DA BO TOPLEJE... Gorenjska^ Banka Banka «/ pojluhom Hitro in ugodno do posojil za kurjavo GfiD Koruška 33, 4000 Kranj tel.: 04 280 10 40. 2H0 10 17, 28010 30 faks: 04 i 280 10 12 www.ghd.si, infofii gbd.si Gorenjska borzno posredniška dražba d. d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev varnost i strokovnost I donosnost MENJALNICE www.wilfan.si •1 PROBANKA PE Kranj - tel.: 04/280 16 00 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) ®(0)IM1MJJ©ISIIGLAS Igo LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 91 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Kranj, torek, 21. novembra 2000 Prva avtocesta iz Nacionalnega programa na Gorenjskem Danes bo odprt odsek Naklo - Kranj vzhod Točno v pogodbenem roku, v sedmih mesecih, je bila v popolno štiripasovnico dograjena prva avtocesta na Gorenjskem v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. STRAN 3 STRAN 32 Dve desetletji doma Petra Uzarja v Tržiču Dom, kjer niso vsi dnevi enaki Ob letošnjem jubileju so pripravili vrsto prireditev, ki so razgibale življenje 171 varovancev. Med njimi so trije, ki so v domu od vsega začetka. Planika odprla izobraževalni center Sejno sobo so spremenili v študijsko Na razpolago so računalniki, tiskalniki, projektorji in druga oprema. STRAN 7 Sojenje 25-letnemu Dragu Gorjancu zaradi poskusa umora "V zaporu molim, Maj V soboto se je pred velikim senatom okrožnega sodišča v Kranju začela glavna obravnava proti Dragu Gorjancu, ki je 14. julija letos v stanovanju na Dražgoški 6 zabodel nekdanje dekle, nato pa se odpeljal na policijo prijavit. STRAN 24 Poplave v Zgornji Radovni Krmarica in Kotarica odrezali Radovno Zato, ker nedavne sanacije niso dobro opravili ali ker niso zgradili mostov, je zdaj škoda še večja, kot če bi postavili mostova. STRAN 4 7 * o H $ Ji D A T R I S Ug&Utie cene! mamo EUROCARD kurilno olje, premog, drva 04/5745-230 9770352666018 PO SLOVENIJI Torek, 21. novembra 200£ GORENJSKI GLAS • 2. STRAN ureja: Jože Košnjek -, ___ SLOVENIJA IN SVET IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Končano zasedanje škofovske konference Slovenija bi se morala zgledovati pri sosedih Hrvaška, Madžarska in Italija so znale urediti odnos med državo in Cerkvijo. Ljubljana, 20. novembra - Pretekli teden seje v Ljubljani končalo sedmo plenarno zasedanje Slovenske škofovske konference z mednarodno udeležbo, na katerem so slovenski škofje / gosti izmenjali izkušnje pri urejanju odnosov med Cerkvijo in državo. Slovenski metropolit in nadškof dr. Franc Rode je predstavil sin-odalno dogajanje v naši državi. Potem ko je slovenski metropolit in nadškof dr. Franc Rode zbranim škofom predstavil odnose med Cerkvijo in državo v Sloveniji, je ugotovil, da ti odnosi še niso tako urejeni, kot so to uspeli urediti v vseh sosednjih državah, saj imajo tam povsod sklenjene posebne sporazume med državo in SVetim sedežem. Na Hrvaškem so to kar štirje sporazumi: o pravnih vprašanjih, o sodelovanju v vzgoji in kulturi, o vojaškem ordinariju in o ekonomskih vprašanjih, znano pa je tudi, da že devet let v hrvaških šolah poteka verouk. Kot je dejal zadrški nadškof msgr. Ivan Prendja kljub nekaterim predlogom nova vlada na Hrvaškem ni načela tega vprašanja, v teku je le urejevanje plačevanja pastoralnih delavcev. Tržaški škof msgr. Eugenio Ravig-nani je povedal, daje država Italija leta 1989 revidirala pred 70 leti sklenjen konkordat z Vatikanom, ki na eni strani poudarja laičnost države, na drugi pa večjo svobodo Cerkve. O poučevanju verouka v državnih šolah ima Cerkev sklenjen z državo poseben sporazum. Podobno kot na Hrvaškem je tudi na Madžarskem po besedah peckega škofa Mihalvja Maverja država uspela skleniti štiri mednarodne sporazume, kar je po njegovem mnenju posebej pomembno, saj take sporazume (za razliko od nacionalnih) vsaka nova vlada ne more spreminjati. Takšen pristop je svetoval tudi Sloveniji. Na tem plenarnem zasedanju Slovenske škofovske konference pa je bilo največ pozornosti seveda posvečene nedavno zaključenemu zasedanju slovenske sinode, ki naj bi po besedah dr. Rodeta pripomogla k novi evangelizaciji slovenskega naroda, omenili pa so tudi nekaj pomembnih drugih dogodkov: jubilejno romanje Slovencev v Rim in srečanje s Papežem v oktobru, nove prevode liturgičnih besedil v slovenščino in prizadevanja za zbliževanje med kristjani, v okviru katerih bo nadškof in metropolit dr. Franc Rode še v tem mesecu obiskal patriarha Srbske pravoslavne cerkve Pavleta v Beogradu. • Š. Ž. GLAS Naročniška akcija 2002 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos ali v letu 2001 PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si; ali: eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001; ah: celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do sobote, 31. JANUARJA 2003. leta; ali: tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa. Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2002" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami'BREZPLAČNO do 31. marca 2001. In samo v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GG-reviJa REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili, pa bomo prav tako namenili en nagradni izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003. Novega naročnika sem pridobil(-a):__ Moj naslov:_,_ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet po izbiri do 31. januarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: naročam «mm §M©IMGLAS za najmanj eno leto Ime In priimek: Naslov: Podpis: Če naročila ob izteku enoletnesa obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. marca 2003; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov "2002" ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GG-revija ZDRAVNIŠKI OKULISTICNl PREGLEDI ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE TEL; 04/23 666 55 ^1 Danes se nadaljuje prva izredna seja državnega zbora V pričakovanju predloga nove slovenske vlade Danes bodo poskušali razrešiti velika nesoglasja med vladno koalicijo in opozicijo o vodenju nekaterih parlamentarnih odborov, zaradi katere je slednja bojkotirala izvolitev novega predsednika vlade. Ljubljana, 20. novembra - Mnoge je presenetilo, da so klopi opozicijskih strank v četrtek in petek, ko je potekala prva izredna seja državnega zbora, ostale prazne, posebej še, ker je bila na dnevnem redu izvolitev novega predsednika slovenske vlade. Kljub precejšnjim naporom in dolgotrajnemu usklajevanju se politične stranke v komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve niso uspele uskladiti, kdo naj vodi nekatere odbore. Mnenja o tem, ali je bojkot zasedanja državnega zbora, ko se voli novi predsednik vlade upravičen in "spodoben", v slovenski javnosti in strokovnih krogih ostajajo deljena, saj ostaja kar nekako grenak priokus, da je opozicijo pri tem pomembnem dogodku zastopala le Slovenska nacionalna stranka. Stranki Koalicije Slovenija SDS in NSi sta se namreč odločili, da zaradi po njihovem mnenju nekorektnega odnosa pozicijskih strank, ki so najprej pristale na številu poslancev sorazmerno delitev vodenja parlamentarnih teles, nato pa vztrajale le na tem, da opozicija dobi le vodenje klasičnih nadzornih odborov. Dolgotrajna usklajevanja so sicer v petek zjutraj le pripeljala do tega, da je SDS dobila tudi vodenje parlamentarnega odbora za šolstvo, nezadovoljna pa je ostala NSi, ki si je želela tudi vodenje pri-družitvenega odbora k EU. Tako je v četrtek o kandidatu za predsednika nove slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku tajno glasovalo 67 od skupno 90 poslancev in s predlogom soglašalo 61, pet jih je bilo proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. V petek so slovenski poslanci nadaljevali prvo izredno sejo z obravnavo predloga sprememb zakona o vladi, po katerem naj bi vlada imela namesto dosedanjih 18 ministrov 14 ministrov, dva mninistra brez resor-jev in dva ministrska svetnika, ki naj bi vodila dva strateška sveta. Prav o slednji novosti je bilo največ besed, saj ni bilo povsem jasno, ali sta to nova funkcionarja, ali pa državna uradnika. Poslanci vladne večine so vse predloge in amandmaje SNS zavrnili, upoštevali pa so pripombe sekretariata za zakonodajo. Na glasovanju je bilo 50 glasov za in trije proti. Tako kaže, da bomo imeli 14 ministrov z resoriji: za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za finance, za pravosodje, za obrambo, za gospodarstvo, za promet in prometno infrastrukturo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za okolje in prostor, za kulturo, za šolstvo, znanost in šport, za zdravstvo, za delo, družino in socialne zadeve ter za informacijsko družbo. Od dveh možnih ministrov brez resorja naj bi se po dosedanjih vesteh dr. Drnovšek odločil še za ministrstvo za evropske zadeve, ministrska svetnika pa naj bi vodila strateški svet za gopodarstvo in finance in strateški svet' za državno ureditev. S četrkovo izvolitvijo predsednika vlade in petkovim sprejemom sprememb zakona o vladi je sedaj odprta pot za predlog sestave nove vlade, ki naj bi se po nekaterih vesteh uradno zgodil že v ponedeljek zvečer, po drugih pa naj bi dr. Drnovšek počakal na tudi uradno objavo in veljavnost zakona. Mandatar dr. Drnovšek ima namreč po veljavnem zakonu od i/volitve 15 dni časa, da p\e' dlaga kandidate za vlado, po teku tega roka pa mu državfl zbor naloži, v katerem roK" mora to storiti, sicer mu preneha mandatarstvo. Šteje se, dar nova vlada nastopila funkcij0, če je izvoljenih najmanj dve tretjini ministrov, za tretjin0 mora mandatar pripraviti Pre' dlog v naslednjih desetih dne11 oz. objaviti, katere resorje bo # dobo največ treh mesecev vod' sam ali jih dodelil drugim & imenovanim ministrom. KoUe slišati iz vladne koalicije l{1 LDS, je končno odločanj« predvsem prepuščeno Drnovšku. Sicer pa je bolj presenetijo novica iz opozicijskih vrst, saj kaže na to, da utegnejo v SD* sprožiti postopek razpisa na* nadnega referenduma o spr6' membah zakona o vladi z n* menom, da bi imenovanje nove vlade odložili. Ali je to res, si bo pokazalo danes, ko &° državni zbor nadaljeval prvo & redno sejo, saj jim je do dokončnega konstituiranja preostal se imenovanje delovnih tel«5 (odborov in komisij) parlam^ ta. • Š. Ž. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovensko ekološko gibanje Proti odstrelu kormoranov Ljubljana, 20. novembra - Slovensko ekološko gibanje - SEG, nevladna okoljska organizacija in njena Sekcija za varovanje živali sta na slovensko vlado, posebej pa na ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovili zahtevek za takojšen preklic nehumane odločbe o odstrelu 2140 kormoranov, 20 krokarjev in 80 medvedov. Prepričani so, daje v nasprotju z deklarirano civilizacijsko in humano usmerjenostjo slovenske družbe in zavzemanju za biotsko raznovrstnost na naši poti v evropske povezave. Pri tem opozarjajo, da je na seznamu ogroženih pri nas že 62 odstotkov sesalcev, 35 odstotkov ptic, 82 odstotkov plazilcev in kar 91 odstotkov dvoživk, kar je tudi posledica prekomernega onesnaževanja (kemizacije) vode, tal, zraka in nestrokovnih političnih odločitev. Ohranitev živalskega sveta, biotske raznovrstnosti je lahko prednost naše države pred drugimi, uresničevanje okoljske zakonodaje, Agende 21 za trajnostni razvoj, mednarodnih konvencij in Nacionalnega programa varstva okolja e; pričakovanimi in doseženi^; volilnimi rezultati najveČJl utegne biti finančnih težav naJ več. • Š. Ž. (mmmmmmiGLAs Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o. KRANJ I redniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Ig« ^ Helena Jclovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Manja Volćjak. Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / l/kloriruje: Marjeta \o' ^ lografija: Tina Doki Priprava za Osk: Media Ari. Kranj / Tisk: DELO TĆR, Tisk časopisov iin revij. d.d.. Ljubljana / Iredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 04/21)1-42-00, lelefiv M^'"*^ miil: info@g-Klas.si /Mali ugbsi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na aHomalskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. sreda do 17, ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih N>|^ trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 201 popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopšisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračun* dobja Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 \ v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (12,50 HRK za prodajo na Hrvaškem). S Prva avtocesta iz Nacionalnega programa na Gorenjskem Danes bo odprt odsek avtoceste Naklo ■ Kranj vzhod Točno v pogodbenem roku, v sedmih mesecih, je bila v popolno štiripasovnico dograjena prva avtocesta na Gorenjskem v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. ^ranj, 21. novembra - Danes dopoldne bodo odprli 8,7 kilometra dolg odsek na gorenjskem avtocestnem kraku Naklo -*ranj vzhod, ki sta ga SCT, d.d., in Primorje, d.d., zgradila °čno v sedmih mesecih, kot je določala pogodba. Gradnja je Bj čas, od 21. aprila letos, potekala med prometom, kar je J'a dodatna obremenitev za oba izvajalca. Vrednost po pogod-.1 opredeljenih del na tem odseku pa je 2,191 milijarde tolarjev. Ma dobrih 68 kilometrov dolgem gorenjskem avtocestnem Kfaku iz slovenskega Nacionalnega programa izgradnje avto-est je s sedanjo dograditvijo odseka Naklo - Kranj vzhod os-a'o nedograjenih še 20,4 kilometra štiripasovnih cest. Dela se b°do spomladi nadaljevala od Nakla do Podtabota. To pa JJ°nieni, da se Gorenjski v tem desetletju obeta živahno grad- no dogajanje na avtocestnem področju. V Malem Naklu bo treba razrešiti odkup treh hiš. kilometrov dolgi trasi med priključkom Kranj vzhod in Naklom. In tako je bila 21. aprila letos po ponovnem razpisu podpisana pogodba za izvedbo trase in ostalih del za dograditev druge polovice avtoceste v vrednosti dobri dve milijardi tolarjev in s pogodbenim rokom 7 mesecev. . - ■ ■....................— ——- ca protihrupno zaščito je projektant uporabil gorenjski kozolec. Promet in zahtevni Nadaljevanje po petnajstih letih Gradnja prvega dela avtoces-j!?ega odseka med Naklom in panjem Vzhod je potekala v etlh 1982 do 1985. Takrat je Viadukt Rupovščica je dolg y>6,12 metra, površina znaša ~530 kvadratnih metrov, vanj Je »grajenega 3759 kubičnih Metrov betona, 338 ton arma-tUt in 52,5 tone kablov za Pl"ednapenjanje. bi ost Čez Kokro je dolg ".62 metra, njegova površina Znaša 729 kvadratnih metrov, vgrajenih 945 kubičnih petrov betona, 253 ton armade in 23,9 tone kablov za pr?dnapenjanje. c a zgrajena dvopasovna avtoma z dvema voznima pasovo-Vq 'n dvema odstavnima paso-^nia z vso prometno opremo. tuC| ° so m'a takrat izvedena a' hsta dela za drugo fazo, ki so bila nujna iz tehnoloških in konstrukcijskih razlogov, da pri gradnji druge faze ne bi prihajalo do škode in oviranja prometa. Gradnja slovenskega avtocestnega križa je v začetnem zagonu gorenjski del postavila v drugi plan. Začelo pa se je potem pred dvema letoma, ko je bila novembra 1998 podpisana pogodba za izgradnjo viadukta Rupovščica in .mostu čez Kokro. Vrednost del po pogodbi je bila takrat opredeljena na dobre pol milijarde tolarjev, rok za izgradnjo pa je bil določen 12 mesecev. Oba gradbeno precej zahtevna objekta, posebej viadukt čez Rupovščico, sta bila dokončana v pogodbenem roku. Zanimivo pa je, daje bila pri mostu čez Kokro takrat prvič opravljena položitev najdaljšega nosilca (51,6 metra dolgega) v enem kosu. Izgradnja obeh objektov pa jc bila seveda hkrati tudi pogoj za nadaljevanje izgradnje drugega odseka bodoče avtoceste na devet premostitvi Na pravkar zgrajenem odseku Naklo - Kranj vzhod je bila najbolj zahtevna gradnja pod prometom. To sta nam že dober mesec pred dokončanjem potrdila tudi Inž. Bojan Cerkovnik, direktor avtocestnega projekta 3 Ljubljana - Gorenjska in inž. Boris Kovačič, direktor projekta cestnega programa v projektu Ljubljana v SCT, d.d., Ljubljana. Glede na celotno traso pa sta bili najbolj zahtevni in težavni premostitvi obeh dolin -Kokre in Rupovščice. Po več kot petnajstletni izgradnji prvega dela od Kranja vzhod do Nakla so se spremenili tudi nekateri normativi kar zadeva protihrupno zaščito. Tu so zdaj tudi evropska merila. Dolžina vseh protihrupnih zaščit je okrog en kilometer. Sicer pa de-vetkilometrski odsek gradbeno ne sodi med zahtevnejše projekte, čeprav sta bila med materiali tudi konglomerat in sivica; posebej zaradi slednje pa gredo gradbenikom na nizkih gradnjah največkrat lasje pokonci. Tudi brez zapletov Zaradi sorazmerno nezahtevne gradnje tudi posebnih zapletov ni bilo. V Malem Naklu je bilo treba razrešiti odkup treh hiš. Potrebna bo preselitev. Razrešeno je bilo tudi odprto vprašanje tako imenovane Poti na Ciganco v Britofu. Občina Kranj je zahtevala, da se to odprto vprašanje obvezno uredi. Zanimiva posebnost pa je protihrupna zaščita s stiliziranim gorenjskim kozolcem. Posebnost, ki sodi na Gorenjsko in je prvič predstavljena kot rešitev na tem območju. Zasluge za to pa ima projektant - Projektivno podjetje Kranj z direktorjem Tadejem Markičem. To je tudi tisto, čemur bi lahko rekli, da bo ta odsek skušal delovati tudi Na skoraj devet kilometrov dolgem odseku Kranj vzhod -Naklo je bilo 362 kubičnih metrov materialov, zgrajenih 187 tisoč kubičnih metrov nasipov, na deponije je bilo od-peljanega /80 tisoč kubičnih metrov materiala, položeno pa bo, ko bo odsek gotov, 102 tisoč kvadratnih metrov različnih asfaltov. Na odseku je preurejen priključek Kranj zahod, prestavljene so komunalne naprave in naprave za klic v sili. V naselju Malo Naklo in Britof je bilo treba podaljšati podvoze za 13,25 metra. čim bolj prijazno na udeležence v prometu in na okolje. Naprej proti Podtaboru Kot rečeno se v tem desetletju Gorenjski obeta živahno gradbeno dogajanje na avtocestnem področju. Po izgradnji sedanjega odseka se bodo dela nadaljevala proti Podtaboru. Celotna trasa na 4,3 kilometra dol- • Zaradi podaljšanja avtocestnega odseka za 8,7 kilometra se bo z 250 na 270 tolarjev podražila tudi cestnina na cestninski postaji Torovo. Na skupaj 68,2 kilometra dolgem gorenjskem avtocestnem odseku so bili doslej že zgrajeni trije odseki štiripasovnih avtocest in sicer: predor Karavanke - Hruška (dolžina 6 km - /99/. leta). Hruška ■ Vrha (dolžina 13 km - 1995 leta); Kranj vzhod - Ljubljana (dolžina 20,1 km - 1985. teta). Po dograditvi sedanjega odseka Naklo - Kranj vzhod ostaja na gorenjskem kraku sc 20,4 km štiripasovnih avtocest: Vrba - Peračica (dolžina 10 km): Peračica - Podtabor (dolžina 2,4 km); Podtabor -Naklo (dolžina 4,5 km); Šentvid - Koseze (dolžina 3, 7 km). gem odseku ne bo gradbeno ravno zahtevna, čeprav bo dolino Tržiške Bistrice premostil okrog 400 do 420 metrov dolg in največ osem do deset metrov visok viadukt. Na Podtaboru bo zgrajen tudi razcep v povezavi z dvema priključkoma; Zvi-rče in Podtabor Jug. Pričakujemo lahko, da se bo po odprtju avtoceste Kranj vzhod - Naklo gradbena mehanizacija še letos preselila na novo gradbišče. Spomladi prihodnje leto naj bi polno zakopali, v letu 2002 pa naj bi bil odsek Naklo - Podtabor zgrajen. Za zagovornike boljših in varnejših prometnih povezav pa je t«' vsekakor obetavna napoved. • \. Žalar AMZS 23 je številka, ki označuje intervencije delavcev AMZS, ki so jih opravili od petka do danes. Od tega so z vlečnimi vozili na pot krenili 21-krat, z njimi so s cest odpeljali zale-tena oz. nevozna vozila. 2-krat pa sta se na pomoč odpravila njuna mehanika, da bi pomagala pri popravilu manjših okvar avtomobilov na krajih, kjer je do okvar prišlo. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli v prostore Mestne občine Kranj, kjer je nekdo pustil posodo na štedilniku. Ta se je začela smoditi in sprožil seje požarni alarm, ki je povezan s kranjskimi gasilci. Do požara še ni prišlo. Dvignili so tudi osebno vozilo, ki je v Besnici zdrselo s cestišča in pristalo na boku. Do požara je prišlo na Zoisovi 5, ker je nekdo pristavil kosilo, nato pa zadremal. Zagorele so kuhinjske omarice, pred prihodom kranjskih gasilcev pa je "kuhar" požar pogasil že sam. Na parkirišču pred Gorenjskim sejmom je zagorela "kartca", najbrž zaradi napake prt napeljavi avtoradia. Pogasili so jo kranjski gasilci. Pomagali so še pri težki prometni nesreči, ki se je pripetila v Miljah. Avtomobil je priletel v vrtno ograjo, v njem pa je ostala vkleščena oseba. Iz zmečkane pločevine soji pomagali kranjski gasilci. Na pomoč so se odpeljali še v Škofjo Loko, kjer so s travnika, kjer je obtičal, na cesto potegnili tovorno vozilo. Gasilci PGD Bohinj so se na pomoč odpeljali v Sotesko v občini Bohinj, kjer je prišlo do prometne nesreče. V enem od treh udeleženih vozil je ostala ena oseba vkleščena. Gasilci sojo rešili iz vozila, še dvema osebama pa so skupaj z reševalci nudili prvo pomoč. NOVOROJENČKI V gorenjskih porodnišnicah, na Jesenicah in v Kranju, se je od petka do danes rodilo 10 otrok. V Kranju je na svet prijoka-lo 9 novorojenčkov, med njimi 6 dečkov in 3 deklice. Najtežji in najlažji sta bila dečka. Najtežjemu je tehtnica pokazala 4.050 gramov, najlažjemu pa 2.800 gramov. Na Jesenicah pa\je tokrat na svet prijokala le ena deklica, ki je ob rojstvu tehtala 3.510 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli od petka do danes 272 bolnikov, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč. Na internem oddelku se je to zgodilo v 30 primerih, na kirurgiji pa seje tokrat število bolnikov, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč, nekoliko povečalo in se povzpelo na 225. K sreči se to ni pripetilo na pediatričnem oddelku, kjer je število malih bolnikov, ki so jim zdravniku urgentno morali pomagati, ostalo nekje v povprečju - 17. Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Luški Rovt - Medtem koje Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane pred dvema letoma reguliralo del struge hudournika Jaškov graben v vasi Laški Rovt, je bil tudi most na državni cesti, ki prečka graben, že tako poškodovan, da je promet po njem potekal le še po delu vozišča. To je bil tudi razlog, da se je direkcija za ceste odločila za gradnjo novega. Gradnjo je prevzelo Javno vodnogospodarsko podjetje Kranj, ki je z deli začelo 20. oktobra. Najprej je ob starem mostu zgradilo obvozno cesto, nato starega podrlo in začelo graditi novega, dvanajst metrov širokega in sedem metrov dolgega. Na obeh straneh vozišča bo pločnik, hkrati pa bodo uredili še 150 metrov ceste. Dela za zdaj dobro napredujejo in če jim bo vreme naklonjeno, bodo most za promet odprti še letos. • C.Z. Vrtina na zajetju Kroparice Kropa - Radovljiški župan Janko S. Stušek, predsedniki krajevnih skupnosti in člani občinskega sveta z desnega brega Save so si v torek skupaj s predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Komunale Radovljice in Geoprojekta iz Ljubljane ogledali vodno zajetje Kroparice, še posebej mesto načrtovane sanitarne vrtine. Ker je zajetje prelivnega značaja, voda ob nalivih postane kalna, pri tem pa se delcev materiala "oprimejo" še bakterije, tako da ne ustreza več pravilniku o kakovosti pitne vode. V občini bodo poskušali priti do čiste in neoporečne vode z vrtanjem do globine petdeset metrov, za kar naj bi v kratkem že dobili dovoljenja od upravne enote in ministrstva za gospodarstvo. Z vrtanjem bodo začeli, ko bodo upadale narasle vode in uredili dostop do zajetja, ki ga je nedavno neurje močno poškodovalo. Če bo analiza vode iz vrtine ugodna, jo bodo uporabili za napajanje vodovoda, iz katerega se oskrbujejo občani krajevnih skupnosti Kropa, Kamna Gorica, Dobrava in v času pomanjkanja vode tudi Podnart. • C.Z. Največ škode na desnem bregu Save Radovljica - Posebna komisija, ki jo je imenoval župan Janko S. Stušek, je od krajevnih skupnosti, Cestnega podjetja Kranj, Komunale Radovljice in blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije zbrala poročila in si ogledala škodo, ki jo je prizadejalo nedavno neurje. Po prvih ocenah bi za odpravo posledic potrebovali 29 milijonov tolarjev. Vodna ujma je prizadela predvsem krajevne skupnosti Lancovo, Kamna Gorica, Kropa, Srednja Dobrava, Podnart, Mošnje in Begunje. Največ škode je na cesti skozi Kropo proti Jamniku, poškodbe so na vodnem zajetju Kroparice, zajetju Begunjščice in na javnem vodovodu v Mošnjah. Voda je sprožila plazove na Lancovem, v Mošnjah in Begunjah ter zalila kletne prostore v petih hišah na Lancovem, v šestih v Kamni Gorici in v petnajstih v Podnartu. • C.Z. Radovljica že o proračunu Radovljica - Občinski svet se bo jutri, v sredo, spet sestal, tokrat na redni seji. V osrednji točki bo obravnaval osnutek proračuna za prihodnje leto, na dnevnem redu pa so tudi poročilo o posledicah nedavnega neurja in o dosedanjem delu razvojne agencije Zgornja Gorenjska - Ragor, odlok o izvajanju obvezne gospodarske javne službe za pregledovanje, nadziranje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za centralno območje Radovljica. Če bo občinski svet soglašal s spremembami načrta, bo lastnica, to je Obrtna zbornica Radovljica, stanovanjsko hišo na Gorenjski cesti 20 oz. Slivnikovo hišo lahko preuredila v poslovno stavbo, možna pa bo tudi nadomestna gradnja. • C.Z. Velički zamenjal Vučka Bohinjska Bistrica - Kot je znano, je bil dosedanji direktor bohinjske občinske uprave Dušan Vučko iz Bohinjske Bistrice na oktobrskih volitvah izvoljen za poslanca državnega zbora. Ker je poslanska funkcija poklicna, je župan Franc Kramar za novega direktorja uprave imenoval 36-Ietnega Simona Veličkega iz Stare Fužine. Velički, ki je z delom na občini začel prejšnji ponedeljek, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, nazadnje pa je bil kot kriminalistični inšpektor zaposlen na Policijski upravi Kranj. « C.Z. Šolski zobozdravnik dela vsak dan v tednu Šenčur, 21. novembra - Šolska zobozdravstvena ambulanta v Šenčurju, ki dela v mansardi Šenčurskega vrtca, sedaj deluje vsak dan v tednu. Zobozdravnik dela trikrat dopoldne in dvakrat popoldne, poleg osnovnošolcev pa sprejema tudi dijake. Dijake iz Šenčurja in okolice vabijo, naj se oglasijo v šolski zobozdravstveni ambulanti, saj je namenjena tudi njifrt. • D.Ž. Poplave v Zgornji Radovni Krmarica in Kotarica odrezali Radovno Zato, ker nedavne sanacije niso dobro opravili ali ker niso zgradili mostov, je zdaj škoda še večja, kot če bi postavili mostova. Zgornja Radovna, 21. novembra - V Zgornji Radovni so vaščani in vikendaši prisiljeni, da morajo z avtomobili na več kot trideset kilometrov dolgo pot, če hočejo do šol in služb. Pri Gogalu naneslo velike količine gramoza in drevja. Vaščani Zgornje Radovne so po minulem obilnem deževju ostali dobesedno na dveh bregovih: na eni strani hudournikov Kotarice in Krmarice, kakor imenujejo domačini vodi, ki pritečeta iz Krme in Kota, se združita in šele pod Gogalovo domačijo nadaljujeta v Radovno, so ostale ene kmetije, na drugi pa druge. Do prvih je mogoče priti iz Mojstrane, do drugih pa z Gorij in Bleda. Domačini, ki se vozijo v šolo ali v službo, morajo tako prevoziti več kot trideset kilometrov, da pridejo na drugo stran. Na obiske eni k drugim ne morejo, čeprav so oddaljeni le nekaj sto metrov, kajti narasli vodi sta Zgornjo Radovno odrezali na pol. Obilno deževje, ki je povzročilo tej odmaknjeni vasici toliko težav, za domačine ni nobena novost, saj jim voda stalno povzroča nevšečnosti. A tako deroča in tako narasla in podivjana še ni bila nikoli, ali pač - leta 1926, kot pravijo domačini, je bilo obilo dežja in koje padel po planinah še sneg, je zapihal tako imenovani "fen" in topil sneg. Meteorne vode in sneg sta povzročila, da sta Kotarica in Krmarica narasli, prestopili bregove in poplavili vse travnike pri Gogalovi hiši. Ukrotili teh voda niso nikoli, četudi so v zadnjem času začeli nekaj popravljati in obnavljati. Vaščani so si želeli, da bi postavili čez najbolj kritična odseka, kjer cesta prečka potok, mostova, a uspeli niso. Ne pri Biščku in ne pri odseku za Gogalovo domačijo niso napravili ničesar oziroma zelo malo. Popravljali so le škodo, ki je nastala. Ko so si danes strokovnjaki, ki so na tej republiški cesti, ki je turistična, ogledali razdejanje, niso mogli verjeti: "Saj ne bi nikoli mogel verjeti, če ne bi videl na lastne oči," je dejal nekdo, ki je sodeloval pri sanaciji. A po mnenju domačinov sanacije nikoli niso končali. Če Zgornja Radovna je odrezana zaradi deročih hudourniških voda Kotarice in Krmarice, ki sta povsem preplavili cesto na dveh odsekih in nanesli na travnike pri Gogalu velike količine gramoza. bi jo, hudournika ne bi povsem poplavila in z gramozom zasula Gogalovih njiv in travnikov. Bojijo se, da bo tako tudi po tem razdejanju, ki je vidno v Zgornji Radovni. Če nič drugega, nastala je veliko večja škoda kot bi stala postavitev dveh mostov preko hudournikov - pri Biščku in na odseku proti Bledu. Res je, da tega ni dolžna popraviti občina Kranjska Gora, saj gre za republiško cesto, vendar vaščani pravijo-da bi se morala občina na vsak način dogovoriti s pristojnim1 republiškimi službami za dolg0" trajno rešitev problema. Ostaja jim grenak priokus, da SOjI občini po legi res "ta spodnji del občine in zatorej zadnji..- , • D. Sedej Škofjeloški občinski svet ponovno o imenu osnovne šole Svet staršev je politiziral in manipuliral s starši Svetniki, ki so lani na sporen način spremenili ime osnovne šole, sedaj svet staršev in medije obtožujejo politizacije in manipulacije. Škofja Loka, 20. novembra - Tudi tokratno sejo občinskega sveta so svetniki začeli, po opravljenih formalnostih z dnevnim redom in zapisnikom, z vprašanji in pobudami, ki jih po skoraj polletnem premoru v delu občinskega sveta ni manjkalo: od ponavljajočih se vprašanj o ureditvi za pešce nevarne Partizanske ceste, potrebnosti ureditve ceste v Vincarje ter razbremenitve Kapucinskega mostu, ureditve pločnika ob Poljanski cesti, postavitve semaforja na križišču Frankovo naselje -Suha, do vprašanja o lokaciji za plavalni bazen, če omenimo le nekatere. Slišali smo tudi pobudo o ureditvi klan-čin v starem mestnem jedru, kjer so sedaj za invalide neprehodne stopnice, predlog za ureditev parkirišča pred Glasbeno šolo v Puštalu in opozorilo na potrebno obnovo ceste do spodnje postaje žičnice na Stari vrh. Tudi tokrat nekateri svetniki niso bili zadovoljni z odgovori na vprašanja iz prejšnje seje in opozarjali na potrebo, da občinski svet bolj redno zaseda. Resen zaplet pa je nastal pri kadrovskih zadevah, kjer komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni uspela pripraviti predloga k vsem točkam dnevnega reda. Kar pri dveh imenovanjih predstavnikov občine v svete osnovnih šol seje namreč pokazalo, da seje politična večina v občinskem svetu trdno odločila, da imenuje le tiste kandidate, ki so jih predlagali sami, saj je potrebno, kot je bilo kasneje jasno rečeno za položaj na Osnovni šoli Ivana Dolenca, politična razmerja v organih šole urediti. Svetniki so predstavnike občine izbrali na tajnem glasovanju. Omenimo še, da je občinski svet potrdil seznam 33 kandidatov za sodnike porotnike, ker pa je bilo za občino Škofja Loka možnih 46 mest, so se odločili, da za predloge za manjkajoče zaprosijo še zainteresirana društva. Pričakovano vroča razprava pa se je razvila ob predlogu župana, da se upošteva mnenje staršev, ugotovljeno z anketo med njimi, da naj ima nekdanja Osnovna šola Petra Kavčiča, ki je bila pred letom in pol preimenovana v Osnovno šolo Ivana Dolenca, politično nevtralno krajevno ime: Osnovna šola Škofja Loka - mesto, kot ga je nekdaj že imela. Zlasti pobudniki preimenovanja so namreč opozarjali, da je svet staršev deloval kot povsem politična skupina, ki je z izvajanjem ankete manipulirala s starši. V razpravi tudi niso mogli mimo dogodkov na tej šoli: od odstranitve table z imenom šole, do mazaške akcije v času predvolilne kampanje, o čemer pa po besedah župana občina nima podatkov o storilcih. Po ugotovitvi o zaskrbljujočem političnem stanju na šoli, ki da povzroča tudi veliko škode, je bilo veliko kritik izrečenih tudi na račun medijev, ki so o teh dogodkih poročali, in na tak način umazali ime Ivana Dolenca. Kljub temu da naj bi torej bilo mnenje 97 odstotkov staršev le plod pritiska politizacije in manipulacije, seje občinski svet z 18 glasovi za in 5 vzdržanimi odločil za dvofazni postopek ponovne spremembe imena šole, kot je to predlagal župan, pn čemer bodo za mnenje vprašali svet šole, svet staršev in zaposlene na šoli. • Š. Žargi Dražje čiščenje odpadnih vod Ob podražitvi tako imenovane kanalščine so na občinskem svetu poudarili, da bo občina kot 40-odstotni lastnik čistilne naprave zahtevala pregled normativov. Kamnik, 20. novembra - Cene za čiščenje odpadnih vod v centralni čistilni napravi Domžale Kamnik se niso spremenile že od začetka leta 1998. V'zadnjih dveh letih pa so se stroški bistveno povečali, zato zbrana sredstva pokrivajo le še dobri dve tretjini potrebnih sredstev za obratovanje in amortizacijo. Delež industrije je pri obremenitvi čistilne naprave zadnje čase vse manjši, stroški za obratovanje pa ne. Zato bodo v pri- hodnje morala gospodinjstva prispevati več za nemoteno obratovanje. Po podatkih uprave so bili namreč do zdaj stroški gospodinjstev zelo nizki v primerjavi s prispevki, ki jih je plačevala industrija. " Na podlagi veljavne uredbe o cenah komunalnih storitev in dovoljenja, da lahko uveljavi nove povečane cene, je Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik seznanila z novim predlogom tudi občinski svet Kamnik. Občina Kamnik je namreč 40-odstotni lastnik čistilne naprave. Na seji so se s predlagano ceno sicer strinjali, vendar so sklenili, da bodo glede na deleže in normative preverili porazdelitev stroškov, ki zdaj odpadejo na občane in gospodarstvo v posameznih občinah. Nova cena bo od 1. decembra 53,7 tolarja za kubični meter%vode. V upravi čistilne naprave pa bodo zaradi enomesečne zakasnitve ponov- no preračunali razmerje me ceno za gospodarstvo in z3 gospodinjstva. • A. Ž. 89,7 MHZ : rad r a d i o Občinski svet sklenil uveljaviti nove cene odvoza odpadkov Ločeno zbiranje in odvoz odpadkov bo znatno dražje nekaj mesecih, odkar je v občini Škofja Loka uveden nov način zbiranja in odvoza odpadkov, je občinski svet sprejel tudi cenik ravnanja z odpadki. Jtafja Loka, 20. novembra - Čeprav so se vsi, ki so sodelovali in ^'očali o novem načinu ravnanja z odpadki, zavedali, da bo to tudi N*cej dražje, je mnoge tudi do petkratna podražitev presenetila, Krati pa ugotavljajo, da bo v uvedenem novem sistemu potrebno še Marsikaj izboljšati in dopolniti. Ifov način [očenega zbiranja za, s čimer je tisočletno mesto z "Padkov v Škofji Loki, ki že okolico ponovno dokazalo, da j^teka kar nekaj mesecev - °čeno se zbirajo steklo, papir "n biološki odpadki, je seveda ^htcval obilo naporov in tudi jnvcstieij, tako v ureditev eko- °ških otokov, kot nabavo ustnih posod, predvsem pa pri Uvcljnvitvi novega sistema odvo- ima kar visoko ozaveščenost v odnosu do okolja. Kljub zelo temeljitim pripravam, seveda praksa vedno pokaže pomanjkljivosti in še preden so se škofjeloški svetniki lotili cen za ta nov način ravnanja z odpadki, so obravnavali tudi te. Največ V predlogu za sprejem novih cen ravnanja z odpadki, ki ga je ^'pravila Loška komunala, je bilo zapisano, da novih cen, zara-spremenjenega sistema točenega zbiranja in odwza odpadkov, * starimi ni mogoče primerjati. So pa bili v gradivu pripravljeni Pomeri izračuna stroškov po novem ceniku: pri individualni hiši s l2()-/itrsko posodo bo mesečni strošek, če ho le ena oseba in las-*"<> kompostiranje, 682 tolarjev, odvisno od tegu, ali bodo imeli Hstrio posodo, vrečke ali pa tudi odvoz bioloških odpadkov, pa ahko strošek naraste do L 609 tolarjev. Pri večjem številu članov gospodinjstva in 240-litrski posodi se bodo gibali mesečni stroški °d 1.206 do 2.969 tolarjev. Izračun za večstanovanjsko hišo (blok a'i stolpnico s 50 stanovanji) kaze, da naj bi strošek znaša/ 478 tolarjev mesečno na osebo (pri delitvi po osebah) oz. 1.433 tolar-J^ mesečno na stanovanje (pri delitvi po stanovanjskih enotah). V*' povzročiteljih odpadkov, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnos-TJ°> izračuni kažejo, da bi bil mesečni strošek od 1.336 do 18.375 tolarjev, odvisno od velikosti posod in pogostosti odvažanja. Pri ^h navedenih zneskih ni upoštevan davek na dodano vrednost. pripomb, opozoril in predlogov je bilo na frekvenco odvoza odpadkov, zlasti bioloških, saj ima lahko to tudi precej neprijetne posledice, kot je na primer pojav množenja glodalcev v strnjenih naseljih individualnih hiš, kjer se ti odpadki na neprimeren način na premajhnih parcelah kompostirajo. Predstavnik izvajalca (koncesionarja) odvoza odpadkov - Loške komunale je zagotovil, da se je mogoče dogovoriti, če bo taka volja ljudi, tudi za spremembe, kar se v nekaterih naseljih že pripravlja, posebej pa je bila pozdravljena informacija o tem, da se pripravlja tudi ločeno zbiranje odpadkov iz plastike. Druga plat novega sistema ravnanja z odpadki pa so cene za to. Če so kar vsi svetniki razumeli, da so cene pri "smetari-ni", ki so bile po zaslugi države več let zamrznjene, nevzdržno nizke, pa je bilo kar precej kritike ob dejstvu, da predlog za nove cene ni bil pripravljen na način, kot to zahteva zakon s področja javnih služb, niti v občinskem svetu sprejeti odlok 0 koncesijah za to področje. Obsojeno je bilo tudi dejstvo, da v predlogu ni nobenih pri- merjav o tem, za koliko se bodo za prebivalce ti stroški povečali, le pri ustni obrazložitvi je bilo mogoče slišati, da bodo cene odvoza odpadkov za individualne hiše približno še enkrat višje, v blokih od tri do petkrat višje, pri tistih, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo pa naj bi bile razlike še večje. Zato so bila mnenja svetnikov kar precej različna: od tistih, ki so predlagali, da se uveljavitev novih cen odloži, do tistih, ki so predlagali postopen prehod na nove cene. Nadvse odločno jim je nasprotoval župan, ki je zahteval, da se predlog in s tem nove cene z novim letom sprejme takoj, saj se mora urejevanje odlagališča ostankov odpadkov v Dragi začeti takoj, občinski proračun pa tudi ne more kriti dodatnih stroškov, ki jih novi sistem ravnanja z odpadki povzroča. Potem ko so se sporazumeli, da bodo od koncesionarja zahtevali pripravo posebnega programa racionalizacije ravnanja z odpadki, upoštevanja podanih pripomb in izračuna vpliva na cene, je večina svetnikov predlog novih cen podprla. • Š. Žargi Ohranitev tehniške dediščine Postavili najstarejšo železarsko peč ^ornjesavski muzej Jesenice si zelo prizadeva, da bi se ohranilo kar največ tehniške dediščine, pomoči Acronija so postavili najstarejšo elektroobločno peč za proizvodnjo specialnih jekel. si FOSka Bela, 21. novembra - Družba 0yenskih železarn Acroni Jesenice in °rnjesavski muzej Jesenice sta s sloves- nost ca [Jo, na kateri sta spregovorila direktori-|j* "Muzeja Nataša Kokošinek in direktor u'be Acroni Vasilij Prešern, na zelenici e« upravno stavbo Acronija odkrila po-eniben tehniški spomenik železarstva: obujeno elektroobločno peč BBC. Pet me-Ti,V v's°k° Peč Je postavilo podjetje PILAS-t*R z Jesenic. ^croni in Gornjesavski muzej Jesenice si ^zuje skupna zgodovina železarstva in teK ■ a tenniško dediščino. Žal se glavna ^ n'ška spomenika, plavža, ki ju je Kranj-lq3 mdustrijska družba zgradila v letih n in 1940 v izvirniku nista ohranila. r av zato je bila toliko bolj pomembna oh-BR1l^ev najstarejše elektroobločne peči u *~ za proizvodnjo specialnih jekel, lanjska Industrijska družba je peč leta (j • ^ odkupila od švicarskega podjetja dnK^n Boveri & Co. Do tedaj so jeklo pri-^"ivali le v Siemens Martinovih pečeh, za Pa sta bila potrebna kvalitetni vložek in gorivo. S postavitvijo peči je gorivo nadomestil električni tok, za vložek pa so uporabili staro železo. Z obratovanjem je začela leta 1940 in v prvem letu proizvedla 2416 ton jekla. Peč je zgrajena iz močne pločevine in znotraj obložena z ognjevar-no opeko. Pokrita je s pokrovom, v katerem so odprtine za elektrode. .Leži na posebnem premičnem ogrodju, ki omogoča nagnjenje peči in izliv vsebine, ob strani pa stoji posebno ogrodje, na katerem so pritrjene elektrode. Nameščena je bila v je-klarni I na Jesenicah, kjer je delovala do leta 1989. V zadnjih letih sojo uporabljali za preizkušanje novih kvalitet jekla. Ob rušenju objektov v letu 1988 je prišlo do skupne akcije družbe Slovenskih železarn ACRONI in Muzeja Jesenice za rešitev BBC peči. Z železarno Jesenice je bila sklenjena pogodba o odkupu peči in muzej je postal lastnik peči. Acroni je odstopil prostor za začasno skladiščenje peči, ki je bila obenem razglašena za tehniški spomenik. V iskanju dokončne rešitve je prišlo do odločitve, da Acroni zagotovi po- trebna finančna sredstva in da se peč postavi kot tehniški spomenik na zelenico pred upravno stavbo Acronija. Jesenice so tako dobile nov pomemben pomnik iz zgodovine železarstva. • D.S. ^ mestni upravi nezasedenih šestnajst mest V dveh letih šest novih uslužbencev K ranj, 21. novembra - V upravi Mestne občine Kranj je siste-Igranih 93 delovnih mest, trenutno zasedenih 77. V nasled-Jm dveh letih naj bi zaposlili le šest ljudi. Pregled zaposlitev po : sameznih oddelkih kaže, da je le v dveh zasedba polna. Gre občinski urad z enim zaposlenim in oddelek za gospodarske Premoženjske zadeve, kjer je zasedenih vseh devet mest. kabinetu župana je sistemiziranih enajst in zasedenih devet Cst, v oddelku za tehnične zadeve sistemiziranih petnajst in Scdenih štirinajst, v oddelku mestne inšpekcije je od devetih ^ Sedcnih šest mest, v že omenjenem oddelku za finance od se-j 'nnajstih le trinajst. V oddelku za okolje in prostor manjka e'i od šestih ljudi, v oddelku za družbene javne službe trije od ?Jstih in v oddelku za gospodarske javne službe eden od tri-^lJstih. V občinski upravi je torej nezasedenih šestnajst mest. r^'Klar pa župan Mohor Bogataj v prihodnjih dveh letih name-' ll zaposliti le šest novih ljudi. Gre za načelnika oddelka za ^sPodarskc in premoženjske zadeve, za načelnika in občinske-c re skener, projektor, video-Va ?rc*er- napravo za shranjc-fj iJe zapiskov s table na raču-t0 n'k' v kombinaciji s projek-^Jern pa se taDja [ahko spre-n ,n\ v interaktivni zaslon raču-Sr ^.'