V. Andoljšek / Savinja: na območju mesta Celje do konca Tremerskega polja, štetje kormoranov na prenočišču, 9) J. Vrtačnik / Hudinja: Celje - Vojnik Tabela 3: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Savinje (z ribniki in zadrževalniki). Table 3: Results of the waterfowl census carried out in the Savinja region (with pools and reservoirs) VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 SKUPNO SPECIES LOCALITY TOTAL čopasti ponirek P. cristatus 2 5 2 9 mali ponirek T. mficollis 38 60 14 12 124 veliki kormoran P. carbo 26 180 41 1008 15 1270 velika bela caplja E. alba 2 17 1 20 siva caplja A. cinerea 34 4 21 6 13 3 1 82 njivska gos A. fabalis 18 18 labod grbec C. olor 13 45 30 6 94 mlakarica A. platyrhynchos 22 150 12 37 72 8 301 sivka A. ferina 5 35 44 84 čopasta crnica A. fuligula 5 5 10 beloliska M. fusca 1 1 zvonec B. clangula 20 20 orel belorepec H. albicilla 2 2 črna liska F. atra 13 250 221 80 564 rečni galeb L. ridibundus 17 18 6 41 sivi galeb L. canus 6 30 36 rumenonogi galeb L. cachinnans 6 6 vodomec A. atthis 9 1 10 SKUPNO/TOTAL 146 703 151 299 72 1295 26 2692 1) M. Kunelj / Krka: Žužemberk - Soteska, 2) A. Hudoklin / Krka: Soteska - izliv v Savo, 3) I. Ivančič, A. Perše, R. Šinkovec, N. Starič, A. Majcen, M. Macedoni, G. Koritič, R. Lužar, D. Pungeršič, M. Prah, V. Lopatic, J. Pečnik (lokalni koordinator) / Krka s pritoki Radovljo, Prinovcem, Laknico, Toplico / podatki so razlika odbita od preštetih vrednosti pod stolpcem 1 in 2 / belorepca sta bila opazovana nad Krškim poljem (J. Pečnik), 4) H. Oršanič / Sava: Krško (most) - Mostec (Brod na Mostecu), 5) D, Brglez / Sava; Brestanica - Roža, 6) M. in J. Gobec / T. Jančar / Sava: HE Vrhovo, število kormoranov na prenočišču (408 osebkov), drugi letijo v veliki jati proti toku, 7) T. Arko / Kolpa: Grgelj - Dol Tabela 4: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju spodnje Save. Table 4: Results of the waterfowl census carried out in the Lower Sava region M VRSTA SPECIES LOKALITETA LOCALITY 1 2 3 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 rdečegrli slapnik polarni slapnik čopasti ponirek čmogrli ponirek mali ponirek sivogrli ponirek veliki kormoran velika bela caplja siva caplja siva gos njivska gos beločela gos labod grbec mlakarica krehlja konopnica navadna žvižgavka sivka čopasta črnica beloliska zvonec veliki Žagar mokož zelenonoga tukalica črna liska kožica mali galeb rumenonogi galeb rečni galeb sivi galeb vodomec povodni kos G. steuertet G. cactica 3 P. ciistatus 6 P. nigricollis T. ruiicollis 1 7 P. griseigena 2 2 P. cetibo E. alba A. cinerea 36 4 A. ansei A. fabalis A. albiirons C. oloi 2 2 A. platyihynchos 98 212 56 A. erecea A. shepera A. penelope A. ferina 1 7 A. fuligula 1 6 5 M. fusca B. clangula 1 M. merganser R. aquaticus G. chloropus F. atra 32 58 18 G. gallinago L. minutus L. cachinnans L. ridibundus 4 4 L. canus 9 A. atthis C. cinclus 7 13 1 179 241 36 44 9 6 62 39 226 1 35 63 46 30 7 2 309 17 282 202 17 10 3 93 150 450 44 15 7 13 10 2 6 51 150 13 20 14 1 1 12 3 11 SKUPNO/TOTAL 200 282 100 37 241129 1451 6 20 131 150 101 619 15 69 27 1) T. Mihelič / Bohinjsko jezero, 2) B. Kozinc / Bled - jezero, 3) B. Kozinc / Sava: akumulacija Moste, 4) B. Kozinc / r / Sava: Globoko - Ravnica, 6) H. Ciglič / T. Mihelič / Sava: Kranj - jez Trbojskega jezera, 