^a. Vodja izobraževalnega ve aišča Roman Nahtigal je po-tT al- da bodo uredili tudi stro-n° knjižnico in programsko Vodja izobraževalnega centra Roman Nahtigal. opremo za samostojno učenje. S središču se bodo izobraževali in usposabljali vodilni, strokovnjaki in zaposleni, ki se izobražujejo ob delu, na voljo bo tudi štipendistom. Tam bodo potekali tudi različni tečaji, seminarji, delavnice itd. Vsak mesec sproti bodo sestavili urnik, na razpolago pa bo od 12. do 17. ure. Na razpolago bo tudi drugim podjetjem slovenske obutvene industrije. • M.V. Sindikat zahteva trinajsto plačo Kranj - Zveza svobodnih sindikatov je pozvala delodajalce k izplačilu trinajste plače in "božićnice". V skladu s splošno in s panožnirm kolektivnimi pogodbami ter z merili iz naslova uspešnosti poslovanja naj delodajalci decembra poskrbe za izplačilo trinajste plače, je v sporočilu za javnost zapisala Zveza svobodnih sindikatov. Hkrati je delodajalce pozvala, naj poskrbijo tudi za "božičnico", če je tako določeno s kolektivno pogodbo podjetja ali z dogovorom med sindikatom in vodstvom podjetja. Možnost za izplačilo trinajste plače obstaja tudi po 19. členu zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001. Ker izplačila izhajajo iz delovnega razmerja, je za prejemke potrebno plačati prispevke in davke. Tri koncesije za prenosno telefonijo GSM 1800 Prihaja ameriški mobilni operater NVestern VVireless namerava v devetih mesecih po podpisu koncesijske pogodbe zgraditi svoje omrežje. Kranj Vlada je minuli četrtek podelila tri koncesije za opravljanje storitev mobilne telefonije GSM 1800, poleg domačega Mobitela in Si.mobila jo je dobila ameriška družba VVestern NVireless International. Licence za mobilno telefonijo na višji frekvenci pa ni dobilo podjetje Teleimpulz, za katerim 'stoji' avstrijski mobilni koncem Mobilkom. Mobitel in Si.mobil bosta v državno blagajno prispevala vsak po milijardo tolarjev, ameriška družba pa 4,9 milijarde tolarjev, medtem ko je neuslišani Teleimpulz ponujal 1,35 milijarde tolarjev. Naša država po potemtakem bogatejša za 6,9 milijarde tolarjev, na slovenski trg pa bo stopil ameriški mobilni operater, bi lahko na kratko označili četrtkovo odločitev vlade. Država je lahko zadovoljna, prav tako Mobitel, ki vse bolj potrebuje višjo frekvenco, saj mu na nižji zmanjkuje prostora, prav tako Si.mobil, za katerega že nekaj časa ugibamo, kako 'blizu' je avstrijskemu Mobilkomu. Ameriška družba VVestern VVireless International je že minuli petek v Ljubljani sklicala tiskovno konferenco in predstavila svoje načrte. V devetih mesecih po podpisu licenčne pogodbe z državo bodo postavili svoje omrežje, vložek bo v štirih letih znašal 150 milijonov dolarjev, odprtih bo dvesto novih delovnih mest, ponudili bodo storitve GPRS, WAP, prenos podatkov (64-144 Kbit/s), kandidirali za Ameriški fVestern fVireless International ho pri nas vloži/ 150 milijonov tolarjev, kar pomeni, da je po Good-yearu to druga največja ameriška naložba v Sloveniji. koncesijo tretje generacije mobilne telefonije in dolgoročno dosegli polovični tržni delež v Sloveniji. Podpredsednik družbe Stevvart Sherriff je dejal, da nam bodo s tehnologijo Lucent zagotovili kakovosten dostop do nove generacije mobilne telefonije po konkurenčni ceni, z enostavnim načinom tarifiranja. Pri vsem tem je zanimivo, da sta avstrijski Mobilkom in ameriški VVestern VVireless partnerja na Hrvaškem, tam imata večinski delež v domačem mobilnem operaterju Vip-net. Američani pravijo, da je povsem normalno, če so na Hrvaškem partnerji, v Sloveniji pa konkurenti. Seveda pa lahko ugibamo, če nemara ne bosta postala zaveznika tudi pri nas, saj poznavalci pravijo, da Mobilkom kupuje 45 odstotkov delnic Si.mobila, o čemer se pospešeno pogaja s švedsko Telio. Z ameriško-avstrijskim zavezništvom bi seveda pridobili njihovi naročniki pri klicih v države, kjer sta prisotna, saj teh primerih ne bi gostovali na tujih omrežjih, temveč bi plačevali enotno tarifo. Western VVireless je v Evropi prisoten v Gruziji, Islandiji, Irski in na Hrvaškem. Mobilkom pa v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. • M.V. MM Elektromotorji in gospodinjski aparati, d.d. Otoki 21, 4228 Železniki, Slovenija Podjetje Domel, d.d., Železniki TAKOJ ZAPOSLI VEČ SODELAVCEV ZA RAZLIČNA DELA V MONTAŽI Pogoji: - končana osnovna šola - zaželena IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri - starost najmanj 18 let - delo poteka v treh izmenah Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Domel, d.d., Železniki, Otoki 21, 4228 Železniki. Dodatne informacije lahko dobite po tel. 04/51 17 140. POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak Velik uspeh slovenskih inovatorjev v Nuernbergu Med nagrajenci tudi dva Gorenjca Na svetovni razstavi inovacij so slovenski inovatorji osvojili tri zlata, šest srebrnih in šest bronastih odličij. Odličja pobirajo predvsem uporabne tehnične rešitve, novosti na področju večje varnosti in boljše kakovosti življenja, manj pa oblikovalski dosežki oziroma okrasni in darilni predmeti. Takšna merila so značilna za nemški način vrednotenja novosti. Kranj - V nemškem Nuernbergu je od 2. do 5. novembra potekala že 52. svetovna razstava inovacij IENA, sodelovalo je več kot štiristo inovatorjev iz 29 držav, ki so predstavili približno šeststo novosti, kar je največ doslej. Slovenski inovatorji so dosegli izjemen uspeh, predstavili so se s pomočjo Slovenske podjetniške inovacijske mreže SPI IVI - Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Slovenija se je letos predstavila kar z dvajsetimi novostmi in znova dokazala, da ima izvrstne inovatorje. Tudi predstavitev je bila letos boljša kot lani, razstavni prostor je imel 35 kvadratnih metrov površine, zelo dobra je bila udeležba samih inovatorjev, saj jih je na sejem prišlo štirinajst od osemnajstih, ki so tam predstavili svoje novosti. Njihova predstavitev je bila živahno ponazorjena tudi z video predstavitvami, kar je privabilo veliko obiskovalcev. Med osemnajstimi slovenskimi inovatorji so bili takšni, ki se z novostmi ukvarjajo ljubiteljsko ali so že celo v pokoju, veliko več kot doslej pa je bilo podjetnikov in podjetij, ki so inovativni v dejavnosti, s katero se preživljajo. Slovenski inovatorji so pobrali kar tri zlata, šest srebrnih in šest bronastih odličij, kar je odličen dosežek. Zlata odličja so prejeli Drago De-korti iz Portoroža za vgrajeni odpirač v plutovinaste zamaš-ke, Raziskovalna skupina Hy-dronic iz Celja za sistem informacijskega čiščenja vode in Marjan Plahuta iz Ljubljane za laparoskopsko vakuumsko po- ki kombinirani aparat za pripravo hrane, Zdravko Tomazini iz Kočevja za avtomobilski prtljažnik za kolesa. Poleg štirinajstih nagrajenih inovatorjev so se v Nuernbergu s svojimi novostmi predstavili še štirje: Bojan Črtalič iz Dolenjskih Toplic je predstavil stroj za avtomatsko peskanje steklenih plošč, Arpad Korvat iz Zagradca luč za primer izpada električnega toka, Štefan Horvat iz Višnje Gore energetsko zaščitno medaljo in Miroslav Žibert iz Ljubljane vzmetni dodatek za noge ogrodja sedežnega pohištva in ležišč. Med nagrajenimi inovatorji sta tudi dva Gorenjca in sicer Janez Grad in Motnika, kije prejet srebrno odličje, in noz Kuralt iz Rritoja pri Kranju, ki je prejet bronasto odličje. ravnalko. Slednji je poleg zlatega prejel še srebno odličje za pomične tekoče stopnice. Srebrna odličja so prejeli: Franc Birtič (Ikor-B) iz Dobrove pri Ljubljani za stacionarno poveljniško mesto za mirovne operacije in naravne nesreče, Štefan Čelan in Janko Kolarič s Ptuja za univerzalno pritrdilno sredstvo za izolacijo fasad, B. Debeljak in M. Zidar CEE iz Ljubljane za aparat in metodo za merjenje CaC03 v suspenzi-jah, Janez Grad (Usnjarstvo Grad) iz Motnika za usnjene vodno- in oljeodporne delovne rokavice Pan, Danijel Puc iz Ljubljane za radiatorski in električni vlažilnik in čistilnik zraka. Bronasta odličja so prejeli: Andrej Bajt iz Novega mesta za kmetijo (igrača), Pavel Jeras iz Studenca za napravo za avtomatsko odpenjanje varnostnega pasu, Ivan Klaneček iz Hoč za ortopedski vzglavnik in Golf sand poravnalko, Janez Kuralt iz Britofa pri Kranju za sanitarno splakovalno napravo, Mirjani Lekič in Alexander Caval-lieri iz Maribora za večnamens- Nova uredba o obrtnih dejavnostih Kranj - Vlada je 15. novembra sprejela novo uredbo o listi A obrtnih dejavnosti in o listi B obrti podobnih dejavnosti. Obrtniki in podjetniki bodo morali svojo obrtno ali obrti podobno dejavnost v letu dni prilagoditi novi uredbi. Doslej veljavna uredba o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti je bila sprejeta novembra 1994. Medtem seje spreminjala in dopolnjevala in pojavljali so se že problemi pri vpisovanju dejavnosti v davčni in sodni register. To je bil glavni razlog, da je vlada sprejela novo uredbo, v kateri so upoštevane te spremembe. Drugi razlog za sprejem nove uredbe je priprava izpitnih katalogov za mojstrske izpite. Z novo uredbo so nekatere dejavnosti z liste B prenesene na listo A, pogoj za opravljanje slednjih pa je med drugim tudi mojstrski izpit. Mobitel tudi na Mauriciusu Kranj - Z Mobitelom boste poslej dosegljivi tudi na Mauriciusu, kamor tudi Slovenci že odhajajo pozimi na oddih. Mobitel je pogodbo o gostovanju sklenil z operaterjem Em-tel in tako so njegovi naročniki dosegljivi tudi na eksotičnem Mauriciusu. Že nekaj časa gostuje tudi v drugih podobnih krajih: v Avstraliji, na Filipinih, v Indoneziji, Južni Afriki, na Kitajskem, v Maleziji, Maroku, Novi Zelandiji, na Sejšelih, Slonokoščeni obali, Tajskem itd. Novost je tudi Ukrajina, ki ga s signalom pokriva operater Ukrainian Radio Svstems. Mobitel gostuje že v omrežjih 179 tujih operaterjev v 86 državah, ima pa že 852 tisoč naročnikov in uporabnikov GSM. Odkupne cene govedi V Kmetijsko gozdarski zadrugi Gozd Bled odkupujejo do dve leti stare bike prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po 580 tolarjev (neto) za kilogram mesa, bike drugega razreda po 550 tolarjev, bike tretjega razreda po 530 tolarjev, četrtega razreda po 500 tolarjev, petega razreda po 400 tolarjev in šestega razreda po 300 tolarjev za kilogram. In kolikšne so odkupne cene za telice, stare do trideset mesecev? Za prvi ocenjevalni in plačilni razred je cena 540 tolarjev (neto) za kilogram mesa, za drugi razred 500 tolarjev, za tretji 450, za četrti 400 tolarjev, za peti 350 in za šesti razred 290 tolarjev za kilogram. Krave, ki so stare do pet let, odkupujejo po naslednjih cenah: prvi razred - 390 tolarjev (neto) za kilogram mesa, drugi razred - 350 tolarjev, tretji razred 335, četrti - 280, Petl - 250 in šesti razred 210 tolarjev za kilogram. Krave, ki so stare vec kot pet let, so še cenejše. Za prvi razred je cena 350 tolarjev (neto) za kilogram mesa, za drugi razred 300, za tretji 280, za četrti 260. za peti 230 in za šesti razred 200 tolarjev za kilogram. Do 120 kilogramov težka teleta prvega razreda plačujejo po 900 tolarjev za kilogram mesa, teleta drugega razreda po 850 tolarjev, teleta tretjega razreda po 820 tolarjev, četrtega razreda 800 tolarjev, petega razreda po 700 in šestega razreda po 600 tolarjev. Žrebeta odkupujejo po ceni od 300 do 400 tolarjev (neto) za kilogram žive teže. konje pa po 200 do 270 tolarjev. Za prašiče, jagnjeta in ostale živali je cena po dogovoru. Rejcem "pavšalistom" dodatno plačajo še štiriodstotno pavšalno nadomestilo. Priprave na praznik kolin Vse bolj se približuje čas klanja prašičev, praznik kolin. Cene. kakršne veljajo na prašičjih sejmiščih po Sloveniji, so dober cenovni barometer za vse, ki kupujejo ali prodajajo prašiče. Ker sejma v Cerkljah že nekaj let ni več, je za cene treba pogledati drugam. Na sejmišču v Ajdovščini so ponujali do 130 kilogramov težke prašiče po ceni od 350 do 360 tolarjev za kilogram, na sejmišču v Celju je bilo za prašiče, težje od 45 kilogramov, treba odšteti od 350 do 370 tolarjev za kilogram, v Mokronogu pa so 100-kilograniske prašiče prodajali po ceni 300 tolarjev za kilogram. Cene na kmetijah Na kmetiji v bližini Kranja je za liter mleka treba odšteti 80 tolarjev, za kilogram krompirja pa 40 tolarjev. Na kmetiji v Poljanski dolini smo kupovali žganje in zvedeli, daje cena 1.000 tolarjev za liter in da za večje količine dajejo popust. Na kmetiji v okolici Cerkelj je še možno kupiti mošt po 90 tolarjev za liter. "Cvičkova vojna" se nadaljuje Kot je znano, je ustavno sodišče na pobudo Vina Brežice d° končne odločitve zadržalo izvajanje pravilnika o cvičku, to pa j6 predvsem med dolenjskimi vinogradniki izzvalo veliko ogorčenj^ V "cvičkovi vojni" je bilo slišati tudi to, kako Vino Brežice krsi vinsko zakonodajo. V brežiškem podjetju so to zanikali in poudarili, da delujejo v skladu s predpisi in da ne mešajo novega vina s starim, kot jim nekateri očitajo. Starodavna modrost kitajske medicine tudi na Gorenjskem Kitajski zdravnik dr. Li Furu zdravi v Škofji Loki in Preddvoru Z masažo in akupunkturo dr. Li Furu pomaga bolnikom z raznimi težavami, zlasti učinkovita je pomoč pri bolečinah v hrbtenici, glavobolih in športnih poškodbah. Škofja Loka, Preddvor - Gospod Li Furu je 52-let-ni doktor kitajske medicine, ki je v Slovenijo prišel pred štirimi leti. Začel je zdraviti po načelih starodavne kitajske medicine - z masažo in akupunkturo. Dela v Domu starejših občanov v Preddvoru in v hotelu Transturist v Škofji Loki, pomagata pa mu dve študentki kitajščine, Barbara in Andreja. Z ženo, ki je aprila tega leta prišla za njim v Slovenijo, živita v Kranju. Njuna hčerka pa je ostala na Kitajskem. Dr. Li Furu je eden izmed mnogih Kitajcev, ki živijo na Gorenjskem, vendar pa eden redkih tu živečih kitajskih zdravnikov, ki zdravijo po načelih kitajske medicine. Kot izvemo s pomočjo prevajalke Barbare, je dr. Li Furu študiral v kraju Tianjin (dve uri z vlakom od Pekinga), kot zdravnik delal v bolnišnici ter na univerzi poučeval metode zdravljenja z masažo. Po odhodu s Kitajske je nekaj let delal v državah bivše Jugoslavije, v Slovenijo pa je prišel pred štirimi leti. Že od vsega začetka k njemu hodijo po pomoč pacienti, ki so dolga leta trpeli za najrazličnejšimi bolečinami, pa jim zahodna medicina ni mogla pomagati. Dr. Li pa jim je prek celostnega pristopa kitajske medicine pomagal povrniti zdravje. Kitajska medicina zdravi vzroke, ne samo posledic Po kakšnih načelih sploh zdravi dr. Li Furu? Za kitajsko medicino je značilen tako imenovan holistični pristop, torej obravnava človeka kot celoto. Za razliko od zahodne medicine, ki zdravi predvsem posledice, se kitajska medicina osredotoča na vzroke oz. izvor bolezni. Dr. Li torej skuša najti vzrok bolezni in ga odpraviti. Pri svojem delu uporablja povsem naravne metode, brez stranskih učinkov. V našem telesu so, kot uči kitajska modrost, tako imenovani meridiani, na katerih se nahajajo akupunkturne točke. Teh je 365, kolikor je dni v letu. Po teh meridianih teče življenjska energija, ki ji Kitajci rečejo qi. Le v telesu, kjer sta pozitivna sila yang in negativna yin v ravnovesju, življenjska energija neovirano teče. Če pa kjerkoli v telesu pride do blokade in energija zastane, se pojavi bolečina. Bolečino odpravimo tako, da zdravnik z masažo in akupunkturo odpravi blokado na mestu, kjer energija zastaja. Tako energija spet steče in v telesu ponovno vzpostavimo ravnovesje sil. Od bolečin v hrbtenici do glavobolov In kakšne bolezni lahko zdravimo s pomočjo kitajske medicine? Kot razlaga dr. Li Furu, na ta način lahko odpravi išias, bolečine v hrbtenici, vratu, ramah, križu, nogah in pa tudi razne kronične bolezni in vnetja. Zelo učinkovita je pomoč pri glavobolih in migrenah, nespečnosti, pa tudi raznih psihičnih težavah, kot so nevroze in depresija. Lahko pomaga pri športnih poškodbah, denimo zvinih gležnjev, ramenskih sklepov, natrganih vezeh in mišicah... In kako poteka terapija? Dr. Li Furu po pogovoru z bolnikom in po pregledu presodi, ali bo uporabil masažo ali akupunkturo; pri večini bolnikov pa uporablja kombinacijo obeh metod. Pri masaži ne gre za klasično sprostitveno masažo. Da učinkovito zmasira boleče točke, je potrebna moč, zato je tudi Najbolj učinkovita je pomoč pri bolečinah v hrbtenici, pri glavobolih, športnih poškodbah. masaža nekoliko boleča, po prvem obisku je pričakovati tudi reakcijo, vendar pa večina bolnikov že kmalu občuti olajšanje, bolečina pa izgine. Akupunktura pa je neboleča, bolniki občutijo le mravljince in toploto. Vsak pacient dobi svoje akupunkturne igle, ki so dnevno sterilizirane. Po končani terapiji jih zavržejo. Ena terapija traja dvajset minut, priporočljivo pa je opraviti od šest do dvanajst terapij, zlasti pri bolečinah, ki trajajo že dlje časa. Pri akutnih bolečinah, denimo zvinu gležnja, pa zadoščata že en ali dva obiska. Priporočljivo je tudi, da bi bolniki s kroničnimi težavami po zaključku terapije vsaj enkrat mesečno obisk ponovili. Pomoč pri dr. Liju poiščejo bolniki s cele Gorenjske, največ jih je z območja Kranja in Škofje Loke, pridejo pa tudi iz Jesenic in okolice pa tudi iz Avstrije. Večina jih odide s pozitivnimi izkušnja- mi. Kot poudarja, pa v večini primerov le en obisk ne zadošča, treba je opraviti celotno terapijo, še zlasti če je bolečina prisotna že dlje časa. Izkušnje bolnikov Dr. Li je navedel tudi nekaj primerov bolnikov, ki jim je z masažo oziroma akupunkturo pomagal do zdravja. Tako je neka gospa imela več let hude glavobole, po akupunkturi pri dr. Li Furuju pa se je povsem pozdravila. Po prometni nesreči so se bolečine v vratu in glavoboli spet pojavili. Gospa je takoj obiskala dr. Lija in že po prvi terapiji občutila olajšanje. Odločila se je, da bo s terapijo nadaljevala. Za nenehnimi glavoboli je že od mladih nog trpel šofer avtobusa; že najmanjši prepih, pa tudi klima v vozilu, mu je povzročila neznosne bolečine v glavi. Niti zdravila mu niso pomagala, zato je poskusil še z akupunkturo. Opravil je šest terapij in glavobol je izginil. Nekega gospoda vsake toliko "uščip-ne" v križu; odlašal je tako dolgo, da je postal v križu manj gibljiv, saj se je ob vsakem gibu bal nove bolečine. Prvič je opravil šest terapij, zdaj pa se je navadil, da takoj, ko ga zaboli v križu, pride na masažo, ki mu takoj odpravi bolečine. Eden od pacientov je imel vnetje ramenskega sklepa, zaradi česar ni več gibal roke in naenkrat je ni več mogel dvigniti. Po dvanajstih obiskih ter rednim razgibavanjem doma mu je bolečine uspelo odpraviti, roka je ponovno bolj gibljiva. Dekle, ki si je že večkrat pri treningu rokometa zvilo gleženj, vedno, ko se pojavi ta težava, takoj obišče dr. Uja-Kot pravi, je z zvitim gležnjem prišla v ponedeljek, v soboto pa je že lahko igrala na tekmi. Lani je dr. Li pomagal tudi neki gospe, ki jo je dalj časa mučila nespečnost. P° nekaj terapijah je povedala, da kar ne more dočakati, da gre zvečer v posteljo. Obiskala ga je tudi gospa, ki jo Je mučila depresija; potrebnih je bilo dvanajst obiskov, da se je njeno počutje iz* boljšalo, da je začela sproščeno komunicirati in bolj pozitivno gledati na svet. Zdaj prihaja enkrat mesečno na vzdrževalno terapijo. Za en obisk je treba plačati 3400 tolarjev, ena terapija traja dvajset minut. Bolniki se lahko naročijo osebno v hotelu Transturist v Škofji Loki (prvo nadstropje) ali v Domu starejših občanov v Preddvoru. Telefonska številka v Škof)1 Loki je 04 / 51 24 026, v Preddvoru pa 04/ 27 52 000 (dopoldne) in 04/ 27 52 475 (popoldne). Do konca meseca dr. Li Furu dela samo v Škofji Loki. od decembra naprej pa ponovno tudi V Preddvoru. Čakalne dobe ni. HOV POSKUS PREVZEMA FRUCTALA? ™ mesecu dni rasti, v katerem * SB/20 pridobil skoraj 10 odstotkov vrednosti, smo v zadnjih dneh zaznali rahel padec. Na te-W*ski ravni je tako izgubi/ 0,23 "starka in zaključi/ pri 1724,73 točkah. Sredi tedna je že grozil Padec pod 1700 točk, a se je gibanje tečajev zopet obrnilo navz-pK To bi lahko pomenilo dobro osnovo za nadaljnjo rast. Tudi in-Pfes pooblaščenih investicijski/i družb je po rahlem padcu v prvi Polovici tedna zopet narasel in ^ključi/ dober odstotek višje pri »83,49 točkah. Wl ponovni vzpon indeksov je tovgoče vplivala izvolitev Janeza ynovška za predsednika vlade. ni<'tia ministrov še niso znana, Večin<> pomembnejših gospodarjih tesarjev pa bodo zopet vodili kandidati iz Drnovškove LDS. Posedanja vlada je včeraj pode-W* tri koncesije za GSM 1800. .Jgre je izpadel le Mobilkom, ki "fla zato še večji interes, da dokon-°a nakup Si.mobila. Roka za ta nakup naj bi se iztekel v soboto. 0 je povzročilo ponovno rast točajev večjih lastnikov Si.mobi-predvsem Intereurope. V po-nedeljek pa je prišla novica, da * je ta rok podaljšal za 15 dni. v°je deleže v Si.mobilu naj bi Poleg Intereurope proda/ali Istra-b*nz, Probanka, Medaljon, fs-*fatel in Telmont, morda pa tudi Kniečka družba. Konec prejšnjega tedna se je v ~przno kotacijo A uvrstila delnica korenja, kar je poleg ugodnih no-v,c o posledicah požara vplivalo na večje zaupanje investitorjev in Posledično višjo ceno. Nekaj pod-Je'ij je že objavilo devetmesečne Poslovne rezultate, ki so na Vfošno ugodni in nadaljujejo pozitivni vtis, ki so ga prinesla že Polletna poročila. Merkur je tako mpovedal da bo ob 70-odstotnem V('(:jeni prometu imel 50 odstotkov Vl,Cyj (jaf)ičef(i kar je povzroči- 0 rast njegove delnice za 7 in pol 0(istotkov. Za nadaljnjo rast teča-WPaje potreben nov vlečni konj, 1 bo nadomestil oba farmacevta, ^k se je namreč ustalil nad S0.000 tolarji, medtem ko je Wfl stabilna pri slabih 27.000 tolarji/i za delnico. Manjše padce "P Zabeležile delnice Save in Pivo- varne Laško, kar je razumeti kot prodajo delnic, pridobljenih pri prevzemih Radenske in Colorja. Po dogajanju na borzi se očitno obeta nov poskus prevzema Fruc-tala s strani Pivovarne Union. Delnica Fructala je namreč narasla kar za 26 odstotkov na slabih 3000 tolarjev. Tudi eden največjih delničarjev Fructala, Slovenska odškodninska družba, je napovedala prodajo svojega deleža Pivovarni Union, podobno pa naj bi naredil tudi Kapitalska družba. S tema dvema nakupoma bi Pivovarna Union kontrolirala že 42-odstotni delež in bi bil prevzem že praktično zagotovljen. Velenjska Era pa je objav iI a ponudbo za nakup družbe Dravinjski dom, v kateri je že 24-odstotna lastnica. Delnica Radenske je očitno ostala povsem brez zanimanja investotorjev in je padla za nadaljnih 7 odstotkov. Na prosti trg so se ta teden uvrstile delnice Javorja iz Pivke. Prvi tečaji so se gibali okoli 550 tolarjev za delnico. Drugače je bilo ta teden precej zanimanja za delnice Cinkarne Celje, ki nadaljuje počasno, a vztrajno rast. Precej so narasle tudi delnice Cetisa. Delnice večine pooblaščenih investicijskih družb so malce narasle, še najbolj Maxime l in In-fonda Zlat. Čas bo pokazal, ali to pomeni nadaljevanje rasti ali pa počasno umirjanje trga. ILIRIKA ODKUPUJEMO PrfTROL TfIHOM mmuLVimKuiuL . *ptodttfamo deittice na borzi ^ *upntvtjamo portfelj« JESENICE T«! 064/861 511 KRANJ Tel 064/221 722 / Nagradna igra " 5 x 5"- november 2000 Petmestna naročniška številka je lahko nagradna Y letu 2000 smo že - in do konca leta še vsaj enkrat bomo -°bčasno na tak način objavili seznam petkrat po pet izžrebanih naročniških številk. Za vse, ki ste na "5 x 5" že pozabili: našo datoteko naročniških številk že od maja 1998 občasno "zavrtimo v bobnu" v nagradni igri "5x5". Iz računalniškega "bobna" izžrebamo PETKRAT po PET petmestnih naročniških številk za PETKRATpo PET (res imenitnih!!/) nagrad. Pravila v tej nagradni igri so nespremenjena: če med OBJAV-y'ENIMI petmestnimi naročniškimi številkami (v nadaljevanju tega poročila o izidu žreba) najdete tudi Vašo, čimprej - v roku največ enega tedna po objavi ■ pokličite v uredništvo Gorenjske-*a ftlasa, telefon 04/ 201 - 42 - 00, in poslali Vam bomo obvesti-0 0 nagradi, ki Vam jo je namenil žreb. S posebnim pisnim ob-v£stiloni boste izkoristili nagrado pri našem poslovnem partnerju. jUročnišku števillka je v sklopu Vašega nuslova na naslovnici "e-v«o spodaj. Naročniške naslove s petmestnimi številkami stroj-n° izpisuje Pošta Slovenije v Poštnem centru Ljubljana, ista na-r°('niška številka je vselej izpisana tudi na računu za naročnino. v rubriki 'šifra'. Poudarjamo: izžrebane petmestne številke so na-^niške in ne kakšne druge - kar precej klicev v naše uredništvo Je zato, ker so nekateri našli med številkami npr. svoje zelo stare tole/onske številke ali kaj podobnega, kar pa z igro "5 x 5" nima Pra\ nikakršne povezave. Ker je žreb nadvse muhast način izbire. *e lahko celo zgodi, da je ista naročniška številka izžrebana tudi VQkrat; že izžrebanih številk namreč ne izločamo. 'Zžrebane naročniške številke v tretjem novembrskem krogu navadne igre "5 x 5 petmestnih naročniških številk": 1/ za pet na-KuPov izdelkov SODAVIČARSTVA VOLK Kranj, vrednost posa-*ezne nagrade 7.000 SIT 10746; 18040; 50132; 60457in 66776; 'Za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v podaju FORTUNA DOM v Gorenji vasi: 10867; 32088; 56293; ,/'32 in 66459; 3/ za pet družinskih nakupov v vrednosti po y>00 tolarjev v DISKONTU (ali Vrtnarskem centru) TRENCA v janju: 12556; 32889; 55265; 63332 in 66063; 4/ za pet Tatinskih obiskov v F/TNESS CENTRU MON1KA v hotelu Ko-,rQ na Brdu pri Kranju (ali na kranjskem pokritem olimpijskem nazenu) v vrednosti po 5.000 tolarjev.- 13969; 38113: 55409; *62 in 65862; 5/ za pet družinskih nagrad - gostinske storitve *'OSTlLNl ALEŠ pri Igorju Alešu. s.p. tui Bregu oh Savi. ali v VSTlSČU BAKHUS v Zerjavki pri Marjanu Burgerju, v vred-<^ipo 5.000 tolarjev: 17239; 50172; 56197; 64089 in 65791. Bančne nagrade za diplomske naloge Kranj - Gorenjska banka je nagradila dve diplomski nalogi na področju bančništva, prvo je prejel Primož Tavčar za organizacijske povezave znotraj banke, drugo Tilen Zugwitz za likvidnostne tokove banke. Gorenjska banka je junija 1999 razpisala nagrade za najboljša diplomska dela in seminarske naloge, razpisanih je bilo dvajset diplomskih in trinajst seminarskih tem. Študentom, ki so se prijavili na razpis, so po potrditvi tem na fakultetah pomagali tudi mentorji v banki. Posebna komisija je pregledala vse naloge in jih ocenila, pri tem so upoštevali tudi neposredno uporabnost v bančni praksi, zlasti njeno nagraditev. Podelili so dve nagradi. Prvo v višini 300 tisoč tolarjev je prejel Primož Tavčar, ki je na kranjski Fakulteti za organizacije vede diplomiral z nalogo "Organizacijske povezave med sektorji in oddelki v banki: projektiranje proces poslov z občani". Drugo nagrado v višini 200 tisoč tolarjev pa je za diplomsko nalogo "Likvidnostni tokovi banke v povezavi z bilanco stanja" prejel Tilen Zugvvitz, ki je diplomiral na ekonomski fakulteti. Nov razpis bo Gorenjska banka objavila januarja prihodnje leto, prav tako se bo nanašal na diplomske in seminarske naloge v področja bančništva. Objavili ga bodo na ekonomski, pravni in na fakulteti za organizacijske vede te na spletni strani Gorenjske banke. Stečaji, prisilne poravnave Kranj - Bonitetna hiša I, d.o.o., poslovne informacije Ljubljana nam je posredovala podatke o stečajih, likvidacijah in prisilnih poravnavah slovenskih podjetij ob 14. oktobra do 14. novembra. S seznama smo prepisali gorenjska podjetja. Še vedno je precej stečajev po skrajšanem postopku, tako je šlo 24. oktobra v stečaj podjetje Anothes Kranj, 17. oktobra podjetje Intermag iz Zgornjih Pirnič pri Medvodah, 5. septembra Market Vestra, Silvestra Kržan, iz Kranja, 13. oktobra Obutev-J iz Križ in 13. oktobra za JeklotehnoŽeleznino Zaplotnik iz Kranja. Za Stanovanjsko zadrugo Škofja Loka je bil 9. oktobra uveden likvidacijski postopek. Prisilna poravnava za Gradiš Jesenice je bila zaključena 29. septembra. Prisilna poravnava za podjetje Iskra Oris Otoče seje 13. oktobra spremenila v stečaj, stečajni upravitelj je Mihael Savnik. Višje ocene za Slovenijo Kranj - Mednarodna agencija za ocenjevanje ratinga Moody's Investors Service je 14. novembra za Slovenijo povišala oceno kreditnega tveganja dolga v tuji valuti. S finančnega ministrstva so sporočili, da seje dolgoročni dolg v tuji valuti (obveznice, bančni depoziti) s A3 povišala na A2, za kratkoročni dolg v tuji valuti (vrednostni papirji, bančni depoziti) pa s Prime -1 na Primer -2. Povišanje ocene kreditnega tveganja so utemeljili z večletnimi zmernimi primanjkljaji tekočega računa plačilne bilance, z omejitveno fiskalno politiko in z zniževanjem inflacije. Pozitivno ocenjujejo tudi pospešena prizadevanja za izpeljavo reform v postopkih pridružitve Evropski uniji, ki pa jih bo po oceni omenjene agencije potrebno še pospešiti, zlasti na področju privatizacije bank in telekomunikacij. Pri zmanjševanju javnega dolga pa kot pomemben element omenjajo predvideno uporabo privatizacijskih prihodkov. Ugodna devizna posojila SKB Kranj - SKB banka je pred kratkim najela mednarodno sindici-rano posojilo v višini 50 milijonov evrov in pripravila posebno posojilno ponudbo za slovenske podjetnike. Obrestne mere so pri kratkoročnih posojilih nižje za najmanj 0,4 odstotne točke, pri dolgoročnih za največ 0,7 odstotne točke. Podjetja lahko najamejo devizna posojila z različno ročnostjo, od tega je odvisna obrestna mera. Pri kratkoročnih posojilih se začnejo pri odstotku nad euriborjem, pri dolgoročnih pa pri 2,1 odstotka nad njim. Posojila torej podjetja stanejo približno toliko kot v tujini, zneski pa niso omejeni. Zanje lahko zaprosijo podjetja,'ki so pri SKB banki že odprla transakcijske račune ali bodo to storila pred črpanjem posojila. V SKB banki pričakujejo, da bo pri njen do konca letošnjega leta transakcijske račune odprlo približno štiri sto podjetij. Od 11. septembra do 7. novembra jih je odprlo 86 podjetij, od tega 35 novih. Transakcijske račune za devizno poslovanje pa je pred 11. septembrom odprlo že več kot 1.500 podjetij, dobra tretjina letos. Do konca septembra je pri SKB banki račun za dvig in polog gotovine odprlo 346 podjetij. Pri Krištofu odprli sod beaujolaisa Komaj se je dobro poleglo veseljačenje po svetem Martinu, že je prišel čas za mlado francosko vino beaujolais. Minuli četrtek so sod žlahtne kapljice odprli v priznani gostilni Krištof v Predosljah pri Kranju. Vinskemu krstu so med drugimi botrovali številni znani obrazi. Sod je načel Davo Karničar, pri pokušini pa sta mu pomagala Bojan Križaj in Tomaž Bolka. Za dobro razpoloženje so s kulturnim programom poskrbeli dijaki Srednje ekonomske šole iz Kranja. Hkrati z beaujolaisom pa so v gostilni pri Krištofu začeli tudi z mesecem francoske kuhinje. • G. Sinik KOLIKO JE VREDEN TOLAR kram i oi li onnn m 1 NI 11 11 1\J , £_ 1 . II. £_V> nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats 100 iti A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA L0N, d.d. Kranj 107,90 108,20 15,30 15.36 10,85 10,95 HIDA - tržnica Ljubljana 107,85 108,05 15,32 15.35 10,89 10,93 HRAM ROŽCE Mengeš NISO POSREDOVALI PODATKOV ILIRIKA Jesenice 107,70 108,20 15,28 15,37 10,86 10,93 ILIRIKA Kranj 107,70 108,15 15,27 15,36 10,85 10,92 ILIRIKA Medvode 107,70 108,25 15,27 15,38 10,85 10,94 INVEST Škofja Loka 107,80 108,25 15,28 15.40 10,88 10,95 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 107,60 108,14 15,29 15,41 10,87 10,95 LEMA KraniSHHMH NISO POSREDOVALI PODATKOV VOLKSBANK-LJUD. BANKA d d Krar.i 107,60 108,40 15,26 15,39 10185 10,96 LOKACOMMERCE, Škofja Loka NISO POSREDOVALI PODATKOV NOVA LB Kammk, Kranj. Šk Loka. Medvode NISO POSREDOVALI PODATKOV R0BS0N Mengeš NISO POSREDOVALI PODATKOV PBS D.D. (na vseh poštah) 106,40 108,25 14,35 15,35 10,10 10,96 PRIMUS Medvode NISO POSREDOVALI PODATKOV PUBLIKUM Ljubljana NISO POSREDOVALI PODATKOV PUBLIKUM Kamnik NISO POSREDOVALI PODATKOV SHP - Slov. hran. in pos. Kranj NISO POSREDOVALI PODATKOV SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) NISO POSREDOVALI PODATKOV SI TURIST Boh. Bistrica NISO POSREDOVALI PODATKOV SI TURIST Jesenice NISO POSREDOVAU PODATKOV SZKB Blag. mesto Žiri 107,60 108,29 15,26 15,41 10,84 10,91 ŠUM Kranj WSSKSM 236 26 00 TAL0N Škofja Loka 107,80 108,20 15,32 15,39 10,87 10,95 TENTOURS Domžale NISO POSREDOVALI PODATKOV TRG Bled NISO POSREDOVALI PODATKOV TR0PICAL Kammk - Bakovnik NISO POSREDOVALI PODATKOV WILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj WSBBBM 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8h• 13h, 1345h• 18h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 107,61 108,23 15,19 15.38 1080 10.95 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Kranj, Maistrov trg 2 tel-: 22 11 03 22 11 39 -la Ljubljana, tel«* 01/1800 250 n Odhodi v novembru in začetku decembra: KENIJA 14 dni, polpenzion v hotelu 4* za samo 159.000 sit TUNIZIJA 7 polpenzionov v hotelu 3* 47.900 sit, v htelu 5 * 79.900 sit TURČIJA hotel 4*. polpenzion 7 dni 47.900 sit, 14 dni 63.900 sit GRAN CANARIA 7 nočitev že od 79.900 sit DOMINIKANSKA REP. aH inclusive 14 dni. hotel 3* 207.900 sit OBČINA JESENICE obvešča vse svoje občanke in občane ter vse zainteresirane, da poteka v času od 16. novembra do 15. decembra 2000 JAVNA RAZGRNITEV osnutkov naslednjih prostorsko izvedbenih aktov I) sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Jesenice za območje Občine Jesenice, dopolnjen 1999 II) programske zasnove za ZN Pod Krajem programske zasnove za ZN Hrušica vzhod programske zasnove za UN Halda vzhod programske zasnove za ZN Bolnišnica vzhod in sicer v prostorih Občine Jesenice, C. m. Tita 78 ter krajevnih skupnostih v občini Jesenice. JAVNE OBRAVNAVE I) osnutka dolgoročnega in družbenega plana bodo -v ponedeljek, 4. decembra 2000, ob 16.30 uri v prostorih KS Planina pod Golico -v ponedeljek, 4. decembra 2000, ob 19. uri v gasilskem domu Ja- vorniškem Rovtu -v sredo, 6. decembra 2000, ob 16.30 uri v večnamenski dvorani KS Blejska Dobrava - v sredo, 6. decembra 2000, ob 19. uri v sejni dvorani Občine Jesenice II) osnutkov programskih zasnov bo - v sredo, 6. decembra 2000, ob 19. uri v sejni dvorani Občine Jesenice Vsi zainteresirani v času javne razgrnitve lahko vpišejo svoje pripombe, predloge in mnenja v knjigo pripomb, ki bo odprta v te namene. V času javne razgrnitve in še 7 dni po njenem zaključku (vključno do 22. 