7) A. Vrezec / T. Mihelič Koprivec / Sava: izliv Sore v Savo, 9) F. Urbančič / Savaj Vikrče - Medno, 10) D. Fekonja / D. Sere / K. Senegac prod, 11) D. Fekonja / A. Strgaršek / Sava: Ljubljana - Šentjakob, 12) A. Sovine / B. Majstorovič / Sava: sotoč Sava: Hotič, štetje kormoranov na prenočišču, 14) J. Gregorič / Horjulščica: Brezje od žage pri drevesnici do m Iščica: Črna vas - izliv v Ljubljanico / K. Senegacnik / Iščica med Ljubljano in Igorm, 16) A. Sovine / mlakarice n vasi, 17) D. Tome / Ljubljanica: Ljubljana, Črna vas, Podpec, Vrhnika (5 km) / Senegacnik / Ljubljanica: Podpe Ljubljanice pri Lipe - Podpec jata gosi, 19) M. Košir / B. Majstorovič / Ljubljanica: Nove Fužine (grad) in Studen Fužinah, 20) B. Majstorovič / Lj Ljubljanica: Pod Ježo, Sige, Vevče, 21) B.^Majstorovič / Ljubljanica: Zavoglje (Sos Doline (Zalog) - sotočje Ljubljanice s Savo, 23) P. Grošelj / Selška Sora: Železniki - Škofja Loka, 24) P. Grošelj / P Koseški bajer - Ljubljana, brez vodnih ptic Tabela 5: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju zgornje Save (z ribniki) Table 5: Results of the waterfowl census carried out in the Upper Sava region (with pools) XVffl- 80-81 -1997 ACROCEPHALUS lika gostota malih ponirkov na Zbiljskem januarskega štetja so nedvomno tri vrste jezeru. Število čopastih ponirkov v vzhodni gosi: siva, njivska in beločela. Poročila o polovici države je bilo nepričakovano goseh so prišla iz nižin vseh števnih majhno in je naraščalo proti zahodu, kjer območij, razen iz Notranjske in Primorske. je bilo na obalnem morju prešteta abso- Spale so tako na poljih (v času sneženja se lutna večina ptic. Sivogrli ponirki so bili na pašnem območju pustijo čez noč celo opaženi samo v zahodni polovici Slo veni- zasnežiti) kot na rekah. Na edinem in je. Nacionalno prepričljivo najpomemb- tradicionalnem prenočišču na Ormoškem nejše števno območje za črnogrlega po- jezeru je bilo prešteto 867 njivskih, 11 nirka je obalno morje; v notranjosti je bil beločelih in 39 sivih gosi. Precejšnja šte- opazovan en sam osebek, in sicer na vilčna razlika za celotno Slovenijo gre Ljubljanici. Veliki kormoran je številčno prav na račun številnih skupin gosi iz presenetil edino na števnem območju drugih števnih območij. Duplinske gosi so spodnje Save s pritoki in Savinje. Velika bile pričakovano preštete le na obalnih bela caplja je bila opazovana po vsej mokriščih. Absolutna večina rac sivk, Sloveniji razen ob Savinji. Siva caplja kaže čopastih črnic in zvoncev je bila prešteta značilen enakomeren razprsitven vzorec, na reki Dravi, absolutna večina navadnih Najpomembnejšo območje za laboda gr- žvigavk in vse race žličarice pa na obali. bca je bila reka Drava; močna populacija Kot dva močna centra za kreheljca in črno je bila prešteta tudi na Krki. Značilnost lisko sta se izkazali števni območji obale in VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL polarni slapnik G. arctica 1 1 čopasti ponirek P. ciistatus 4 24 1 29 sivogrli ponirek P. giiseigena 2 4 6 mali ponirek T. ndicollis 1 18 4 70 15 108 veliki kormoran P. carbo 2 15 1 25 1 44 velika bela caplja E.alba 2 3 4 9 siva caplja A. einem 5 9 7 3 1 4 25 13 2 5 74 labod grbec C. oloi 2 3 4 9 mlakarica A. platyihynchos 190 45 80 8 20 12 121 17 26 85 70 1500 65 2239 krehlja A. aecca 9 8 17 mandarinka A. galeiicmata 1 1 konopnica