12. 2000) lahko občani in organizacije posredujejo pisne pripombe in predloge na naslov: Občina Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice. Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. Župan Občine Jesenice Letence - najbolj "mlečna" gorenjska vas Šest kmetij in 185 krav V petnajstih letih so na šestih kmetijah število krav povečali s 75 na 185, mlečnost pa s 4.014 na 6.504 kilograme. Letence - Vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo s kmetijstvom, že dobro vedo, da je vasica Letence (ob cesti Kranj - Golnik) v gorenjskem in tudi v slovenskem merilu dobro poznana po uspešnih "mlečnih" kmetijah, pred nedavnim je to strokovno in s podatki v reviji Govedorej-ski zvonci dokazal tudi mag. Peter kunstelj, sicer strokovni tajnik Združenja rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji in v.d. direktorja živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske. Kot navaja, do 1970. leta na nobeni od šestih kmetij na Letencah, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, še niso redili krav črnobele pasme, sredi osemdesetih let so jih že blizu polovice, letos pa naj bi bil njihov delež že 73-odstotni. Kmetije so v tem času izjemno napredovale, še zlasti to veha za štiri, ki so v zadnjih petnajstih letih Število krav povečale za 2,6-krat. Po podatkih iz kontrole mlečnosti so 1985. leta na vseh šestih kmetijah redili skupno 75 krav, lani pa že 185. Na štirih kmetijah so redili več kot trideset krav, na dveh celo več kot štirideset, rekorderka pa je bila kmetija s 47 kravami. "Z izboljšano kakovostjo krme in tehnologijo prehrane se je povečala tudi mlečnost na kravo," ugotavlja mag. Peter Kunstelj in dodaja, da seje najbolj povečala pri rejcih, ki so spremenili tudi tehnologijo reje. Medtem koje bila 1985. leta povprečna mlečnost krav na šestih kmetijah 4.014 kilogramov mleka, je bila lani skoraj za 2.500 kilogramov večja, A čeprav so letenske črede krav že zdaj med največjimi in najboljšimi na Gorenjskem, pa morajo tudi njihovi še dokaj mladi gospodarji po mnenju mag. Kunstlja ob vse večji konkurenci razmišljati o tem, kako bi še povečali prirejo mleka. • C.Z. Mag. Peter Kunstelj Pomoč lačnim Slovensko kmetijsko središče na Madagaskarju Slovenija si ne more privoščiti, da ne bi prispevala denarja za mednarodni boj proti lakoti. Ljubljana - Slovenska vlada je na četrtkovi seji na pobudo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sklenila, da bo v okviru mednarodnega boja proti lakoti v IVIatangi na Madagaskarju ustanovila in zgradila izobraževalno središče za kmetijstvo. Ker je na Madagaskarju zelo dejavna skupina slovenskih misionarjev, naj bi bilo to jamstvo za namensko porabo denarja; kmetijsko središče pa bo tudi dobra možnost za prenos slovenskega znanja in tehnologije ter za prakso študentov agronomije, veterine in medicine. Slovenija se je s podpisom Quebeške deklaracije in pristopom k Rimski listini zavezala, da se bo kot država z 10.800 ameriškimi dolarji narodnega dohodka na prebivalca vključila v program boja proti lakoti, ki predvideva do leta 2015 približno polovično zmanjšanje števila lačnih na svetu. Lakota je velik svetovni problem, po zadnjih podatkih strada zaradi pomanjkanja hrane približno 960 milijonov ljudi ali 480-krat več, kot je vseh prebivalcev Slovenije. Slovenija se ob tolikšni razvitosti, kot jo kaže narodni dohodek na prebivalca, ne more izogniti humanitarni pomoči nerazvitim državam, če noče izgubiti ugleda v Organizaciji združenih narodov in v drugih mednarodnih ustanovah. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kije v državi zadolženo za to pomoč, je do letošnjega leta prispevalo za blažitev lakote v svetu za 360 tisoč dolarjev pomoči, ki so jo dobila predvsem krizna območja, kot so Bosna in Hercegovina, Kosovo, Severna Koreja, Etiopija in Somalija. Ker Slovenija lani ni imela za to primernih prehranskih izdelkov, je prvič nakazala gotovino. • C.Z. Ekološko kmetovanje na Gorenjskem Andreja obkroži - Gorenjski glas nagradi Če ste se v enem od nagradnih krogcev na fotografijah prepoznali, pokličite do vključno tega petka, 24. novembra 2000, do 14. ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 04/201-42-00. Nagrade so res super. po en GLASOV IZLET po izbiri, kadarkoli, tja do 31. januarja 2003. Sedemdeset kmetij v kontroli Ekološko kmetovanje se počasi "prijemlje" tudi na Gorenjskem. Po podatkih kmetijske svetovalne službe se je sedemdeset kmetjj že vključilo v nadzor, še 35 kmetij se na to pripravUa, okrog petdeset pa se jih je že tudi včlanilo v lani ustanovljeno Združenje za ekološko kmetovanje Gorenjske. Naklo - Gorenjska kmetijska svetovalna služba je v minulih dveh letih pripravila pet tečajev o ekološkem kmetovanju, zadnji je bil v sredo in v četrtek v Naklem. Udeležilo se gaje 26 kmetic in kmetov, ki že razmišljajo o tem, da bi kmetije iz klasičnega kmetovanja preusmerili v ekološko. Da so prevladovali kmetje s hribovskih območij, ni naključje, saj tam že zdaj zaradi omejenih naravnih možnosti kmetujejo precej ekološko, vsekakor pa veliko manj intenzivno kot njihovi ravninski stanovski kolegi- "Na tečaj sem prišla zato, da bi ugotovila, koliko nas na kmetiji še loči od ekološkega kmetovanja. Po tem, kar sem slišala na predavanjih, se mi zdi, da nam za preusmeritev kmetije iz klasičnega v ekološko kmetovanje ne bi bilo treba več veliko storiti. Že zdaj travnikov ne gnojimo z mineralnimi gnojili, njive malo še," je povedala Marjeta Kokelj z Mlake nad Lušo in dodala, da se bodo po končanem tečaju prijavili v ekološki nadzor. K temu Od pridelave do trženja Kmetje in kmetice so na dvodnevnem tečaju o ekološkem kmetovanju poslušali predavanja strokovnjakov iz kmetijskih zavodov Maribor in Ljubljana o možnostih za tovrstno kmetovanje v Sloveniji, o preusmeritvi kmetije Iz klasičnega v ekološko kmetovanje, o kontroli ekoloških kmetij, trženju ekoloških pridelkov in izdelkov, ekološki reji živali, kolobar-jenju, varstvu rastlin, gnojenju, pridelovanju vrtnin in sadja, oskrbi trav inja, predelavi mleka in mesa ter o organizaciji ekoloških kmetov. stvom in turizmom, razmišljajo pa tudi o ureditvi sadovnjaka s starimi sortami sadja, že deset let ne uporabljajo mineralnih gnojil in škropiv, ampak gnojijo samo s hlevskim gnojem, "šavje" izkopavajo, krompir okopavajo... "Že doslej smo kme-tovali precej ekološko, zdaj moramo ta položaj ekološkega kmeta tudi formalno pridobiti. Za to je treba opraviti tečaj, se reje. Na kmetiji obdelujejo štirinajst hek-tarjev lastne in še pet hektarjev najete kmetijske zemlje, redijo pa petnajst gove-di, od tega deset krav molznic. Do podpor šele v drugem letu kontrole Kot je povedala Andreja Teran, svetovalka - specialistka za rastlinsko pridelavo v kranjskem oddelku za kmetijsko svetova-nje, država podpira ekološko kmetovanje tudi z denarnimi podporami. Letos je bil° za trajne nasade (sadovnjake in nasade špargljev), jagode in vrtnine v rastlinjakih in plastenjakih 120.750 tolarjev podpore na hektar, za njive - vrtnine na prostem 103.500 tolarjev ter za trajne travnike tfi pašnike 40.000 tolarjev. Do podpor so bile upravičene le kmetije, ki so bile v kontroli že prejšnje leto, so se za to prijavile tudi letos in so pisno izjavile, da bodo eko-loško kmetovale tudi naslednje tri leta. P°" goj pa je bilo tudi članstvo v ekološkem združenju ter obremenitev trajnih travni' Nekateri po biodinamični metodi Poleg kmetijskih gospodarstev, ki so v ekološki kontroli Kmetijskega zavodu Maribor, je na Gorenjskem še nekaj kmetij, ki kmetujejo po biodinamični metodi in so vključene v mednarodno kontrolo De meter. Dušan Jovič Slavko Ličef Brane Frlic Marjeta Kokelj jih spodbujajo tudi državne denarne podpore, ki so za ekološko kmetovanje precej višje kot za klasično. Kmetujejo na 720 metrih nadmorske višine, redijo osemnajst glav govedi, predvsem krav dojilje, pomembna dejavnost pa je še gozdarstvo. Tudi na kmetiji Pr' Golešnk v Suši pri Gorenji vasi, kjer se ukvarjajo s kmetij- S celo kmetijo ali le Z delom? Ekološki kmetje kmetujejo po priporočilih republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, še vedno pa ni pravilnika, ki bi tudi formalno uredil ta način kmetovanja. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ga že nekaj časa pripravljajo, neuradno pa je slišati, da bo kmetijam omogočil, da se bodo v ekološko kmetovanje lahko vključile tudi samo z delom dejavnosti, kar zdaj ni možno. vključiti v kontrolo in eno od organizacij ekoloških kmetov," pojasnjuje Brane Frlic, gospodar na Golcšnkovi kmetiji, in dodaja, da pri prehodu na ekološko kmetovanje ne pričakuje veliko težav, morda bo treba prilagoditi le gnojišče. Tudi Slavko Ličef s kmetije Pri Juretu na Koprivni-ku razmišlja o tem, da bi kmetijo preusmeril iz klasičnega v ekološko kmetovanje. Kmetija leži na tisoč metrih nadmorske višine, kjer zaradi naravnih omejitev ni možnosti za intenzivno kmetovanje. Škropiv in drugih kemičnih pripravkov za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci ne uporabljajo, mineralnih gnojil pa tudi zelo malo, saj se jim to ne splača pa tudi sicer imajo iz klasičnega hleva vedno na razpolago dovolj naravnega gnoja. "Za prehod na ekološko kmetovanje bo verjetno treba nekoliko preurediti hlev," ugotavlja Slavko in poudarja, da za ekološko pridelano hrano za zdaj še ni dovolj velikega trga. Za primer navaja mleko, kjer še vedno velja enotna cena ne glede na to, ali mleko "izhaja" iz klasične ali ekološke kov in pašnikov z najmanj 0,2 in najvec dvema glavama velike živine (GVŽ) n^ hektar. Na Gorenjskem se je doslej v eko-loško kontrolo, ki jo opravlja Kmetijski Ž» vod Maribor, vključilo sedemdeset kmetU-še 35 se jih na to pripravlja. Trideset kme' tij je bilo letos drugo leto v kontroli in so se že lahko potegovale za državne denar-ne podpore za ekološko kmetovanje, oko-li petdeset kmetij pa se je že tudi včlanil0 v Združenje za ekološko kmetovanje Gorenjske. Združenje se je prvo leto ukvarjalo predvsem samo s sabo - z registracijo in evidencami, letos pa bo po vzoru občine Bohinj, ki je ekološkim kmetom prispevala polovico denarja za kontrol0-enako predlagalo tudi drugim občinam-odkoder so njihovi člani. Kot je poveda' strokovni tajnik društva in bohinjski kme' tijski svetovalec Dušan Jović, je pri ekološki reji živine največji problem, kako v majhnih hlevih urediti prosto rejo, kak° na skupnih pašnikih preprečiti uporab0 lahko topnih umetnih gnojil in kako na kmetijah v gručastih vaseh urediti izpust živali iz hleva na prosto. • C. ZaplotniK Posvet kmetijske svetovalne službe Kmetje nič več le opazovalci dogajanj Kmetje, organizirani v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, želijo in hočejo, da dejavno sodelujejo pri kmetijskih pogajanjih z Evropsko unijo. Bled - Včeraj se je v Festivalni dvorani na Bledu začel tradicionalni, že petnajsti posvet kmetijske svetovalne službe, ki tokrat prvič poteka pod okriljem novoustanovljene Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Tema letošnjega posveta, ki se bo končal danes dopoldne s predstavitvijo kmetijske politike v prihodnjem letu in s skupščino Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije, je za sedanje razmere aktualna: vloga strokovnih služb zbornice -kmetijske svetovalne službe, službe za kontrolo in selekcijo v živinoreji in službe za gozdarsko svetovanje pri razvoju kmetijstva in podeželja. Medtem ko so člani zbornice in uporabniki teh storitev povedali, kaj pričakujejo od teh služb, so strokovnjaki z Nizozemske, Irske, Danske in Avstrije predstavili svoje izkušnje. Udeležba na posvetu je letos nekoliko slabša kot prejšnja leta, razlog pa naj bi bile veli- Priznanje Tonetu Jagodicu Na začetku posveta je bila slovesnost, na kateri so kmetijski minister Ciril Smrkolj, predsednik zbornice Peter Vrisk in namestnik direktorja zbornice Boris Jež podelili priznanja za kmetijsko svetovanje za leto 1999. Med sedmimi dobitniki je tudi Tone Jagodic iz komendske kmetijske svetovalne službe. ke obveznosti kmetijskih svetovalcev, ki kmetom prav v teh dneh pomagajo pri dopolnjevanju vlog za pridobitev državnih proračunskih podpor za kmetijstvu. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk, je zbornica s 177 tisoč posamičnimi člani in nekaj manj kot tisoč pravnimi osebami največja nevladna organizacija v Sloveniji, to pa v nekaterih krogih že čutijo kot bojazen pred organiziranjem kmetijsko podeželskega lobija. Če so slovenski kmetje doslej bolj od strani opazovali poteze slovenske države pri pogajanjih z Evropsko unijo, zdaj, ko so organizirani v zbornico, želijo in hočejo, da pri tem tudi sami dejavno sodelujejo. "Naše in- terese morajo zastopati ljudje iz naših vrst, ne pa drugi v našem imenu," je dejal Peter Vrisk in poudaril, da zbornica ne sme postati spolitizirana organizacija, ampak je polit'' ka lahko le sredstvo za doseg0 cilja. Ko je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciry Smrkolj ocenjeval dosežke m'' nulega mandata in naloge za prihodnost, je kot osrednja vprašanja izpostavil, kako naj bi čimprej dokončali proces prilagajanja skupni kmetijsk' politiki Evropske unije, kako uresničili zahteve iz slovenskih pogajalskih izhodišč 'n kako uveljavili "proizvodne kvote", ki bodo zagotavljal6 obdelanost zemljišč in kmetom primeren dohodek. • C. Zaplotni* Alenka Jekler, opremljevalka prostorov Najljubši prostor? Moja japonska spalnica! Kovačeva kobila je vedno bosa, je odgovorila na žetfo, da bi razkazala svoje stanovanje. In nekaj Pregovarjanja je bilo potrebnega, da je odprla vrata svojega doma v zgornjem nadstropju hiše na Bledu, korak od jezera. &'ed - A radovedne novinarske oči so takoj precenile, da je rek o kovačevi kobili - bos. Stanovanje Alenke Jekler, osemindvajsetletnice 1 Bleda, ki se ukvarja z opremljanjem interierov, ima vsekakor '"šo. cuti se pretanjeni okus in toplina; v košari leži nabran kos-anJ, tam visi koruza, na mizi suho sadje. Na sredo dnevne sobe je Postavljen delovni pult, na katerem Alenka oživlja neko prastaro On»aro... Alenka je bila nekaj posebne-^a že od majhnega. Ves čas je tlekaj preurejala, prestavljala P°hištvo. Stric, ki je bil pleskar, •lc ves čas moral mešati barve P° njenih zamislih, ki so nato °2ivile stene njene sobe. Po 8'mnaziji ni imela pojma, kaj naJ stud ira; za leto dni je odšla Anglijo, študirala jezik in pazi-a otroke. In tam je prvič slišala 2a rnožnost študija notranjega °°likovanja na univerzi v Bri-Sntonu. Toliko bolj se je navršila, ko je izvedela, da študij anko poteka dopisno, na dalja-v°- Danes je Alenka tik pred di-P'orno, večino izpitov je opravi-a 2 'excellent\ "Dokaz, da sem Izbrala pravo stvar," pravi. 0yrstnega študija v Sloveniji % zato je Alenka tudi ena red- lri pri nas, ki se poklicno uk-VarJa z opremljanjem notranjih Prostorov. Strankam, ki opremijo stanovanje ali hišo, poma-^a izbrati stil, opremo, kombini-rat' prave barve, razvrstiti sveti-a-- Lahko najde samo posamič-ne idejne rešitve, denimo kako ?reurediti stanovanje, ki je pos- a'° premajhno, lahko pa prev- zame projekt 'na ključ' in v celoti opremi celotno stanovanje ali hišo. Alenka poudarja, da ni oblikovalka pohištva, temveč prostore opremlja z izdelki, ki jih je mogoče dobiti na trgu. Tako ima večino salonov s pohištvom 'v malem prstu', točno ve, kje se kaj dobi, kaj je moderno, na kaj je treba paziti pri izbiri, kje se določen izdelek dobi ceneje... Tudi s ponudbo večine salonov s pohištvom v sosednji Italiji in Avstriji je Alenka dobro seznanjena, zlasti izbira drobnih dodatkov za 'piko na i' v stanovanju je tam izvrstna, obiskuje pa tudi večino pohištvenih sejmov. Opaža, da se je v zadnjih letih ponudba tudi v domačih pohištvenih salonih izboljšala in tudi pri nas je že mogoče dobiti lepo pohištvo in dodatke po zmernih cenah. "V Angliji je pomoč notranjega oblikovalca nekaj samoumevnega. Pri nas pa še vedno velja za luksuz, čeprav neupravičeno, saj s pomočjo opremljevalca naročniki lahko prihranijo več, kot stane njegov nasvet. Poleg tega pa imajo stanovanje Alenka v svojem najljubšem prostoru - spalnici, kije opremljena v japonskem stilu. Rada ima minimalnem, stroge, ravne linije ter svetle, skoraj asketske prostore. opremljeno funkcionalno in prijetno." Alenka pri opremljanju daje prednost funkcionalnosti. "V prvi vrsti želim, da se bodo stanovalci v stanovanju prijetno počutili," poudarja. Opaža, da imamo Slovenci kar veselje z opremljanjem stanovanj. V pomoč pri tem pa jim bo tudi Alenkina knjiga o notranji opremi, ki bo izšla decembra. Prav zaradi pisanja knjige pa je Alenka v zadnjem času malce zanemarila svoje ostale ljubezni; je namreč navdušena roler-ka, ukvarjala se je z jogo, rada teče okoli jezera. Uživa v spre- hodih, od koder vedno prinese kakšno drobnjarijo, kamenček, kostanj, cvetice, ki jih posuši in izdela potpouri. Obožuje tudi prenavljanje starih stvari, sama brusi, lakira... Nadvse rada pa tudi potuje, z nahrbtnikom in v družbi še kakšnega podobno mislečega popotnika. Amerika, od Bangjcoka do Balija, Mehika, Malta, Španija, Grčija, Italija... Na seznamu držav, ki si jih še mora ogledati, pa sta na prvem mestu Irska in Škotska. Prihodnje leto bo čas za tiste griče in zelenje in neverjetne energije... • Urša Peternel Sedem desetletij dela gasilskega društva v Bistrici pri Tržiču Priznanja za nesebično pomoč Na jubilejni svečanosti so podelili priznanja številnim članom, med katerimi sta dva zvesta gasilstvu že 50 let. .Bistrica pri Tržiču, 21. novem-p,r* - Domačini Peter Košir, ranc Mokorel in Žana Mežnar *° na jesen leta 1930 ustanovili pilsko društvo, da bi vas s 67 .'sami zaščitili pred požari. t,ri leta pozneje so zgradili [jrvi gasilski dom, ob 50-letnici ek>vanja pa so predstavili yačrte za nov dom v Ročevnici. sedmih desetletjih so dosegli el'k napredek. Od lani imajo °Vo gasilsko vozilo, s katerim 0 že enaindvajsetkrat pohiteli ta Pomoč. V društvu je 43 ak-,1Vn'h in 180 podpornih članov Se jim je pridružilo tudi 15 Juncev OŠ Bistrica pod vodni0"1 Ale*a Megl'ca- Predsed-:,k Je že 36 let Franc Godnov, ed dvema letoma pa je poveljuj!-0 dolžnost prevzel Jani ^'ndra. Ob letošnjem jubileju ,ustva so pripravili slavnostno j0 v gasilskem domu, kjer so Na letošnji svečanosti so predstavili 70-letni razvoj društva in nagradili prizadevne gasilce iz Bistrice pri Tržiču. se zbrali tudi gostje iz gasilske organizacije, občine Tržič in krajevne skupnosti Bistrica. Med srečanjem so podelili številna priznanja. Za zvestobo v gasilstvu so dobili značke: za 50 let Franc Godnov in Jože Laus-seger, za 40 let Danilo Hafnar, za 30 let Dušan Bogataj, Janez Meglic, Janez Podrekar in Anton Trplan, za 20 let Jelko Gros, Janez Gubic, Jože Košir mlajši, Tomaž Meglic in Tone Mesič, za 10 let pa Matej Pa-pler in Jani Žlindra. Najvišje gasilsko odlikovanje sta dobila Anton Godnov starejši in Bojan Balantič, plamenico II. stopnje je prejelo društvo, plamenico III. stopnje pa Janez Meglic, Ivan Pagon in Jani Žlindra. Priznanji GZ Tržič II. Stopnje sta dobila Salih Kostič in Jani Podrekar. Priznanja GZ Tržič III. stopnje so prejeli Jelko Gros, Ivan Jarc, Aleš Meglic in Tone Mesič. Društvo je podelilo jubilejne diplome, spominske diplome za sodelovanje in spominske plakete za aktivnost pri raznih dejavnostih. • S. S. Srečanje veteranov KlŽ pri Komendi, 20. no-J*tabra - Gasilska zveza Komenda je pripravila konec milega tedna srečanje z naj-tarejšimi gasilci. Nanovo us-J^ovljena Gasilska zveza Ko-jpnda s predsednikom Iva-Hladetom združuje gasil- ce 'z treh društev. PGD Ko- menda je bilo ustanovljeno ;red 106 leti, PGD Moste ;red 71 leti, PGD Križ pa 5r*l 46 leti. V vseh treh dru stvih je 45 veteranov, veČi- no od teh pa je na srečanju nagovoril predsednik Gasilske zveze Komenda Ivan Hlade, v programu pa so nastopili oktet Fahtje z vaši, citrar Martin Zlobko, harmonikar Uroš Šubelj in mladi gasilki Špela Hlade in Tjaša Kadivec. V okviru različnih aktivnosti bodo v Gasilski zvezi Komenda v prihodnje redno pripravljali tudi srečanja z najstarejšimi gasilci. • A. Ž. Srečanje mladih gorenjskih gasilcev Podnart, 20. novembra - Prostovoljno gasilsko društvo Podnart v Gasilski zvezi Radovljica je bilo prireditelj prvega gorenjskega tekmovanja v kvizu za mlade gasilce iz osmih gasilskih zvez. Od prijavljenih 48 ekip se je tekmovanja udeležilo 44 ekip iz gasilskih zvez Škofja Loka, Kranj, Mestna občina Kranj, Bled-Bohinj, Tržič, Jesenice, Kranjska Gora in Radovljica. Najboljši med pionirji so bili: Zasip (Bled - Bohinj), Bitnje (Mestna občina Kranj) in Gorjuše in Srednja vas (Bled-Bohinj), prve tri pri mladincih pa: Bled (Bled-Bohinj), Trboje (Kranj) in Bukovica (Škofja Loka). Prehodni pokal pri pionirjih je osvojila ekipa Zasipa, pri mladincih pa ekipa Bleda. Mlade gasilce je na tekmovanju pozdravil tudi radovljiški župan Janko S. Stušek. • A. Ž. Kdo seje prepozna/ v krogcu Tone in Roman z Janezovim pivom, vzgojiteljica Cveta, Francka ter Janez na lickanju.... Skoraj vsakič, ko v Gorenjskem glasu aH v časopisnih prilogah objavimo priložnostne fotografije z gorenjskih dogodkov in na sliki naše sodelavke ter sodelavci Andreja, Irena, Petra, Erik, Gregor, Robert ali Matjaž, ki s skenerjem obdelujejo fotografije za objavo, na sliki nekoga obkrožijo, na našo telefonsko številko 04/ 201- 42 - 00 pokliče precej bralk in bralcev, ki spoznajo obkroženega in zato pričakujejo nagrado. Vendar: pogoji nagradne igre so natančno napisani, zato sploh NI DOVOLJ poznati obkroženo osebo, pač pa je treba to tudi biti. Na objavljeni priložnostni fotografiji, ki smo jo posneli na čistilni akciji Konjeniškega društva Krvavec, smo obkrožili dva od prizadevnih članov KD, ki so očistili gozdo od letališča do Vasce. V krogcu sta se prepoznata TONE GUBANEC z Grada ter ROMAN STARE s Spodnjega Brnika, ki smojimakar takoj poslali 'Pismo z nagrado'. Oba sta posebej pohvalila Janeza Kuharja iz Turističnega društva Cerklje, kije delal z njimi, spotoma fotografiral in skrbel tudi za zadostne količine hladnega piva. "Prav zanimiv prikaz starih šeg in opravil so nam pripravili," je povedala FRANCKA MARKOVIČ iz Tenetiš, ki se je prepoznala v krogcu na sliki s prireditve Turističnega društva Kokrica na kmetiji Št ros, "Prvi dan je bilo obiranje koruze, drugi dan lickanje, poleg tega je bil prikaz obdelave lanu, izdelovanja metel za ometanje peči. In zelo lepo so nas postregli!" je prizadevnost TD Kokrica pohvalila Francka. "Ncuboljšeje bih na koncu, ob hrani in pijači,"je rekel tudi JANEZ STUDEN iz Kranja, ki je bil prav tako obkrožen na isti fotografiji. T Vrtcu Mojca smo se vključili v akcijo Mestne občine Kranj in Save Kranj na področju prometne varnosti za prvošolce in otroke v mali šoli," je povedala CVETA KAROLYiz Kranja, kije bila obkrožena na priložnostnimfotografiji s te akcije. 'Gospa Cveta', kot jo otroci kličejo, dela v Kranjskih vrtcih - vrtec Mojca. Na priložnostni fotografiji z javnega pogovora o tržiški občini na pragu tretjega tisočletja v dvorani Gasilskega doma Bistrica pri Tržiču seje v krogcu prepoznal FRANCI TOPORIŠ iz Tržiča. "Z nami je bil tudi Borut Pahor, predsednik ZLSD, ki je bil tisti dan na kratkem obisku na Gorenjskem", je povedal Franci. Na fotografiji z odprtja ceste v Zgornjih Dupljah sta se v krogcih prepoznala BIANKA KOSEU Iz Dupelj ter ERIK PETEK, tretješolec, prav tako iz Dupelj. Oba sta bila oblečena v narodno nošo,- Erik Je bil zadolžen za škarje, Blanka pa sije dan zapomnila zlasti po tem, da so posadili lipo in da je močno deževalo. Za sodelovanje v nagradni igri so si vsi obkroženi prislužili vsak svoj GUSOV IZLET PO IZBIRI z enim od gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, poslovnih partnerjev Gorenjskega glasa, kije na teh izletih glavni medijski i>okrovitelj. Kdaj bodo vsak svojo nagrado izkoristili, se bodo kar sami odločili. Časa imajo zelo zelo veliko, vse do vključno 31. januarja 2003. leta. Iskrene čestitke za nagrado in hvala za sodelovanje. Za prijeten dan na lep izlet Aerobika, kristal, terme in vince Turistična agencija Integral Tržič Vam ponuja odličen predlog za lep dan zadnjo soboto v predzadnjem letošnjem mesecu: izlet v Rogaško Slatino to soboto, 25. novembra. Program izleta je zasnovan še rahlo 'po martinovo': z degustaclfo mladega vina ter možnostjo naku/)a vrhunskih vin. Tudi ogled Steklarne Rogaška (in njene prodajalne kristala,' kjer je ogromno možnosti za pravočasen nakup novoletnih daril) ter sprehod po romarski poti pri cerkvi Sv. Roka sta vključena v program. V Termah Rogaška ne bo le navadno kopanje in čofotanje v termalno vodi, temveč bodo v tem naravnem zdravilišču pripravili uro aerobike pod strokovnim vodstvom fizioterapevta. Zvečer bo večerja v restavraciji hotela Slovenija in še ples z zabavnim programom. Izletniška relacija: Tržič - Lesce - Radovljica • Kranj - Škofja Loka • Smlednik - Vodice - Mengeš, cena 5.700 SIT na osebo. Integral Tržič tudi tokrat omogoča izjemno ugodnost naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa: celodnevni sobotni izlet 25. novembra v Rogaško samo 4 500 SIT! 29. novembra do Hiše zdravja na Uncu Po krajšem poletnem premoru Vas Pavel Drnovec s.p. ponovno vabi na prijeten izlet na Unec, do Hiše zdravja, ki sojo uredili v nekdanji počitniški vili generala Rudolfa Maistra. Izlet bo naslednjo SREDO, 29. novembra. V Hiši zdravja bodo vrhunski specialisti pripravili strokovno predavanje o pravilni skrbi za zdravje in predstavili ustrezne pripomočke. Sledil bo ogled znamenitega gradu Snežnik in največje slovenske lovske zbirke^ ki jo imajo v tem gradu. V Maistrovi vili ho tudi kosilo. DrinovČev avtobus bo peljal na relaciji Blejska Dobrava -Podmežakla - Jesenice (glavna AP) - Javoruik - Žirovnica -Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode. Cena izleta (malica, prevoz, kosilo, ogled gradu in zbirke) je samo 3.400 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 2.300 SIT Prijave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave sta Vam celo leto 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (npr. Integral Tržič « 04/59-63-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak delovnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago tudi telefonske številke 04/201-42-48; ali 201-42-49 in tudi 201-42-44. Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmesni postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je tudi možno tudi izbrati sedež v avtobusu; vendar je rezervacija izbranega sedeža velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta! Podrobnosti in splošni pogoji za organizacijo turističnih potovanj so sestavni del vseh naštetih programov! PIVOVARNA UNION Jllj/t ijrfhl/i! Razstava Ljuba Blagotinška in Zmaga Puharja OD OBEH AVTORJEV SEM LETOS OSTAL SAM Kranj, 21. novembra - V sredo je bila v Galeriji Pungert, v Kranju otvoritev skupne razstave oblikovalca gline in keramike Ljuba Blagotinška in ak. slikarja Zmaga Puharja. V vsakoletni, novembrski razstavi te galerije se tokrat Puhar predstavlja z osmimi likovnimi deli na papirju, Blagotinšek pa s svojimi prepoznavnimi svetilkami in vazami, kjer je ideje črpal iz narave, predvsem morja. Razstava, ki bi jo lahko poimenovali že kar za tradicionalno, saj sta Puhar in Blagotinšek vsako leto, v tem času, pripravila skupno razstavo, je tokrat zadnja v tej obliki. "Letošnja razstava je drugačna od ostalih. Od obeh avtorjev sem ostal sam," je zaključil Zmago Puhar ob odprtju. Ljuba Blagotinška ni več, ostale so svetilke. Ljubotove zadnje. Namesto aplavza ob odprtju razstave je sledil molk. In spomin. Razstava bo na ogled do 6. decembra. • Nuša Ekar STOTKA ZA BALKANSKEGA _ŠPIJONA_ Mengeš - V četrtek, 23. novembra, ob 20. uri, bo v Kulturnem domu v Mengšu že 100. ponovitev komedije Balkanski špijon. Po uspešnici Dan norosti, torej druga stotica v Špas teatru. • I.K. Olasbu jc povabilo k ljubezni TOKRAT KLAVIRSKI TRIO _APRILIS_ Kranj - V četrtek, 23. novembra, ob 19.30 uri bo v dvorani Glasbene šole Kranj v okviru koncertnega ciklusa "Glasba je povabilo k ljubezni" nastopil Klavirski trio aprilis. Tri mlade glasbenice Polona Gontarev (flavta), Spela Avsec (violončelo) in Jerneja Grebenšek (klavir) pod mentorstvom prof. Primoža Lorenza, skupaj igrajo že dobri dve leti. Polona in Jerneja sta letos diplomirali pri prof. Karolini Šantl - Zupan oziroma prof. Aciju Bertonclju, Špela pa je študentka 3. letnika pri prof. Milošu Mlejniku. Solistično in komorno so že nastopale v Sloveniji, Avstriji, Italiji in Nemčiji. Vse tri so dobitnice številnih nagrad na državnih tekmovanjih, izpopolnjevale pa so se tudi že pri priznanih glasbenikih. V četrtkovem programu bodo predstavile dela treh velikih obdobij, klasike, romantike in 20. stoletja, skladateljev Haydna, mladega skladatelja Crta Sojarja Voglar-ja in CM. von Webra. Ker so koncerti, ki jih letos drugič organizirata Društvo študentov akademije za Glasbo in Klub študentov Kranj, skupaj z Glasbeno šolo Kranj, namenjeni tako poslušanju glasbe kot prijetnemu druženju, se poslušalci po vsakem koncertu zberejo v Caffe galeriji Pungert, ki je poleg Cvetličarne Mak in tudi sopokrovitelj koncertnega ciklusa. • I.K. Knjiga križank za sladokusce "TO SO MOJE NAJBOUŠE KRIŽANKE" pravi avtor Simon Lenarčič o svoji antologiji križank, ki jih je sestavil v več kot 15 letih - Vse o možnosti naročil Ljubljana, 20. novembra - Samo v nekaterih knjigarnah je od prejšnjega tedna možno (cena: 3.990 SIT) kupiti Knjigo križank za sladokusce avtorja Simona Lenarčiča iz Ljubljane, ki jo je izdal v samozaložbi. "To je prva prava knjiga križank, ki je doslej izšla pri nas," pravi avtor, ki se z ugankarstvom ukvarja že od 1984. leta, ko je kot štirinajstletnik v ugankarski reviji objavil svojo prvo križanko. "Tistega leta je izšla tudi Knjiga križank Francija Pavšerja. Vendar pa naslov te knjige zavaja, saj v njej niso objavljene križanke, ampak mreže po angleškem vzoru, zato Pavšer-jeva knjiga nima posebne ugankarske vrednosti," pravi Lenarčič. V knjigi so objavljene le križanke in uganke, ki so nekaj posebnega tako z ugankarskega kot z vsebinskega vidika. Avtor trdi, da se takšne križanke in uganke, ki jih je zbral v svoji knjigi, tako v ugankarskih revijah kot v drugih tiskanih medijih pojavljajo telo poredko. Veliko križank in ugank v Lenarčičevi knjigi je, po njegovem zagotovilu, unikatnih in neponovljivih - predvsem anagramov, podvojenk, tematskih dopolnjevank in izpolnjevank. Pri tematskih križankah se je Simon Lenarčič odločil za posebej skrbno pripravljene opise, ki so za reševalce križank boljša opora, kot pa do nerazpoznavnosti skrajšani opisi, kakšni se vse pogosteje pojavljajo v povprečnih slikovnih križankah. O tem, kje in kako lahko naročite KNJIGO KRIŽANK ZA SLADOKUSCE, lahko pokličete Gorenjski glas, 04/201-42-47 in Vam bomo pomagali do nje. Lenarčrče-va knjiga namreč nima komercialnega značaja, zato jo imajo le v nekaterih knjigarnah. Muzejska trgovina v Kranju DARILO, KI JE DELČEK SLOVENIJE Kranj - "Dva razloga sta, da smo se danes tukaj zbrali. Prvi je rojstni dan etno galerije M-ars, ki snio jo odprli pred desetimi leti prav na Miklavžev večer. Drugi razlog pa je odprtje muzejske trgovine z galerijo, ki smo jo imenovali Desetnica/' je pred kratkim Desetnico na pot pospremila Margareta Vovk Calič, vodja galerije M-ars. Desetnica naj bi obiskovalcem nudila možnost nakupa replik predmetov, ki jih hranijo slovenski muzeji, pravi Margareta Vovk Ćalič. Tako v poslovnem prostoru, ki ga je M-ars najel v kranjski Mestni hiši, lahko najdemo replike dediščine iz Pokrajinskega muzeja Celje, Slovenskega etnografskega muzeja. Mestnega muzeja Idrija, iz Narodnega muzeja Slovenije in Dolenjskega muzeja. "Skušali smo se povezati z muzeji po celi Pri M-arsu so izdelali številne predmete, vezane na gorenjsko regijo. Pred pozabo so - v sodelovanju z Gorenjskim muzejem -tako rešili ptičke z Ajdne (obeski z omenjenim motivom so lahko bronasti ali glineni). M-arsu gredo zasluge tudi za lončenico s kranjskim grbom, pa za posnetek po reliefu s Kranjske cerkve, pod njihovim okriljem so izšle tudi razglednice, narejene na ročno de lune m papirju, pa embalaža s sliko Kranja, bronasti odlitek kranjskega orla in slike gorenjske prestolnice na keramičnih ploščicah. Ob otvoritvi galerije Desetnica so bile predstavljene še oljenke, glinene hiške, izdelane po vzorcu kranjskih, in golobček z Ajdne - kot broša ali obesek v zlatu in srebru. Del razstave Desetnica zajemajo replike nakitu, najdenega na slovenskih tleh. Franc Vozel razstavlja v Ljubljani MED FIGURO IN TIHOŽITJEM Ljubljana - V Galeriji Poslovnega centra Mercator razstavlja akademski slikar Franc Vozel. Olja na platnu, ki jih je tokrat postavil na ogled, so izbor tihožitij in aktov iz obdobja zadnjih petih let. Slikar tudi v najnovejših delih ne popušča v svoji likovni odličnosti, s katero se v zadnjih letih vztrajno prebija navzgor, hkrati pa ostaja zvest svoji izrazni usmeritvi zadnjih let. Njegova dela so na neki način notranja komunikacija z zunanjim svetom, ali kot je o njegovi figuraliki v katalog zapisala Nelida Nemec: "Figura nas nagovarja s subtilnim razkrivanjem sporočila, ki gaje slikar z velikim mojstrstvom odel v tančico komaj razpoznavne skrivnostnosti, da bi prikril svoja intimna razmišljanja in občutenja, občutke tesnobe, osamljenosti, prezrtosti, potisnjenosti na obrobje velikih dogajanj. Razstava je na ogled še do konca tega meseca. • I.K. Plesna delavnica starih plesov EVROPSKI PLESI XV. IN XVI. _STOLETJA Škofja Loka - Od petka, 24. novembra, do nedelje bo potekala tridnevna plesna delavnica "Evropski plesi XV. in XVI. stoletja", ki jo pripravljata Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Škofja Loka in društvo ljubiteljev stare glasbe Camerata Carniola. Delavnica je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s historičnimi plesi, oziroma si to želijo in je kot taka zanimiva tako za menotrje koreografe kot plesalce. Delavnico, ki bo potekala v večnamenskem prostoru OŠ Ivana Dolenca, bo vodil priznani mojster Michael Malkievvicz iz Salzburga, predstavil pa bo tipične plese in plesne koreografije XV. in XVI. stoletja. V zaključnem delu bo sodeloval tudi ansambel za staro glasbo Camerata Carniola. • I.K. Kranjsku slikarka in grafičarku Klementina Golija pred svojimi keramičnimi izdelki, ki jih razstavlja (in prodaja) v muzejski trgovini. Sloveniji, a žal vsi niso bili pripravljeni sodelovati," je dejala Margareta Vovk Calič in ob tem omenila, da se Mestni muzej Ljubljana ni odzval na pozive k sodelovanju v kranjski muzejski trgovini. V galeriji M-ars so kaj kmalu jeno provizijo muzeju odločil za financiranje izdelave replijjjj golobčka, zaponke, ki sojo nas' na Ajdni na d Potoki," pray Margareta Vovk Čalič. Golo0" ček z Ajdne (ki ga jc v zlatu ^ srebru izdelala Anita P'?' ninšek) in oljenke (izdelal jih J ugotovili, da Gorenjski muzej Andrej Pibernik) so bile tak0 nima nobenega izdelka, ki bi bil premierno predstavljeni Pra namenjen prodaji, zato sta se na svečani otvoritvi Desctnic6 lastnika Desetnice "za dogovor- • Špela Ž., foto: Tina D. V loških galerijah razstavlja Marjan Prevodnik SMISEL ŽIVLJENJA V NADALJEVANJU... 3. DEL^ Škofja Loka - V petek je bila v Galeriji Loškega muzeja otvoriti razstave del akademskega slikarja Marjana Prevodnika. Vodil0 pri likovnem raziskovanju slikarja in grafika Marjana Prevodni^ je predvsem risba, bodisi kot končni ali začetni možni rezultj*. dolgotrajne vadbe in dosežene spretnosti, zgolj hiter krokijevs* zapis ali skrben slikarski izdelek strukturno slikovitih preplctoV črt in tonskih modeliranj... jc v katalog med drugim zapisal m Mirko Juteršek. Slikar se škofjeloški publiki tokrat v Galer£ Loškega muzeja predstavlja z olji, deli v mešani tehniki in tudi o~ jekti, saj je koncept razstave namerno nastajal na licu mesta. Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu pa so na ogled njegOvC risbe z grafitom in z ogljem. Razstava v obeh galerijah bo 11 ogled do 17. decembra. • I.K., Foto: Gorazd K. ZLATI KOLUT IN VODOMEC _ŠE ČAKATA J Ljubljanski mednarodni filmski festival, ki se je na plati1'*! utrl ljubljanskih kinematografov vrtel od 9. novembra, se bo j odvrtel do konca. Festival je bil najobsežnejši doslej, saj so njem prikazali kar devetdeset filmov, poleg tega pa so v Lju Ijano privabili tudi številne filmske ustvarjalce. Tako se je v Cankarjevem domu predstavila tudi ekipa srbske? filma Kolesje (na sliki), ki gaje režiral Djordjc Milosavljevl ' Režiser sc ljubljanske projekcije Kolesja sicer ni udeležil, so pa . oder Linhartove dvorane stopili Ivana Mihič (producentka glavna igralka), Andrej Šepetkovski (hladni filmski taksist), N'* la Kojo (plačanec 1) in Gordan Kičič (plačanec 2). Na novina ki konferenci so kasneje povedali, da se je, glede na trenu* položaj v državi, pri njih letos snemalo izjemno veliko ffi&nL Nad tem dejstvom je ekipa Kolesja izrazila začudenje, saj s , g jali, da je njihova "kinematografija v izjemnih težavah, saj P0' denarja krvavo primanjkuje tudi ustrezne tehnologije." ^0 Jutri se bo enajsti ljubljanski filmski festival zaključil. Trak zavezala ljubljanska županja Viktorija Potočnik, podelili pa p0 j| dve nagradi. Vodomca bodo dodelili ustvarjalcem filma, ki je u najbolj všeč občinstvu, zlati kolut pa bo prejel najboljši fi'lTl..j sekcije Obzorja. Slednji bo odkupljen za predvajanje v SlovenU ■ • Špela P Športna razstava in obisk športnic Olimpijske igre pod Storž/čem Prejšnji teden so imeli osnovnošolci s Trstenika zanimiv obisk. V goste so povabili štiri športnice, ki so se udeležile poletnih olimpijskih iger. Tako so Nataša in Alenka Kejžar ter Brigita Bukovec in Brigita Langerholc delile olimpijske izkušnje z osnovnošolci izpod Storžiča. Športnice so s svojim obiskom Popestrile otvoritev razstave Olimpijske igre skozi čas, ki so 8a pripravili učenci trsteniške °snovne šole. "Učenci so obirali športnike, jim pisali pisma K raziskovali zgodovino olim-P'jskih iger," so zapisali v vabilu na obsežno razstavo Plakatov in likovnih izdelkov. Na razstavi je tako prikazana zgodovina olimpijskih iger, prikazane so tudi paraolimpijske '8re, pa olimpijski simboli, inte-rYjuji z znanimi olimpijci, na stenah telovadnice pa so tudi P'sma, ki so jih slovenski °'inipijci napisali trsteniškim osnovnošolcem. Seveda so osnovnošolci športnicam postavili številna vpra- šanja. Po vprašanjih za ogrevanje (Kako poteka vaš vsakdanjik? Kdo vas je navdušil za šport?) so se osnovnošolci oživeli in postavljali vse bolj radovedna vprašanja. Enega je zanimalo, kje bi dekleta živela, drugega, če so na olimpijskih igrah spoznala kakšne prijatelje, spet tretji pa je spraševal po najljubši barvi. Po uri prijetnega kramljanja se je olimpijski dan na Osnovni šoli Simona Jenka v Trsteniku zaključil, učenci so se slikali s športnicami, na koncu pa so Nataša, Alenka in Brigiti malim navijačem podelile še številne avtograme. Vsekakor za marsikaterega učenca trsteniške osnovne šole čisto nepozaben dan. • Špela Ž. v Škofi i Loki je v petek, že enajsto leto zapored, v občinski sejni dvorani zasedal otroški parlament, ki so ga organizirali Društvo Prijateljev mladine, vse tri osnovne šole in občina Škofja Loka na temo: Otroci in mladi imamo težave - kako jih rešujemo, in teslom: Hočem - torej zmorem. Zbrane osnovnošolce od 1. do 8. ^zreda je pozdravil škofjeloški župan Igor Draksler, nato pa so otroci in mladi, vsak na svoj način, razmišljali o potrebni samozavesti, samopodobi in čustvih pri reševanju težav. Ob koncu razprave so sklenili svojega poslanca v državni otroški Parlament zadolžiti, da opozori na nujnost ureditve prehoda iz °snovne v srednjo šolo ter slabo obveščenost o možnostih štipendiranja. Pri tem kaže vsekakor dodati, da so lanske ugotovitve otroškega parlamenta na temo Spolnost in mladi pripomogle k temu, da bosta z novim letom v Škofii Loki začeli delovati posvetovalnica za mlade in ginekološka ambulanta. • Š. Z. liT€XAXiM VCLAVNiCA VAŠA POŠTA Pisali ste nam: Lucija Lapa/ne, Polona Kokalj, Nina Potočnik, Mojca Pinta r, Romi i Pleško, Ema Lukan, Miha Pagon, Eva Jelovčan, Aljaž Čeru, Petra Razpet, Suzana Sfupar, Špela Meglic, Sandra Čuk, Aljoša Paurevič, Primož Begič, Helena Meglic, Denis Ahačič, Patricia Rupar, Maja Broder, Danijel Mohortč, Ana Čeferin, Špela Oblak, Nejc Šubic, Barbara Rudolf, Aljaž Bemik, Aljaž Mule/, Katja Frelih, Barbara Rudolf, Dunaja Kostelec, Maja Kavčič, Rok Knific, Uroš Lotrič, Ajda Roje, Jernej Karu, Sabina Teran, Jure Vogla r. Na nagradni izlet, ki bo predvidoma maja prihodnje teto, vabimo Nino Potočnik. NAGRAJENI SPIS Lenega čaka * trgan rokav, palca beraška, prašen bokal. (Valentin Vodnik) ||T0 se zjutraj prebujam iz ^dkega sna, najprej zaslišim g ^'jketanje dežnih kapelj. Nič jW obetaven začetek dneva, podlim. Počasi vstanem, slpoma- til oči in začnem razmišljati o „('c>'ti/i za današnji dan. Nič lnQr>h',ficga" mi ne pade na Z^S(JI Nek notranji glas me i, ,("(' opozarjati, da me čaka 'ko domače naloge. Vedno znova ista pesem: vsaka sobota je rezervirana za učenje in naloge. Skrajni čas, da nekaj ukrenem. Zvezke potisnem v kot, vključim radio in zlezem nazaj v toplo posteljo. Misli mi odtavajo daleč stran, v svet brezskrbnosti, v svet brez dela, učenja in domačih nalog. Ob tej misli se mi na ustnice prikrade nasmešek. Obenem pa pomislim, kdo me vendar sili v to, da se učim, delam naloge in po svojih močeh pomagam staršema. Brez pomisleka si odgovorim, starša vendar. A z odgovorom niti sama nisem zadovoljna. Najprej sta bila res starša tista, ki sta me naučila tega, za kar zdaj skrbita sama. In hvaležna sem jima za to, saj Mikfavzevanje v Stari UM Gimnazijke bodo raziskovalno nalogo predstavile v četrtek oh sedmih zvečer v loški knjižnici Ivana Tavčarja. Raziskovalna naloga je sicer nastala že v lanskem šolskem letu, vendar je zdaj, pred prihodom sv. Miklavža in prazniki, ki mu sledijo v "veselem decembru", ravno pravšnji čas za njeno predstavitev. V škofjeloški gimnaziji, ki letos praznuje polstoletno tradicijo, raziskovalnemu delu dijakov namenjajo veliko pozornost, z enkratno denarno pomočjo pa ga je v minulem šolskem letu podprla tudi občina. Gimnazijci imajo navado, da svoje raziskovalne naloge najprej predstavijo na regijskem srečanju v Kranju, na katerem si tri najbolje ocenjene z vsakega predmetnega področja pridobijo pravico sodelovanja še na drža- vnem srečanju mladih raziskovalcev v Ljubljani. Zadnjega, ki je bilo septembra, so se udeležile tudi avtorice naloge Miklavževanje v Stari Loki, potem ko so aprila zmagale na regijskem srečanju. Nalogo so izdelale pod mentorstvom Ivice Krek. Prijaznemu povabilu na četrtkovo predstavitev v loški knjižnici dodajamo še pozdravni nagovor starološkega Miklavža. Takole gre: Dober večer in mir z vami, ki ste. v tej hiši zbrani. Spet je ta advent ni čas, ko narava spet počiva in sneg nam polja že pokriva, prišel je spet Miklavž med vas. Smeh je pol zdravja Učiteljica: Kdo je živel v starem veku? Učenka (po prišepetavanju sošolca): Pradedki in prababice!? ^^^^^^^^^^^^^ sta mi dala možnost, da nekaj postanem. Moja naloga pa je, da zametke njunega dela razvijam in oblikujem naprej. Vendar ne zato, ker bi to onadva tako zahtevala, temveč ker to želim sama. V življenju želim nekaj postati, hočem dosesči nek cilj, nekaj, na kar bom ponosna. Ne bi rada obtičala na ramenih staršev, ki sta mi že tako veliko nudi/a. Predvsem pa ne bi rada nekoč ugotovila, da sem zavrgla možnost, da sama odločam o svoji usodi in sem ujeta v kletko odvisnosti, dobrosrčnosti, predvsem pa usmiljenosti drugih. Po jutru se dan pozna, pravi pregovor. Urno se postavim na noge, vprašam mamo, ali me potrebuje, ter se že z mislimi na matematiko odpravim v svojo sobo. • Nina Potočnik, 7. h r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled Naš učitelj narave Gospod Božo Crijevič je bil učitelj športne vzgoje in biologije v naši šoli. Učil nas je spoznavanje narave. Pred koncem prve konference je zbolel in od takrat ga nismo več videli. V ponedeljek nam je gospod ravnatelj v okrožnici sporočil, da nas je zapustil naš učitelj narave. Novico smo izvedeli ravno med uro narave. Učenci smo bili žalostni, čeprav smo ga poznali kratek čas. Sama sem ga poznala že prej, ker nas je večkrat obiskal. Zelo rad je hodil peš, in to v vsakem vremenu. Ni mu bilo težko priti iz Hotemaž do našega doma. Ko sem bila majhna, me je večkrat vzel v naročje in tako sva skupaj risala živali. Tega se ne spominjam prav dobro, o tem mije pripovedovala mamica. Zelo rad je imel otroke in tudi risal je rad. , Nekega dne me je prosil, če mu poklonim svojo sliko. Zelo sem bila radovedna, zakaj jo potrebuje, vprašati pa nisem upala. Čez nekaj dni nas je spet obiskal in prinesel risbo. Na njej sem bila narisana jaz. Pozabila sem omeniti še to, da je imel zelo rad naravo, rože in živali. Veliko je vedel o škodljivcih in naravni zaščiti pred njimi. Dobro je znal obrezovati drevje. Rad je imel pikapolonice, ker so naravni sovražniki uši na cvetlicah. Risba na steni v moji sobi me vsak dan znova spominja na prijaznega gospoda Boža, ki me je naučil ljubiti naravo. • Maja Broder, 5. a r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor P. S. Kmalu bo leto dni, kurje umrl gospod Božo in šele zdaj sem našla čas in pogum, da vam pošljem spis. Na ta način bi se mu rada zahvalila. 25. november v Športni dvorani Zlato polje v Kranju (Kidričeva 55) ob 17. uri Gostje: Romana Krajnčan, Damjana Golavšek, Čarovnik Grega, Sten Vitar, Mojca in Kaličopko, Melita Osojnik, Klovnesa Eva Škofic Maurer, Plesno akrobatska skupina Flip, Vokalna skupina Pinocchio in še kdo... Program bo povezoval Andrej Rozman - Roza. Od 16. ure naprej vas bodo s svojimi animacijami zabavali Čarovnik Romano, Pojoči Kuhar, Pika Nogavička... Predprodaja vstopnic: MUZIKA ALIGATOR Kranj, PANIKA d.o.o. (04/2365-810) GLASOVNICA 1. Flipice Flip poje 2. Špela Stražišar - Čukec 3. Nika Mlakar Drobni škrati 4. Tamara Kokol Jutranja telovadba 5. Kvartet »PUPE« - Muca je v puberteti 6. Katja Klemene Ne sprašuj me mamica 7. Sara Mlakar Ti in jaz 8. Tamara Podlesnik Na drugi konec sveta 9. Vesna Kociper Gledam v nebo 10. Aleksandra Muhič Na morje si želim Izberite najlepšo pesmico, izrežite glasovnico in jo nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov: PANIKA d.o.o., Gregorčičeva 8, 4000 Kranj, do 22. novembra 2000. Nagrajenci bodo objavljeni v petkovi izdaji Gorenjskega glasa. Pesmice ste poslušali na Radiu Kranj. ppi n* PO4U4AI0 |pl° Jas rasgrajač Ime mi je Miha, hodim v peti razred in sem po naravi zelo nemiren fant. Vsi pravijo, da je td naslov ravno pravšnji zame. Priznam, da sem nagajiv, zelo igriv, po srcu pa zelo dober fant. Doma imam brata, s katerim poskrbiva, da mamici ni nikoli dolgčas. Ali naju krega, miri in vleče narazen, ali pa naju lovi s kuhalnico. Kadar preveč razgrajam, ko se brat uči, se ta razjezi in to je že povod za prepir in pretep. Ker imam smolo, da sem mlajši, sem šibkejši, zato največkrat jokam jaz. Derem se tako naglas in tako dolgo, da se mami razjezi in še Rok kakšno dobi. Tudi v šoli nas je nekaj razgrajačev. Med odmori razgrajamo po hodnikih. Da pa se vsem ne zamerim zaradi svoje nagajivosti, znam biti tudi zelo priden. • Miha Sukalo, 5. b r. OŠ Orehek Ajda Roje, 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Moda Temno rdeč hlačni komplet Temno rdeča barva je letos silno modna in če gre zraven še za udoben model, ki nas ne bo nikjer utesnjeval, ga bomo še raje oblekle. Tokrat vam predstavljamo komplet bluze s tričetrt rokavi in ravno krojenih hlač, oboje sešito iz gosto tkanega, vendar lahkega gabardena. Kroj je zelo enostaven, rokava so raglan, bluza je ravno krojena, morda spodaj malce navzven, da lepo, sproščeno pada na prav tako lepo padajoče hlače. Vendar pazite pri likanju: gabarden vedno likajte le preko krpe, da oblačilo ne bo dobilo neljubega sijaja od likalnika. Poskusimo še mi Zelje je lahko tudi delikatesa dimljenim sirom in pirejem. Sladica za danes Cimetova jabolka s smetano Za 4 osebe potrebujemo: 4 čvrsta jabolka, 6 žlic sladkorja, 2 žlički mletega cimeta, 1/4 I sladke smetane, maščobo za pekač. Jabolka olupimo in prečno razpolovimo. Peščišča izdolbc-mo, pri tem pazimo, da jabolk ne preluknjamo do konca. Jabolka zložimo s prerezano ploskvijo navzgor v namaščeno ognjavarno posodo. Zmešamo cimet in sladkor. S 4 žlicami cimetovega sladkorja potresemo jabolka. V izvotljene vdolbine nalijemo smetano, ki naj steče tudi čez rob jabolka v posodo. Tako pripravljena jabolka damo v pečico in pečemo 30 minut pri 200 stopinjah C. Nato jabolka potresemo s preostankom cimetovega sladkorja in damo še za toliko časa v pečico, da sladkor karamelizira. Kislo zelje v solati, v joti, zelje s fižolom, segedinsko zelje, dušeno zelje, zeljnata juha s krompirjem ali s kašo in tako naprej in tako naprej. Zelje Slovenci znamo vsestransko uporabljati, konzumiramo ga v velikih količinah, saj je zdravo in še poceni povrhu. Vendar je zelje odlično tudi kot mali dodatek jedem, da s svojo posebno kislino, da čisto svojstven okus drugim jedem. Tako vam danes predstavljamo zelje z dušenimi jabolki, ki gre odlično z dimljenim sirom in krompirjevim pirejem, ter kislo zelje z zeleno in krompirjem v narastku zraven rožnato pečene svinjske ribice. Jabolčno zelje z dimljenim sirom in pirejem Za 4 osebe potrebujemo: za jabolčno zelje: 1 čebulo, 50 g masla, 500 g kislega zelja, 4 velika jabolka, 10 brinovih jagod, slabega pol litra jabolčnega soka; za pire krompir: 750 g krompirja (po možnosti naj bo čim bolj moknat), sol, slabe 1/4 I vrelega mleka, muškat; 8 rezin okroglega dimljenega sira po cca 50 g. Čebulo drobno sesekljamo in v maslu rumeno popečemo ter dodamo kislo zelje. Jabolka operemo, vsakega razrežemo na osem krhljev in razkoščičimo. DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Družina (5) Družina v kakršni naj bi rasli vsi otroci je prožna družina. Takšna družina se razlikuje od trde in mehke družine po tem, da dovoljuje vsem svojim članom, da čutijo, dvomijo, se motijo, poslušajo, sc vživljajo v druge, so spoštljivi drug do drugega in so takšni, kakršni so. Starši v prožni družini sporočajo otrokom na različne načine, da verjamejo vanje, jim zaupajo, vedo, da zmorejo, jim prisluhnejo, mislijo nanje in jim veliko pomenijo. Otrokom je tako dana idealna priložnost, da si postavijo svojo vrednost, svojo ceno in samospoštovanje. Živijo namreč v okolju, ki spodbuja njihovo ustvarjalnost, odgovornost ter iskanje konstruktivnih rešitev. Pravila v takšni družini so jasna, meje so postavljene tako, da nikogar ne ogrožajo in da dopuščajo dovolj prostora /a otrokov razvoj.. Staršem je jasno, da ne morejo pustiti otrokom vsega, kar si zaželijo in da niso njihovi Božički, ki bi jim ustregli v vsaki želji. Zaznavajo otrokove potrebe in sc o njih pogovarjajo. Na ta način učijo otroke, da je v vsako stvar potrebno vložiti svojo energijo in čas. S tem, ko jih učijo samodiscipline in samostojnega odločanja jim dajejo enkratno podlago za pridobivanje delovnih navad, za katere vemo, da so vedno večji problem. Ko sc zgodi, da so otroci v prožni družini neodgovorni, sledi povsem logična posledica, preko katere poiščejo rešitev in skušajo sami poskrbeti za nastalo škodo. Pri tem seveda potrebujejo vodenje in nevsiljive nasvete. Tako ostaja dostojanstvo otrok neokrnjeno in nimajo o sebi slabega mnenja. Spo sobni so izražati svoja čustva na takšen način, da z njimi ne pri/.adanejo ljudi okrog sebe. To jih učijo starši / zgledom. Ni jih sram jokati, biti razočaran, žalosten in jezen. Biti starš v prožni družini jc izziv, ki ga je vredno sprejeti. Tukaj ni enostavnih, ijistant recep- tov, ki bi veljali za vedno. Treba je biti razumevajoč, skrben, odgovoren, skrbeti zase in predvsem vedeti, do kje je starš starš in kje se začne otrok. Včasih so te meje preveč nejasne in potem se vloge v družini zmešajo med sabo. kar ni dobro. Starši v prožni družini znajo ločiti starševsko vlogo ter partnerski odnos. Vzamejo si čas samo zase in za partnerja, brez da bi bili otroci za to prikrajšani. Ko otroci odraščajo se zanje začenja novo obdobje, v katerem si imajo prav tako še kaj za povedati in jih družijo skupni interesi. Če pa so edini skupni interes partnerjev otroci, potem nastane po njihovem odhodu takoimenovan sindrom praznega gnezda, ko se jim zazdi, da brez otrok nimajo več kaj početi skupaj. Vse prevečkrat se to zgodi, zato se potrudimo prej. Ne čakajmo na jutri in na dan, ko naj bi imeli več časa drug za drugega. Vzemimo si ga. Danes. Zdaj. Zelju dodamo jabolčne krhlje, brinove jagode in jabolčni sok in vse skupaj pri mali vročini cca 30 minut dušimo. Za pire olupimo krompir, ga razrežemo na četrtine in v slani vodi 15 minut vremo. Vodo odlijemo, krompir stolčemo, dodamo vroče mleko in pripravimo mehak, rahel pire. Začinimo še s soljo, če je potrebno, in z naribanim muškatom. Če hočemo pire lepo postreči, ga damo v brizgalno vrečko z velikim nastavkom za brizganje in vsako porcijo oblikujemo na ogretem krožniku. Zraven zložimo vroče zelje z jabolki in razpolovljene koščke sira. Takoj ponudimo. Pa še to: Če hočemo, da bo sir še okusnejši, že povsem pripravljene krožnike z jedjo za 1 do 2 minuti porinemo pod vroči gril ali v močno segreto pečico. Narastek iz krompirja, kislega zelja in zelene s svinjsko ribico Za 4 osebe potrebujemo: za narastek: 500 g krompirja, sol, 500 g kislega zelja, 1 žlica masla, 3 do 4 žlice belega vina, 1 srednje veliko gomoljno zeleno, sok od pol limone, 150 g skute s smetano, 1 jajce, 1 žlico rdečega popra v zrnih, maslo za pekač. Meso: 1 svinjska ribica (cca 500 g), 1 strok česna, sol, 2 žlici masla, 1 do 2 žlici kisa (po možnosti dišavnega, "balsami-co"), 3 žlice sladke smetane. Za narastek kuhamo neolup-ljen krompir 8 minut v slani vodi, nato ga olupimo in zrežemo v pol centimetra debele rezine. Kislo zelje z vilico zrahljamo in ga v maslu in belem vinu 10 minut dušimo. Gomolj zelene olupimo, drobno zribamo in takoj pokapamo z limoninim sokom. Pečico segre-jemo na 180 stopinj C. Nizek ognjeodporen pekač namasti-mo z maslom. Dno obložimo s krompirjevimi rezinami, naribano zeleno zmešamo z zeljem i" zložimo po krompirju. Preosta-li krompir zložimo na zelje-posolimo. Smetanasto skuto, jajce in rdeči poper zmešamo in zlijemo na narastek. Naras; tek pečemo v pečici na srednji višini cca 30 minut. Svinjsko ribico naribamo s stisnjenim česnom ter s soljo-Maslo segrejemo v ponvi i*1 meso v vroči maščobi z vseD strani enakomerno opečernO; Dodamo kis in meso pri mali vročini še 12 do 15 minut peč^ mo tako, da je znotraj »6 rožnato. Nato ga vzamemo iz ponve in postavimo na toplo-Sok iz ponve zalijemo s smetano, solimo in popramo. Svinjsko ribico zdaj raZ' režemo na lepe rezine in po** trežemo z narastkom iz kroffl' pirja, kislega zelja in zeleni Krožniki naj bodo ogreti. Meso na krožnikih še polijemo s pečenkino omako in ponudimo- Narastek iz krompirja, kislega zelja in zelene s svinjsko ribico. POMLAJEVANJE KOŽE S OSEKOM v kozmetičnem - pedikerskem salonu in solni iju Marta Kern Hotel Creina, Koroška 5, Kranj, Tel.: 04/202-45-50 Koža je največji človeški telesni organ in je sposobna regeneracije, ki traja 28 dni, ob zelo veliki porabi kisika. Kisik je odločilnega pomena za naše življenje. Če ni dovolj kisika, ni dovolj energije za življenjske procese. Za živa bitja predstavlja kisik življenjski eliksir in igra v procesu biološke oksidacije odločilno vlogo. Vsaka celica mora sama proizvajati energijo, za kar stalno potrebuje kisik. Naše telo kisika ne more shranjevati, niti ga ne more samo proizvajati. Zato smo vse življenje odvisni od kontinuiranega dovajanja kisika. Na zemlji je kisika na pretek, vendar ga ljudje sprejmemo le toliko, kot ga je v zraku, ki nas obdaja. V zraku je približno 21 % kisika in ga poznamo v treh različnih oblikah. Preskrba s kisikom je lahko motena zaradi različnih dejavnikov (procesi staranja, vplivi okolja, nepravilni način življenja, stres in bolezen). Staranje kože se začne že kmalu po 20 letu starosti in napreduje zaradi slabe oskrbe kože s kisikom in vlago. Že s 30. letom upade vsebnost kisika v krvi in v koži za 25 %, s 40. letom pa za 50 %. Pri tem se vidno zmanjša elastičnost in napetost kože, prav tako se zmanjša sposobnost ohranjevanja vlage in maščob. Agresivne, dražeče snovi iz ozračja, neprimerna prehrana, stresne obremenitve puščajo na koži nevarne in razmisleka vredne sledi staranja. Posledica tega je poslabšana prekrvitev in padec vsebnosti kisika v koži: koža postane suha, uvela, neelastična, začne se gubati. S kozmetično nego lahko aktivno pripomoremo, da se ti starostni procesi v telesu zmanjšajo in upočasnijo. Uporaba aparata za kisikovo terapijo po metodi nemškega profesorja fizike Manfreda Ardenna odpira nova obzorja in temelji na dolgoletnih znanstvenih spoznanjih. Ta najnovejši in najučinkovitejši postopek zdravljenja in pomlajevanja kože s KISIKOVO PRŠILNO KOZMETIKO ■ ONCUTAN (nemškega podjetja Oxicure), ki se je tudi v praksi izkazal za zelo uspešno, predvsem pa za zelo naravno in zanesljivo metodo, uspešno izvajamo tudi v KOZMETIČNEM • PEDIKERSKEM SALONU IN SOLARIJU MARTA KERN V HOTELU CREINA V KRANJU. Skrivnost visokega učinka kisikove terapije je v kombinaciji osvežujoče, blagodejne kisikove kopeli, obrazne masaže z vitaminskimi preparati v 0XICUTAN raztopini in hranilnih substanc iz morskih alg. Oxi-cutan raztopina vsebuje aloa-vero, squalen, vitamine A, E, in C, ki odlično uravnavajo vlažnost, mehkobo in prožnost kože, so lovilci prostih radikalov in imajo pomembno vlogo pri tvorbi kolagena in celjenju kože. Alge: so koncentrirana morska voda, ki kožnemu tkivu dovajajo vitamine, oligoelemente, klorofil, proteine in pripomorejo k boljšemu izločanju odpadnih snovi - toksinov ter zagotavljajo lažje dihanje celic. Alge v kombinaciji s kisikom kožo obnavljajo ter pomagajo pri nastajanju novih celic. Pri izpeljavi postopka uporabljamo visokotlačno jeklenko, napolnjeno s koncentriranim kisikom, ki pa jo v zadnjem času, zaradi lažjega rokovanja, naprednejše tehnolgoije in lepšega estetskega videza vse pogosteje izpodriva naprava 0XICUTAN, ki samodejno filtrira, in proizvaja čisti molekularni kisik (70 % • 95 %), ob pomoči kisikovega koncentrata. Komprimiran kisik v kombinaciji z Oxicutan kisikovo raztopino s pomočjo posebnega finega razršilca (Vitabrusher) pršimo na poprej očiščeno in z vitamini pripravljeno kožo obraza, vratu in dekolteja. Pod rahlim pritiskom pršilnega toka se izboljša prepustnost in ab-sorbcija hranilnih in vitalnih snovi, ki smo jih poprej vmasirali v kožo. Molekularni kisik dovajamo pod višjim pritiskom in v čim bolj koncentrirani obliki po postopku, ki se imenuje difuzija. Ko kisik napolni kožne pore, se skupaj z vitamini raztopi v vodi celičnega tkiva in preide v samo celico ter omogoči mikrocirkulacijo - pomlajevanje kože. Učinek je blagodejen, pomirjujoč in ugoden. Curek kisikove meglice rahlo hladi, deluje osvežujoče, odpravi napetost, prijetno navlaži kožo in močno poboljša reliefno strukturo kože, na katero delujemo. Po negi kože s kisikom postane le-ta rožnata, napeta, mehka, svetleča s prijetnim občutkom svežine, Pomlajevalni postopek lahko v KOZMETIČNEM - PEDIKERSKEM SALONU IN SOLARIJU MARTA KERN, HOTEL CREINA V KRANJU izboljšamo tudi z uporabo: ročne limfne drenaže, laserske-bioplron svetlobe in AHA sadnih kislin, Učinki terapije: - aktivira se funkcija celic in stimulira njihov metabolizem - pospeši se regeneracija - koža postane gladka, napeta in prožna - kisik zadržuje bakterije, ki povzročajo akne - zmanjšajo se pore, poveča se čistost kože - okrepi se imunski sistem Uporaba kisikove pršilne kozmetike je primerna za vse tipe in starosti kože in ker je popolnoma naravna metoda, predoziranje ni možno. Terapija se izvaja enkrat tedensko 3 - 6 tednov, kasneje pa priporočamo vsaj 2 terapiji letno. POKLIČITE V KOZMETIČKI PEDIKERSKI SALOM IN SOI ARIJ MARTA KERN HOTEL CREINA, Koroška c. 5 v KRAM J U TEL. 04/202 45 SO IN PRESENEČENI BOSTE NAD REZULTATI. V VISOKA KVALITETA DELA IN UGODNE CENE -OB OBISKU VAS ČAKA PRESENEČENJE; BREZPLAČEN ENKRATEN OBISK SOI.ARIJA Razstava ptic ob 20-letnici Šampion Pero, Luka daj ljubčka Društvo za varstvo in vzgojo ptic Lišček je konec tedna ob 20-letnici pripravilo v dvorani Doma krajevne skupnosti v Stražišču pripravilo zanimivo razstavo ptic. Kranj, 20. novembra - Društvo za varstvo in vzgojo ptic Lišček lž Kranja, ki letos praznuje 20-letnico, je minuli konec tedna Popravil o zanimivo in bogato razstavo ptic v dvorani doma v« pjevne skupnosti v Stražišču. Tokrat seje z različnimi vrstami Njc na razstavi predstavilo 25 razstavljavcev z okrog 120 ptica-jl- Za šampijona razstave je bila izbrana afriška papiga Sivi $P*o, ki jo je uspelo vzgojiti Cirilu Jenku iz Škofje Loke. Ciril, Je imel na razstavi sicer več vrst ptic, se z vzgojo le-teh ukvar- Sampion Pero, afriška papiga Sivi Zako. Luka daj ljubčka. ja že 14, uspelo pa mu je vzgojiti že kar nekaj vrst afriških papig in drugih redkih ptic. Sivi Zako je papiga, ki je med vsemi najbolj občutljiva in jo je moč naučiti tudi največ besed, stavkov ali pesmi. Živi pa okrog sto let. Od pod posebnosti je, da se v stanovanju izredno naveže na enega od članov družine. Če se zgodi, da ostane nekaj časa sama, recimo zaradi odhoda družine na dopust, zaradi osamljenosti zgubi perje. Cirilu pa je uspelo, da je takšne papige "pozdravil", da so se ponovno obrasle s perjem. • A. Ž. najnižje pr/ «as f d h # f> MERKURJEVE VROČE CENE / Več kot 200 izdelkov po vročih cenah v novem katalogu Zima 2000: izdelki za gospodinjstvo, bela tehnika in mali gospodinjski aparati, izdelki za osebno nego, akustika, telefoni, novoletni program ... Ponudba velja od 20. novembra do 31. decembra 2000 za izdelke v zalogi. Kam po vroče cene... V MERKURJEVE PRODAJALNE KRANJ: Merkur, w 04 206 74 66; Globus, « 04 206 74 95; NAKLO: MERKUR DOM, « 04 258 83 03 ŠKOFJA LOKA: Blagovnica, tr 04 512 07 69 RADOVLJICA: TRGOVSKI CENTER, » 04 537 13 00 JESENICE: Union, • 04 583 19 45 IN V MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE MERKUR Novo! Nakup preko Interneta! http^nakup.merkur.si MERKUR Vaše delo je med najboljšimi! Naš mednarodni uspeh temelji na premišljeni in dosledni strategiji podjetja. Eden izmed ciljev te strategije je pridobivanje in podpiranje prvovrstnih sodelavcev. Za delo na področju Informatike zaposlimo sposobnega, dinamičnega in komunikativnega kandidata/ko. Ponujamo Vam: - zanesljivo delovno mesto - samostojno delo - delo v dinamičnem mladem kolektivu Od vas pričakujemo: - vsaj V. stopnjo izobrazbe - obvladovanje dela v Microsoft programskem okolju - samoiniciativnost - prilagodljivost in voljo do učenja Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Če Vas naša ponudba zanima, Vas prosimo, da nam pošljete prijavo s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili v osmih dneh po objavi na naš naslov: dm-drogerie markt, d.o.o., Šmartinska 152,1000 Ljubljana n 0 izbiri bomo kandidate obvestili A* t itL —^ v roku 30 dni po končanem postopku. \ KJfl NEKAJ IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA GORENC GLAS B renc V oddaji I/letniški kažipot na Radiu (iorenc, vam vsako soboto predstavimo slovenske kraje in njihove turistične zanimivosti. _ v soli« >i n i oddaji miki vam predstavili občino METLIKA Lc ta Leži na jugovzhodnem obrobju Slovenije, le kilometer od Kolpe, v vznožju južnih pobočij Gorjancev. O preteklosti vinogradništva obiskovalcem govori posebna vinogradniška zbirka v Belokranjskem muzeju, O sedanjosti pa priča velika vinska klet v Metliki. SOI'OKKOVI I III oddaje KM I I USKA ZADRI GA Ml lil KA Metliška zadružna virjska klet je bila /grajena leta 1929 in bila porušena po II. svetovni vojni. Obstoječa vinska klet jc bila grajena med letoma 1952 in I95x. v celot) |e zgrajena pod zemljo in je v obliki tunela. Največji uspeh letos na Mednarodnem ocenjevanju v Ljubljani: ledeno vino rumeni muškat letnik 1998 je dobilo najvišjo oceno, istočasno tudi edino slovensko /lato medaljo in eno od šestih velikih zlatih medalj. Metliška crnina - kraljica vin - pa Je najbolj po/nano rdeče \mo i/ Bole ki a jine, kije sestavljeno i/ vce rdečih sort vm, osnova pa Je modra frankinja. Nosi največ priznanj, Je drugačno od lahkih rdečih vin in ima svoj krog poslušalcev. NAGRADNO VPRAŠANJ K Katero žlahtno vino i/ Metlike je najbolj poznano? Odgovore nam pošljite do petka 24. novembra na Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič. Izžrebali bomo tri dopisnice in vas NAGRADILI. Oddajo pripravljava Ines Voršič in Aleš ličko v sodelovanju / (iORHNJSKIM (il.ASOM 5 KOMPAS HOUDAYS VABI V NURNBERG VADVENTNEM ČASU IN OBISK NAJLEPŠEGA TER NAJVEČJEGA PREDBOŽIČNEGA SEJMA Odhod: Čas potovanja: 2 dni Najmanjše število potnikov: 40 Šifra AOP: EM 1210 Zametki sejma segajo v 17. stoletje. Okoli leta 1610 se je pojavil kot tržnica. Danes je zagotovo najbolj poman in najzabavnejši sejem. Vsako Jeto ga obšče več kot dva milijona obiskovalcev z vsega sveta, ki lahko na trgu opazujejo "mesto v tesu*. PROGRAM IZLETA: 1. dan: UUBUANA - SALZBURG - NURNBERG PRIVLAČNEJŠEGA BOŽIČNEGA SEJMA. Nastanitev. Večerja m prenočevanje. 2. dan: NURNBERG • UUBUANA Po zajtrku ogled "starega nemškega bisera" z najlepšimi zgodovinskim« spomen*!, obtsk predbož>čnega sejma in okoii 15 00 vrnitev proh domovini, Vbznja z avtobusom mimo Mu nehna, Salzburga, po turski avtocesti mimo Sptttata, Beljaka, skoz. karavanški predor do Ljubljane Pnnod v večernih urah (od 23,00 do 24.00), CEHAt 11.H0 SIT (s kuponom GORENJSKEGA GLASA 20 500 SIT) V CENI JE VŠTETO: prevoz z modemim turističnim avtobusom po programu, gostinsko4>ote!tske storitve po programu, strokovno vodst- KOMPAS HOUDAVS in GORENJSKI GLAS 1000 SIT CENEJE 8. 1». «000 v NURNBERG (VELJA ZA 1 OSEBO) IME, PRIIMEK in NASLOV: Po sedmih letih so pri Mazdi prenovili Xedos 9 rVOfOžT Poleti prihodnje leto prihaja BMW Compact serije 3 Še nekaj let v prestižni družbi Pameten mladenič z atletsko Pri japonski Mazdi so po sedmih letih poskrbeli za prenovo svojega največjega modela, ki je naprodaj tudi na evropskih tleh. Xedos 9, ki bo moral v družbi prestižnih limuzin preživeti še nekaj let, je dobil nekaj oblikovnih in kliničnih popravkov, največ poudarka pa so namenili izboljšavi opreme. Mazdin zastavonoša ima po novem značilno masko, kakršno so že nadeli vsem drugim modelom, žarometi so namesto običajnih dobili ločeno optiko, popravljena sta oba odbijača. nova pa so tudi 16-palčna alu-minjasta platišča s prtimi kraki. Avto za vse čase HYunrjm i mnrjvo, nttM ktadn, KM * 1.775.000 srr Šenčur, tel.: 04/279-0000, WWW.avtokaclivec-jk.si do KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont d.d. Kranj RENOME Center rabljenih vozil , ..... Uubljanska 22. 4000 KRANJ Telefon: 04/20-15-240, 04/20-15-237, Fax: 04/20-15-237 http://www. alpetour-romont. si// Znamka in tip Letnik in barva Cena v SIT Cena v DEM Citroen BX 16 TGS karavan Alfa Romeo 33 1,7 16V Renault 19 Chamade Opel Vectra 1,8 igls Audi 80 2,0 E Volvo 460 1,8 I Alfa 146 1,6 Volvo 460 1,8 I Renault Megane 1,6 RN Renault Megane 1,6 RN Renault Megane 1,6 RN Hvundai Accent 1.3 Ford Mondeo 1,6 karavan Volvo 960 GLE Renault Tvvingo 1,2 Renault Clio 1,4/5v Renault Kangoo 1,4 Volvo V40 1,9 TD R-Laguna break 1,6 Volvo V70 2,0 T 1991 rdeča 1993 črna 1991 met. modra 1992 met.modra 1992 modra 1994 modra 1996 met.zelea 1995 rdeča 1996 zelena 1996 met.siva 1997 rdeča 2000 modra 1996 modrozelena 1993 met.zelena 1999 met.rdeča 1999 met.modra 1999 met.modra 1998 modra 2000 srebrna 1997 srebrna 530.000 580.000 690.000 750.000 990.000 1.090.000 1.320.000 1.390.000 1.490.000 1.490.000 1.520.000 1.570.000 1.630.000 1.650.000 1.690.000 1.720.000 2.030.000 3.290.000 3.524.000 3.590.000 4.950 5.420 6.450 7.000 9.250 10.190 12.340 12.990 13.920 13.920 14.200 14.670 15.220 15.420 15.790 16.070 18.970 30.770 32,930 33.550 NUDIMO: ♦ VOZILA Z GARANCIJO ♦ TEHNIČNO PREGLEDANA VOZILA ♦ BREZPLAČNI SERVISNI PREGLED PO PREVOŽENIH 2000 KILOMETRIH ♦ MOŽNOST ZAMENJAVE VAŠEGA VOZILA KATEREKOLI ZNAMKE IN LETNIKA ♦ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 13 DO 60 MESECEV V ZALOGI VELIKO ŠTEVILO VOZIL MLAJŠIH LETNIKOV PO IZREDNO UGODNIH CENAH Zunanji osvežitvi je sledila tudi notranja, tako sta opazni preoblikovani armaturna plošča in sredinska konzola. Poglavje o varnosti jedilo dopolnjeno z na novo vgrajenima bočnima varnostnima vrečama, ki dopolnjujeta elektronske ža-tegovalnike varnostnih pasov in čelni varnostni vreči, ki se stopenjsko polnita glede na silovitost trka. Vozne lastnosti so konstruktorji popravili z manjšimi prilagoditvami podvozja, dodali so elektroniko za enakomerno porazdelitev zavorne sile in izboljšali samodejni menjalnik. Xcdos 9 ima samo en motor in sicer 2,5-litrski bencinski šestvaljnik s 163 konjskimi močmi. Osvežena limuzina bo na slo venskem trgu naprodaj kmalu po novem letu, prodajne količine so bile doslje skoraj zanemarljivo majhne. • M.G., foto: Mazda Milijonti Megane V Renaultovi tovarni v španskem mestu Palencia so pred kratkim izdelali svoj milijonti megane. Jubilejni avtomobil je bil coupe z 2,0-litrskim motorjem IDE. kar je pri Renaultu oznaka za prvi evropski bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu. Tovarna v Palencii obratuje 23 ur dnevno v treh izmenah, z nje pa vsak dan pride 1.250 avtomobilov. Poleg li-muzinske in kombi limuzin-ske različice megana, za kateri so edina Renaultova tovarna v Evropi, tam poteka tudi ekskluzivna proizvodnja megana coupeja. Od otvoritve tovarne januarja 1978 so izdelali že trt milijone vozil. • M.G. NISSAN VAS ŽE OBDARUJE! S PAKETOM PRESENEČENJA, VREDNIM DO 450.000 SIT katerih Nlssanovih modelov ponuja Nissan Adria od 10.11. do 20.12. neverjetna darila 50.000 SIT, pri nakupu originalne dodatne opreme in nadomestnih delov Nissan obiskovalcem naših servisov pa so na voljo brezplačni zimski preventivni pregledi. blasčeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji. http:/www.nissan.si NJ: Avto Močnik (04) 20 42 277; LJUBLJANA: Avtoniss (01) 58 18 650; DOMŽALE: Avtoservls Plžem (01) 56 27 100; Nissan servis Krulc (01) 72 31 200. Zdi se, da je bavarska avtomobilska tovrana BIVIVV potem, ko se je rešila britanskega bolnika Roverja, kot prerojena. To dokazujejo tudi napovedi številnih novih modelov, ki bodo prišli na trg v prihodnjih letih, že prihodnje poletje pa bo med kupce pripeljal težko pričakovani novi compact serije 3. Novinec se bo za kupce boril predvsem z dvema nemškima tekmecema - audijem A3 in prihajajočim mercedes-benzom C sports coupejem. Najmlajši član BMVV-jeve družine je za 28 centimetrov krajši od limuzine serije 3, na zunaj pa bo ponosno razkazoval pripadnost matični hiši. Kljub temu so oblikovalci tokrat prvič postregli z nekaterimi novostmi, ki bodo značilne tudi za nove modele. Na primer z na novo oblikovanimi dvojnimi žarometi in ki za to avtomobilsko znamko nenavadnimi zadnjimi lučmi, kjer se pod skupnim steklom vidijo posamezna svetlobna telesa. Drugače pa je novi compact zelo BMVV-jevski, kar sploh ni čudno, saj so avtomobil s "hitrim zadkom" prvič naredili že leta 1971, ko se je rodil model 1602. V notranjosti so konstruktorji in oblikovalci poskrbeli za športno počutje ter udobno in varno vožnjo, med drugim bo za varnost potnikov skrbelo do 8 varnostni vreč, kakovost notranjih materialov pa bo enaka kot pri limuzini, obljubljajo pri BMVV-ju. Sprva bosta pod motorni"] pokrovom štirivaljnik s 1' (model 316ti) in šestvaljnik^ 192 konjskimi močmi (mod«1 325ti), ki bosta v povprečju P0" rabila 6,9 oziroma 8,9 litra be# cina na 100 kilometrov. Kakšne bodo cena, bodo pri BMVV-J11 določili tik pred začetkom pr<^ daje, a po dosedanjih izku$; njah, bo compact vsaj za nekaJ časa najcenejši BMVV-jev avt°" mobil. ^ • M.G., foto: BM* Novi Opel Corsa verjetno nova prodajna uspešnica (M* Ze v prvem prodajnem mesecu 100.000 naročil Odgovorni za prodajo pri nemškem Oplu, se kljub nekoliko manjšemu številu registracij, ki so ga beležili do jeseni, zadovoljno nasmihajo. Vzrok je nova corsa, za katero so samo v mesecu dni v Evropi prejeli že 100.000 naročil, kar kaže, da bo ta avtomobil postal prodajna uspešnica. Na slovenski trg prihaja 1. decembra. Corso so v prvih dveh generacijah izdelali v več kot 9 milijonih primerkov, prodajali pa sojo kar v 80 državah sveta. Z novo, že tretjo generacijo, je ta popularni avtomobil postal še zrelejši, polge nove oblike RADIO SORA tel.: 04/508 0 508 lax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 pa so v tovarni poskrbeli tudi za številne tehnične spremembe, s katerimi bo dovolj zanimiv tudi med neposrednimi tekmeci. Corsa je postala nekoliko večja in zato udobnejša, karo-serijska zgradba jc trdnejša in prispeva k večji varnosti, motorji so na novo uglašeni in vsi po vrsti ustrezajo strogim ekološkim normativom. Osnovna različica ima v nosu 1,0-litrski trivaljnik z 58 konjskimi močmi, mu sledijo 1,2 litrski s 75, 1,4-litrski z 90 in športno nastrojeni 1,8-litrski, ki razvije 125 konjskih moči in corso požene do najvišje hitrosti 200 kilometrov na uro. Pri 1,2-litrskem motorju je poleg običajnega petstopenjskega ročnega menjalnika na voljo tudi samodejni easvtronic z možnostjo elektronsko nadzo- rovanega ročnega pretikanja-Ob bencinski ponudbi se v corsi lahko vrti tudi varćn1 1,7-litrski turbodizcl 75 konjskimi močmi in neposrednim vbrizgom goriva po skupne111 vodu, ki se ponaša predvsem * nizko porabo plinskega olja-Polge vseh sprememb jc do* brodošla novost tudi P0' daljšanjc servisnih intervalom menjava olja je takt) odslej potrebna le na vsakih 30.0W kilometrov. Osnovna trivialna različic corse (pelvratna bo na volj«' v začetku prihodnjega leta) h" od 1. decembra pri nas nap'"0' daj za • maloprodajni'1 1.688.188 tolarjev, seveda Pa bodo na voljo tudi bolj6 opremljene različice z oznak* mi comfort, sport, elegance in GSi. • M.G., foto: OP«1 9 BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 04/514-63-81 Del. čas: pon,sred, pet. od 15.-21. ure tor., čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10. - 20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canvoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme * 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Najboljši športni plezalci sveta so tudi letošnjo sezono zaključili v Kranju MARTINA TRIKRAT DO VRHA Naša najboljša športna plezalka Martina Čutar je na domači plezalni steni v dvorani na Zlatem polju po superfinalu zaostala le za zmagovalko svetovnega pokala Liv Sansoz, toda drugo mesto ni zadoščalo za skupno tretje mesto - Martina s tremi vrhovi vseeno navdušila številne gledalce Kranj, 21. novembra - Od petka do nedelje so se na umetni plezalni steni športne dvorane Zlato polje pomerili najboljši športni plezalci in plezalke sveta, 'lomu Česnu in sodelavcem je uspela še ena lepa Prireditev, ki je privabila v dvorano veliko navdušencev za športno Plezanje, z rezultati pa so se izkazali tudi naši najboljši, na čelu z Mojstrančanko Martino Čufar, ki je šele v superfinalu morala priznati premoč zmagovalke svetovnega pokala Francozinje Liv Sansoz. Naše športne plezalke 'n plezalci so se izkazali že v petek in soboto, ko so se kar vsa dekleta in trije fantje uspeli uvrstiti v polfinale. Tako so bile Poleg Martine Čufar, ki se je v četrtfinalu prvič dotaknila vrha smeri nied našimi polfina-jistkami še Eva Tušar, ki Je na koncu osvojila odlično 12. mesto, Nast-Ja Guzzi, ki je bila 17., Katja Vidmarje bila 18., Saša Truden je osvojila 19. mesto, Jana Oman Pa 23. Tudi moško četrtfinale Je bilo uspešno za tri naše tekmovalce, ki so n<*to v soboto zvečer nastopili v polfinalu. Na koncu uvrstitev v finale ni uspela nikomur. Na |6. mesto se je uvrstil Matej Sova, na 23. Tomaž Valjevec, na 26. Pa Franci Jensterle. Tako je v nedeljskem finalu osmih najboljših od naših nastopila le Martina Ču-'ar. Njen nastop so številni Martina Cufar je na kranjskem tekmovanju kar trikrat priplezala do vrha, v superfinalu pa je obstala tik pod njim in na koncu osvojila 2. mesto. Japonec Yuji Hirayama je bil tudi v Kranju najboljši in zanesljivo je slavil tudi v končni skupni razvrstitvi svetovnega pokala. gledalci spremljali z velikim navdušenjem, saj je Martina kot prva finalistka dosegla vrh. Us- pešna pa je bila tudi Francozinja Liv Sansoz, ki je nastopila kot zadnja finalistka in tako je ob koncu sledilo odločilno su-perfinale. V tej tekmi je bila Sansozeva boljša, saj je priplezala do vrha, Martina pa je obstala tik pred njim. "Trikrat sem dosegla vrh smeri in s tem dosežkom sem zadovoljna. V superfinalu sem oprimek prijela z napačno roko in tega se ni dalo več popraviti," je po tekmi povedal Mojs-trančanka, ki jc tako v Kranju osvojila drugo mesto, že prej pa ji je bilo jasno, da s tretjim mestom v skupni uvrstitvi ne bo nič, saj je njena konkurentka Francozinja Stephanie Brodet ta tekmi osvojila tretje mesto in tako je ni bilo več moč prehiteti. Tako je Martina Čufar na koncu v svetovnem pokalu četrta. V moški konkurencije v finalu slavil Japonec Yui Hiravama, pred Italijanom Christianom Brenna in Nemcem Andrcasom Bindhammerjem. Japonec Yuji Hiravama je postal tudi skupni zmagovalec svetovnega pokala. • V. Stanovnik, foto: T. boki BASEBALL HOKEJ ZA LISJAKI JE USPEŠNO LETO V KRANJU PRAVI DERBI Kranj, 21. novembra - Letošnjo sezono je ekipa Četrta pot Kranjski Lisjaki zaključila res v velikem slogu. Potem ko so osvojili naslov klubskih evropskih prvakov v skupini B in bili zmagovalci slovenskega pokala, so osvojili še naslov najboljših v Inter ligi in Ponovno postali državni prvaki za letošnje leto. Tako je bila tudi lahka odločitev Zveze za baseball in softball, da ekipi Četrte poti Kranjskih Lisjakov na letošnji sklepni prireditvi °b zaključku sezone podeli množico pokalov. Na slovesnosti prejšnji ponedeljek v Ljubljani dobili kar sedem pokalov, saj so poleg ekipnih priznanj in kolajn za najboljše moštvo nekatera priznanja Prejeli tudi posamezniki. V klubu pa so ponosni tudi na svoje naraščajnikc, saj je ekipa kadetov dobila poseben pokal za drugo niesto državnega prvenstva. Kot je sporočil Enrico Borzatta, selektor članske ekipe baseball Kluba Četrta pot Kranjski Lisjaki, pa je moštvo konec oktobra in v ';>četku novembra odlično nastopilo tudi na močnem turnirju v Vcnezueli v Južni Ameriki, kjer so v hudi konkurenci šestih ekip °Svqjili prvo mesto. - V.S. PESKANJE NA SNEGU KNAFELJ ZA ZAČETEK PETI Kranj, 21. novembra - Konec minulega tedna se je letošnja se-*°na začela tudi za deskarje na snegu, ki tekmujejo v svetovnem Pokalu FIS. Prva tekma je bila v francoskem Tignesu, na njem pa 5Ja v veleslalomu odlično nastopila tudi gorenjska reprezentanta pmaž Knafelj iz Breznice pri Žirovnici in Dejan K°šir iz Kra-Jske Gore (ASK Kranjska Gora). Tomaž je bil ob koncu odličen Peh\ Dejan pa je osvojil trinajsto mesto. Zmagal je Šved Danici B,verson. • V.S. Kranj, Jesenice, Bled, 21. novembra - Minuli petek so hokejisti odigrali 5. krog državnega prvenstva. Najbolj zanimivo jc bilo na drsališču v Kranju, kjer je domači Triglav gostil (zaradi dežja v Zalogu) ekipo Slavije Optime. Triglavani so povedli, po razburljivi končnici pa je zmaga vendarle pripadla gostom iz Zaloga. Za Triglav je prvič nastopil tudi Jjare Smolej ter dosegel dva gola in prispeval podajo. Za Triglav je bil natančen tudi Jure Razinger. Končni rezultat je bil 4:3 (1:1, 1:0, 2:2), Manj zanimivo je bilo srečenje na Jesenicah, kjer je ekipa Acronija zanesljivo premegala Marc Interieri 7:1 (6:1, 1:0, 1:0). Tudi na Bledu ni bilo pravega derbija, saj je mlado moštvo ekipa HIT Casnio visoko, 2:7 (2:1, 0:1, 0:5) premagalo ekipo Bleda. Na tekmi v Tivoliju je bilo moštvo Olimpije 12:1 (3:0, 4:1, 5:0) boljše od Maribora. Na vrhu lestvice so sedaj Olimpija, Slavija Optima in Jesenice, Triglav jc četrti, HIT Casino peti, Bled pa sedmi. V petek bo na sporedu zanimiv krog. V Tivoliju se bosta pomerili ekipi Olimpije in Acroni Jesenic, v Kranju Triglav in Bled, v Mariboru Maribor in HIT Casino Kranjska Gora, četrti par pa je Marc Interiari -Slavija. Jutri pa bo na sporedu tudi nov krog v mednarodni hokejski ligi. Kljub napovedi dežja zaenkrat kaže, da bo tekma med Acroni Jes-nicami in Slavijo Optimo v Zalogu, ekipa Bleda pa bo gostovala pri Olimpiji. • V.S. KEGLJANJE NA LEDU ZAČENJA SE NOVO DP Jesenice, 21. novembra - Z novo tekmovalno sezono začenjajo tudi kegljavci na ledu. Ta zimski šport ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo z velikimi mednarodnimi uspehi na evropskih in svetovnih prvenstvih. V nedeljo, 25. novembra, z začetkom ob 6.30 bosta na sporedu prva dva kroga državnega ekipnega prvenstva na jeseniški ledeni ploskvi. Nastopilo bo 15 ekip iz Rateč, Kranjske Gore, Jesenic, Bleda in Maribora. Glavna centra ostajata Jesenice in Bled, velik napredek pa so v nekaj letih naredili v Mariboru, kjer imajo precej perspektivnih mladih tekmovalcev. Pri članih so največji favorjti spet Jeseničani, ki so lani osvojili vse naslove državnih prvakov, pri članicah pa jc konkurenca skromnejša, saj nastopajo le tekmovalke z Bleda in iz Maribora. V letošnji sezoni bodo na sporedu tri državna prvenstva: ekipno, posamezno ter posamezno - ekipno. Zvrstili se bodo tradicionalni turnirji, predvsem na Jesenicah in na Bledu, najpomembnejši nastop pa slovenske kegljavce na ledu čaka marca leta 2001 na evropskem prvenstvu v Manhaimu v Nemčiji. Steber reprezentance bo verjetno spet jeseniško-blejska naveza. • J. Rabič ALPSKO SMUČANJE SLALOMISTI SO SE IZKAZALI Kranj, 21. novembra - Minuli konec tedna seje v Park Citvju nadaljeval letošnji svetovni pokal v alpskem smučanju /a ženske in moške. Medtem ko naši v veleslalomu niso navdušili, pa jim je šlo bolje v slalomu, kjer so dokazali, da ostajajo svetovna velesila tudi v novi sezoni. Tako je bila Špela Pretnar odlična 4.. Nataša Bokal 14. in Tina Maze 15. Kar tri smo imeli med najboljših petnajst tudi v moškem slalomu, ko je bil Matjaž Vrhovnik 5.. Mitja Kune 7. in Jure Košir 11. Moški se bodo znova pomerili v Vailu, ko bodo 27. in 28. novembra tekmovali v superveleslalomu in smuku, ženske pa se bodo v obeh hitrih disciplinah pomerile v kanadskem Lake Louisu. • V.S. SMUČARSKI SKOKI PLANICA SE JE PREDSTAVILA V KRANJU Kranj, 21. novembra - Bliža sc začetek sezone v smučarskih skokih. Ta konec tedna naj bi se najboljši smučarji skakalci prvič pomerili v Kuopiju na Finskem, sezono pa bodo - kot je že tradicija - konec marca sklenili v naši Planici. Organizatorji letošnjega tekmovanja v poletih, ki bo 17. in 18. marca v dolini Pod Poncami, so se minuli petek predstavili tudi v Kranju, ob odprtju 26. zimskošportnega sejma. Kot je na predstavitvi planiških dnevov 2001 poudaril generalni sekretar OK Planica Branko Dolhar, bodo poleti skupaj s treningi letos trajali kar pet dni, na prenovljeni letalnici pa znova pričakujejo vrsto poletov več kot dvesto metrov in morda celo prek svetovnega rekorda 225 metrov. Planica bo nova tekmovanja pričakala tudi z novo celostno podobo, ki jo je pripravila akademska slikarka Jerca Šantej, pred novim plakatom pa sta v petek poklepetala tudi kranjski župan Mohor Bogataj in generalni sekretar OK Planica Branko Dolhar. • V. Stanovnik, foto: T. Štular AKROBATSKO SMUČANJE MIHA GALE ZE POTNIK NA OLIMPIJSKE IGRE Kranj, 21. novembra - Konec tega tedna se bo v švedskem Tandalenu nadaljevala letošnja sezona v svetovnem pokalu tudi za akrobatske smučarje. Nadaljevala zato, ker sta bili v mesecu avgustu v Mt. Bullerju v Avstraliji že uvodni tekmi. Na njih se je izkazal aktualni evropski prvak v akto-batskem smučanju (skoki) Miha Gale (SAK Akrobat), ki jc zasedel 12. in 18. mesto, ter s tema uvrstitvama že potrdil olimpijsko normo. Miha, ki je že lani uspešno nastopal tudi v svetovnem pokalu (in zaradi uvrstitev med najboljšo dvaj-seterico bil razglašen tudi za najboljšega akrobatskega smučarja v Sloveniji) letos caka se dolga in naporna se/ona, katere vrhunec bo svetovno prvenstvo v kanadskem VVhisleju. Sicer pa bodo, po besedah direktorja naših akrobatskih disciplin (poleg skokov je to še smučanje po grbinah, kjer je v A reprezentanci tudi Kamničan Jani Pogačar) Roka Ovseneka, v Sloveniji letos potekala tudi nekatera zanimiva tekmovanja akrobatskih smučarjev. Tako bo do organizirali štiri tekmovanja za državni pokal in državno prvenstvo, največji uspeh naše akrobatske organizacije pa je pridobitev pravice za organizacijo evropskega pokala, ki bo v mesecu februarju ali na Krvavcu ali pa na mariborskem Pohorju. Če bo le ta uspešna naj bi v naslednji sezoni na tekmi svetovnega pokala Slovenija gostila tudi najboljše smučarje akrobate sveta. • V.S. Miha (iale GLASOVA - totinkA ureja: Vilma Stanovnik NOGOMET DOMZALČANI PRESENETILI V MARIBORU Domžale, 21. novembra - Nogometaši v ligi Si.mobil so v soboto in nedeljo odigrali 17. krog. Ekipa Domžal je gostovala pri Mariboru Pivovarni Laško in pripravila lepo presenečenje, saj je zasluženo iztržila točko. Rezultat v Mariboru je bil 1:1 (0:1), za Domžalčane pa je zadel Hribar. 18. krog bo na sporedu v soboto in nedeljo. Ekipa Domžal bo v nedeljo doma gostila CMC Publikum. • V.S. TURNIR V ŽIROVNICI Žirovnica, 21. novembra - Rekreacijsko nogometno društvo Kašarija Team bo v nedeljo, 3. decembra, organiziralo celodnevni malonogometni turnir v telovadnici OŠ Žirovnica v Zabreznici. Turnirje organiziran v počastitev občinskega praznika in 200-let-nice rojstva Franceta Prešerna. Prijave sprejemajo do 30. novembra, ko bo v okrepčevalnici pri mesariji Mali v Zabreznici ob 19.30 uri žrebanje. Za prijave in dodatne informacije pokličite Miha (041 608 - 556) ali Boštjana (041 920 - 480). • V.S. PLAVANJE Stjepan Jelačič, novi trener PK Merit Triglav Kranj MED PLAVALCI JE NEKAJ IZJEMNIH TALENTOV Po osemnajstih letih se je v Kranj vrnil plavalni trener Stjepan Jelačič, priznani hrvaški športni delavec, ki je desetletja treniral vse generacije plavalcev širom tedanje Jugoslavije. Kranj, 21. novembra - Do vojne na Hrvaškem je še delal v tamkajšnjem plavanju, pozneje pa je bil zunanji sodelavec zagrebške zveze šolskih športnih društev, delal pa je tudi v vaterpolu pri zagrebškem klubu Medveščak. Z vaterpolisti je zadnja leta velikokrat gostoval v Kranju in videl, kako dobre pogoje je dobil kranjski šport z olimpijskim bazenom. Pravi, da se gaje lotila nostalgija, koje opazoval delo plavalcev, med katerimi je veliko otrok nekdanjih tekmovalcev, ki jih je treniral pred domala dvema desetletjema. Slovenija pa se mu zdi vabljiva tudi sicer, saj je tu veliko možnosti za športe, ki so mu poleg vodnih še blizu. In nenazadnje, pravi, gaje nazaj v Slovenijo zvabilo tudi dejstvo, da je "četrt" Slovenca - njegova stara mama je bila po rodu z Bohinjske Bele. Stjepan Jelačič je kot plavalec začel trenirati v tedanjem hrvaškem klubu Naprijed leta 1949, pozneje je v Mladosti treniral skupaj z olimpijci in tudi sam postala odličen tekmovalec. Proti koncu petdesetih let je postal vaditelj mlajših otrok, pozneje je po opravljenih izpitih postal trener. "Tega sem si vedno želel, saj sem želel v plavanje vnesti nove pristope. Prepričan sem bil, da so pri meni trenerji storili veliko napak in sam sem se hotel tega lotiti drugače," komentira svojo željo po trenerskem delu. V preteklosti je bilo plavanje moštveni šport, tesno povezano tudi z vaterpolom in skoki v vodo, zato se je Štefan vzporedno ukvarjal tudi s tem. V plavanju pa je Stjepan Jelačit bil trener mnogim znanim in uspešnim tekmovalcem. Med imeni, ki jih našteva, najbolj znano zvenita dve iz "sanjske štafete" šestdesetih let, Djurdjc Bjedov in Ane Boban. Jelačič je bil pobudnik jutranjih treningov in tako so plavalci prihajali v bazen že ob šestih zjutraj. "Voda je drug medij, terja drugačen način gibanja, na katerega se je treba prilagoditi," razmišlja. "Če smo želeli uspešne tekmovalce, prvake, rekorderje, če smo se hoteli meriti s svetom, je to zahtevalo veliko treninga. Še preden so šli zjutraj v šolo ali na univerzo, so mladi prihajali v bazen in pridno trenirali. Še danes me navdušuje in čudi hkrati, kaj žene mladi rod, da že oh pol šestih zjutraj prihaja na trening. Takšen je bil tudi moj varovanec (»oran Kožulj, ki je letos osvojil naslov evropskega prvaka, takšnih je tudi med kranjskimi plavalci veliko. Ko spremljam skupine plavalcev, jih opazujem in ocenjujem, kateri med njimi so talenti in veliko obetajo. O imenih še ne bi želel govoriti, saj to zahteva daljši čas. Vsekakor pa bo treba v klubu skupaj izdelati strategijo, kako delati, da dobimo "evropski izdelek". Vem, da to ni najlepši izraz, ko imamo opraviti z živimi ljudmi, pove pa vendarle, da imajo naši plavalci ob pravem načinu dela dobre možnosti, da se prebijejo v vrhove." Stjepan Jelačič je bil trener v kranjskem klubu od leta 1976 do 1982. Ko so ga tedanji plavalni delavci (med drugimi družina Petrič) povabili v Kranj, je kot trener delal v Beogradu, kjer je bil dobro plačan, pa tudi pogoji za plavalce so bili dobri, boljši kot v Sloveniji. Želel pa je uspeti, ni šlo za denar, temveč za dosežke, zato je prišel v Kranj. In res je bila generacija plavalcev tedaj izjemno uspešna, blestela sta brata Petrič in še vrsta plavalcev. Lepe spomine ima Jelačič tudi na pokojno Špelo Rebolj, pa na mnoge klubske kolege, s katerimi je delal. Zelo dejavni so bili v klubu tedaj starši plavalcev, zato so se šalili, da gre za klub "mama's in papa's". Koje prenehal trenirati v Kranju, seje Jelačič za dve leti preselil v ravne na Koroškem, potem pa se je vrnil v Zagreb, kjer je pri Medveščaku treniral vse generacije plavalcev. Na željo mlajše generacije Plavalnega kluba Merit Triglav Kranj je sedaj znova pri nas. "Trenutno je moj status bolj ali manj turistični," se pošali. "Pogodbe s klubom še nismo sklenili, ker je to ob dejstvu, da sem tujec, nekoliko bolj zapleteno kot v preteklosti. Moram pa reči, da so me tukaj sprejeli kot domačega. Trenutno sem svetovalec trenerjem, ko bo moj status uradno rešen, bom trener, v Kranju pa naj bi po dogovoru ostal en olimpijski ciklus." • D. Z. Žlebir, foto: Tina Doki ROKOMET SAVČANKE ŠESTE Kranj, 21. novembra - Prvoligašice so končale jesenski del prvenstva. Jesenske prvakinje so po pričakovanju Krimovke, ki bodo prvi del prvenstva končale brez poraza. Odigrati morajo še tekmo z Jelovico. Gorenjci imamo letos v prvi ligi dve ekipi. Največje presenečenje lige so zanesljivo novinke, rokometašice Save iz Kranja. IN a polovici prvenstva so na šestem mestu. Ločanke so mesto za njimi. V zadnjem krogu so tako Kranjčanke kot Ločanke igrale doma. V tekmi, ki je odločala o petem mestu so se Savčanke in Izolankc razšle brez zmagovalca. Tekma je imela dva različna polčasa. V prvem so bile boljše Savčkanke v nadaljevanju pa so Izolanke z grobo igro in pomočjo sodnikov uspele izenačiti. V 50 minuti so "gumarke" vodile s 24-18, nato pa do konca niso več zadele. Izola je izenačila pol minute pred koncem, Kranjčankam pa je za zmago zmanjkalo časa. Izenačeno je bilo tudi na Podnu. Velenjčanke so se presenetljivo dobro upirale Jelovici, saj je bil ob polčasu izid izenačen. Na koncu pa so Ločanke uspele zabeležiti četrti par točk. Rokometaši Terma so po odstopu trenerja Klemenčiča zabeležili novo zmago. Tokrat so premagali Perutninarstvo Pivka (Jadran iz Kozine), ki mu ni pomagal niti novi sponzor z denarno injekcijo. Ločani so se že poslovili od repa lestvice. Začasni trener Borut Ro-bič pa takrat, koje glavni na klopi tako rekoč ne pozna poraza. Dobre igre so Ločani kronali tudi v pokalu, saj so po zmagi v Ormožu že med četrtfinalisti. Črno pa se še naprej piše obema 1. B ligašema. Še naprej izgubljata in sta popolnoma na repu lestvice. Za zdaj je za rešitev časa dovolj, vendar ga je vse manj. Morda bi bilo smotrno razmišljati o enem I. B ligašu na Gorenjskem. Rezultati: 1. liga moški: Pivka Perutninarstvo - Termo 30-37 (9-16), V. Nedelja - Slovan 26-25, Inles Riko - Gorenje 20 - 27, Trimo Trebnje - Prevent - preloženo na 29. 1 L, Dobova - Celje P.L. 23-33, Mobitel Prule 67 - Avto Mikolič Rudar 37-26; 1. liga ženske: Sava-Baje Daevvoo Izola 24-24 (19-9), Jelovica - Vegrad 24-22 (13-12), Olimpija - Krim Ncutro Roberts 28- 39, Burja - Žalec 27-31, M De-gro Piran - Gramiz 34-24. Jesenski prvak je Krim Neutro Roberst, brez poraza. Sava je z devetimi točkami šesta, Jelovica z osmimi sedma. 1. B liga moški: Izola - Preddvor Radovljica 30-26, Ormož -Gorišnica 24-19, CHIO Kranj Besnica - Krog Bakovci 24-25, Nova Gorica - Mitol Pro Mak Sežana 30-23, Sevnica - Šmartno 23-19, Cimos Koper - Dol TKI Hrastnik 27-21. 2. liga zahod - moški: Duplje - Jezersko 20- 24, Cerklje - Alples 21-29, Radovljica Preddvor -DOM Žabnica 29-28, Kamnik - Sava Kranj 16-20. • M. Dolanc KOSAR KA ZMAGA V ZADNJEM HIPU Kranj, 21. novembra - V Ligi Kolinska so košarkarji odigrali 9. krog. V Kranju je bila tekma med Triglavom in Roglo, dobili pa so jo domačini, saj je Perkovič ob pisku sirene zadel zmagoviti koš in rezultat obrnil v prid Triglava. Tako se je tekma končala z rezultatom 72:71 (55:49), 32:33, 16:14). Ekipa Loka kave je v Soboto gostovala pri Kemoplast Alposu in izgubila 95:77 (62:54, 53:35, 22:18). Na lestvici vodi Krka Telekom, ekipa Triglava je z 12 točkami na 8. mestu, Loka kava pa s 11 točkami na zadnjem, dvanajstem. Liga Kolinska se bo nadaljevala v soboto, 2. decembra. ODBOJKA MERKUR POVEČAL PREDNOST Kranj, 21. novembra - Po sedmem krogu so si odbojkarji Merkur Bleda povečali prednost na prvenstveni lestvici na štiri točke. Gostujoči odbojkarji SIP Šempetra seveda niso mogli resneje ogroziti državnih prvakov, ki so hitro zaključili tekmo v svojo korist. Merkur Bled : SIP Šempeter 3:0 (20, 17, 17). Tokrat pa so bili neuspešni igralci Žurbi team Kamnika. Že pred tekmo v Murski Soboti seje zapletlo z dresi Kamničanov. Tudi začetek tekme je bil bolj po godu domače vrste, v nadaljevanju pa so se gostje razigrali in po dveh gladko dobljenih nizih so vsi pričakovali zmago Žurbi team Kamnika. Toda domači se niso predali in dobili dramatičen četrti niz, kar jim je očitno dalo moči še za zadnjega in zmaga je kar malce nepričakovano ostala v Murski Soboti. Na lestvici s tekmo manj vodi Merkur Bled (18) pred Fužinar GOK IGEMom (14) ter Stavbarjem IGM in Žurbi team Kamnikom (13 točk). Kamničani imajo v dobrem še neodigano tekmo z Merkur Bledom. V derbiju prve ženske lige so Koprčanke v gosteh premagale B&L Utrip Šempeter, tako da po sedmih krogih Novi KBM Meltalu, ki je v vodstvu še brez poraza, sledita z enim porazom Kemiplas Koper in Ljubljana. Odbojkarji Astec Triglava so zopet zaigrali, kot se od njih pričakuje. V Prvačini so se domači sicer dobro upirali v prvem nizu, nadaljevanje pa je povsem pripadlo Kranjčanom. Prvačina : Astec Triglav 0:3 (-23, -16, -16). Nov podvig, tokrat v negativnem smislu, pa je zopet uspel odbojkarjem Termo Lubnika. Po zmagi v Mislinji so si privoščili poraz doma s ŠDP Črnuče in si s tem zelo otežili nadaljevanje prvenstva, saj so se po porazu znašli v krogu ogorženih ekip. Škofjeločani so sicer dobro začeli, nato pa popolnoma popustili in izgubili s 1:3 (19, -14, -20, -17). V vodstvu v moški drugoligaški konkurenci je Šoštanj Topolšica (19), pred Astec Triglavom (18) in Žužemberkom ter IGM Hočami (14). Odbojkarji Termo Lubnika so trenutno sicer na na 7. mestu, vendar imajo po dve zmagi še vse ekipe do predzadnjega mesta. Odbojkarice Jeti sport Bleda so v letošnjem tekmovanju 2. DOL prišle do svoje druge zmage. Gostje so se domači vrsti sicer kar dobro upirale pa vendar zmage domačih niso prav resno ogrožale. Jeti Sport Bled : Istracommerece Izola 3:1 (-20, 22, 19, 18). Manj uspešne pa so bile Kamničanke. V boju z neposrednimi tekmicami za obstanek - Kočevjem so odbojkarice Kamnika slabo začele, toda po vodstvu gostij z 0:2 so se le prebudile in izenačile izid. Zadnji ni/ pa je povsem zasluženo zopet pripadel gostjam. Kamnik : Kočevje 2:3 (-20, -16, 20, 19, -9). Po poraz Solkana v ligi ni več neporažene ekipe, vodstvo pa je prevzela ekipa Comet iz Zreč. Jeti sport Bled je trenutno na 9. mestu, Kamničanke pa še dve mesti nižje. V moški konkurenci 3. DOL seje Žurbi team Kamnik II po zmagi nad nedavnim prvoligašem, ekipo Krke iz Novega mesta prebil na drugo mesto, s točko zaostanka za Hoteli Simonov zaliv in točko prednosti pred VC Portorožom. Rezultati gorenjskih ligašev- Žurbi team Kamnik II : Krka Novo mesto 3:0, GLŠ Brezovica : IskraMe-hanizmi Kropa 3:0, Astra Telekom : Kovinar Kočevje 2:3, Logatec : Merkur Bled II 1:3. Astra Telekom je na 5. mestu, 6. Merkur Bled II in 10. IskraMehanizmi Kropa. V ženski konkurenci odbojkarice iz Jesenic še ne poznajo poraza. Tokrat na gostovanju v Grosuplju niso imele nobenih težav in zlahka ohranile naskok treh točk pred drugo ekipo Kopra. Rezultati -Magro MZG Grosuplje : Mladi Jesenice 0:3, Partizan Šk. Loka i Bohinj 3:1, Astra Telekom : HIT Nova Gorica II 2:3. Škofjeločanke so trenutno na 5. mestu, Bohinj je deseti, odbojkarice Astra Telekoma pa na 12. mestu. Žurbi team Kamnik si je z visoko zmago v prvi tekmi četrtfinala Pokala Slovenije praktično že zagotovil nastop na finalnem turnirju. Kamničani so s 3:0 (17, 16, 13) doma premagali SIP Šempeter in jim v četrtek v Šempetru zadostuje 47 dobljenih točk. Uspešni so bili tudi odbojkarji Merkur Bleda. V prvi tekmi so po izgubljenem prvem nizu zaigrali precej bolje in si ustvarili solidno prednost pred povratno tekmo v Murski Soboti. Merkur Bled : Pomurje 3:1 (-19, 16, 19, 19). B. M. Košarkarji Triglava so z veliko sreče zmagali proti Rogli. V l.B ligi za košarkarje je ekipa Geparda Radovljice gostovala pri Radenski Creative in po odlični igri v končnici zmagala 84:86 (69:58, 54:39, 28:18). Radovljičani so z 12 točkami na sedmem mestu, v soboto pa bodo ob 17.30 uri v domači dvorani v Radovljici gostili ekipo Kopra. V 10. kolu 1. SKL za ženske je ekipa Odeje Marmorja gostovala pri Merkur Celju in izgubila z rezultatom 91:57 (65:48, 46:30, 20:16). Ločanke so z 11 točkami na sedmem mestu, v soboto pa gostujejo pri Chcdditi Iliriji. Že jutri, 22. novembra, pa bo na sporedu četrtina ženskega pokalnega tekmovanja. Ekipa Odeje Marmorja bo v dvorani na Podnu ob 19.30 uri gostila ekipo Chedditc Ilirije, ekipa ŽKK Jesenic pa se bo ob 18.30 uri v dvorni OŠ Prežihovega Voranca na Jesenicah pomerila z ekipo Merkurja Celje. • V.S., foto: T. Štular STRELSTVO USPEŠEN STRELSKI VIKEND Kranj, 21. novembra - Minulo soboto je v Gornji Radgoni potekal drugi turnir I. in II. državne lige, v nedeljo pa je v organizaciji Škof-jeločanov na centralnem strelišču v Ljubljani potekal "Pokal prijateljstva" - 2. turnir za mlajše kategorije. Gorenjski strelci so se ponovno odlično uvrstili. 2. kolo, I. lige - pištola - Odlično uvrstitev je zabeležil Simon Bučan, SI) Predoslje, ki je v hudi konkurenci s 572 kr. zasedel 2. mesto, za Ljubičem SD Slov. Kbnjice, 579 krogov in pred Veternikom SD Rečica, ki je zadel tudi 572 krogov. Ekipno so zmagali člani ekipe iz Rečice pri Laškem s 1707 krogi, Predos-Ijani so zasedli 9. mesto in strelci Kopačevine 10. mesto. 2. kolo, II. lige - pištola - Ponovno so se izkazali strelci SD Železniki, saj so zasedli odlično 2. mesto, med dvanajstimi ekipami, z doseženimi 1644 krogi, prav toliko pa jih je pristreljala tudi zmagovalna ekipa SD Juršinci. Strelci SD Predoslje II, so zasedli 4. mesto s 1610 kr. Med posamezniki je zmagal Molek iz SD Juršinci s 557 krogi, 2. je bil Sajovic iz Rečice s 556 kr. in odličen 3. Aleš Debeljak iz SD Železniki, s 553 kr., 4. pa je bila Rabičeva iz SD Kopačevi na s 548 kr. • F. Strniša ATLETIKA NAJBOLJŠA SEZONA V ZGODOVINI KLUBA Kranj, 21. novembra - Atleti in športni delavci Atletskega kluba Triglav se bodo 5. decembra zbrali v konferenčni dvorani Zavarovalnice Triglav v Kranju na redni letni skupščini. Skupščine se že veselijo, saj bodo ob vseh težavah, ki spremljajo atletiko, lahko ugotavljali, da je bila letošnja sezona najboljša v zgodovini kluba. Še nikdar noben njihov atlet ni bil tako blizu olimpijski kolajni, kot je bila s četrtim mestom v teku na 800 metrov Brigita Langerholc, spoštovanja vredno pa je tudi deseto mesto Marcele Umnik v skoku v daljino na evropskem dvoranskem prvenstvu. Najuspešnejši atletinji sta letos popravljali tudi državne rekorde: Brigita na 400 in 800 metrov ter še v štafeti 4 x 400 metrov, Marcela v dvoranskem skoku v daljino. Tudi prihodnje leto bo za kranjske atletinje in atlete veliko priložnosti za potrjevanje na evropskem mladinskem prvenstvu, evropskem prvenstvu članov do 23 let, svetovnem prvenstvu, mediteranskih igrah, univerziadi... • C.Z. GORENJSKI TEKAČI ODLIČNI NA PRIMORSKEM Kranj, 21. novembra - Prejšnjo nedeljo so v Kortah nad Izolo organizirali 20. Martinov tek, ki je bil hkrati tudi zadnji pokalni tek Primorske za leto 2000. Kot je sporočil Franc Kavčič s Krope, so imeli tudi gorenjski tekači na njem veliko uspeha. Tako je med 256 tekači iz vse Sloveniji v ženski kategoriji (letnik 1950 in starejše) Marija Žmavc iz Triatlon kluba Bohinj zasedla 3. mesto, v kategoriji moških (letnik 1940 do 1944) pa je Janez Sitar i/ Mošenj zmagal, Janez Širovnik iz Triatlon kluba Bohinj pa je bil peti. V kategoriji moških (letnik 1945 do 1949) je Vinko Bergant iz Jesenic zasedel 2. mesto, v kategoriji moških (letnik 1950 do 1954) pa jc bil najboljši Milan Kotnik iz ŠD Radovljica. Med mlajšimi tekmovalci je v kategoriji letnika 1960 do 1964 Vencelj Sturm iz Železnikov osvojil 3. mesto, Zdravko Barič iz Kranja pa je bil 6. V kategoriji letnika 1970 do 1974 jc Franc Kavčič iz kluba Ta lesenih Kropa osvojil 2. mesto, Bojan Štamperle iz Naklega pa je bil 5. S temi odličnimi rezultati so si nekateri gorenjski tekmovalci stopničke zagotovili tudi v skupni uvrstitvi, uradna podelitev medalj in priznanj za Primorski pokal in pokalne teke Slovenija 2000 pa bo 3. decembra v Sežani. • V.S. ureja: Vilma Stanovnik Kegljavci kranjskega Iskraemeca so najboljša slovenska moška kegljaška ekipa leta POHVALA KRANJSKEMU KEGLJANJU Ob 50-letnici delovanja Kegljaške zveze Slovenije, ki so ga v soboto proslavili v Celju, je bil za najboljšega našega kegljavca vseh časov razglašen Boris Urbane z Goric, za najboljšega kegljavca letošnjega leta pa Boris Benedik iz Stražišča - Posebno priznanje KK Triglav in Jesenice Celje, Kranj, 21. novembra - Slovenski kcgljavci so v petdesetih letih, kolikor jih letos slavi Kegljaška zveza Slovenije, dosegli veliko °dličnih rezultatov. Iz svetovnih in evropskih prvenstev so prinesli Mt 128 odličij, od tega že pod slovensko zastavo kar devetindvajset. Veliko zaslug za uspeh slovenskega kegljanja imajo seveda tudi gorenjski kegljavei in kegljavke, za kar sta posebno priznanje ob 50-letnici dobila KK Jesenice in KK Triglav iz Kranja. Priznanje za Najboljšega slovenskega kegljavca vseh časov je prejel Boris Urbane, Najboljša kegljavka pa je Marika Kardinar. Tudi v letošnjem letu je bilo pripravili ob 50-letnici delovanja slovensko kegljanje zelo us-Pešno, vrhunec vsega pa je bilo tajsko svetovno prvenstvo na ^oljskem, kjer sta odlično nastopila tudi člana kranjskega keg-Ijaškega kluba Boris Benedik in Silvana Bclcijan. Boris Benedik Je Postal svetovni prvak med posamezniki in osvojil bron v kombinaciji, Silvana Bclcijan iz Smlednika pa je bila članica srebrne slovenske ženske ekipe. Boris Benedik je zato na sobotni slovesnosti, ki so jo v Celju Kegljaške zveze Slovenije, prejel priznanje za najboljšega kegljavca leta, ekipa Iskraemeca pa je z naslovom državnih prvakov in tretjim mestom na svetovnem pokalu zaslužila naslov najboljše moške ekipe leta. Kranjski keg-ljaški klub Triglav je prejel priznanje kot drugi najuspešnejši kegljaški klub v državi. Najboljši slovenski klub pa je KK Celje. "Res smo lahko ponosni na uspehe naših kegljavcev in keg-Ijavk, posebno v tem času, ko se KEGLJANJE PRVA ZMAGA JESENIC Kranj, 21. novembra - V 6. krogu Gorenjske lige je svojo prvo zma-8o zabeležila tudi tretja ekipa Jesenic in to na vročem gostovanju v Medvodah po dobri igri celotne ekipe ter odvzela načrtovani točki domačemu Hidru, kije tokrat povsem zatajil. V Kranju je domači Ader-8as s slabo igro (z izjemo Ropreta) v derbiju prepustil točki odlični ekipi Železnikov, ki se je s to zmago utrdila na drugem mestu. Do nove zmage je prišla tudi Kranjska Gora z zanesljivo odlično igro in brez težav odpravila Ljubelj ter zabeležila šesti zaporedni uspeh. .Rezultati: Hidro 2 : Interc. Jesenice 3 2:6 (4946:5103) - Mulej 884, Cerin A. (oba I. Jes.) 876; Adergas : Železniki 3:5 (4987:5143) - Ro-Pret (Ader.) 917; Soklič 895, Fuis M. (oba Žel.) 892; Ljubelj 2 : Kranjska Gora 1:7 (5077:5238) - Košir (Ljub.) 890; Pečar M. 938, Brejc (oba K.G.) 890. Lestvica: 1. Kranjska Gora 12, 2. Železniki 8> 3. Adergas in Hidro 2 ekipa po 5, 5. Ljubelj 2 ekipa 4 in 6. Interc. Jesenice 3 ekipa 2 točki. Pari 7. - zadnjega kroga jesenskega dela: v soboto, 25. 11., v Medvodah ob 9.30 uri Hidro 2 : Ljubelj 2, v Škofji Loki ob 16. uri Železniki : Kranjska Gora; v nedeljo, 26. '1-, na Jesenicah ob 9. uri Interc. Jesenice 3 : Adergas. • J. Pogačnik Aktualni svetovni prvak Boris Benedik je dobil naslov najboljšega slovenskega kegljavca leta, njegova ekipa Iskraemeca pa je najboljša med ekipami. naš klub pripravlja na praznovanje 50-letnice obstoja. Uradno je bil namreč Kegljaški klub Triglav ustanovljen januarja leta 1951, ko je bila ustanovna skupščina, iniciativni odbor pa je bil ustanovljen že leta 1950," je po sobotni slovesnosti povedal predsednik Kegljaškega kluba Triglav Kdgar Vončina, ki pa kljub odličnim rezultatom v preteklosti in tem letu zaskrbljeno gleda na prihodnost kranjskega Med številnimi priznanji, ki jih je v soboto ob slovesni seji skupščine podelila Kegljaška zveza Slovenije, je priznanje za vestno poročanje o kegljanju dobila tudi športa redakcija Gorenjskega glasa. kegljanja. "Uspehi naših nekdanjih in sedanjih članov kluba v preteklosti so bili res veliki, nadaljevanje le - teh pa je tudi trenutno prvo mesto moške ekipe Iskraemeca in drugo mesto ženske ekipe Triglava na lestvici državnega prvenstva. Tudi v tej sezoni v klubu načrtujemo nov naslov državnih prvakov med moškimi in podprvakinj v ženski kategoriji ter nato novo uveljavitev na svetovnem oziroma evropskem pokalu. Je pa to toliko teže zato, ker v Kranju še vedno nimamo postavljenega novega modernega kegljišča. Takšno kegljišče je pogoj za igranje mednarodnih tekem in kvalitetno treniranje. Napredek je namreč tudi v tem športu v zadnjih letih velik, nam pa je zelo žal, ker je že kupljeno moderno kegljišče že tri leta uskladiščeno na kranjskem bazenu, namesto da bi nam služilo za treninge in tekmovanja. Dokler pa ne bo tega kegljišča, pa se bomo zelo težko enakopravno potegovali za najvišja mesta na svetovnem in evropskem pokalu, kjer je konkurenca vsako leto močnejša," poudarja Ldgar Vončina. Znano je namreč, da naj bi se novo kegljišče postavilo v iztek nove skakalnice na Bauhenku, vendar pa nihče ne ve, kdaj se bo gradnja začela. "Na občini smo že predlagali, naj bi kegljišče postavili kje drugje, morda v okviru kranjskega športnega parka, vendar občina vztraja pri tem, da bo realiziran prvotni načrt, kar pomeni, da bi bilo kegljišče narejeno vzporedno s skakalnico. Kdaj to bo, pa se ne ve, čeprav vse skupaj po skoraj treh letih postaja tako rekoč nevzdržno," pravi Edgar Vončina. • V. Stanovnik, foto: T. Doki Andrej Jezeršek in Marko Šimic napovedujeta naši nordijski kombinaciji lepšo prihodnost NAJPREJ SKAKALCA, NATO KOMBINATORCA Mlada Kranjčana, člana SK Triglav, sta prepričana, da se bosta z uspešnimi nastopi v svetovni mladinski eliti in svetovnem pokalu B lahko kmalu uveljavila tudi med najboljšimi kombinator-ci na svetu - Lep, a res garaški šport. ^ranj, 21. novembra - Tako kot večino ostalih športov tudi nordijska svetovnega B pokala bi si rad pri-^tnbinactfa pri nas doživlja lepše in slabše čase. Po uspehih Ro- boril še večkrat, preko mladins-^ana Perka in Igorja Cuznarja pred tremi leti je že kazalo, da za kega svetovnega prvenstva pa bi slovensko izbrano vrsto v tem športu prihajajo lepši časi. Toda Igor ^ •i/nar je bil v prometni nesreči hudo poškodovan, Roman Perko pa Se je po neuspeli prejšnji sezoni in slabem začetku lanske odločil, da 'aključi svojo tekmovalno kariero. Tako se je naša mlada ekipa pred n°vo sezono še pomladila, poleg Gora/da Robnika iz Mislinje pa bosta največji del bremena nastopov v tej zimi nosila osemnajsUetna Kranjčana, Andrej Jezeršek in Marko Simic. Tako Andrej kot Marko sta bila najprej skakalca, trenirati pa sta žačela v SK Triglav. Marko i kombi je »inatorec pet let Ko sem bil star osem let in Sern hodil v 2. razred, sem se od-°čil, da bom skakal na smučeh, spisal sem se v kranjski skalni 'ub in že kmalu so nas v klubu sPpznali tudi s smučarskimi teki, SaJ Je tudi za skakalce dobro, če žr|aš teči na rolkah in tekaških ^učeh. Tako zame ni bil nikakršen problem, ko sem začel udi s treniranjem smučarskega eka. Predvsem je bilo treba do- 'ti na moči, kar je tudi še sedaj ^oj največji problem. Sem pač J; vedno boljši skakalec," pravi "arko Šimic iz Spodnje Besni- e* za katerega so trenerji pred £etimi leti ugotovili, da bi bil lah- 0 uspešen nordijski kombina- Orec "Zadnjih pet let treniram "a športa in v tem času sem Sotovil, da je nordijska kombi->acUa res težak in naporen P°rt, saj moraš trenirati obe dis-^'Plini, kjer pa sta zelo nasprot- cl treninga. Za skoke namreč ^otrebuješ drugačno moč, kon- lc'j°. obremenjuješ druge JJ'šice... kot za teke. to uskladiti Zelo težko," pravi Marko, di- Marko Šimic jak četrtega letnika kranjske srednje strojne šole, katerega klubski trenerje po Janiju Grilcu sedaj postal Bogdan Norčič, pri teku pa mu največ pomaga reprezentančni trener Peter Jošt. Kljub napornim pripravam na letošnjo sezono pa jo Marko pričakuje z veliko optimizma. "Lani sem prvič posegel po točkah svetovnega B pokala v nordijski kombinaciji, letos pa imam cilje še malo višje. Točke se rad uvrstil tudi v A svetovni pokal za naslednjo sezono. Prav zato bo vrhunec sezone zame konec januarja in v začetku februarja, ko bo na Poljskem svetovno mladinsko prvenstvo v nordijskem smučanju," razmišlja Marko, ki bi - kljub temu da ga v naslednjih letih čaka trdo delo -rad kdaj posegel tudi v svetovni vrh nordijskih kombinatorcev. Vmes pa bi seveda rad še naprej igral tudi odbojko, namizni tenis, košarko, nogomet, plaval... saj pravi, daje za vse dovolj časa in veselja. Andrej je nastopal tudi že v A pokalu "V klubu sem začel najprej kot skakalec, želja trenerjev pa je bila, da kdo od nas postane tudi dober kombinatorec. Pri nas nordijska kombinacija pač ni bila tako popularna in razvita kot v mnogih drugih državah, zato je bila in je naša ekipa precej majhna. Ko sem po predlogu Petra Jošta sam poskusil trenirati in tekmovati obe disciplini, sem ugotovil, da mi ta šport "leži" in kmalu so se začeli dobri rezultati. Postal sem celo boljši tekač kot skakalec in sedaj tri leta resno treniram obe disciplini," pravi Andrej Jezeršek, ki se je lani preizkusil celo v najhujši konkurenci svetovnega A pokala. "Zame je bil največji uspeh nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu pred dvema letoma, ko sem se kot dvanajsti uvrstil na tekme svetovnega A po- Andrej Jezeršek kala. V svetovnem pokalu sem bil uvrščen enkrat na 24. in enkrat na 25. mesto, lansko mladinsko svetovno prvenstvo pa zame ni bilo preveč uspešno, zato sem izpadel iz A pokala in bom letošnjo sezono začel v B pokalu. Sedaj računam na dobre uvrstitve v B pokalu in nato ponovno uvrstitev v A pokal, če pa mi tO ne uspe, pa si želim dobrega mesta na mladinskem svetovnem prvenstvu. Moj naslednji cilj je tudi uspešen nastop na članskem svetovnem prvenstvu, kjer bi se rad uvrstil okoli 30. mesta," pred prvimi letošnjimi nastopi decembra v Ameriki načrtuje Andrej Jezeršek, dijak športne gimnazije v Šiški, ki ima poleg skokov in tekov rad tudi ekstremne športe, doma pa se najraje usede za računalnik. • V. Stanovnik, foto: T. Doki VATERPOLO S TRIGLAVOM ŽIVILA NA PREDKROG EVROPSKE LIGE Kranj, 21. novembra - Za ljubitelje vaterpola in navijače je organiziran izlet na spremljanje tekem kranjskega moštva AVK TRIGLAV ŽIVILA v predkrogu evropske lige prvakov v Dubrovniku. Na turniju nastopajo poleg prvaka Slovenije AVK Triglav Živila še prvak Hrvaške JUG iz Dubrovnika, prvak Francije OLYMPIC iz Niče in prvak Poljske ESTW POLONI A iz Lodza. Odhod posebnega avtobusa bo v petek, 24. novembra, ob 03.00 izpred Pizzerije KOŠUTA v Križah in iz Kranja ob 03.30 uri izpred hotela Creina. V Dubrovniku bo nastavitev udeležencev tega izleta v hotelu LERO, ki je le 10 minut peš hoje oddaljen od bazena Gruž, kjer bo potekalo tekmovanje. Poleg vaterpola pa bo veliko č^sa za ogled starega mesta, saj je hotel v njegovi bližini. Odhod iz Dubrovnika bo po zadnji tekmi predkroga lige pravkov (nedelja, 26. november). Cena izleta, v katero je vključen avtobusni prevoz, dva pol penziona (dvakrat spanje, dvakrat zajtrk in dvakrat kosilo), je 15.500,00 SIT. Nekaj prostih mest je še, zato pohitite s prijavo. Razpored tekem: petek, 24. 