A. stiepeia 2 2 navadna žvižgavk« j A. penelope 3 3 sivka A. tetina 22 1 23 čopasta črnica A. fuligula 2 20 22 belouška M. fusca 1 1 zvonec B. clangula 4 25 29 mali Žagar M. albellus 11 11 orel belorepec H. albicilla 2 2 črna liska F.atia 8 3 120 131 črnoglavi galeb L. melanocephal us 1 1 mali galeb L. minutus 1 1 sivi galeb L. canus 4 4 rumenonogi galeb L cachinnans 5 7 23 18 53 rečni galeb L. ridibundus 2 38 210 26 276 kožica G. gallinago 2 3 5 povodni kos C. cinclus 1 1 SKUPNO/TOTAL 248 70 164 210 13 63 16 223 38 26 100 71 1771 89 3102 1)P. Grošelj / Soča: akumulacija Most na Soči, 2) P. Grošelj / D. Bon / Soča: Most na Soči - Solkan (akumulacija HE Plave brez vodnih ptic), 3) L. Kebe / R. Gregorič /A. Figelj / P. Grošelj / akumulacija Vogršček, 4) P. Grošelj / Nova Gorica - mesto, 5) E. Cargnelutti / Idrijca, 6) L. Kebe in R. Gregorič / Vipava: ob izlivu potoka Lijak, 7) M. Pregelj / Renče nad jezom reke Vipave v Renčah, 8) P. Grošelj / M. Fakin / gramoznica - mrtvica Vipave (Renče -Bilje - Miren), 9) E. Krasna / Vipava: izvir - Dolenje (Ajdovščina), 10) B, Surina / akumulacija Klivnik pri Ilirski Bistrici, 11) S. Polak / Stržen pri Postojni, 12) S. Polak / Pivka: pred Postojnsko jamo, 13) L. Kebe / S. Polak / B. Rubinič / J. Kus / Cerkniško jezero, 14) M. Perušek / reka Ribnica, M. Perušek / Rudniško jezero brez vodnih ptic Tabela 6: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Notranjske in Primorske. Table 6: Results of the waterfowl census carried out in the Notranjska and Primorska region %F> ACROCEPHALUS XVffl- 80-81 -1997 VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 b 7 8 9 10 n 12 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL rdečegrli slapnik G, steEata 2 2 polarni slapnik G. aictica 3 3 4 1 9 20 čopasti ponirek P. cristatus 122 8 n 3 13 1 4 75 237 sivogrli ponirek P. griseigena 1 1 2 zlatouhi ponirek P, auiitus 1 1 črnogrli ponirek P. nigricollis 36 10 4 2 2 4 4 12 24 98 mali ponirek T. ruiicollis 2 10 4 1 17 veliki kormoran P. caibo 88 2 2 1 7 6 4 35 145 pritlikavi kormoran P. pygmeus 2 2 velika bela caplja E. alba 12 3 15 mala bela caplja E. gaizetta 42 5 7 15 69 siva caplja A. cinerea 50 31 1 3 3 25 113 siva gos A. anser 14 14 beločela gos A. albilions 70 70 njivska gos A. fabalis 11 11 duplinska gos T, tadoma 14 2 2 18 mlakarica A, platyrhynchos 505 17 1 18 7 355 903 krehlja A. ciecca 325 47 457 829 konopnica A. stiepeia 13 13 navadna žvižgavka A. penelope 610 10 32 652 raca žličarica A. clypeata 5 65 70 sivka A, feiina 6 6 čopasta črnica A, fuligula 1 1 rjavka A. mania 1 1 črna raca M. nigra 1 1 beloliska M. iusca 3 12 15 zvonec B. clangula 11 9 8 28 srednji Žagar M, senator 24 7 2 2 2 1 4 24 66 zelenonoga tukalica G, chloropus 7 7 črna liska F.atra 1012 125 56 270 1463 beločeli deževnik C. alexandrinus 3 3 priba V. vanellus 9 40 49 spremenljivi prodnik C. alpina 1 15 7 23 veliki škurh N. arquata 3 1 4 rdečenogi martinec T, totanus 6 72 3 81 zelenonogi martinec T. nebularia 1 1 2 mali martinec A. hypoleucos 2 4 2 8 kožica G. gallinago 16 1 17 črnoglavi galeb L melanoc. 1 1 rečni galeb L. ridibundus 10 690 60 20 6 5 4 244 11 81 135 550 1816 sivi galeb L. canus 3 6 7 1 40 57 rumenonogi galeb L, cachinnans 260 940 10 18 5 40 11 90 285 36 1695 morski galeb L. marinus 1 1 vodomec A. atthis 5 2 1 2 10 kričava čigra S. sandvicensis 1 2 2 2 6 2 15 SKUPNO/TOTAL 270 4471 448 54 36 6 39 459 39 202 680 1967 8671 1) B, Rubinič / smetišče Dragonja, 2) B. Rubinič / B. Mozetič / T. Trilar / Sečoveljske soline - stari del, 3) D. Sere / D. Fekonja / K. Senegačnik / B. Viclic / T. Mihelič / Sečoveljske soline - novi del, 4) B. Rubnič / Obala: Lucija - Piran, 5) A. Vrezec / Obala: Piran - Fiesa, 6) A. Vrezec / Fiesa - jezero, 7) A. Vrezec / Obala: Fiesa - Strunjan, 8) A. Vrezec / L. Cenčič / Strunjanske soline (z okolico in gojiščem školjk), 9) A. Vrezec / Obala: Strunjan - Izola (rtič Ronek), 10) B. Rubinič / Obala: Izola in smetišče Korte, 11) B. Rubinič / Obgla: Izola - Koper, Ankaran - Zaliv Polje, Debeli rtič, 12) A. Vrezec / D. Sere / B. Vidic / D. Fekonja / Škocjanski zatok Tabela 7: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju obalnega morja in mokrišč Table 7: Results of the waterfowl census carried out in Slovene coastal waters and their appertaining wetlands 36 XVm-80-81- 1997 ACROCEPHALUS VRSTA ŠTEVNO OBMOČJE MURA DRAVA SAVINJA SPODNJA ZGORNJA NOTR. IN OBALA SKUPNO SPECIES COUNT AREA SAVA SAVA PRIMOR. TOTAL rdečegrli slapnik G steuertet 2 1 2 5 polarni slapnik G. aretica 2 3 1 20 26 mali ponirek T. ruficollis 8 385 19 124 257 108 17 918 čopasti ponirek P. ciistcrtus 21 9 26 29 237 322 sivogrli ponirek P. giiseigena 2 6 2 10 zlatouhi ponirek P. auritus 2 1 3 črnogrli ponirek P. nigiicollis 1 98 99 veliki kormoran P. carbo 28 973 230 1270 701 44 145 3391 pritlikavi kormoran P. pygmeus 2 2 velika bobnarica B. steüaris 1 1 mala bela caplja E. garzetta 69 69 velika bela caplja E. alba 3 39 20 2 9 15 88 siva caplja A. cinerea 17 184 30 82 189 74 113 689 labod grbec C. oloi 28 202 21 94 43 9 397 njivska gos A. fabalis 124 1142 2 18 77 11 1374 beločela gos A. albifrons 33 11 13 70 127 siva gos A. anser 32 1 200 14 247 duplinska gos T. tadoma 18 18 račka nevestica A. sponsa 2 2 mandarinka^ A. galericurata 1 1 navadna žvižgavka A. penelope 10 35 3 652 700 konopnica A. strepera 13 1 2 13 29 krehlja A. ciecca 4 958 2 110 17 829 1920 mlakarica A. platyrhynchos 66 4780 519 301 1568 2239 903 10376 dolgorepa raca A, acuta 4 4 žličarica A. clypeata 70 70 sivka A. feiina 955 4 84 73 23 6 1145 čopasta črnica A. fuligula 724 1 10 80 22 1 838 rjavka A. morila 1 1 črna raca M. nigra 1 1 belouška M. fusca 5 1 6 1 15 28 zvonec B. clangula 2 661 20 38 29 28 778 mali žaaar M. albellus 1 110 11 122 srednji zagar M. senator 10 1 66 77 veliki Žagar M. merganser 91 69 160 orel belorepec H. albicilla 5 2 2 9 mokož R. aquaticus 2 2 4 zelenonoga tukalica G. chloropus 19 26 7 52 črna liska F.crtra 30 1303 14 564 485 131 1463 3990 beločeli deževnik C. alexandrinus 3 3 priba V. vanellus 49 49 spremenljivi prodnik C. alpina 23 23 kožica G. gallinago 9 7 5 17 38 veliki škurh N. arquata 4 4 rdečenogi martinec T. totanus 81 81 zelenonogi martinec T. nebularia 2 2 pikasti martinec T. oehropus 3 26 29 mali martinec A. hypoleucos 8 8 črnoglavi galeb L. melanocephalus 1 1 2 mali galeb L. minutus 1 1 2 rečni galeb L. ridibundus 1006 13 41 355 276 1816 3507 sivi galeb L. canus 405 36 211 4 57 713 ribji galeb L. icthyaetus 1 1 rumenonogi galeb L. cachinnans 79 2 6 21 53 1695 1856 morski galeb L. marinus 1 1 2 kričava čigra S. sandvincensis 15 15 vodomec A. crtthis 2 6 2 10 3 10 33 povodni kos C, cinclus 7 1 