11., ob 18.00 uri OLYMPIC - ESTW POLONIA, ob 19.00 uri JUG - AVK TRIGLAV ŽIVILA; sobota, 25. 11.2000, ob 18.00 uri AVK TRIGLAV ŽIVILA - ESTW POLONIA, ob 19.00 uri JUG-OLYMPIC; nedelja, 26. 11.2000, ob 10.30 uri AVK TRIGLAV ŽIVILA - OLYMPlC, ob 11.30 uri JUG - ESTW POLONIA. Informacije po tel.: 041 682 219. • J. M. TRIGLAV PREVZEL VODSTVO Kranj, 21. novembra - Vaterpolisti so v soboto odigrali tretji krog državnega prvenstva. Derbi je bil tokrat v Ljubljani, kjer pa je ekipa Triglava Živil zanesljivo premagala Olimpijo. Rezultat tekme je bil 6:11 (3:3, 2:2, 0:2, 1:4). V Mariboru so igralci Probanke Lea-sinti zanesljivo premagali Kokro 11:5 (3:1, 3:0, 3:2, 2:2), edina tekma v kranjskem olimpijskem bazenu med Kamnikom in Koprom pa seje končala z rezultatom 1:15 (1:2, 0:5, 0:4, 0:4). Na lestvici sedaj vodi ekipa Triglava Živil s polnim izkupičkom šestih točk, sledijo pa ekipe s po štirimi točkami: Olimpija, Koper in Probanka Leasing. Kokra in Kamnik sta še brez točk. Naslednji krog bo na sporedu 2. decembra, pari pa so: Kokra - Triglav Živila. Probanka Leasing - Kamnik in Koper - Olimpija. • J.M. ŠAH ŠAHISTI ŽE VEDO ZA BLED Bled, 21. novembra - Ker bo naslednja šahovska olimpiada čez dve leti na Bledu, si je dogajanje na nedavno končani olimpiadi v turškem Istanbulu ogledala tudi delegacija Bleda, ki so jo sestav? Ijali predstavniki Loka/ne turistične organizacije Turizem Bled in turističnega gospodarstva. B\ejce so bolj kot tekmovalni dose/ki naših šahistov (bili so odlični) zanimali prizorišče olimpiade in izkušnje turških prirediteljev, predvsem pa so želeli zbranim šahis-tom in šahovskim delavcem predstaviti Bled. Na predstavitvi v hotelu Nippon v Istanbulu seje po zaslugi predsednika Evropske šahovske zveze in direktorja blejske olimpiade Borisa Kutina zbralo 150 predstavnikov šaha z vsega sveta, ob zadnjem igralnem kolu pa so tudi šahistom razdelili približno dva tisoč kosov promocijskega materiala o Bledu. V pogovoru s predstavniki organizacijskega odbora olimpiade so zvedeli, da so letos dali velik poudarek prenosu partij po internetu. Po vsem tem, kar so videli, so prepričani, da so ob posodobitvi športne dvorane sposobni organizirati olimpiado. • C.Z. KRANJČANI SOLIDNO Bled, 21. novembra - V hotelu Krim na Bledu so bila minuli konec tedna na sporedu ekipna državna šahovska tekmovanja. V prvih štirih kolih seje pomerilo 8 ekip 1. lige zahod ter 5 ekip 1. ženske lige, tekmovanje pa so že zaključile ekipe državne ženske lige, kjer je ponovila lanskoletni uspeh ekipa ŠK Nove Gorice na čelu z dvema reprezentantkama Grosarjevo in Krivčevo ter mladinko Srebrničevo na 3. deski. Drugo in tretje mesto so si razdelile igralke Ljubljanskega šahovskega kluba in Ptuja, četrte pa so bile članice MC, d.d., Tomo Zupan iz Kranja. V 1. ligi zahod gre najbolje Novogoričanom in ŠD dr. Milan Vidmar iz Ljubljane, ki imajo po 7 točk od osmih (le medsebojni neodločen izid), dobro pa se drži tudi kranjski MC, d.d., Tomo Zupan, ki je s 6 točkami na 3. mestu. Šahisti Gorenjke iz Lesc imajo 4 točke in so na 4. - 5. mestu. • A. Drinovec ŠPORTNO PLEZANJE ZAZVONIL USPEŠEN Kranj, 21. novembra - Luka Zazvonil (AO Kranj, Vrh, Samsara, Papi Sport) je od poletja preplezal kar nekaj težkih smeri v pleza-liščih po Sloveniji. Bil pa je tudi v francoskem plezališču Le Tarn, kjer je na pogled uspel preplezati smer Les ailes du desir 8a, kije dolga 50 metrov. V sredini avgusta je v Paklenici z Žigo Bajtom na pogled preplezal 350 metrov dolgo smer Šubara direkt 6c+. Nato je zopet obiskal domače plezališče Kotečnik, kjer je uspel v dveh kratkih in težkih smereh. Najprej je preplezal smer Nebo nad Berlinom 8a, štiri dni zatem pa je opravil še četrti vzpon v sosednji smeri Tamavček 8b. Za konec je dodal še 22 metrov dolgo smer Butnskala 8b/b+. m Za novembrske praznike se je Luka lotil njegovega projekta v Mišji peči, ki gaje opremil letos spomladi. Gre za nadaljevanje smeri Samsara 8a do vrha stene Smer je uspešno preplezal in ji dal ime Izgubljeni Sin 8a+ 40 metrov. Smer vsebuje 90 gibov in je ena lepših smeri do vrha stene. Zadnji dan v oktobru pa mu je zelo hitro uspelo preplezati še sosednjo smer Bastilla 8b+, ki je ravno tako dolga 40 metrov. Prvi del smeri Giljotina 8a je preplezal že leta 1996, zato pa v zgornjem delu smeri še ni poskušal. Prvi dan jc najprej naštudiral zgornji del smeri, drugi dan je v prvem poskusu padel v strehi, v drugem poskusu pa je uspešno splezal do vrha te najdaljše smeri v Mišji Peči. Nekaj dni kasneje je uspel preplezati se projekt, ki se nahaja levo od smeri Hrenovka. Projekt je preopremil. Smer ima sedaj ime Deževna sodba 7c, 30 metrov. S smerjo Bastilla je Luku uspelu preplezati trinajsto smer z oceno 8b ali več v letošnjem letu. ODIICNI P Devetnajst let mineva od tragične nesreče letala na Korziki. Nesreča je v številne slovenske domove prinesla mesece in leta žalosti, preteklo je veliko solz. Zdi se, da ni bilo Slovenca, ki v nesreči ne bi izgubil sorodnika, prijatelja, znanca,,.. Slovenski šport ter slovensko in kranjsko plavanje je v nesreči izgubilo obetavno plavalko, takrat štirinajst let staro Špelo Rebolj in njeno mamico Majdo. Spominjam se, da smo se dan pred nesrečo plavalci vrnili z desetdnevnih priprav v Budimpešti. Špela se je vseh deset dni trdega garanja na pripravah veselila dvodnevnega izleta na Korziko. Kruta usoda pa je veselje spremenila v gorje. Vsaka mati in oče bi si želela takšno hčer, kot je bila Špela, vsak trener bi si želel tako marh'ivo in obetavno plavalko, kot je bila Špela, vsak učenec bi si želel tako sošolko, kot je bila Špela, ki je bila vedno pripravljena pomagati. Pogosto se sprašujem, kaj vse bi to dekle lahko doseglo, če usoda ne bi tako kruto presekala njene življenjske poti. Plavalni klub Triglav je že leta 1982, torej prvo leto po nesreči, pripravil Špelin memorial. sprva le s slovensko udeležbo, kasneje pa je memorial prerasel v pomembno plavalno prireditev z mednarodno udeležbo. Usoda pa nas jc plavalce dan pred tretjo obletnico Špeline smrti ponovno prizadela - v prometni nesreči sta se smrtno ponesrečila odlična plavalka in prijateljica Vesna Praprotnik ter njen oče dr. Emil. Špelin memorial Plavalni klub Merit Triglav Kranj prireja obema odličnima plavalkama v spomin, kot tudi Majdi in Emilu. Vsi so z zlatimi črkami zapisani v zgodovini kranjskega plavanja, prijateljem pa je njihov odhod pustil globoko rano. Darjan Petrič, predsednik PK Merit Triglav Kranj ]7. mednarodno tekmovanje Špelin memorial so podprli naslednji sponzorji Merit, d.o.o. Krka Novo mesto Zavarovalnica Triglav Color Medvode In več manjših Na tekmovanju bodo nastopili tekmovalci v naslednjih kategorijah: Ženske: • V4.1- l»tjoilci.. M2 M3 M4 Wl letniki W2 W3 W4 1982 in 1983 1984 in 1985 1986 in 1987 1988 in mlajši 1984 in 1985 1986 in 1987 1988 in 1989 1990 in mlajše Tekmovalci se bodo pomerili Tekmovalci se hndo pomeril v naslednjih 10 disciplinah: 50 m delfin (M4,W4) 100 m delfin (Ml, M2, M3, W1,W2, W3) 50 m hrbtno (M4, W4) 100 m hrbtno (Ml, M2, M3, Wl, W2, W3) 100 m hrbtno (Ml, M2, M3, Wl, W2, W3) 100 m prosto (Ml, M2, M3, M4, Wl, W2, W3, W4) 200 m mešano (Wl, W2, W3, Ml, M2, M3) 800 m prosto (Ml, M2, M3, Wl, W2, W3) 50 m prsno (M4, W4) 100 m prsno (Ml, M2, M3, Wl, W2, W3) 50 m prosto (M4, W4). Že v plava/ni šoli so otroci zelo tekmovalni. pnknli, nngmdfl Trije najboljši plavalci vsake discipline in vsake razpisane kategorije prejmejo medalje. Trije najboljši plavalci (absolutno) memorialne discipline 800 metrov prosto pri moških in ženskah prejmejo pokale. Po trije plavalci vsake razpisane kategorije, ki bodo ob koncu tekmovanja imeli najboljše seštevke točk LEN iz svojih dveh boljših nastopov, pa dobijo privlačne praktične nagrade. Špelin memorial že sedemnajstič Tako se kalijo prihodnji prvaki Plavalni klub Merit Triglav Kranj v soboto, 25. novembra, vabi na mednarodno plavalno tekmovanje Špelin memorial, ki ga vsako leto ob tem času prireja v spomin na plavalko Spelo Rebolj, tragično preminulo leta 1981 v letalski nesreči na Korziki* Špelin memorial bo letos sedemnajsti po vrsti, tekmovanje pa se bo začelo v soboto ob 9.30 v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. Organizator pričakuje okoli 600 plavalcev mlajših kategorij iz vseh slovenskih plavalnih klubov, pa tudi iz več evropskih držav (lani iz osmih). Mladi plavalci, od najmlajših kategorij dečkov in deklic do kadetov in kadetinj se bodo pomerili v 10 disciplinah. Med njimi je najprestižnejša 800 metrov prosto, v kateri je Špela Rebolj zmagovala in dosegala rekorde. Koje imela 13 let, je na 800 metrov prosto plavala 9:18,68, kar je pred dvema desetletjema veljalo za izjemen rezultat. Zlati časi kranjskega plavanja To so bili zlati časi kranjskega plavanja, je lani ob tem času dejal Štefan Kadoič, danes podžupan Mestne občine Kranj, tedaj pa predsednik Plavalnega kluba Triglav Kranj. V vzponu sta bila brata Petrič in še cela vrsta mladih plavalk in plavcal-cev je dosegala izjemne rezultate. Čeprav se danes zdi, da so tisti časi neponovljivi, pa plavanje v Kranju še vedno velja za vrh individualnih športov. Kar nekaj uspešnih plavalcev sledi Špelinemu zgledu. Za najboljšo trenutno velja petnajstletna Anja Čarman, dobitnica več odličij na pomembnih tekmovanjih, za njo pa je še nekaj plavalcev z lepo zbirko medalj. V Plavalnem klubu Merit Triglav Kranj danes resno trenira 140 plavalk in plavalcev pod nadzorom sedmih trenerjev. Plavalce trenirajo: Igor Veličkovič, Urška Ganz, Bojan Bešter, Špela Potočnik, Eva Breznikar, Tina I lauptman in Stjepan Jelačič. Za njimi prihaja tudi podmladek 44 plavalcev, ki so se še lani učili plavanja v plavalni šoli, letos pa so jih spričo dobrih rezultatov povabili v klub in obetajo, da bodo postali uspešni plavalci. Trenirata jih Roni Pikec in Andreja Stojkovič. Še mlajši so v plavalni šoli, ki jo od letošnje je- je s Kranjskimi vrtci in nekaterimi vrtci pri osnovnih šolah v kranjski in sosednjih občinah. Tri glavna tekmovanja Plavalni klub Merit Triglav Kranj je znan po dobri organizaciji svojih tekmovanj. Špelin memorial, ki ga klub prireja vsako leto novembra, je le ena od mednarodnih tekem. Namenjena je mlajšim kategorijam plavalcev tja do mladincev in mladink inje en najbolj množičnih, o čemer govori že številka blizu 600 prijavljenih na letošnje tekmovanje. Tradicionalno je tudi Mednarodno plavalno prvenstvo mesta Kranja v juniju, kjer gre za tekmovanje v absolutni konkurenci, zanj pa je značilno, da na njem sodelujejo tudi svetovno znani plavalni šampioni. Tretje, najmlajše tekmovanje, pa prirejajo ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, in sicer za najmlajše kategorije plavalcev. Ker je namenjeno otrokom, ker poteka v Prešernovem mestu in sodi v sklop prireditev ob kulturnem prazniku, so ga poimenovali Dr. Fig. Razen omenjenih treh tekmovanj pa klubu Plavalna zveza Slovenije vsako leto zaupa tudi katero od državnih prvenstev, da o številnih predtekmovanjih za gorenjske klube (poleg kranjskega in radovljiškega tekmujejo tudi plavalci klubov z Jesenic, Kamnika in Cerknega) niti ne govorimo. Od plavalne šole do olimpijske kolajne Olimpijske kolajne plavalci kranjskega kluba sicer še nimajo, ob obetavnih mladih upih pa morda v prihodnosti lahko upamo nanjo. Pot do odličja na olimpijskih igrah pa je dolga in Tekmovalec v hrbtnem slogu. seni obiskuje 310 otrok. Razdeljeni so v osem skupin, z njimi se ukvarja 16 vaditeljev, njihovo delo pa koordinira Meta Suhadolnik. Število vpisanih v plavalno šolo je letos večje kot kdajkoli, pravi predsednik kluba Darjan Petrič. Meni, da so večje število otrok privabile v bazene letošnje olimpijske igre v Svdnevju, ki so dokazale, kako atraktiven šport je to in kaj vse je -mogoče v njem doseči. Sicer pa se kranjski plavalni klub zelo resno ukvarja z vzgojo prihodnjih plavalcev, ne le v tekmovalnem plavanju in v plavalnih šolah, pač pa vabi k učenju plavanja tudi vrtce. Že več let sodelu- naporna, kajti plavanje je za oko nemara res privlačen šport, v resnici pa zahteven in naporen. Od plavalcev že v mladih letih terja vsakdanji trening. Celo več kot to, saj že mladi plavalci prihajajo na treninge celo dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer. In kako se plavalna zgodba začne? S plavalno šolo, ki ima letos rekordno udeležbo 310 otrok. Meta Suhadolnik, ki koordinira delo 16 vaditeljev v osmih skupinah (vključujejo od 8 do 12 otrok), pravi, da gre za 30-urni tečaj, v katerem otroke skozi igro naučijo plavanja. Pravzaprav jih učijo prilagajanja na vodo, drsenja, potapljanja in gle- Najmalajši se takole učijo, kako postati pravi plavalci. danja pod vodo, preizkušajo plovnost, seznanjajo z najenostavnejšimi tehnikami... Od "predznanja" je odvisno, kako hitro bodo osvojili bazen in se naučili plavati. Kaj pravzaprav pomeni postati plavalec? Po kriterijih ocenjevanja je plavalec tisti, ki preplava 50 metrov, tako da skoči v vodo na noge, plava v eno smer 25 metrov, se med plavanjem obrne in plava proti cilju, vmes pa se zaustavi in opravi še vajo za varnost. To pomeni, da iz ležečega položaja na prsih preide v ležeči položaj na hrbtu in spet nazaj skozi pokončni položaj v ležeči položaj na prsih. Do te stopnje je še nekaj predhodnih stopenj. Pri učenju plavanja vaditelji uporabljajo različne pripomočke, pa tudi različne igre, da otrokom priljubijo vodo in z veseljem plavajo. Na koncu plavalne šole priredijo nekakšno tekmovanje, pravzaprav plavalno revijo, kjer staršem in ostalim pokažejo, česa so se naučili. Uspešnejše otroke iz plavalne šole povabijo v klub, kjer se iz njih s postopnim stopnjevanjem treninga razvijejo "pravi" plavalci-S temi se v kranjskem klubu ukvarja Roni Pikec, ki ima letos s sovaditeljico na skrbi 44 otrok-Na treninge prihajajo že trikrat tedensko, gre pa za otroke, stare 8 in 9 let, nekaj je celo mlajših-Cilj te skupine je naučiti jih pla' vanja in osvajanja plavalnih tehnik. Trenirajo že v velikem bazenu, v malem pa "pilijo" p0-samezne elemente. Ta skupin^ je že tako dobro izurjena, da njeni člani lahko sodelujejo ŽC na tekmovanjih, in sicer na pred-tekmovalnih kolih, medtem k" na državna prvenstva pridejo le redki. Resni poznejši treningi, ki s treh dni tedensko pridejo na vsak dan, pozneje pa celo na dva treninga dnevno, pa iz. mladih plavalcev oblikujejo prave tekmovalce. Od sodelovanja na predtekmovalnih kolih počasi napredujejo do medklubskih tekem, državnih tekmovanj in so* delovanja na mednarodnih mitingih. Več kol polovica sodelujočih na sobotnem tekmovanju prihaja iz 17 slovenskih plavalnih klubov. Ostali tekmovalci so iz naslednjih držav: Bosna in Hercegovina, Češka, Jugoslavija in Liechtenstein, ki sodelujejo s tekmovalci iz po enega kluba, Hrvaška, od koder prihaja-jo tekmovalci iz petih plavalnih klubov, Madžar" ska s tekmovalci iz štirih klubov in Italija s tekmovalci iz dveh plavalnih klubov. meri Merit d.o.o., Šmartinska 130,1000 Liubliana Generalni sponzor Plavalnega kluba Merit Triglav Kranj 44 o" O 33 O > Z "D C/3 Z T) O o "O 3 o to s i o- ar CD O *'! O. O O 0 _ se-8 1 r to cd cr CQ Q3 03 -a o" I c5 51 3 5^ o w cr 8 o cz g S O & of I S1 2 3 5 to 5. o co -q 0 o ćd ta h 11 1 i 2. w ^ CD to — Q. a. o o cl 3 03 B c CD 9: 0) 3 <9 cd a> TŠ c> B 1 o r c ,__ T3 CD O r; N 8 5r s* 03 03 3 „ CD o ! 3 c £ "2 S W w 3 o gf; O- — 3' S" cr 03 03 xP „5' 3. o £\ 03 ~ ~* S ® 3 O CD § O CQ 03 co' o- 3. Bi S -o 03 ČD CL o §- t s- C CO N O g g "čd' "O o S- e g" 03 O > 30 co Is M č/5 3 CD 03 3" CL o _, 9- o 03 3 E 0) O N Z > o< 03 > O I— m < N "D ti » N O o 3 CL (Ct ^ 03 3 03 cd C0 CD CD < 2] 03 03 3 S" CD CT 03 3. O ŠT CO' < & 03 "O c/3 s-CD „ O T3 <' (Q C0 C0 CD > £ 31 o. c B g.g-8 ° 03 CL a 3 -.2. "S' tr O) O O (D CD ^ w; cd ~ o S- "O o o 3 =r o o 3 < 03 N3 3 CL CD' to. cv 3 J CD cr cu to '—' 03 CD CD 9- g- 3 u. rj u. CD_ N 03 03 O 00 ?rr<1 _' =5 "B w S 9 o rn 3 CD o —■ O 3" m. a s 03 CD_ 3. J_ n s '§■0 3 03 to N to 53 & to' 3' O B' o. m 2 z 1 i to 30, O % O- 2 to O 9: O; 3 — O CL co o _. 3 M CL to 9: CD Q. to § "O "O N 3. o S- 0 S" CD ^ 2» a S.O < IQ (D *=: N I O TI U < m o> — il= < CD > 1 o 3. CL li CD ~ 0 V 03 CD 1 < M CD_ T3 "oŠ" 03 -L CL 3 O O. o S B C I 1 3 I N CD 3 O •=: _ W- CD O* O < o O O" cr - Tj o: o- ■=: ^ co 00 03 S CD co CD 3 _ W 3 3CQ cT os. s? o o c -D ČD 0 F & S o 9- 5. 03 CD o ČD 9= ^CD 0 3 < CD ?r co 1 i C o 3 < 03_ 03 3 3. CD W S. s to 00' o o o C < o O) 4^. «-00 ' "9 cz 3 o -o k r 9 —. co cr CD to -o i g o. S II u i s = « 03 9 § i & e a o CD _. N " C 3 o. to 2T o M 3 •o O i p < 1 CD "O O CL CD S IT o 3 3 "O |i §2. |b 1*8 to 9- < i O N 5. 03 CD 3 s I !c ' T3 CD_

03 (Cl 1 1 8. p CD 3 e K 00 K CD 3' a> i m m 3 3 C0 00 X3 i ^. s CD B" g, • =;■ ep < — it - CD_ (p 2T. 3 O O N N< N> CD CD CD =r: ^ 3 00. II« lit S" 3" 3 -— 3 S o g w g Š 00 CD 3 ^ ?r O 3 o o S., o o 3 ■r; I _ 0? c^ "9. 03 3 3" C0< O" p. -g 3 o 3: 3 CD 03 CD < 3- O S to ^3 9-_. ^ cr y- cl S 6 F- a S 8 2s: p < o co si II •i a 3 C CD C co. W 9 -o CD o Fj' S cl cr CD CD o O. 00 CD • # o. •fe- CD -o 30 O m o O c -o O CD m N z > šE m CD 5 03 3 CL 00. 9. o" a 2 to O-3 CD S' 3 CD o 3 co 2. « o- to os 5 a- a s O- £3. 03 a P CO S O. 9 CD O) GORENJSKI GLAS • 22. STRAN Torek, 21. novembra 2000............................................§»<- ■8-e- PREJELI SMO Priznanje otrokom padlih očetov, da so žrtve vojne Lepo je, da seje nekdo spomnil, da obstajamo. Način evidentiranja je pa žaljiv. Kje so arhivi, kjer so neštete dokumentacije, knjige? Otoci nismo bili krivi, da smo postali sirote. Sedaj pa od nas zahtevajo nešteto dokazil - to je sramotno. Borci obstajajo z vsemi pravicami od konca vojne naprej, na nas so pa pozabili in sedaj izgleda, kot da smo se sami naredili in da moramo to še dokazati. Nekajkrat sem bil v koloniji na morju. To je bil zame lep čas. Bil sem tudi eno leto in pol "klasik", Cankarjev dom je plačala Zveza borcev, potem je pa to odtegnila in sem se vrnil domov. Drugače sem pa doživel nekaj krivic in teh nobeno priznanje vojne žrtve ne bo izbrisalo. Ko je mama nekaj prosila na občini, ji je neka gospa zabrusila: "Gadov na naših prsih že ne bomo redili." To zato, ker smo hodili v cerkev. Hrano smo vso pridelali doma, pa en čas je bilo treba še nekaj oddajati za obvezno oddajo. To mati s tremi majhnimi fantiči. To isto gospo sem potem srečal pri "Kunst/ju", kot gostjo. Njen mož pa je bil Kunstljev prijatelj. Pa še dobro smo se razumeli. Jaz sem bil tam kuhar od decembra 1966 do konca aprila 1972. Ko sem začel delati hišo, mi gospod Golmajer ni plačal 179 m2 zemljišča, češ da seje izgubilo v naravi. To zemljišče posedujejo Tomčevi na Bevkovi, ki jim gaje občina prodala. Če bi hotel pravico, bi jo moral iztožiti, tak odgovor mi je dal župan Čeme po enem letu. Še huje pa boli, da je ta država razproda/a stanovanja. Mene ni nihče poznal, ko sem začel delati hišo. Bil sem "Park hotelov" delavec in če ne bi bilo takrat reelekcije, bi direktor Jazbec os- tal, pa mogoče bi kdo prišel pogledat mojega otroka in pa vprašal, kako bom lahko delal hišo, pa še stari "Park hotel" bi mogoče še stal, za katerega sedaj že večkrat slišim, da ga je bilo škoda. Na Zvezi borcev so mi pa samo rekli, da imajo svojih potreb dovolj. Ta država stanovanj ne bi smela razprodati. Zato se čutim ogoljufanega za stanovanjski fond, ki sem ga tudi jaz z ženo ustvarjal, sebi pa sem moral pomagati sam, pa še za denar za zemljišče so me okrog prinesli. Sram vas bodi, če ne premorete dokumentacije, sram vas bodi za to birokracijo v zvezi z žrtvami vojne. Ta gospa v Radovljici se pa obnaša, kot da bi ločevala gade od negadov. Nam otrokom se je zgodila krivica, sedaj jo pa še vi naprej delate. Jože Kocijančič, Radovljica Ni bil poraz pa tudi zmaga ne Demokratična stranka upokojencev DeSUS nima še pričakovane in zadostne podpore med volivci, tudi med upokojenci ne, je bila ena od osnovnih ugotovitev razširjene seje Pokrajinskega odbora za Gorenjsko, na kateri so ocenjevali dosežene rezultate zadnjih državnozborskih volitev. Stranka je na Gorenjskem v primerjavi z volitvami pred štirimi leti sicer dobila večjo podporo volivcev, kar pomeni, da pridobiva na zd' upanju. Žal pa ni uspela izpolni' ti enega od zastavljenih ciljev, da bi DeSUS tudi na Gorenjskem dobil poslanca v parlamentu-Zato so navzoči na seji - sodelO" vali so tudi kandidati DeSUS na volitvah, govorili o uspehu in istočasno izražali nezadovoljstvo, kar večinoma velja tudi za rezu'' tate, ki jih je stranka dosegla I državnem merilu. Izrečenih je bilo tudi vrsto predlogov za aktivnosti v prihodnje. Predvsem so bili enotni, da je treba takoj začeti s pripravami na lokalne volitve čez dve leti in tudi na prl' hodnje državnozborske voliti čez štiri leta. DeSUS, Pokrajinski odbor za Gorenjsko I 440 Kaj če nimaš nobenega greha, pa te bog vseeno kaznuje In tako kot pri marsikaterem drugem zakonu, so se tudi v Mojčinem začele pojavljati razpoke. Sama je bila živčna, utrujena, vsega naveličana. Delala je v kolektivu, v katerem so ženske "dale nase", sama pa si ni mogla privoščiti niti zavojčka cigaret, tako je bila "spu-fana". Če je godrnjala, jo je Simon objel in začel božati, toda misel, da bo on doma poležaval, medtem ko bo sama tolkla kilometre v službo, ji je dvigovala pritisk. Nič ni pomagalo, ko ji je govoril, da si bo enkrat že kaj našel, da ne more vsega delat, da mu njegova duša ne dovoli, da bi ga "maltretirali" kakšni bedaki. "Vedno bolj sem spoznavala, da sem se poročila z otrokom, ki ne bo nikoli odrasel, "je grenko razlagala, ne da bi skušala skriti niti najmanjšo napako, ki jo je tudi sama naredila. Vedela je, da mu denar daje mama, zato seje vedno znova vračal k njej in se še zmeraj ni želel dokončno preselili k svoji družini. "Toda potem, koje izgubil še njo, je postal čisto izgubljen. Dokler je imel od česa živeti, je še šlo, toda potem, koje prihrankov zmanjkalo, se je moral soočiti z realnostjo. To je bilo zelo težko. Ni in ni mogel razumeti, da bo moral v službo, če ne bo hotel od lakote umreti. Za nekaj časa se je zaposlil kot varnostnik, toda kaj hitro seje dela naveličal, ker so ga utesnje- USODE Piše Milena Miklavčič vale ograje, okoli katerih se je moral ponoči vsaj trikrat sprehoditi. Da bi šel v kakšno pisarno, ni bilo misliti. Zadušilo bi ga že v enem dnevu. Ker je bil razgledan, je našel službo v neki turistični agenciji. Tu mu je bilo zelo všeč, dokler se niso začele notranje razprtije, čigavo bo kaj (9 let nazaj). Naveličal seje in spet ostal doma. To je bil zame ponoven šok, saj sem bila prepričana, da bo tam ostal vsaj še nekaj časa... Vzela sem si kredit za avto in ob misli, da bo spet vse na mojih ramenih, se mi je "utrgal film"... Potem je brez besed odšel in na hi trico prodal še stanovanje, v katerem je živel s starši. Denarje prinesel domov, ga stresel na mizo in dejal, da naj bo za otroke, on tako ali tako ničesar ne potrebuje. Takrat je prvič prenehal jesti. Da gladuje zato, ker mu je tako ukazala duša. Bila sem šokirana. Šla sem v kopalnico, se postavila pred ogledalo in se gledala vanj: ali sem še normalna ali nisem, sem se spraševala. Ali sem res kruta žival, da od svojega moža pričakujem, da bo prav tako skrbel za družino, kot moram jaz skrbeti? Toda razum mi je govoril eno, srce pa drugo..." Ko ga je bila že sama kost in koža sta, po nasvetu domačega zdravnika, poiskala strokovno pomoč. "Nič ni bilo bolje... Saj.... ne da bi koga kritizirala... Bila je polna čakalnica, ko sva prišla, in verjamem, da si je zdravnica želela samo tega, da bi bila kmalu prosta... Šlo je kot po tekočem traku... Simon je dobil zdravila, pomirjevala ali kaj, šla sva domov in takrat se je še bolj zaprl vase. Vse dopoldneve je prespal, popoldne je šel z otroki v naravo, kaj pisal, skuhal kosilo, pospravil, in če po pravici povem, postoril še marsikaj drugega, koristnega. Kar lepo smo se imeli. Le v Ljubljano ni več hodil." Leta so tekla in tudi Mojca se je počasi sprijaznila z vlogo glave družine. Ker so pazili na vsak tolar, jim je šlo kar dobro. Le Simon je postajal vedno bolj mrk in zaprt vase. Včasih po cele dneve ni spregovoril niti besedice. Poslušam pesmi, ki se rojevajo v meni, ji je včasih dejal, ko je silila vanj. Mojca se je že navadila, da ga je v takih trenutkih najbolje pustiti samega. Z otrokoma je hodila po opravkih, Simon pa je sedel v svoji sobi in sploh ni vedela, kaj tam počne, ker je zmeraj zaklepal vrata. "Zato se mi ni zdelo nič nenavadnega, ker ga nekoč dva dneva ni bilo ven. Pač, sem si rekla, ga je že spet kaj pičilo. Toda ko se vrata niso odprla niti tretji dan, sem šla po rezervni ključ. Saj bo še od lakote umrl, sem si, malce hudo-mošno rekla in si v mislih že sestavljala govor, kakšne mu bom "napela". Ležal je v postelji, počez, na trebuhu. Mirno. Sploh ne morem opisati kakšen strah me je zagrabil, ko sem zagledala njegovo negibno postavo. Kot kakšen krč. Niti prestopiti se nisem mogla, le nečloveško sem zakričala, še prej, preden sem stopila do njega. Zaslišala me je soseda in pritekla pogledat, kaj se dogaja. Ona je bila tista, ki ga je začela tresti, klicati po imenu in iskati kakšen znak življenja. Toda bil je že dva dneva mrtev in mu ni bilo več pomoči. Pozneje so mi povedali, da je pojedel toliko tablet, da mu verjetno ne bi bilo pomoči..." Mojci se je življenje sesulo v prah. Vse, kar je do tistega grozljivega dne potiskala v podzavest, je planilo na dan. Najbolj pa so jo žgale besede, ki so ji prišle na ušesa, češ saj je vedela, s koM se ženi, pa je vseeno tiščala z glavo v drek. "Bilo je strašno. Otroka sta bila že ravno toliko stara, da sta se zavedala, na kakšen način sta izgubila očeta. Njuni vrstniki so bili sprva prizanesljivi, toda že kmalu je padla kakšna zbadljivka na ta račun. Kolikokrat sta pri' jokala domov in poleg vse žalosti, ki smo jo nosili v srcih, smo se morali spopadati še s tistimi, ki so našo nesrečo izrabili za to, da so se iz nje norčevali. Tega nikomur ne privoščim. Ko bi odrasli, če že opravljajo, to počeli takrat, ko so sami... Ah, tako pa se ne zavedajo, da otroci poberejo drobce in iz njih naredijo svojega slona..." Življenje seje malce umirilo šele po enem letu in pol. Daje Mojca začela ponoči spati in da se otroka nista prebujala zaradi nočnih mor. > Nevarnost absolutne oblasti Branko Grims, državni svetnik Pisatelj Edouard Pil/eron je lakote opredeli/ zakon: "Zakon je kemična spojina, v kateri lahko dve Prej nevtralni sestavini tvorita sirup." Programski del Drnovškove koalicijske pogodbe je postal javen. Besedilo samo po sebi ne pove nič. Toda, ko ga je mandatar poslal v Parlament, mu je dodal nekaj, iz cesarje mogoče izluščiti nekatere bistvene poudarke o tem, kakšna bo politika vladajočih z ustavno Večino. Gre za priloge, v katerih se koalicija opredeljuje do v parlamentarni postopek že vloženih predlogov zakonov in parlamentarnega poslovnika. Prvo pravilo, ki pade v oči takoj, ^o pogledate napovedane spremembe poslovnika, je, da se bo Parlamentarno delovanje opozicije Praktično onemogočilo. S sprejetjem novega poslovnika bodo izginite vse določbe, ki omogočajo dejansko soočanje mnenj. Namesto spoštovanja zaporedja vloženih predlogov zakonov bo imela opozicijska stranka možnost na posamezni seji predlagati le eno samo točko dnevnega reda. Kakšna bo usoda ,e točke najbrž ni treba posebej razlagati... Vpliv opozicije na spreminjanje ustave in sprejem zakonov bo le še navidezen, saj je že sedaj očitno, da se ne bodo spoštova-ia nobena v parlamentih demokra-tlčnih držav povsem samoumevna začela in razmerja. Koalicija bo delovala kot povsem enostrankarska. Ob tem ne gre pozabiti, da demokracija v resnici obstaja le tedaj, Ce sta tako oblasti kot opoziciji Ornogočeni povsem enakopravno delovanje in ni dvojnih meril. Prav tu pa bo najslabše. V programu mlastne koalicije ni izražen niti najmanjši namen, da bi se dejansko pluraliziralo področje javnih Mašil. Omogočiti različnim mnen-Jefn stalno in enakopravno soočanje bi bil edini dokaz, da so na ['blast prišle demokratične stranke. Toda o tem seveda ni sledu! Kdor misli, da ni dvojnih meril, naj si °gleda poročanje javnih glasil, ko Je prevzemala oblast Bajkova vlada m to primerja s poročanjem v teh dneh... Še posebej komentarji v najbolj vplivnih glasilih so sedaj lQko osladno pocukrani, da bi mo-rali iz zdravstvenih razlogov sladkornim bolnikom in mladoletnikom odsvetovati njihovo uporabo. Kaj namerava nova oblast pokriti : dušečo preprogo medijske pristranosti? Zavrnila bo vse predloge ZOr konov, ki jih je v proceduro vložil državni svet in vse pomembnejše zakone, ki so jih v proceduro vložili poslanci sedanje opozicije. Tako bo na primer (edina!) neideološka protifašistična organizacija TIGR zaman čakala na svoj praznik, saj bo koalicija brez milosti obračunala s takim predlogom, ki ga je vložil predsednik SDS g. Janez Janša. Lahko pa stavite, da se bodo veljaki nove oblasti še naprej trkali po prsih s svojo "podporo" TIGRU, ki pa je očitno taka kot minulih 50 let (ko so ti isti, takrat še kot "tovariši", Tigrovce odrivali ob stran in preganjali). Koalicija bo delovala ultraliberalistično in bo neusmiljena do ljudi in okolja, saj bo zavrnila predloge zakona za zamenjavo (potencialno rakotvornih) azbestnih vodovodnih cevi, prav tako pa bo zavrnila zakon o prepovedi gradnje novih jedrskih central! Tudi o hitrejšem razvoju najbolj zapostavljenih predelov Slovenije bo očitno koalicija zgolj mlatila prazno slamo, saj napoveduje zavrntev zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki edini daje resnične razvojne možnosti tudi manj razvitim območjem ter območjem, v katerih je liberalistični koncept povzročil v minulih osmih letih visoko brezposelnost. Oblastna koalicija bo očitno delovala po načelu, da ni važno, če je vsebina dobra; ampak le, kdo je kaj predlagal (po domače: ali je predlog "naš"). Glasovalni valjar se ne bo ustavil pred takšnimi "malenkostmi ", kot so temeljna načela demokracije. Očiten je namen obsežnega poseganja v ustavo. Tovrstno hajdučenje z ustavo je bila začeto že julija in za novo oblast bo, kot kaže, ustava zgolj talka dnevne politike. V Sloveniji je ustava kot temeljna pogodba, ki se lahko spreminja le v res nujnih primerih in ob izjemno visokem soglasju državljanov, poleti izgubila bistven del svojega pomena in ta proces se bo še nadaljeval. Vse zaradi brezvestnih poslancev julijske Potrčeve (beri: sedanje) koalicije in izvirnega greha slovenske demokracije. Ustavo bi morali leta 199/ sprejeti na referendumu in vanjo zapisati določilo, da je tudi vsako spremembo potrebno potrditi na referendumu. Na to smo(!) takrat opozarjali, a rečeno je bilo le - ni časa. Toda potem bi bilo vse drugače. V novi španoviji morda res ne bodo tvorili strup, očitno pa bodo napihnjeni zaradi ustavne večine počeli velike neumnosti in zapravljali. Zaenkrat kaže, da bodo v Drnovškovi enobarvni koaliciji dokazovali (ali kar poosebljali?) le stari pregovor: oblast kvari in absolutna oblast - z ustavno večino - kvari absolutno. PREJELI SMO Medvedke so usmrtili Davnega leta /958, ko sem prestopil šolski prag prvega razreda osnovne šole, je kot prva septembrska številka znane knjižne zbirke "Čebelica" izšla lično ilustrirana knjižica z naslovom "Trije medvedi". Kdo je bil njen avtor, se več ne spominjam, vendar mije za vedno ostala v spominu prisrčna zgodba o treh medvedih. Dvainštirideset let pozneje, v samostojni in "demokratični" RS sem osupnil ob resnični žalostni zgodbi ob pomoru treh medvedkov v ljubljanskem živalskem vrtu. Po ukazu ministrstva in ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in privoljenjem ministrstva in ministra za okolje in prostor, so vse tri osirotele medvedke (njihovo mater naj bi povozil vlak), ki so bili v azilu za divje živali, kratko malo - usmrtili. Ne verjamem, kot se izgovarjajo odgovorni za gnusno dejanje, da ni v svetu živalskega vrta ali rezervata, ki bi hotel sprejeti medvedje mladiče, zasebniku v Avstriji pa tega naj ne bi dovolila birokratska država. Sprašujem ubijalsko gospodo, zakaj so medvedke oskrbovali v azilu od spomladi več mesecev, če so jih nameravali likvidirati? Ne preseneča me odločba obeh razvpitih ministrov, ki sta že izvedla pogrom nad kormorani in drugimi prostoživečimi zaščitenimi živalmi. Toda kakšne so etične in moralne norme direktorja ljubljanskega živalskega vrta, da o mednarodnih konvencijah in civilizacijskih normativih ne govorimo? In kakšna je moralna drža veterinarja, kot zadnjega akterja v tej gnusni resnični zgodbi, ko je živalim vbrizgal strup? Kot davkoplačevalec, državljan RS in ne nazadnje kot član Društva za odpravo lova v RS, zahtevam javno pojasnilo o zavrženem dejanju od obeh ministrov in direktorja živalskega vrta. Slednji bi moral vsekakor odstopiti s svojega delovnega mesta, oba ministra pa bo tako slej ali prej povozil čas. Obvestiti je potrebno tudi vse mednarodne institucije za zaščito živali o državnem pogromu nad prostoživečimi živalmi v RS. Zanimivo je, da se nad tem in podobnimi nerazumnimi odločbami obeh ministrov zgražajo celo lovci in njihova zveza. To in ono zgodbo o treh medvedih končujem z ugotovitvijo, da so jih, namesto da bi jih varovali in ščitili, poslali v "večna lovišča", kako simbolično, prav odgovorni na Večni poti 70. Dušan Lipovec Kamnik Podpora zahtevam avtoprevoznikov Zveza združenj šoferjev in av-tomehanikov Slovenije podpira vse upravičene zahteve vseh avtoprevoznikov v Sloveniji. Zadeve in problemi, ki jih zadnji dve leti izpostavlja Sindikat avtoprevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije Slovenije (SAS), niso znani samo njim, ampak nanje vseskozi opozarja vlado in državni zbor ter tudi posamezna resorna ministrstva tudi naša stanovska organizacija Zveza ZŠAM Slovenije kot institucija civilne družbe. Da Zveza ZŠAM Slovenije stalno opozarja na vse žgoče probleme v cestnem prometu in transportu v naši državi, je dokaz tudi javna izjava o potrebi po čim prejšnjem sprejetju sprememb in dopolnitev zakona o varnosti cestnega prometa in zakona o prekrških, ki smo jo 29. junija leto tudi ustno predstavil v Državnem zboru Republike Slovenije. Sedanje zahteve avtoprevoznikov, združenih v SAS, je na svoji seji 12. septembra letos obravnaval tudi izvršni odbor Zveze ZŠAM Slovenije. Sklenjeno je bilo, da tako kot zmeraj tudi sedaj podpiramo vse upravičene zahteve vseh avtoprevoznikov v Sloveniji in ne samo sindikata SAS. Na tej seji je bilo tudi ugotovljeno, da je še vendo aktualno naše sporočilo za javnost, ki smo ga izdali 20. oktobra 1998 in je bilo tistega leta objavljeno tudi v 6. številki Prometnega vestnika. Menimo, da je potrebno vse te probleme reševati na ustrezen civiliziran način s pogajanji med vlado, državnim zborom, posameznimi ministrstvi, gospodarskimi subjekti in predstavniki vseh avtoprevoznikov v Sloveniji. Reševanje vseh teh problemov z zaporami cest ni prava pot. Ceste so javna dobrina in morajo biti vedno odprte za ves promet. Poudariti moramo, da smo v zadnjih dveh letih kar nekajkrat poskušali navezati sodelovanje s SAS, vendar z njihove strani ni bila izražena želja niti izkazana volja za sodelovanje z našo stanovsko organizacijo. Tudi