8 SKUPNO/TOTAL 349 14179 863 2692 4613 3102 8671 34469 Tabela 8: Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji Table 8: Results of the waterfowl census carried out in Slovenia in January 1997 Q7 ACROCEPHALUS XVffl-80-81 - 1997 Drave. Konopnica je bila maloštevilno zastopana le na najpomembnejših območjih za vodne ptice. To velja tudi za belolisko. Sklop Žagarjev kaže, da je v času štetja v Sloveniji za male Žagarje daleč najpomembnejšo območje subpa-nonska Drava, za srednje Žagarje obala (letos je prvič srednji Žagar v nekoliko večjem številu prezimoval tudi na Ptujskem jezeru) in za velike Žagarje celotni tok Drave in zgornja Sava; na slednjem območju so bili veliki Žagarji zbrani skoraj izključno na Trbojskem jezeru. V državi smo našteli kar devet (9) orlov belorepcev; več kot polovico na reki Dravi. Majhno število zelenonogih tukalic in mokožev je treba pripisati tudi ekološkim zahtevam teh dveh vrst; na velikih rekah, kjer je bilo štetje pretežno opravljeno, se zadržujejo le posamezni osebki. Kot najpomembnejše območje za pobrežnike so se pričakovano izkazala obalna mokrišča. Tu velja omeniti neobičajno zadrževanje dveh zelenonogih martincev. Notranjost Slovenije se lahko pohvali edino s kožico in pikastim martincem. Zadnji je edina vrsta pobrež-nika, ki ni bila opazovana na števnem območju obale. Prešteto število vseh vrst galebov v notranjosti Slovenije je pod pričakovanji; izjema je sivi galeb na Zbiljskem jezeru. Sicer pa je sivi galeb praktično edina vrsta, ki je pogostejša v notranjosti države; absolutna večina ru-menonogih in več kot polovica rečnih galebov je bila namreč prešteta na obali. In za konec: na obalnem morju so se v pričakovanem številu zadrževale kričave čigre, število vodomcev pa je bilo povsod presenetljivo majhno. ZAHVALA Akcijo januarskega štetja vodnih ptic je bilo mogoče opraviti le z nesebično in prostovoljno pomočjo sodelujočih. Podatki iz nekaterih poročil so zaradi prevelikih datumskih odmikov, nerealnih p>odatkov ipd. le delno upoštevani. Selektiven pristop je bil potreben za zagotovitev neoporečnosti štetja. To pa nikakor ne zmanjšuje prispevka in vloge vsakega posameznika. Vsem udeležencem štetja gre torej najtoplejša zahvala za opravljeno delo. Po- 38 sebna zahvala pa velja družbi Mobitel, ki je s svojo podporo bistveno pripomogla k naravovarstvenem in kulturnem dejanju - štetju vodnih ptic. Poročevalci rezultatov štetja: Branko Vajndorfer, Janez Kolenko, Kosi Franc, Slavko Polak, Borut Rubinič, Boštjan Surina, Edvard Krasna, Leon Kebe, Radoš Gregorič, Janko Porok, Valentin Schein, Slava Jakopin, Janez Dragulič, Janez Zrnec, Miran Pregelj, Miro Kunstek, Jana Kus, Andrej Figelj, Marjan Kunelj, Andrej Hudoklin, Hrvoje Oršanič, Darko Brglez, Jolanda in Marjan Gobec, Miha Krono-všek, Miran Cerar, Marija Sodja Kladnik, Al Vrezec, Dare Sere, Bogdan Vidic, Tomaž Mihelič, Dare Fekonja, Katarina Senegačnik, Lenart Cenčič, Boris Kozinc, Henrik Ciglič, Martin Košir, Davorin Tome, Boris Kočevar, Jure Koče vaj, Damijan Denac, Jakob Smole, Borut Štumberger, Luka Korošec, Suzana Burjan, Štefanija Peinkiher, Franc Bračko, Danilo in Matjaž Kerček, Luka Božič, Franc Janžekovič, Bojan Weizer, Bojana Jureš, Darja Remsko, Andrej Strgaršek, Tomaž Mihelič, Barbara Andrijanič, Smiljan Bačani, Tomaž Jančar, Irena Ivančič, Andreja Perše, Rok Šinkovec, Nejc Starič, Andrej Majcen, Melita Macedoni, Goran Koritič, Rok Luž-ar, Diana Pungeršič, Matic Prah, Vlado Lopatic, Jože Pečnik, Sava Osole, Željko Šalamun, Andrej Sovine, Ludvik Jakopin, Boža Majstorovič, Peter Grošelj, Milan Fakin, Darjo Bon, Miro Perušek, Tomi Trilar, Marko Jankovič, Janez Gregorič, Rene Jeromel, Vinko Podobnik, Vukoje Živ-kovič, Alojz Voland, Albin Cerovšek, Alojz Cerjak, Miro Finkšt, Janez Kolar, Alojz XVffl- 80-81 -1997 ACROCEPHALUS Hanžekovič, Franc Kranja Franc Poge-lšek, Vinko Andoljšek, Rajko Čatež, Boris Dolničar, Janez Vrtačnik, Marjan Dušak, Vojko Breznik, Franc Lihteneger, Jože Grudnik, Aleksander Jančič, Berto Kavčič, Franc Šuc, Tomaž Arko, Milan Čeferin, Stane Tesner, Davor Ha ver ,v Jurij Krošelj, Jože Jalovec, Branko Jerič, Štefan Hamo-najec, Mirko Preglau, Franc Potisk, Jank Šlauer, Milan Cehnar, Gustl Švikart, Jakob Cehnar, Jože Polner, Franc Urbančič Jvan Koprivec, Jože Kukec, Dominik Span, Stane Lunder, Franc Klenovšek, Branko Knezevič, Igor Pirh, Rudi Janoževič, Srečko Sitar, Milan Petje, Drago Lindner, M. Kocbek, J. Moravec, D. Jerebic. POVZETEK Štetja vodnih ptic v januarju 1997 (IWC) se je v Sloveniji udeležilo 189 popisovalcev. Območje Slovenije je bilo razdeljeno na šest števnih območij: 1. Mure, 2. Drave, 3. Savinje s pritoki, 4. spodnje Save s pritoki, 5. zgornje Save s pritoki, 5. Notranjske in Primorske in 6. obalnega morja z mokrišči. Na vseh števnih območjih v notranjosti Slovenije je bilo štetje opravljeno 11. in 12., na obali s prileggjočimi mokrišči pa 18. in 19. januarja. Stete so bile vse vrste vodnih ptic. Na osnovi 135 poročil iz vse države je bilo preštetih 34.469 vodnih ptic 58 različnih vrst. Kvantitativno so za vodne ptice v državi najpomembnejša števna območja Drave, obalnega morja z mokrišči in zgornje Save s pritoki. V notranjosti države je bila absolutna večina ptic prešteta na tekočih odsekih rek in velikih rečnih pretočnih akumulacijah. Najštevilnejša vrsta med štetjem je bila raca mlakarica, sledili pa so ji črna liska, rečni galeb, veliki kormoran, rumenonogi galeb, kreheljc, njivska gos in sivka. SUMMARY In the waterfowl census carried out in Slovenia in January 1997, 189 observers took part. For this purpose the territory of Slovenia was separated into six main counting regions: 1. the Mura, 2. the Drava, 3. the Savinja with its tributaries, 4. the Lower Sava with its tributaries, 5. the Upper Sava with its tributaries, 6. the Notranjska and Primorska , and 7. coastal waters with their appertaining wetlands. In the regions of the Slovene interior the census was carried out on January 11th and 12th, on the coast with its wetlands on January 18th and 19th. All waterfowl species were counted. On the basis of 135 reports from the entire country, 34,469 aquatic birds belonging to 58 different species were recorded, most of them in the regions of the Drava, coastal waters with their appertaining wetlands and the Upper Sava with its tributaries. In the interior of the country, the absolute majority of birds were counted on running river waters and at impounding reservoirs. The most numerous species was the Mallard, followed by the Common Coot, Black-headed Gull, Great Cormorant, Yellow-legged Gull, Common Teal, Bean Goose and Common Pochard. Borut Štumberger, 2282 Ciikulane 41 %Q