v programskih usmeritvah za delo Zveze ZŠAM Slovenije v letu 2000 in za čas do 35. redne letne skupščine v letu 2001 imamo v 6. točki zapisano, da želimo sodelovati z vsemi sindikati v cestnoprometni dejavnosti in teh je v Sloveniji kar nekaj. Sodelovanje pa pomeni skupno dogo- varjanje najmanj dveh partnerjev pri reševanju določenih problemov. Če kdo sodelovanje odklanja, ga tudi subjekt, ki želi sodelovati, ne more ustvariti. Stane Inkret, sekretar Zveze ZSAM Bomo upokojenci beračili? Po razpadu skupne države smo Slovenci čez noč ostali sami, kot čreda brez pastirja. Ker nikoli nismo imeli lastne države, nihče ni vedel, kako naprej. Na oblasti je ostalo nekaj ljudi prejšnjega režima, ob teh pa so se pojavile še številne stranke. Vsak je vlekel na svojo stran, zato je začelo naglo propadati gospodarstvo. Število zaposlenih se je zmanjšalo na minimum povečalo pa število upokojencev. Zato je v nekaj letih prišlo do krize v pokojninskem skladu. Ker si je iz tega sklada izposojala denar celo država, je nastala finančna "luknja", ki jo bodo sedaj skušali "zakrpati" z najetjem posojila. Toda, to je le kratkoročna rešitev! Aktivno zaposlene skušajo preko medijev prepričati, naj plačujejo denar v dodaten pokojninski sklad in si tako zagotovijo bolj ugodno pokojnino. Seveda bi s tem denarjem vsaj delno napolnili prazno vrečo. Zato opozorilo ni odveč. Ko bodo ti ljudje odhajali v pokoj, tega denarja že zdavnaj ne bo več! Tako namreč kaže dosedanja praksa! Torej se nam upokojencem obetajo hudi časi. Lahko se zgodi, da nekega dne sploh ne bomo dobili pokojnin! Zato naj ob tem zapišem nekaj lastnih misli. Upokojeni delavci smo v času aktivnega dela vplačevali denar v pokojninski sklad in imamo vso pravico zahtevatij!) redno izplačevanje pokojnin, (e pa je nesposobna oblast zapravila naš denar, je to njen problem. Osebno menim, da je to celo kaznivo dejanje, saj gre za krajo denarja. Ker pa si naši ve/egos-podje tako želijo v EU, naj povem, da v številnih evropskih državah, dobivajo upokojenci po štirinajst in celo petnajst pokojnin na leto! Dragi gospodje tam zgoraj, tudi to je Evropa, kamor silite na vse kriplje. Ko sem že pri tem, naj omenim, da v pravnih in demokratičnih državah o vstopu v EU odločajo na referendumu vsi državljani in ne le peščica izbrancev! Toda, naj bo o tem dovolj! Naj se povrnem k pokojninam. Rajnka Socialistična Republika Slovenija je imela velik pokojninski sklad. Ob tem je bilo še niz drugih skladov, v katere smo zaposleni vlagali del svojega zaslužka. Največji je bil stano- vanjski sklad, katerega vsota je šla v takratne milijarde dinarjev! Naj za ilustracijo navedem, da bi s tem denarjem lahko zgradili dvosobno stanovanje za vsakega prebivalca, vštevši dojenčke! Tega denarja danes enostavno ni več in je torej izhlapel ali. kot rečejo na Balkanu: "Uzela ga magla!" Kje je ta denar ni težko ugotoviti. Podobna usoda je doletela tudi številne druge sklade, med njimi tudi sklad za pomoč prizadetim ob naravnih nesrečah! Kar zadeva nas upokojence, pa predlagam novoizvoljenim gospodom sledeče. Ker kmalu ne bomo imeli več niti za kruh, naj začnejo graditi barake. Tam bomo imeli vsak svoj pograd in pločevinko, s katero bomo hodili po hrano na skupni kotel. Da bomo imeli vsaj toliko, kot so imeli taboriščniki v koncentracijskih Hitlerjevih taboriščih! Morda je tudi to Evropa, kdo ve? Seveda pa to velja le za upokojene delavce z mizernimi pokojninami. Tistim upokojenim gospodom, ki imajo od tristo do petstoti-sočakov in več pokojnine, se tega ni bati, saj imajo poleg pokojnine še vsaj dve do tri dobro plačane, honorarne službe. To pa spet navrže kakšen milijo-nček na mesec! Medtem ko upokojenci trepetamo za svoje pokojnine, pa država lepo skrbi za vse bolj številne potepuhe z vseh vetrov, ki ilegalno prihajajo v našo državo. Nekateri od teh so pri nas že več let. V domovih za tujce imajo posteljo, hrano in streho nad glavo. Toliko nima niti prenekateri slovenski upokojenec, ki je v tovarni garal petintrideset ali celo štirideset let. Za konec pa le še moj predlog v skrajni sili. Če nekega dne ne bo več denarja niti za minimalne pokojnine, predlagam sledeče. Naj nas, upokojence odpeljejo v živinskih vagonih v zbirna taborišča, od tam pa pod plinske prhe, trupla pa sežgejo. Kajti, nedopustno in nepošteno bi bilo, da bi nas pustili umirati od lakote. Tega si z Židi ni privoščil niti gospod Hitler. Tako bo uspešno rešen problem nas upokojencev, ki predstavljamo državni balast. Denar, ki bo ostal, bodo lahko porabili za nakup luksuznih vozil, orožja in še kaj. Lahko bodo vsaj dvakrat na leto prenovili dvorano poslanskega parlamenta. Torej, predlogov in variant, kako se znebiti upokojencev, je kar nekaj. Kakšna bo končna rešitev tega problema, pa bo pokazal čas. Janko Fon, Jesenice Piše: Miha Naglic 248 Se o Koblarju in Globočnikih (2) "Ob brskanju, kje je Koblar bil, kje ni bil in kje naj bi bil, pa tole, kar meri že skoraj na anekdoto. Ko so v povojnem času poimenovali šple po krajevno zaslužnih ljudeh, so Zeleznikarji izbrali ime Franceta Koblarja, kulturnega delavca in - šolnika. Iz Škofje Loke Pa je prišla aktivistična prepoved z motivacijo, da gre za 'največjega klerikalca v Selški dolini', šola je dobi/a ime po nekem partizanskem °dredu. - V Zavezi, glasilu Nove slovenske zaveze je za neprijaznega pisca Koblar 'oefar', pa tudi simpatizer liberalcev, saj mu po vrsti našte-Je prijatelje in znance tega nazora - žal ne vseh. * G. Demšar ga ponovno pošlje med klerikalce, Pa tudi sovražnike liberalcev. Res pestra vrsta Političnih nalepk. Vsi presojevalci pa imajo nf kaj skupnega: 'Ni naš!' In res, ni nikogaršen. Široko odprt za ljudi vseh nazorov, je zapisal: Ž.maga človečnost in ne nazor'. Povedano dru-Rače: tudi če nisi 'naš', si lahko moj prijatelj." Tako gospa Ana Koblar - Horetzkv v predzadnjem odstavku pisma, ki je bilo oddano v Ljubljani, 6. oktobra 2000. Sklene ga z naslednjo "lisiijo. "Spoštovani gospod Naglic! Otroci ali dediči svojih prednikov imamo nehvaležno na-i°go objektivnega pričevalca. Po svoji biološki bližini smo izpostavljeni pristranosti. Tako vedam tudi na pisanje g. Demšarja. Zato sem Se potrudila, da sem abstrahirala čustveno Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon prizadetost in imela pred seboj le Koblarja -kulturnega delavca, ki je tokrat le mimogrede moj oče. S to željo vas prav lepo pozdravljam." - Ob njenem pismu sem se spomnil tistega, ki gaje med vojno njen oče napisal svojemu predvojnemu prijatelju Narteju Velikonji, ki se je med vojno postavil na domobransko stran. Pre-berirno še iz njega odlomek. Razkrije nam občutenje avtorja v tistem hudem in prelomnem času. "Kako torej, dragi Narte? Ti si mi pisal dolgo pismo, naj ti ob njem napišem nekaj svojih misli. Ne bodo te morda zadovoljile, ne mislim te prepričevati, to je danes nemogoče. Tam, kjer ti hočeš, da sem, torej nisem, branijo mi božje zapovedi. Ne bom pa še dopovedoval, kaj bi si želel, da bi bilo drugače povsod, najbolj 'pri nas'. Saj so čisto preproste in osnovne krščanske zapovedi. Zločin je zločin, človečnost je človečnost, greh je greh, naj ga napravi komunist ali katoličan, domačin ali okupator, in človek je človek, naj bo kdorkoli. Politika to slabo loči, zato sem se umaknil, študiram, saj včasih nisem utegnil; odkrivajo se mi čudovite stvari, domače in tuje. Vidim npr.: Levstik je bil vedno veren, njegov liberalizem je bila samo razbolela resnicoljubnost in njegova javna pobožnost na koncu živ- Razglednica Železnikov, odposlana 9. marca 1905 (iz fototeke Loškega muzeja). ljenja je bila vrnitev v tisto preprosto ljudsko vernost, ki jo je ohranil navkljub vsem tistim, ki so ga tepli in ubijali... Zaupani ti še to: edino ta vera mije ostala od nekdanjih razbolelih časov: Bog je boljši kot vsi njegovi vojščaki, nepravični in neusmiljeni. Po svojih močeh smo želeli služiti katolištvu in slovenstvu, da bi bilo oboje čim lepše in čim višje. Pa smo si nakopali sovraštvo. Ti sovražniki so pač mislili bolj politično kot mi. Posameznih krivic ne bom našteval. Mene so sunili vstran. Kako hudo je bilo, ko sem videl, da mi ni mogoče več delati tam, kjer je bilo moje srce, kljub temu da je bilo leto za letom sama muka, zatajevanje in prikrivanje neveselih razmer. Danes sem zase to prebolel, saj vidim, treba je bilo političnih ljudi. Dom in svet je tedaj postal politikam, vsaj v akviziciji ljudi, nekoč pa je bil očiščevalnica - naše vice. (To mojo trditev je mogoče obrniti, a postavil sem jo na dejstva.) Prijateljstvo mi je še vedno najdragocenejša osebna zveza, če ne drugače, vsaj v spominu, in če je šlo kako težko kolo čeznje, je pač človeški delež. Kaj hočemo! Tako vidiš, sem res samotar. Za sedanji čaS sem se popolnoma ponesrečil; če bom tudi za k det j pozneje za nič, tudi prav. Le eno me plaši: groza, če človek ne bo nikomur človek, če bodo vse vezi pretrgane. Morda pa bomo spet ljudje, drug drugemu potrebni in dobri." (Nova revija 213/214. objavila Ana K-ll.) KRONIKA ureja: Helena Jelovčan NESREČE Le štiri "poletna" vozila Kranj - V sredo, 15. novembra, jc začela veljati uredba o obvezni opremi vozil za varno zimsko vožnjo. Gorenjski policisti so že prvega dne od šestih zjutraj do šestih zvečer preverjali, kako vozniki predpis spoštujejo. Ustavili so 442 vozil in le pri štirih naleteli na pomanjkljivo opremo. Več je bilo drugih kršitev. Tako so sedem voznikov predlagali v postopek sodnikom za prekrške, 38 pa so jih denarno kaznovali, med njimi enajst voznikov in sopotnikov zaradi neu-porabe varnostnih pasov. Sicer pa je bilo minuli teden na Gorenjskem kar 80 prometnih nesreč. Pet jih je bilo s hudimi, sedem z lažjimi poškodbami in osem s pobegi. Letos je v prometnih nesrečah umrlo 22 ljudi, lani v enakem času 33. Padel s strehe Hotemaže - V petek dopoldne je Simon S. delal na strehi nedograjene hiše. Streha je bila mokra in spolzka, Simona pa ne primerno zavarovati. Okrog 12.50 mu je med hojo po strehi spodrsnilo in padel jc petnajst metrov globoko. Huje ranjenega so odpeljali na urgenco v Klinični center. Prehitro po mokri cesti Nomenj - Damir H. je v petek ob*20.20 s fiatovim tipom vozil po regionalni cesti od Nomnja proti Soteski. Pri nadvozu prek železniške proge gaje v desnem ovinku na mokrem in spolzkem vozišču zaneslo levo, da je trčil v jeep cherokce, s katerim je nasproti pravilno pripeljal Suad S. Jeepa je zaradi sunkovitega trčenja odbilo nazaj, kjer je z zadkom trčil v že stoječo daewo nexio, ki jo je vozil Božidar D. Ta je po trčenju ostal vkleščen v avtu, iz katerega so ga rešili blejski gasilci. Z njim sta bila v avtu tudi Emir K. in Saša P, vse so huje ranjene prepeljali v jeseniško bolnišnico. Povzročitelja nesreče Damirja H. bodo policisti kazensko ovadili. S hondo v pokopališko ograjo Kranj - V četrtek ponoči se je neznani voznik osebnega avtomobila honda HRV zaradi neprilagojene hitrosti zaletel v ograjo kranjskega pokopališča ter poškodoval ograjo in nagrobni spomenik. Voznik je po trku odšel, avto pa pustil. Policisti so ugotovili, da gaje vozil Marjan R. iz Škofje Loke. Letalo s steze na travnik Brnik - V nedeljo zvečer se je na brniškem letališču zapletlo med pristajanjem letala črnogorske družbe Montenegro Airlines z 48 potniki. Komisija urada kriminalistične policije je ob ogledu ugotovila, da sta pilot Dragan P. in kopilot Djoko M. letalo focer 100 iz Podgorice sicer brez težav pripeljala na brniško 3\o/.o, mod '-taviranjern pa je nepravilno shranjen pilotov potovalni kovček padel na komandno ročico. Letalo je zaradi tega naglo zavilo v desno na travnik ob stezi in po njem vozilo približno 80 metrov, ko gaje pilotu uspelo obvladati in vrniti na stezo. Ranjen ni bil nihče, tudi letalo ni bilo poškodovano, poškodovana je le obrobna svetilka, ki jo je podrlo. Kdo je videl nesrečo Kranj - Včeraj ob 11.05 sta se na C. Staneta Žagarja v Kranju pri hiši 27 a zaletela voznica "petice" in voznik clia. Policisti prosijo voznico in morebitne priče nesreče, ki bi lahko pomagale k razjasnitvi okoliščin, da se oglasijo na kranjski policijski postaji ali pokličejo na 113 oziroma (04)268 15 99. • H. J. Policist odklonil podkupnino Bled - 50-letni Milan T. je zvečer v gostinskem lokalu Mars razbijal kozarce. Ko sta porišla posredovat policista, sc je raz-grajaški gost že umiril. Policist je od Milana T. zahteval osebni dokument, še preden mu ga je ta dal, pa je iz žepa potegnil šop bankovcev in policistu potisnil v roke 5000 tolarjev, če ga pusti pri miru. Policist je bankovec zasegel in Milanu T. dal potrdilo, zaradi podkupovanja pa ga čaka še kazenska ovadba. Zapravljal z najdeno kartico Goljufije, vredne 390.000 tolarjev, so tržiški kriminalisti ovadili 23-letnega Iztoka K. iz Domžal. Tržič - Iztok K. naj bi 2. septembra letos, ko je odhajal iz gostinskega lokala v Krizah, našel na tleh črno denarnico ter jo pobral. V denarnici je bilo nekaj denarja, lastnikovi osebni dokumenti in plačilne kartice. Iztok K. naj bi si denarnico prilastil in se odpeljal domov, ne da bi o najdbi sporočil policiji ali lastniku. Očitno sc je odločil, da bo malce zapravljal na tuj račun. Tako je še istega dne na Petrolovem bencinskem servisu v Tuhinjski dolini z najdeno plačilno kartico kupil dva mobilna telefona ter tri mobi kartice, za nameček pa se je z uslužbencem dogovoril, da mu na kartico izplača še 60.000 gotovine. Na računu, na katerem je bil znesek 124.799 tolarjev, naj bi Iztok K. ponaredil lastnikov podpis. Kasneje naj bi Iztok K. v ljubljanskem BTC z najdeno kreditno kartico kupil 99 tisočakov vreden mobilni telefon, v drugi trgovini pa še zlat prstan za 30 tisočakov. Na enak način naj bi kupil še žensko uro za enajst tisočakov, v trgovini Interspar pa za dobrih 50 tisočakov različnega blaga. V Emporiumu ga je jakna stala dobrih 26 tisočakov, hlače v drugi trgovini pa dobrih osemnajst tisočakov. Nakupoval naj bi tudi na Bledu, kamor se jc odpravil z mamo in dekletom. V trgovini Jeti sport naj bi s tujo kreditno kartico kupil srajco za skoraj trinajst tisočakov, v drugi trgovini zlato ogrlico za mamo, vredno 30 tisočakov, dober nakup pa naj bi žalil t napitkom v lokalu Life v Domžalah, ki je pravega lastnika stal še 3100 tolarjev. Iztok K. naj bi na škodo Miha .1. zapravil skupaj 390.000 tolarjev. • 11. J. Sojenje 25-letnemu Dragu Gorjancu zaradi poskusa umora "V zaporu molim, da bi bilo z Majo dobro" V soboto se je pred velikim senatom okrožnega sodišča v Kranju začela glavna obravnava proti Dragu Gorjancu, ki je 14. julija letos v stanovanju na Dražgoški 6 zabodel svoje nekdanje dekle Majo, nato pa se odpeljal na policijo prijavit. Kranj, 21. novembra - Petčlanskemu senatu okrožnega sodišča predseduje sodnica Marjeta Dvornik, obtožba je v rokah državnega tožilca Sama Kavška Mirta, Gorjančevo obrambo pa je po uradni dolžnosti prevzela odvetnica Tatjana Gregorc. 25-letni Drago Gorjanc iz Kranja je obtožen poskusa umora in je od 14. julija v priporu. Tožilec mu očita, da je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti - v krvi so mu namerili 1,52 grama alkohola, bil pa je tudi pod vplivom kanabisa - s 14-centimetrskim nožem najmanj dvakrat zabodel Majo P. v vrat in obraz ter jo porezal po prstih obeh rok. Rana v vratu je bila smrtna in le izredno hitri zdravniški pomoči gre zahvala, da je Maja preživela. Gorjančeva zagovornica je v da se zdaj spreneveda. Obširno petek v ugovoru na obtožbo med drugim predlagala izločitev pričevanj tistih prič, ki jih je preiskovalni sodnik zaslišal brez njene in obtoženčeve navzočnosti, kot tudi izločitev očitno bremenilne priče Primoža Z., Majinega prijatelja, katerega pričevanje naj bi bilo zaradi zasvojenosti z drogami sporno. Sodni senat je predlog zavrnil, češ da bodo priče zaslišane tudi neposredno na glavni obravnavi. Obtoženi Drago Gorjanc je v zagovoru vztrajal pri besedilu iz preiskave, saj, kolje dejal, se po treh, štirih mesecih od dogodka marsičesa ne spominja več in se želi ogniti morebitnemu očitku, pa je odgovarjal na vprašanja tožilca in zagovornice, ki sta želela osvetliti predvsem njegov odnos do Maje P. pred 14. julijem. "Ko sva se z Majo spoznala, sem bil izgubljen, zapit, mami je ravno prodala stanovanje. Maja me je po dveh dneh vzela k sebi na Dražgoško, kjer je živela s svojo materjo. Bil sem srečen. Ko sem šel za nekaj mesecev delat v Rusijo, sem vsako nedeljo klical Majo domov, "tašča" je začela prekinjati pogovore in z Majo sva se dogovorila, da greva skupaj na svoje. Po prihodu iz Rusije sem začel delati v Ljubljani, preselila sva se tja, potem pa še nekajkrat menjala stanova- Tretje nadstropje na Dražgoški 6 je po Gorjančevih besedah kot ena velika dnevna soba. Še dobro, sicer bi Maja bržčas izkrvavela- Tožilstvo vodi Irena Kuzma Kranj - Po odhodu vodje okrožnega državnega tožilstva v Kranju Andreja Polaka spomladi letos na višje tožilstvo v Ljubljani je vodenje kranjskega tožilstva kot vršilec dolžnosti nekaj mesecev opravljal Stane Boštjančič. Med več kandidati, ki so se prijavili za to mesto, je bila pred kratkim izbrana Irena Kuzma iz radovljiškega oddelka, kije vodenje tožilstva že prevzela. • N. J, nje, dokler nisva dobila primernega v Zalogu. Sam sem že skoraj nehal piti. Po zadnjem novem letu, ki sva ga preživela v Kranju, se je Maja izgubila, se vrnila, pa spet za več dni odšla." Drago Gorjanc je med jokom nadaljeval: [Nikoli nisem pomislil, da bi se lahko kaj takega zgodilo. Z Majo sem se imel su-per..." Pripovedoval je, da je njegovo dekle začelo prijateljevati z zasvojencem Primožem Z., ki jo je očitno potegnil s seboj v svet droge. Kljub temu je trajalo, preden sta sporazumno prekinila, pa še potem sta večkrat prišla skupaj. "Maja ni vedela, ali naj bo z menoj ali s Primožem. Ni se me bala. Ko sem usodnega večera potrkal pri njej na Dražgoški, mi je odprla, pristala je, da skupaj pokadiva en joint. Potem se ne spomnim več dobro. Spominjam se kozarca za vodo, ki sem jo pil v kuhinji« pa rdečega odcejalnika za pos#| do. Še danes mi ni jasno, kaj sem Maji storil. Tega nisem ho-tel. Kakšen naklep neki!" Drago Gorjanc je med jokom krivil sebe in alkohol, ki mu je podlegel. "Zakaj nisem neha' piti?! Nikoli nisem molil, v zaporu pa molim, da bo z Majo vse dobro. Ne vem, zakaj starši tako grdo delajo s svojimi otroki.•• Zase mislim, da bi bil super oče, zdaj sem to priložnost potrošil. Povedal je, da je odrašlal ob nasilnem očetu, ki je tepel njega< mamo, starega ata. Tudi Maje oče ni hotel vzeti k sebi. Sojenje Dragu Gorjancu se je v petek nadaljevalo z zaslišanjem prič. • H. Jelovčan Mamilo v kozarcih Kranjska Gora - Policistom z mejne postaje v Kranjski Gori so že lep čas sumili 25-letncga domačina Tomaža P, da se ukvarja s prepovedanimi posli. V četrtek so z odredbo preiskovalnega sodnika s službenim psom za iskanje mamil pri njem opravili hišno preiskavo. Našli so dva kozarca s približno 300 grami mamila in vodno pipo za uživanje mamil. Tomaža P. bodo ovadili kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. V zaklonišče po glasbila Kranj - Med 14. in 17. novembrom je neznanec vlomil v zaklonišče pri stanovanjskem bloku na Rudija Papeža 32 na Planini, kjer ima lastnik glasbeni studio. Odnesel je več glasbil, vrednih vsaj 1,4 milijona tolarjev, in sicer devet činel, dva bobna, devet mikrofonov, dvanajst stojal, efect lexicomin in kompresor. V petek pa je nekdo vlomil še v stanovanje v isti ulici. Ukradel je mobilni telefon eriesson A1018S, hišni telefon s tajnico in faX* om panasonic ter tri zlate prstane. Lastnika je oškodoval za najmanj 90.000 tolarjev. Ukradel in odšel v Bosno Kranj - 25-letni državljan BiH Šahbaz Š. naj bi med četrtkom & petkom prišel v samsko sobo v ulici Tončka Dežmana na Planini-Iz notranjega žepa lastnikove bunde naj bi vzel 800 nemškil1 mark in 70.000 tolarjev ter jo mahnil v rodno Bosno. Avstrijca s ponarejenimi markami Bled - 30-lctni Cristian W. in 43-letni Jožef F. sta v soboto prip°" tovala v našo državo. Na Bledu sta na bencinskem servisu tankala in kupila nekaj drugih drobnarij, račun pa poravnala s ponarejenim bankovcem za 200 nemških mark. Enako sta storila v gostinskih lokalih Arbor na Bledu in Taverna v Lescah. Policisti so pridobili fotografije avtomobila, s katerim sta se vozila, ju izsledili in prijeli. Pri pregledu so našli še osem ponarejenih bankovcev po 200 mark. , Dan odprtih vrat na mejnem prehodu Jezersko i\3jinstiijsi9 iiBjvisji in meci nsjicpsimi Po dobrem letu dni, kar so se policisti in cariniki preselili v novo stavbo, sta kranjska policijska uprava in občina Jezersko v soboto na mejnem prehodu pripravili dan odprtih vrat. Jezersko, 21. novembra - Mejni prehod Jezersko, ki leži na 1216 metrih nadmorske višine, je najvišji in hkrati najmanjši prehod na slovenski meji, sodi pa tudi med najlepše urejene. Je zgled dobrega sodelovanja med Slovenijo in AvstrHo, med Jezerskim na naši in Železno Kaplo na avstrijski strani. Avgusta 1998 so staro mejno postajo, poškodovano v vojni za samostojno Slovenijo, začeli rušiti in s Pharovo pomočjo graditi novo stavbo. Dela je opravil kranjski Gradbinec. Policisti in cariniki so se vanjo preselili konec lanskega septembra. Prek Jezerskega vrha prestopi slovcnsko-avstrijsko mejo okrog 200.000 ljudi na leto oziroma v povprečju devet tisoč vozil. Razveseljivo je, da se zadnja leta povečuje tudi turistični obisk, obnova mostov v dolini pa obeta, da bo prehod še bolj živahen. Sobotnega dneva odprtih vrat so se razen Jezerjanov, policistov in carinikov z obeh strani meje ter njihovih šefov med drugimi udeležili župana občine Jezersko Milan Kocjan in občine Naklo Ivan Štular, direktorja kranjske upravne enote Metod Ferbar in območne gospodarske zbornice Andrej Prislan ter številni drugi gostje. Srečanje na meji so poživili mladi folkloristi iz osnovne pu se je "upokojil" pri vodniku šole Jezersko, pevci skupine doma) in Nikom ter belgijs- Jutro in vodniki službenih kim ovčarjem Lcejcm prikaza- psov s kranjske policije, ki so s li vaje napada in obrambe brez svojimi varovanci, nemškima nagobčnika, odkrivanja droge ovčarjema Bliizom (po nasto- in preiskave. • H. Jelovčan Wk, 21. novembra 2000 GORENJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS 25. STRAN • GORENJSKI GLAS AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA novembra 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Tokrat pa klasično .Spomnimo se, da ansambel Strio Jemc iz Škofje Loke v tej, klasični, zasedbi deluje dve *ti. Pred tem seje na različnih Prireditvah predstavljal kot Po. Na marsikaterem praznovanju, ohceti ali drugi priredit-P so skrbeli za razpoloženje, godijo pa fantje med tiste glasine skupine, ki se doslej niso Preveč poglabljali v sestavljale lastnih skladb. Igranje za *abavo, zato ker imajo radi plasbo, in zato, da se z drugimi M da druge zabavajo, je njihov •noto. „Še ko so igrali kot trio Jemc, so M vabili na različna srečanja in °° različnih priložnostih. Bili so 6na tistih skupin, katerih igraje je šlo v ušesa, njihov nastop *° si družbe zapomnile po tem, P So znali narediti žur. To je bila naJbrž tudi spodbuda, da se jim na veselih srečanjih. To, pravijo, pa je tudi tista glasba, s katero glasbena skupina najlaže naveže ta pravi stik z druščino, kije pogosto skupaj s takšnim ali drugačnim prazničnim razlogom ali pa zato, ker sta se dva odločila, da bosta živela skupaj. Kar precej parov so na ta način že zvezali na ohcetih. Sestavo ansambla Štrio Jemc Škofja Loka smo že omenili. Tokrat vam jih predstavljamo od leve proti desni v tistem, ta pravem, klasičnem načinu. Basistje Jure Pustavrh, ki v prostem času igra tudi tenis v območni poljanski ligi. Kitarist Mare Mohorje igra tudi pri folklorni skupini Škofja Loka. Mareta lahko tudi pokličete na številko 041/244-385, če bi se radi dogovorili za srečanje z ansamblom na vaši prireditvi. Steber Štria Jerneje Ansambel Štrio. jI pred dvema letoma pridružil Se četrti član. Ko smo se srečali z njimi oziroma bolj pravilno z Maretom, smo 'Zvedeli, da fantje radi delujejo Nekako bolj odštekano. To pa ne P°meni, da igrajo tudi odšteka-n° glasbo. Ne. Igrajo narodno-*abavno in zabavno glasbo, ^asbo torej, kakršna je danes harmonikar Nejc Jemc, kije tudi v sestavu folklorne skupine Škofja Loka. In še trobentar. To je Tone Habjan, ki je tudi član Pihalnega orkestra Alples Železniki. Ansambel Štrio bomo večkrat srečali prihodnji mesec na prireditvah, ko bo Gorenjski glas Več kot časopis. GLASBENIKI MESECA - KUPON Morda veste, kje je nastal tale posnetek ansambla Štrio? Im Nasl e^in priimek: ov: Postaj_ *uPon. nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj, ARION ODGOVARJA ŠIFRA: Cvet ^ljubljen sem v dekle iz iste šole, ki jo obiskujem tudi sam. Poslal sem ji ljubezensko pismo, vendar mi nanj ni odgovorila. AJi jo naj pokličem po telefonu ali še počakam, da bo odreagi-raia sama? pOLORES: Najbolje boste ravnali, če se boste z njo pogovorili. Vaša čust-j'9 so ji znana in časa za razmislek je imela dovolj. Izkoristite pri-•ožnost, ko ne bo okoli vaju prevelike gneče, lepo se ji nasmehnite in povprašajte, ali jo lahko povabite kam. Njen odziv bo takoj dal odgovor, ki ga želite dobiti, vedite, daje sramežjiva in da kontakte težko navezuje, zato tudi ^ ne smete biti preveč direktni. Sicer imate v decembru izred-n° lepe aspekte na področju ljubezni, torej so vas zvezde vzele l^d svoje okrilje, zato vam bo to v oporo in pomoč. ARION KUPON ^emu vprašanju obvezno priložite kupon in poleg napišite tudi vašo šifro in rojstne podatke. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • Eltos d.o.o., Lapajnetova 9, tel.: (05) 373 41 60, lax.: (05) 373 41 70 Dopolnite: V katerem mestu se nahaja omenjeno podjetje? Nagrada: Notes in pisalo • Pekarna Jesenko, Jelični Vrh 15, 5275 Godovič, tel.: (05) 374 74 10 Vprašanje: Iz. kakšne moke je Anžicov hleb? Nagrada: pleteno srce Odgovore pošljite do sobote, 25. novembra 2000 na naslov: NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut..." Nagrajenca z dne 5. novembra 2000: • Servis Audio-video naprav, Logatec: Dušan Oblak, Stranska pot 2, 4270 Jesenice • Silites, Sežana: Ani Treven, Sp. Besnica 103, 4201 Zg. Besnica Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 01 750 9 360. Spremljate nas lahko: Notranjski radio 107.1 & 91.1 IVI I Iz. Pokličite (01) 754 1 632 ob nedeljah med 20.21 in 22.00 uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujejo - Šerif -Večerna Zarja - Črni gad - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:061 /741 632 • fax:061/741 612 IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! RADIO ID O M Z A L. E KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvenci 88.9 FM - stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje je OPTIKA PRIMC, CESTA NA KLANEC 3A, TEL. 04/235-45-70. Nudijo vam hitro in kvalitetno izdelavo vseh očal z navadnimi in specialnimi stekli. Izdelujejo na recept in brez njega. Korekcijska očala - znamke: Marina, Spida fora, Cottet, Marius Morel, Adidas, Country, Zeiss, Village, Naf naf, Rodenstock, Trussardi, Christian, Dior, Paloma Piccaso, Silhuete, Vienna line, Look... Sončna očala - znamke: Adidas, Carrera, Country, Dia-bolo... Stekla - tujih in domačih proizvajalcev (Zeiss in Al-com) Računalniška očala Delovni čas: 8.00 - 12.00 in 15.00 - 17.30, torek popoldan zaprto, petek 8.00 - 12.00 in 14.00 - 16.00, sobota zaprto. Nagradno vprašanje: Ali imajo tudi računalniška očala? m KUPON: Ime in priimek:...................................................................... I Naslov:................................................................................. j Tel.:..................................................................................... ! Odgovor:.............................................................................. Kupone pošljite na naslov Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko CISTA lO-KA RADIA GORENC Potrebujete kanček zabave več, kot vam jo nudi vsakdanje življenje? Potem ko za vas nova lestvica Čiste 10-ke, na sporedu tudi ta četrtek, 23. novembra, ob 18.30. Za nazaj hvala AVTOKLEPARSTVLJ KRNIČAR, Katji M. iz Cerkelj in Jožetu K. iz Škofje Loke. V igri 1., 2., 3. kdo sledi? pričakujemo "kraljevski" odgovor in vašo udeležbo. Do snidenja še lep pozdrav od Ervina in Mojce! Čista 10-ka Radia Gorenc 1. Sendi - Objemi me (3) 2. Zlatko Dobrič - Brez ljubezni naju ni (5) 3. Classic - Ne muči me več (3) 4. Slepi potnik - Ljubezen na prvi dotik (2) 5. Claudia - Včeraj, ko sva zagledala se (2) NOVO! NOVO! NOVO! 6. ŠUKAR - Asel Vake 7. MIRAN TETIČKOVIČ - Poljubi me nocoj 8. ANJA RUPEL - Ključ do srca 9. VLADO KRESLIN - Ptič 10. ŠTAJERC PRODUCTION -Carmina Burana Čista 10-tka Radia Gorenc ^-mu za GORENC A ,:' tsu^m mm " Radio Gorenc, p p 80, 4290 Tržič GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE g" Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon: 03 56 71 300 in fax: 72 080 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče in vsako nedeljo ob 11.30 na Koroškem radiu. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, d.o.o., p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE PREJMEJO: MARJETA ZORMAN, Lenartova ulica 11, 2392 Mežica; BORUT PODOBNIK, Ob potoku 10, 4226 Žiri; CVETKA ZGAGA, Podbrdo 8c, 5243 Podbrdo. Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON št. 47 1. SESTRE BUDJA - Jodlarska ljubezen 2. VESELE ŠTAJERKE - Ljubček moj, srček moj 3. DUO ROCCO - Povejte mi prijatelji 4. Ans. Braneta KLAVŽARJA - Fantovska navada 5. Ans. Toneta RUSA - Zvon želja (nov predlog) mm l^GLAS VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 01/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da RADIO izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: nrvnšrc Radl° °8»u>šče UUINJ1M.J2, §„,,8 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 21.11.2000 Popevke: 1. Moja simpatija - Foxy Teens 2- Ljubezen - Marta Zore 3. Ključ na mizi - Stane Bakan N/ - vi/e Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: L, Ne kliči me - Nuša Derenda 2- Ti si jaz in jaz sem ti - ans. Rosa 1. Kaj je lepšega - Denis Novato s prijatelji 2. Podjetnik - ans. Gregorji 3. Splet narodnih - ans. Ekarl VAŠA PESEM ji. GLASUJEM ZA Popevko: Naioilno/ahiivno vi^o: Ime in priimek Naslov: 1'ošta: HALO-HALO KAŽIPOTI HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 411-887, 251-18-87 METKO R, d.o.o. Stara e. 1, Cerklje RAČUNOVODSKI SERVIS A vtobusni prevozi AMBROŽIČ Zg. Gorje 15 HO KO - kombi prevozi Tel.: 596-38-76, 595-77-57 A VTOB U SNI PRE VOZI DRINOVEC PAVEL VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ. tel. 202-55-22, 27. novembra, ob 9.00 in 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 531-49-60, 27. novembra ob 18.00 B&B JESENICE, tel 586-33-00, 4. decembra ob 18.00 B&B ŠK. LOKA, tel 515-70-00,4. in 18. decembra ob 9.00 in ob 16.00. Madžarske toplice od 30.11 -3.12., Silvestrovanje v Madžarskih toplicah 30. 12.-2.1. 2001, Lenti 23.11.,25.11.,2.12., Lidl 23.11., Trst 28.11,Palmanova + tovarna čokolade 28.11. 25.11., Lenti, 28.11. Eurospin-Trst 30.11. Palmanova-tovarna čokolade tel.: 252-62-10, 041/ 660-658 Računovodske in knjigovodske storitve za samostojne podjetnike in mala podjetja. Eržen, s.p., tel.: 23-11-773, GSM: 031/300-115 JEREB, d.o.o. Tel.: 51 57 110, 51 21 51 82 562 773, Rekreacijsko drsanje v I^edeni dvorani BLED tel.: 041/ 954 678 Rekreacijsko drsanje HAI^A TIVOLI tel.: 01/431-51-55 Rekreacijsko drsanje GORENJSKI SEJEM tel.:202-16-34 V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA SMUČIŠČE STRAŽA Lenti 2.12. 2000 Tel.: 04/57-25-427, GSM 041/723-823 Zanesljivost, kvaliteta in cena prevozov so razlog za nakupovalne izlete v: Lenti vsak čet. in sob.; Trst 1. in 3. sred., Udine (Alpe-Adria) 2. sreda, Palmanova 4. sreda, Celovec 1. in 3. torek v mesecu. Ostali prevozi (do 16 oseb) po dogovoru. GSM: 041/734-140 Trst 30.11., Palmanova + tovarna čokolade 28.11. Tel.:533-10-50, 041/74-41-60 Lenti 30 11 ; SILVESTROVANJE - Češka od 30.12 do 1.1. 01; SMUČANJE V ŠVICI v času zimskih počitnic. Pokličite nas po telefonu - TURISTIČNA AGENCIJA JEREB, ŠKOFJA LOKA. Drsališče obratuje vsako soboto od 16.30 do 18.00 ure,vsako nedeljo od 10.00 do 11.30. ure in od 16.30. do 18.00 ure. Vstopnice: odrasli 600 SIT, otroci (do 14 let) 400 SIT. Letna karta 5.000 SIT (otroci) in 8 000 (odrasli). Drsališče obratuje ob torkih in petkih od 20.30 do 22. ure, ob sredah in četrtkih od 20. do 21.30 ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 11.30 in 14.-do 15.30 ure. Vstopnice: odrasli 700 sit, sobota in nedelja 750 sit, otroci (do 10 let) 500 sit. Drsališče obratuje vse sobote, nedelje in praznike od 15.30 od 17.00 ure. Vstopnice: otroci nad 7 let in odrasli 600,00 SIT, otroci do 7 let 300 sit; Sezonska vstopnica 2000/01 je 12.000 SIT. SLIKARSKE RAZSTAVE: Do 24. novembra je v avli hotela Dobrna na ogled razstava del slikarke Božene Godec - Bože. V predprodaji so že sezonske karte za sezono 2000/2001 v Upravi smučišča Straža - Festivalna dvorana, tel.: 04/57-80-512 OZARA Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težava mi z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se v društvu OZARA, enota Kranj, na Kidričevi 6 v Kra nju, tel.: 04 / 23 62 610. BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01/42-66-197 - KOŽ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana ■ ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: Ij ubijana ®horzaznanja. ms s.edus.si Kaj lahko izveste: kako kvačkati prtičke in obrobe, kako okusno in funkcionalno opremiti stanovanje, kako izboljšati svoje počutje s pomočjo aromaterapije, kako kramljati v španskem jeziku, kako žonglirati s kiji, ali kako najbolj ugodno potovati po Grčiji. DERMATOLOG dr. Aleksič te L: 01/540-15-55 STUDIO TANGO Zdravljenje kožnih bolezni, krčnih žil, kapilar, bradavic, znamenj in drugih kožnih izrastkov. VPISUJE v Britofu pri Kranju v tečaje družabnega plesa, LATINO in DISCO plesov. Poučevanje tudi v paru ali posamezno! Tel.: 232 46 77, 041/820 485 GLASOV KAŽIPOT 3. Slovenski festival vin Ljubljana - V Cankarjevem domu bo od 23. do 25. novembra potekal 3. Slovenski festival vin. Odprt bo v četrtek in petek od 13. do 21. ure, v soboto pa od 11. do 21. ure. Predstavljenih bo več kot 220 vrhunskih slovenskih in tujih vin, sodelovalo pa bo več kot 100 vinarjev, vinogradnikov in vinskih kleti. Potekale bodo pokušine (na 1001 način), organizirane bodo razstave, na razstavnem prostoru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vam bo na razpolago preizkus elektronskega alkotesta... Skratka, pestro in zanimivo bo. Varstvo človekovih pravic Kranj - Amnesty International Slovenije in Ekonomska šola Kranj pripravljata delavnico o varstvu človekovih pravic, ki bo se bo v četrtek, 23. novembra, ob 13.15 uri začela v dvorani Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj. Zabavni kviz o Šenčurju Šenčur - Društvo prijateljev mladine Šenčur prireja zabavni kviz naslovom Ali te poznam, občina Šenčur?, v katerem bodo razmi-gali svoje sive celice učenci petih in šestih razredov Osnovne šole Šenčur. Učenci se bodo pomerili na treh področjih in sicer v športu, glasbi in spoznavanju svoje občine. Prireditev bo v petek, 24. marca, začela pa se bo ob 17. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Ure pravljic Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice se bo ura pravljic začela v četrtek, 23. novembra, ob 17. uri. Tokrat bodo otroci lahko pisluhnili pravljici Mar-cusa Pfistra Mavrična ribica, ki pripoveduje o najlepši ribici v morju, ki je zaradi lepote ošabna in ponosna in nobena ribica noče biti njena prijateljica. Prijatelje dobi, ko se nauči deliti svoje bogastvo z drugimi.Koroška Bela - V Kulturnem hramu na Koroški Beli bo ura pravljic za predšolske otroke v soboto, 25. novembra, ob 16. uri, za otroke od 1. do 3. razreda pa isti dan ob 17. uri. S seboj naj otroci prinesejo barvice in copate. Šiviljsko-modni kotiček Koroška Bela - V Kulturnem hramu Koroška Bela se bo v petek, 24. novembra, ob 17. uri začela mladinska delavnica Mavrični žarek (risanje na steklo). S seboj prinesite škarje in iglo. Potepanja z lovcem Koroška Bela - Mladinska delavnica Potepanje z lovcem bo v soboto, 25. novembra. Zbor bo ob 9. uri pred Kulturnim hramom. Ker boste šli v gozd, pazite na primerno obutev in obleko! Čudoviti svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp Kamnik - Matična knjižnica Kamnik vabi na predstavitev knjige Čudoviti svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp avtorice Ingrid Pilz in založbe Mladinska knjiga, ki bo danes, v torek, ob 19. uri v dvorani knjižnice. Vsebino knjige bo predstavil prevajalec in urednik Marjan Krušič. Doktor Stanko Klinar, kije opravil strokovni pregled prevoda, bo z diapozitivi in svojim predavanjem obiskovalce popeljal med vršace in na gorske poti Kamniško-Savinjskih Alp. Vstop je prost. Predstavitev knjig o Žireh Škofja Loka - Jutri, v sredo, 22. novembra, ob 19. uri bo v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki predstavitev knjig Žirovski vodnik, Planinsko društvo Žiri 1950 -2000 in Žirovski album. Sodelovali bodo avtorji Miha Naglic, Zvone Kopač, Franc Temelj in Snate Kosmač, z njimi pa se bo o žirovski knjižni beri 2000 pogovarjala Milena Miklavčič. Večer je namenjen 20-letnemu izhajanju Žirovskega občasnika. Miklavževanje v Stari Loki Škofja Loka - V četrtek, 23. novembra, bo ob 19. uri v Knjižnici Škofja Loka potekala predstavitev raziskovalne naloge Miklavževanje v Stari Loki. Silvestrovanje - pred-novoletno srečanje Žabnica - Bitnje - Društvo upo-ojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane na silvestrovanje - prednovo-letno srečanje, ki bo v nedeljo,«17. decembra, ob 18. uri v Gostilni Marinšek v Naklem - tam, kjer so silvestrovali že lani. Zadnji rok za prijavo je 4. december. Odhod avtobusov bo od 17. ure dalje, o točnem času in kraju odhoda pa bo društvo pravočasno obveščalo s posebnimi listki. Hotavlja - Bukov vrh - Vinharje Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na izlet -pohod po Škofjeloškem hribovju. Izlet bo v četrtek, 30. novembra, z odhodom posebnega avtobusa ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo za 4 ure, pot pa je speijana po zelo razglednem terenu. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 29. novembra, oz. do zasedenosti avtobusa. V neznano Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 25. novembra, na izlet v neznano. Odhod posebne- ga avtobusa izpred hotela Creina bo ob 8. uri. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška c. 27, tel.: 20 25 184. Število mest je omejeno. V Celovec Škoja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka prireja za svoje članice in člane izlet v Celovec, ki bo 30. novembra, z odhodom ob 8. uri izpred avtobusne postaje. Izlet je izven programa njihovih izletov po Sloveniji in zamejstvu. Ker je izlet med božičnimi prazniki, vabijo tudi ostale upokojence, da se izleta udeležite. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 8. do 12. ure ali po tel.: 51 20 664 do zasedbe avtobusa. Portorož - bazeni morja Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Portorož, ki bo v sredo, 29. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred Hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu z 51 sedeži. Dobeno - mengeška koča Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira pohodniški izlet v četrtek, 23. novembra, in sicer na relaciji Rašica - Dobeno - Gobavi-ca, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Hotela Creina. Lahke hoje bo od 4 do 5 ur. Prijave z vplačili zbirajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. Po nakupih v Italijo Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor obvešča svoje člane in druge, da je za nakupovalni izlet v Italijo, ki bo v četrtek, 23. novembra, z odhodom avtobusa ob 11.30 uri, nezasedenih še nekaj mest. Prijave: 255-10-69 (čimprej). Škofja Loka - Na nakupovalni izlet v Italijo vabi tudi Društvo upokojencev Škofja Loka in sicer v četrtek, 23. novembra. Nakupovali boste lahko v Gordolu, Lidlu, Evrošpinu in še kje. Prijave zbirajo na sežu društva do zasedenosti avtobusa. Oblikovanje adventnih venčkov Kranj - Hortikulturno društvo Kranj vabi na zanimiv prikaz oblikovanja zimskih adventnih in prazničnih aranžmajev, ki bo danes, v torek, 21. novembra, ob 16. uri v sejni sobi št. 14 v Mestni občini Kranj. Vodil ga bo priznani kranjski florist Matjaž Beguš. Občni zbor DU Žirovnica Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na občni zbor, ki bo jutri, v sredo, 22. novembra, ob 16. uri v dvorani društva na Selu. Predavanja Perspektive Dunaj - Na Dunaju bo danes, v torek, ob 18. uri na Avstrijski akademiji znanosti strokovno predavanje z naslovom Perspektive, na katerem bodo strokovnjaki skozi referate predstavili velikega slovensko-avstrijskega znanstvenika Frana Miklošiča. Tehnika transcendentalne meditacije Radovljica - Na uvodnem predavanju tehnike transcendentalne meditacije, ki se bo danes, v torek, 21. novembra, ob 19.30 uri začelo v prostorih knjižnice A. T. Linharta v Radovljici, bodo predstavljene koristi vadbe te naravne, lahkotne in znanstveno preizkušene metode globoke sprostitve, ki je namenjena izboljšanju zdravja ter razvoju kreativnih in bolj harmonični mečloveških odnosov. Predavanje bosta vodila učitelja tehnike TM 9a Irma Sutlič in g. Rajko Čebavs Vstop je prost. Likovna dela Zvonka Ivanovića Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 24. novembra, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Zvonka Ivanovića. člana likovnega kluba Dolik. Karikature Aljane Primožič Kranj - V Caffe galeriji Yasmin na Cankarjevi 1 bodo v četrtek, 23. novembra, ob 19. uri odprli razstavo karikatur avtorice Aljane PfJ možic. Razstava bo prodajna, zbrana sredstva pa bodo namenjena OŠ Helene Puhar. Svileni šali Bohinjska Bistrica, Bled - Dobrodelna prodajna razstava svilenih šalov je v Knjižnici A. 5 Linharta, enota Bohinjska Bistrica odprta od 17. do 24. novembra, v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu pa bo odprta od 25. novembra do 2. decembra. Sredstva, zbrana s prodajo izdelkov članov Društva za zdrav osebnostni razvoj 'z Radovljice, bo društvo namenil0 za razvijanje humanitarnih dejavnosti na našem območju. Slike Staneta Kumarja Ljubljana - Železniški muzej Slovenskih železnic in Mestnj muzej Ljubljana vabita na ogled razstave z naslovom Stane Kumar - slikar, zazrt v železno cesto, ki sejo postavili ob 90-letnici umetnikova rojstva. Odprli jo bodo ! četrtek, 23. novembra, ob 12. un v Kulturno-informacijskem centru Mestnega muzeja Ljubljana, Trg francoske revolucije 7. Kreativnost, ne bivanjska praznina Škofja Loka - V Mali razstavni g3' leriji Občine Škofja Loka - Žigonova hiša, Mestni trg 15, je na ogled razs-tava z naslovom Kreativnost, ne bivanjska praznina, na kateri so razstavljena dela likovne kolonije dijaških domov Slovenije, ki je bila odprt3 v okviru Preventivnega tedna Urada za droge pri Vladi Republike Slovenije. Likovna dela so na ogled v času uradnih ur Obnčine ŠkofJ3 Loka do 29. decembra. Fotografije Tine Doki Kranj - V Klubu Trezor je na ogled fotografska razstava fotografinJe Gorenjskega glasa Tine Doki in nov*' narke Špele Žabkar. Naslov zanimive razstave je Drugačni, a enaki. MIR Opalo ima vsakdo rad Jesenice - Gledališče Toneta Gjjjj farja Jesenice vabi na ogled nove komedije Johna Patricka Opa'° ima vsakdo rad. Predstavo si lahk° ogledate v petek, soboto ,r) nedeljo, vsakokrat ob 19.30 \m Vstopnice so v predprodaji v P1' sarni gledališča. Možna je rezer' vacija po tel.: 04/5833-1000. Hrčkova kruška Radovljica - V Knjižnici A. T. UjK harta si otroci lahko v četrtek, 23; novembra, ob 17. uri ogledajo igfl-co Svetlane Makarovič Hrčkova hruška. Igrico o hrčku, ji pripravlja na zimo, bodo zaig se rali otroci iz skupine Vrabčkov iz Vrte Bled pod vodstvom vzgojiteljic Makse Ambrožič. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (04) 202-26-81 Telefon uprave (04) 280-49-00 Faks (04) 280-49-33 e-mail: presern-gled@85.net www.pgk-gledalisce.si 9 Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 04/ 202 26 81 T. Partljič: KRIVICA BOLI torek, 21. 11.„ ob 19.30 uri, za abonma RUMENI, IZVEN in KONTO sreda, 22. 11., ob 19.30 uri, za abonma ZELENI, IZVEN in KONTO P. Vogel: KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI petek, 24. 11., ob 19.30 uri, za abonma PETEK 3, IZVEN in KONTO četrtek, 30. 11., ob 19.30 uri, za IZVEN in KONTO PREJELI SMO Poraz SLS ali igra z volivci Nekateri ga objokujejo, drugi s* veselijo, spet tretji preverjajo, kje so ga lomili, ali pa tudi ne. Tako se je zgodilo vsaj po mojem združeni SLS (SLS + SKD). Kot kmet in Slovenec bom opisal to tragikomiko, ki so jo uprizarjali glavni akterji te zgodbe Polomije. Ko je leta 1988 nastala kmečka ZVEZA pod vodnom, g Ivana Omana in v ozadju dr. Franca Zagožna je bila kot Prva opozicijska stanovska organiziranost kmetov takratni partijski oblasti. Vzrok za nastanek Je bil zagotovo v odrinjenosti in Zapostavljenosti slovenskega kmeta v takratni družbi. Če °rnenim samo na kratko, kaj vse hudega so morale pretrpeti kmečke družine, od druge vojne, ko so preživljali partizane, če-Prav sami niso imeli dovolj brane, do povojnih grozot, ko so na °blast prišli komunisti, obvezne oddaje kmetijskih pride I kov in živali, delo v prisilnih zadrugah, Visokih davkih, iz katere se je kadila slovenska industrija, ob-vezno združevanje v zadrugah in razlastninjenje zemlje, kar je bilo za slovenskega kmeta najhuje, kije stoletja branil in ljubil slovensko zemljo. Mnogi, ki se niso strinjali, so bili zaprti ali so Celo plačali z življenjem. Takratna kmečka zveza je bila nam kmetom v ponos in moram reči, da smo bili zelo enotni. Iz teSa je v sodelovanju s kulturniki Preraslo v gibanje za več samostojnosti in svobode Slovencev v lakratni Jugoslaviji. Takratni slovenski partiji ni bilo po godu, da bi mimo njih kdo imel svojo organizacijo. Kmečka zveza je v prvi DEMOSovi vladi uspešno izpeljala osamosvojitev Slovenije, ubranila napad pred Jugo agresijo in dosegla mednarodno priznanje. Kmečka zveza, kot sem že omenil določeni politiki ni bila všeč ln zato so nastali razni pritiski °d zunaj in kmalu tudi znotraj, koje vrinjeni predsednik preimenovane kmečke zveze v stranko $LS, posta/ g. Marjan Podobnik, 'akrat smo se enotni kmetje žal rQzbili in razdelili med SLS in fKJX Za določene politične krote je bil cilj dosežen razbiti enotnost kmetov oziroma takratno Pomlad. Od takrat naprej sc je ,TS lastila kmetstva, vendar žal e do danes nima dovolj jasnega cdja, kaj s slovenskim kmetom ^Propad kmetijstva). Ker so ne- DW LOŠKI ODER \al Škofja loka V petek. 24. 11.. ob 19.30 uri Lutz Hubner: MARJETKA, STR. 89 (komedija), režija: Samo M. Strelec, gostuje GLEDALIŠČE pTUj, za abonma MODRI \/soboto. 25. 11.. ob 19.30 uri Lutz Hubner: MARJETKA, STR. 89 (komedija), rsžija: Samo M. Strelec, gostuje GLEDALIŠČE pTUj, za abonma RDEČI p°dnji trg 14. 4220 Škofja Loka, Tel./Fax.: 04/51 20 850 kateri kmetje, ki so bili tudi soustanovitelji kmečke zveze, opozarjali na nedoslednosti v stranki tudi finančne so se začele čistke proti njim in takrat so mnogi zaslužni zapustil to stranko. Kljub prizadevanju g. Omana in drugih do ponovne združitve obeh strank ni moglo na noben način priti, ker so se vodstva obeh strank imela za nenadomestljive. Najprej so se v vladi z LDS neuspešno preizkusi/i SKD z malo posluha za slovensko kmetijstvo. Kasneje je s Pucko potezo I. 96 opolnoči ponovil neuspeh z LDS g. Marjan Podobnik z geslom mostograd-nje, da bo naredil red in bo frčalo perje - le čigavo?!? Žal je bila SLS v tem času pogosto servis LDS in razumljivo, tudi kmetje smo vse bolj izgubljali zaupanje v SLS, ker tudi kmetijski programi niso stekli, kot bi morali, uvažalo se je vse v prek, brez zaščite kmetov, tudi razvojne naravnanosti ni bilo kaj dosti. To lahko vidimo, kako stihijsko se zaraščajo nekdaj lepe planine in celo v ravnini, in kmetijska zemlja nima zaščite pred nepotrebnimi gradnjami na najboljših kmetijskih zemljiščih. Tudi kmetijski miniser g. Ciril Smrkolj je igral dokaj čudno vlogo pri vsem tem, ko je na primer za pogajanja s strani kmetov zaradi težav v kmetijstvu zahteval, da so pogajalci le iz SLS?!? To ni bilo redko v začetku vladanja. Ves čas je minister govoril in obljubljal eno, v praksi so bile stvari drugače izpeljane pogosto v škodo slovenskih kmetov, od(ne) vračanja odvzete zemlje, sprejemanja neživ/jenjskih predpisov in pravilnikov, cenovne in kreditne politike itn. Kmetje smo imeli pogosto občutek, da minister vleče denar iz kmetijstva in ne v kmetijstvo. Ali so bila dvojna merila tudi na kmetijskem ministrstvu, kar nakazuje zavrnitev velikega števila vlog in neizplači/o regresov za krušna žita, za preteklo setev. Čudno je jjilo tudi to, da se je g. Ciril S. že avgusta l. 96 pred DZ volitvami hvalil, da bo kmetijski minister. Tudi KGZ je nastajala dolgo čas in še danes ne more delovati, kot naj bi. Včasih imamo kmetje občutek, da je bil g. Ciril orodje nekoga. Morda bi bilo dobro vedeti, preden je po sili razmer postal kmet, zakaj je bil v južni Ameriki, kaj je tam delal in kdo ga je poslal tja. Sicer v normalni državi kovinar ne more biti kmetijski minister. Tudi pogajanja v Cefti niso prinesla pričakovanega. Tudi letošnje združevanje SLS z SKD tik prd volitvami seje vleklo, kot jara kača ali kot igra slepih miši s figo v žepu. To je zbudilo nezaupanje tudi v zvestih volivcih. Mačka v žaklju je na zadnjih predsedniških volitvah odigral tudi g. Janez Podobnik, ko je izpadel kot neresni predsedniški kandidat, ali pa mu je bilo to naročeno. S spoštovanjem Jakob Kopač AAGL Blagajna ie odprta od 14. do 17, ure, od 17.30 do 19.30 ter uro pred predstavo. KONTO od 12. do 14. ure. TeMon; 01/25 10 852, domača, .stron www.mgl.sl MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14, 1000 LJUBLJANA Danes, v torek, 21. novembra, ob 19.30 Henrik Ibsen DIVJA RAČKA, abonma ŠTUDENTSKI B in IZVEN Jutri, sreda, 22. novembra, ob 19.30 Georges Feydeau GOSPOD GRE NA LOV, abonma SREDA in IZVEN Četrtek, 23. novembra, ob 19.30 Shelagh Stephenson SPOMIN VODE, abonma MLADINSKI 1 MALA SCENA Nikolaj Koljada KAČA Komedija, ki duhovito zaplete tri predstavnike sodobne ruske družbe okoli pobegle kače. Danes, torek, 21. novembra, ob 20.00 uri IZVEN in KONTO Miklavžev koncert ROK N' BAND DIVJI 1= E= I 1 KOJOTI ixj i k: 1= 1 fc= Domžale /i GLAVNI POKROVITELJ AVTO CERAR, d o o 1241 KAMNIK salon 01/831-4990] delavnica! 01/723-6686^ SEH C AVTRO CERAR, d.o.o. \ PREDPRODAJA VSTOPNIC: KAMNIK: Video Metulj, Študentski servis MENGEŠ: Hram Rožice, Video Metulj DOMŽALE: GOLFTURIST, VELE oddelek trafika, Študentski servis UUBUANA: Pasaža Maximarket, avtobusna postaja Ljubljana KRANJ: Aligator, Gorenjski glas, tel.: 04/201 42-47 VABILO V sredo, 22. novembra, ob 18. url vas vabimo v dom krajanov na Primskovem na predavanje. POPUŠČANJE SRCA Predavala bo gospa Milica Oman Ogrizek dr. medicine Vabimo vas tudi na pohod, ki bo v soboto, 25. novembra 2000. 10. uri se dobimo pred domom krajanov na Pnmskovem. Glede na vreme se DRUŠTVO KRANJ za smer pohoda dogovorimo pred odhodom. , . . . . Jezsrska testa 41 Lep pozdrav in nasvidenje KORONARNO MALI OGLASI g 201-42-47" 9 201- 42 - 48 8 201- 42 - 49 APARTMA - PRIKOLICE MORAVSKE TOPLICE • ugodno, polpen-zone. 2300/osebo + tur taksa V 02/538-14-83 20751 APARATI STROJI Prodam STROJA za brizganje plastičnih mas z delom, 150 g in 200 g. tt 25-95-230 20769 PLANIRKO-kombinirko, prodam ugodno. tt 041/799-197 20778 Prodam malo rabljeno biserno kopel HY-DROTHERM s priključki. tt 531-21-38 20832 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 300 I za 6000 I. P 5131-264_20843 Prodam TRAKTOR T.V. tip 523. tt 5146-811, 041/204-822 20849 Prodam ugodno rabljen PRALNI STROJ Gorenje in sobno PEČ-plin. tt 041 /206-130 20868 Za simbolično ceno prodam HLADILNO OMARO. tt 2310-745 20878 Prevozni HLADILNIKI od 100-400 I, dvo in trobrazdni PLUG - hidravlični, silažno nakladalko, 26 m3, zračne črpalke, vrči, zgrabljalnik sena, prodam. tt 01/8397-102 in 041/722-967 20878 Za polovično ceno prodam Juvidur črni fi 12 x 100 mm, 50 kosov. tt 2041-663_20894 Prodam ŽEBUARSKI STROJ VVafios N 50. tt 53-34-078 20924 Prodam ŠIVALNI STROJ BAGAT Jadranka predelan na elektnčni pogon, tt 5964-136 20983 Prodam ŠTEDILNIK Tehnogas 4 plin, 2 elektrika, malo rabljen. tt 25-61-970 20991 GR. MATERIAL SKODLE prodam in pokrijem z njimi. tt 531-83-40 20197 Prodam 8 PALET PUROLITA 6 cm, zelo ugodno, tt 53 33 125, 031/868-401 20831 Prodam balkonska vrata (2,20x1,00) in OKNA (1,40X1,00). tt 253 1383 popoldan 20846 Strugan OMET JUB, odtenek št. 27, 3 vreče. tt 041 /896-884 20986 KUPIM ODKUPUJEMO smrekovo in bukovo HLODOVINO. tt 510-3-220 19005 Odkupuiemo HLODOVINO SMREKE, BUKVE. HRASTA ter ostale listavce. Nudim tudi odkup lesa na panju. Plačilo po dogovoru, tt 51-82-212, 050/639-348_19357_ Kupim JEKLENA PLATIŠČA za Golf II in IV. tr 041/503-623 . 20629 ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE. LES PREVZAMEMO TUDI NA PANJU. Možnost takojšnjega plačila. BRAZDA,d.o.o, Poljšica 6, Podnart, 04/530-65-55, 041/680-925 20735 Kupim dobro ohranjeno aluminijasto lestev samo 4 m. tT 422-369 20840 Kupim HRASTOVE in MACESNOVE HLODE. Babic, Bistrica 7, Naklo, 533-10-07 20855 PRIKOLICO ADRIA 450-500 z dokumenti, lepo ohranjeno, kupim. tt 041/629-521 20872 LOKALI KRANJ CENTER v bližini avtobusne postaje oddamo poslovne prostore pisarne._Najem 1600 SIT/m2, KRANJ Center prodamo trinadstropno, obnovljeno poslovno stavbo na parceli 1184 m2, 1442 m2 uporabnih površin, KRANJ Planina I ugodno oddamo LOKAL 1600 SIT/m2, DDV, cca 60 m2+130 m2 kleti, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno prodamo, ŠKOFJA LOKA oddamo dve pisarni 76,65 m2, 1.250 SIT/m2, PODKOREN prodamo manjši gostinski lokal, PODKOREN prodarfio gostinsko turistični objekt s sobami za goste, gospodarskim poslopjem in vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 16215 ŠENČUR: oddamo 3 pisarne v privat hiši, 60m2, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kranj - center: 600m2, pritličje, parkirišče. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 Prodamo: ŠKOFJA LOKA - na odlični lokaciji prodamo poslovni objekt vel. 20 x 10 m, na parceli 2.300 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: KRANJ - po ugodni ceni prodamo v mestnem jedru ulični lokal 25 m2 ali 30 m2 ali 65 m2 v smeri proti Pungertu (za pisarne, kozmetika ali frizer, servis), K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo ali oddamo: pizerijo, diskoteko ali hišo z gostilno, informacije na agenciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Oddamo: KRANJ - poslovni prostor v centru mesta 58 m2 v 1. nadstropju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, 1 Prodam: KRANJ - prenovljeno poslovno hišo v mestu, z dvema poslovnima prostoroma v pritličju, ki že obratujeta, možnost predelave celotne hiše v več enosobnih stanovanj, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Oddamo več poslovnih prostorov (od 40 m2 do 75 m2) v prvi etaži novega trgovsko poslovnega objekta poleg supermarketa Tuš. Tel.: 041/ 629 653 ŠENČUR oddamo novejši poslovni prostor 3 pisarne, WC CK olje, parkirišče. DOM NEPREMIČNINE 202 3300, 2369 333, 041/333222 19252 KRANJ ŠENČUR oddamo poslovne prostore v izmeri 67 m2 in 50 m2 kletnih prostorov. IDA nep. 2361 880, 041/331-886 19552 V okolici Kranja najamemo večji POSLOVNI PROSTOR za kovinsko dejavnost. GSM 041/624-957 LOKAL V KRANJU 28 m2, zraven sodišča, primeren za vse dejavnosti, oddam v najem. Možen tudi odkup, tr 01/831-72-04 in 040/258-902 20716 GOSTINSKI LOKAL ODDAMO v najem. Šifra: OKOLICA TRŽIČA 20830 Trgovski LOKAL v Lescah, 96 m2, nov, opremljen s TV, HI-FI in AUTO HI-FI obratuje eno leto, zelo ugodno za resne trgovce, za dolgoročno poslovanje, z zagotovljeno visoko maržo, prodam. Možnost prevzema brez inventarja, tt 04/53-02-727, 0049-172-80015-88 20858 ODDAM v najem trgovino v obratovanju na Ja-vorniku. tt 586-44-84 20865 LESCE poslovne prostore in pisarne različnih velikosti ugodno prodam. J&T 531-44-24, 031/322-246 20899 BLED prodamo tri lokale v I. nadstropju, od 79 do 83 m2, možno združevanje. Primerni za pisarne, trgovine, salone, učilnice ipd. Možnost obročnega nakupa do 10 let. PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 537-1900 in 041/715-649 BLED damo v najem 51 m2 pisarniških prostorov. PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica 537-1900 in 041/715-649 20904 RADOVLJICA v centru, damo v najem 41 m2 pisarniških prostorov. PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 537 1900 in 041/715-649 20905 BLED okolica ODDAMO GOSTILNO v obratovanju brez odkupa inventarja BON nepremičnine, 2362 990, 041/749-501 20930 KRANJ ZLATO POLJE prodamo manjši gostinski lokal z opremo, 52 m2+12 m2 skladišča. Informacije v agenciji. KRANJ Center prodamo prostor in WC v pritličju hiše, primeren za poslovno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 20942 OTR. OPREMA Prodam lepo ohranjen otroški VOZIČEK Peg Perego, velika kolesa, torba, vreča, tt 041/936-767 NMQ OSTALO Prodam dva mala VOZIČKA, gumi voz VW KOLESA, tt 743-208 19622 Prodamo OMELA za čiščenje vseh vrst dimniov, peči. Žnidar 01/8323-107 20833 NOVOLETNA DARILA za podjetnike in gostinske obrate iz lesa. tt 041 /850-406 20978 PRIDELKI Prodam JABOLKA, MOŠT, KIS, JABOLČNE KRHUE.... tt 256-00-48 19959 VINO - kozarec sonca z vipavske doline si lahko privoščite, če pokličete na tt 041/650-662, 05/3645-595 ali pridete v Lože 18 pri Vipavi! 20676 V Žireh prodam MED. tt 5191-723 popoldan 20834 Prodam KRHUE neškropljemh jabolk in hruške ter jedilni beli in rdeči krompir, tt 5120-495 Prodam ZELJE v glavah in KROMPIR za ozimnico, tt 2312-375 20848 Prodam MOŠT iz domačih JABOLK tt 2503-690 Prodam JABOLKA in HRUŠKE več sort. Jošt, Pokopališka pot 7, Kranj 20863 Prodam NEŠKROPUENA DOMAĆA JABOL-KA-ugodno. tt 730-021 20866 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 KROMPIR desire, predelan nabiološki kmetiji po 50 SIT, prodam, tt 533-11-64 20870 Poceni prodam neškropljena ZIMSKA JABOL-KA. tt 558-917_20873 Prodam KRMILNI KROMPIR, tt 259-1515 Prodam domače ŽGANJE hruška-sliva po ugodni ceni. Torek-petek, 532-88-51 20935 PODARIM TOPEL DOM IŠČETA TIGRASTO BEL MUCEK IN NJEGOVA MAMA. tt 041/844-332 ndomplan družba za inženiring, j nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 Agent telefon: 04/2365 360, 2365 361, GSM: 040/643-493 Se v letu 2000 si lahko zagotovite rezervacijo novega stanovanja v neposredni blizini Kranja V batini Moravskih TopBc v Gradu na Oorlčkem (P/ekmurje) prodano manjše stanovanje v izmeri 29,90 m2, v pritJčju, v manjšem večstanovanjskem objektu, primemo za apartma ali m starejši upokojene!« par, mirna okolica, garaža, CK, opremljena kuhinja, cena 3.2 Mto SIT Agent Kranj. tel. 04/23-66-360. 04/23-65-361, mobi.: 040443493 Kranj- Oražgoska ul. oddamo trisobno stanovske vselpvo takoj, mesečna najemnina 86.000,00 SIT * poBetno predplačilo. Agent Kranj, tel 04-2346460,04-23-65-361, mobi: 040-643-493 NOVA STANOVANJA NOVA STANOVANJA NOVA STANOVANJA V nepoaradni blttlnl Kranja gradimo večsjanovanjski objekt vseliiv avgusta leta 2001. stanovanja obsegajo od cca 40 m2 do 116 m2, z lastnim parkirnim prostorom, vsemi priključki. Pogoj« piačfla po odgovoru. Agent Kranj. te). 04-23-65-360, 04-23-65-361, mobi 040443493 KRANJ - Planina II. ali Iti. kupimo enosobno stanovanje (to 10 mio Sit, vsetjivo po dogovoru. dO 2. nadstropja v nizkem bloku Agent Kranj, tel, 04-23-65-360,04-2345- 381, mobi.: 04O643-193 KRANJ- prodamo enosobno stanovanje cca. 43 m2 v drugem nadstropju, takoj vselpvo cena 9,7 mio sit. Agent Kranj, tet. 04-23-66-360.04-2»456-361. mobf.: 040-643493 Kranj • Planina I. prodamo popolnoma opremljeno in adaptirano enosobno stanovanje 46 m2 v pntlićju z atrijem vseljivost m cena po dogovoru. Agent Kranj, te). 04-2345460.04-2345-361, mobi: 040443493 V Kranju ali Škofji loki nujno Kupimo manjše stanovanje do 6 mio, sit. Agent Kranj, tel. 04-2345-360,04-23-65-361. mobi.; 040643-493 Štolja Loka FnjnJtovo naselje prodamo dvosobno stanovanje v tretjem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 12.5 mio. sit (116.000 DBJ). Agent Kranj, tel 04-2345-360,04-2345-381, mobi,: 040443493 Kranj - Planina II f/odarno dvosobno stanovanje s kabinetom v šestem nadstropju z vsemi priključki 79,50 m2 površine, vsefvostm cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04^345-360. 04-2346-361, mobj,: 040443493 V Kranju v bližini agencije za plačilni promet prodamo samostojni poslovni objekt v izmeri cca 90 m2, v sosednjem objektu v pritličju večnamenski poslovni prostor v Izmeri 145 m2 neizdelan v adaptaciji v prvi etažni pisarniških prostorov, v mansarol 7 pisarniških' prostorov. Možnost nakupa po delih ali v kompletu, cena po dogovoru. Agent Kranj, tU; 04-2345-360,04-23-65461, mobi.: 040443-433 NOVA STANOVANJA NOVA STANOVANJA NOVA STANOVANJA V neposredni bližini Kranja giadimo večstanovanjski objekt vseijiv avgusta leta 2001. stariovanta obsegajo od cca. 40 m2 do 115 m2> z lastnim parkirnim prostorom, vsemi priključki Pogoji plačila po dogovoru Agent Kranj. tel. 04-2345-360, 04-2345461, mobi.: 040443-493 Kranj • Planina t), ali III, nujno iščemo dvosobno stanovanje v nizkem bloku, cena po dogovoru Agent Kranj, te) 04-2346-380,04-2345481, mobi,: 040443493 Kranj - Planina I. prodamo 2+2 v pritličju aS zamenjamo za dva manjša stanovanja. Agent Kranj, ta). 04-2345460.04-2346-361, mobi,: 040443493 V okoHcI Kranja, Golnika. Tenetfš, Bitnje, Preddvor iščemo starejšo vseljivo hišo z vsaj nekaj pripadajočega zemljišč* za znanega kupca do 80 mio eit. Agent Kranj, tel 04-2345-360, 04-2365461, mobi: 040443493 VKranju kupimo samostojno hišo lahko stere4šo potrebno prenov« na vsai 1000 rn2 zemt|tšca za znanega interotenta. Ag«m Kranj, tel 04-2345-360,04-2345-361, mobi.: 040443493 V neposredni bližini Kranja gradimo veČ6tanovanjeki objekt vsejtv avgusta teta 2001. stanovanja obsegajo od cca. 40 m2 do 115 m2. z lastnim parkirnim prostorom, vsemi prikliucki Pogoji plačila po dogovom. Agent Kranj, tel. 04-2345-360, 04-2345461, mobi.. 040443493 TRŽIČ - prodamo hišo brez zermišca, staro cca 100 tel v lazi adapflranja, možnost pnevzematakoj, cena po dogovoru. Agent Kranj. te). 04-2345-360,04-2345461. mobi.; 040443493 Kranj - Prinstovo prodamo niso - del trojčka z pripadajočim zemljiščem Hiša je končna z vsemi priključki na 383 m2 zemljišča, stara 28 let cena po dogovoru, v račun vzamemo enosobno stanovanje v nizkem bloku do diugega nadstropja obvezno Planina II ali HI. Agent Kranj, tel, 04-23-85-360,04-2345461, mobi: 040443-493 LESCE • Hlebce prodamo hišo staro 20. tel, zemljišča 613 m2. urejena okolica, hiša je v celoti podktetena. z vsemi priključki, vseljivost po dogovoru, cena 38. Mo SIT. Agert Kranj, tel 04-2345-380,04-2345-361, mobi. 040443493 BAŠEU - prodamo novo še nedograjeno hišo v četrti podaljšani gt. fazi na 708 m2 zemljišča, moderna arhitektura, motnost prevzema takoj, brez bremen ceno po dogovoru Agent Kranj, tet, 04-2346460.04-2345461, mobi.: 040-643493 POSESTI HIŠE PRODAMO NAKLO poslovno stan hišo z delavnico in poslovno stan. zgradbo z garažami na parceli 1790 m2, 463 m2 uporabnih površin, KRANJ Drulovka prodamo novejšo hišo dvojček primerno tudi za poslovno dejavnost 17,5 x6m, K+P+M, VISOKO prodamo vis.pritlično hišo v izgradnji (III gr. f.) na parceli 550 m2, BRITOF prodamo enonadstropno hišo s poslovnim prostorom, vrtom in 2 garažami na parceli 1000 m2, 450 m2 uporabnih površin, možen nakup polovice hiše in vrta. BREG ob Savi prodamo starejšo hišo potrebno obnove in novejšo garažo na parceli 800 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 16207 KRANJ CENTER prodamo novejšo kvalitetno grajeno poslovno stan. hišo z vrtom, uporabne površine 550 m2, KRANJ Center prodamo starejšo hišo z manjšim poslovnim prostorom in garažo na parceli 262 m2, 124 m2 koristne površine, 17,5 mio SIT, KRANJ Primskovov mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonadstropno hišo (8x10 m2) z izdelano mansardo, podkletena, CK olje. DOM NEPREMIČNINE, tt 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 16208 KRANJ PRIMSKOVO ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garaža, CK olje (24 let), 25 mio SIT, KRANJ Center prodamo poslovno stanovanjsko hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem za 10 vozil in garažo, SENIČNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo prtilično stanovanjsko hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2 + 100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333. 041/333-222 16209 CERKLJE prodamo opremljen gostinko turistični objekt z apartmaji in manjšim vrtom, MEDVODE ugodno prodamo novejšo (15 Iet9 in starejšo, obnovljeno (60 let) hišo na parceli 555 m2, CK olje, cena 14 mio + 17 mio SIT, ŠKOFJA LOKA prodamo novo hišo na manjši parceli z lepim razgledom 200 m2 uporbne površine, 31 mio SIT, VRBA DOSLOVCE prodamo lepo hišo na parceli 1000 m2, mansarda nedokončana, CK olje, cena po dogovoru, MOJSTRANA na lepi lokaciji prodamo novejšo vis.priti, hišo na parceli 500 m2, 300 m2 uporabne površine. 29 mio SIT, LEŠE pod Dobrčo prodamo manjšo kmetijo s hišo potrebno temeljite obnove in gosp.poslopjem 5,8 ha kmetijske površine. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333-041/333-222 16210 HIŠE KUPIMO GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE,202-33-00, 2369 333, 041/333-222 16211 R A O I O SUET NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811-000 fax.: 04/2026 - 459 Internet: HTTP:// www.svet-re.si Email: into@svet-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina; 63 m2, dvosobno, balkon, 4. nadstropje, nizek blok, mirno, zeleno okolje, J lega. Cena: 10,9 mio SIT (102.000 DEM). PS0272MA-KR KRANJ - Planina I; 59 m2, dvosobno, 2. nadstropje, dvigalo, vsi priključki, adaptirana kopalnica. Cena: 1?,8 mio SIT020.000 DEM). PS0378MA-KR KRANJ - Planina II; 29 m2, urejena garsonjera, balkon, 2. nadstropje, delno opremljena Cena: 8 mio SIT (75.000 OEM). PS0391JN-KR KRANJ - Planina II; 40 m2, urejeno enosobno stanovanje, 2. nadstropje, dvigalo, Z lega, vseljivo takoj. Cena: 9,3 mio SIT (87.000 DEM). PS0305MA-KR KRANJ - Planina II; 38 m2, enosobno, 3. nadstropje, nizek blok, Z lega, neopremljeno, vseljivo, vsi priključki. Cena: 9,6 mio SIT (93.000 DEM). PS0395MA-KR KRANJ - Planina H; 53 + S m2, ohranjeno, enosobno, pritličje, dva atrija, primerno tudi za poslovno delavnost. Cena: 127 mio SIT (119.000 DEM). PS0402MA-KR KRANJ - Planina II; 90 m2, ohranjeno trisobno stanovanje, 7. nadstropje, dva balkona, takoj vseljivo. Cena: 17 mio SIT (160.000 DEM). PS0381MA-KR KRANJ - Planina II; 100,5 m2, štirisobno stanovanje, 6. nadstropje, dva balkona, končni blok, lepo ohranjeno, vsi priključki. Cena: 18,2 mio SIT (170.000 DEM). PS0021 MA-KR KRANJ - Huje; 73 m2, atraktivno, trisobno, mansarda, adaptirano, balkon, CK. Cena: 17,1 mio SIT (160.000 DEM). PS0371JN-KR KRANJ - Zlato polje; 62 m2, dvosobno, bivalna kuhinja, pritličje, nova okna, lastna CK, dobra lokacija. Cena: 13,6 mio SIT (127.000 DEM). PS0384JN- KR KRANJ - Zlato polje, 84 m2, trisobno s kabinetom, mansarda nizkega bloka, adaptirano, loža, CK, tel.. KATV. Cena: 17,7 mio SIT (165.000 DEM). PS0356M/T-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 36 m2, enoinpolsobno, pritličje nizkega bloka, po tleh parket, JV lega, vseljivo takoj. Cena: 9,1 mio SIT (86.000 DEM) PS0352JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, dvosobno, l. nadstropje, parket, zastekljen balkon, klasično ogrevanje. Cena: 10,9 mlo SIT (102,000 OEM). PS0383JN- KR TRŽIČ; 81 m2, adaptirano, trisobno, balkon, 2. nadstropje, mirna lega, etažna CK. Cena: 12,3 mio SIT (115.000 DEM). PS0389MA-KR PARCELE PRODAMO BOHINJSKA BISTRICA prodamo več lepih, sončnih, komunalno opremljenih parcel za gradnjo dvojčkov ali samostojnih hiš, cena 14.100 SIT/m2, PODLJUBEU prodamo zaz. parcelo z gradbeno dokumentacijo, 1121 m2 ali cca 696 m2, voda na parceli, elektrika v bližini, plačana sprememba namembnosti. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333-222 16212 RADOMLJE prodamo zelo lepo, zaz.parcelo ob robu naselja ob borovem gozdičku, 1625 m2, možna delitev, cena po dogovoru, MEDVODE GOLO BRDO prodamo več lepih parcel za gradnjo stan. hiš, 4x700 m2, 9900 SIT/m2, HOTEMAŽE prodamo večjo zazidljivo parcelo ob robu naselja, 2000 m2, 10.450 SIT/m2, NOVA VAS ugodno prodamo zaz. parcelo ob zelenem pasu, 1000 m2, cena po dogovoru, HLEBCE dve zazidljivi parceli ob zelenem pasu, 1044 m2 in 734 m2, 5500 SIT/m2, APNO prodamo vikend parcelo, cca 500 m2, 6000-SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 16213 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zazidljive parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333-, 041/333-222 10214 DRULOVKA prodamo lepo, vrstno pod-kleteno hišo, uporabne površine 310 m2, na parceli cca 200 m2, CERKLJE prodamo novejšo visoko pritilično HIŠO (9x11 m), pod-kleteno, s poslovnimi prostori, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 16693 PARCELE POLJANE prodamo zaz. parcelo v bregu z grad. dovoljenje, 966m2, 5,3 mio SIT, TRSTENIK lepo zazidljivo parcelo za gradnjo vikenda 1400 m2, voda in elek na parceli, 10,6 mio SIT, SENIČNO prodamo dve lepi, sončni, zazidljivi parceli 630 in 730 m2 na robu naselja, PODVIN MOŠNJE prodamo ravno, sončno zaz. parcelo 632m2, voda elek. v bližini, TRŽIČ okolica prodamo več lepih sončnih, zazidljivih parcel z lepim razgledom. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 16694 KRANJ prodamo zazidljivo parcelo - nadomestno gradnjo primerno za poslovno stan. gradnjo, 2000 m2. BLED okolica ugodno prodamo ravno, sončno zaz.parcelo 1400 m2, lahko za 2 hiši, BLED center na dobri lokaciji prodamo zaz parcelo cca 1000 m2 za poslovno stan. gradnjo, MOJSTRANA prodamo manjšo obnovljeno stan. hišo 8x10 m, 2 nova apartmaja po 40 m2, ločena vhoda, 400 m2 parcele, cena 14,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_18772 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature ODKUPIMO za gotovino. tt 2368-000 18920 DOMŽALE GOLNIK; 78 m2, štirisobno stanovanje, 2. nadstropje, velik balkon, JV lega, CK na olje. Cena; 14,4 mio SIT (135.000 DEM). PS0345MA-KR BLED; 30 m2, urejena in adaptirana garsonjera, pritličje hiše, nova kopalnica In okna. Cena: 8 mio SIT (75.000 DEM). PS0403JN-KR POSESTI KRANJ - Orehek; 130 m2, 1/2 hiše, novo dvosobno stanovanje z neizdelano mansardo, ločen vhod, vrt. Cena; 16,6 mio SIT (155.000 DEM), PH0254MA- KR KRANJ - okolica; 121*61 m2, enodružinska, s pomožnim objektom, adaptirana, parcela 1100 m2. Cena: 28.9 mio SIT (270.000 DEM) PH0369MA-KR VISOKO; 320 m2, tloris 9 x 15m, novejša, atraktivna, luksuzno grajena visokopritlična, 666 m2 sončne parcele, ob gozdu. Cena: 63 mio SIT (690.000 DEM). PH0399MA-KR KROPA; 130 m2, visokopritlična, stara 30 let, lepa lokacija z razgledom, 1,200 m2 parcele, CK na olje. Cena: 19,3 mlo SIT (180.000 DEM). PH039OJN-KR ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2. poslovno-stanovarv jska hiša, dobra lokacija, v celoti adaptirana, CK, takoj vseljiva. Cena: 44,9 mio SIT (420.000 DEM). PH0397JN-KR ŽELEZNIKI - center; 350 m2, večstanovanjska hiša, potrebna obnove, 470 m2 ravne, sončne parcele. Cena: 8,6 mio SIT (80 000 DEM). PH0396MA-KR TRŽIČ - Pristava; 220 m2, tloris 12 x 7m, vzdrževana vrstna hiša, 15 let, lahko dvodružinska, mirna lokacija, CK, tel., takoj vseljiva. Cena: 23 mio SIT. PH0380MA-KR - POUŠICA; 40 m2, brunarica, stara eno leto, sončna lokacija, urejen dostop, parcela 400 m2. Cena: 7,3 mio SIT (68.000 DEM). PV0401JN4N Ul □ Z Ul n > i a ui u N < a D O Ul I- i o □ 3 ta < OBJAVA URADNIH UR 11M DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ d.o.o. - POGREBNA SLUŽBA vsak dan od 6. do 14. ure Tel.: 04/59-71-330 Mobitel: 041/629-798 in 031/503-871 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 i mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 531-5411, 531-00-11 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 531-0011 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589 dežurni: 050/ 620-699 > 0) C □ □ m m O D D > N n m TJ TJ < 0) m z o m N< C s z ž (D r C N< ID > Z Če potrebujete zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo pokličite 041/645-186, Mladinska knjiga, Knjižni klub Svet knjige, Slovenska c. 29, Ljubljana 20B93 KOVINARJA iz okolice Kranja zaposlimo. Tt 25-06-147, Besco.d.o.o., Zg. Besnica 132 20910 Zaposlimo izučenega AVTOMEHANIKA. Starst do 25 let. Informacije osebno v trgovini NBA, d.o.o., Rožna dolina 10, Lesce 20922 V LEPŠO IN BOLJŠO PRIHODNOST VAS BOMO POPELJALI Z NAŠIM ZNANJEM IN VAŠIM SODELOVANJEM V ENI NAJBOLJŠIH FIREM V SLOVENIJI, ZATO POTREBUJEMO KOMUNIKATIVNO IN AMBICIOZNO OSEBO Z ŽEUO PO DOBREM ZASLUŽKU. Mladinska knjiga, založba, Slovenska 29, Ljubljana, 04/5151-060,041/637-492 20980 Honorarno zaposlim žensko do 40 let za delo v šanku v bifeju. BIFE-BAR Jordan, Žiganja vas 52, Križe, 041/949-112 20982 STE AMBICIOZNI, pa nimate priložnosti se dokazati? Ponujamo vam lepo priložnost v vašem prostem času! Kličite 041/768-939, 04/513-45-39, Gantar Minka, s.p., Virmaše 107, Škofja Loka 20993 PIZZERIJA TONAČ zaposli KUHARJA Pl-COPEKA in honorarno v strežbi. Grad 15, Cerklje, 041/646-358, 04/278-11-00 20994 OSMRTNICA ŽIVALI JARKICE RJAVE v začetku nesnosti prodajamo VSAK DELOVNIK 8-17. ure, sobota do 13. ure. PERUTNINARSTVO MOSTE 99 pri Komeni, 01/83-41-471_20611 Prodam TELICO v 8 mesecu brejosti. Tt 5146-321_.wt,- TELICO čb brejo 9 mesecev, prodam. Tt 533- 02-80_20838 Prodam OVCE JS pasme. Tt 5742-7 2 5 20839 Prodam črnobelo TELIČIKO ali menjam za si-mentalko. Tt 252-14-82 20845 PUJSKI 20-40 KG za nadaljno rejo ali ODOJKI, naprodaj. Tt 515-04-00 20853 Prodam več TELIC. Žabnica 27 20857 Prodam BIKCA čb, 280 kg. Tt 04/533-10-41 20859 Ugodno prodam KOZO z mlekom za rejo ali zakol zaradi prostora. Tt 2312563 20860 Prodam TELICO 6 mesecev brejo ali zamenjamo za bikca. Cena po dogovoru. Tt 04/25-22- 808 20862 Črnobelega BIKCA, starega en teden, prodam. Rimahazi, Sp. Gorje 12, 576-91-60 20874 Prodam JALOVO KRAVO ali menjam za brejo ali po teletu, g 031/233-961_20916 Prodam BIKCA čb, starega 10 dni. Tt 031/513-678 20917 PRAŠIČE od 30-200 kg težke ugodno prodam in pripeljem na dom. Tt 041/730-990 20953 Prodam čb TELIČKO, staro 10 dni. Suha 24, Kranj 20957 Prodam TELICO staro 2,5 leti, brejo 6 mesecev. Tt 041/270-934 20970 MENJAM 3 tedne staro TELIČKO sim. za bikca. P 25-31-483_20972 Prodam TELIČKE ČB. g 2551 -336 20974 Prodamo LIPICANCE, g 04/533-81-67 20973 Prodam KRAVO simentalko in TELIČKA BIKCA, prvo tele. g 5723-507 20987 KOKERŠPANJELE, dvobarvne, rodovniške, cepljene, stare dva meseca, ugodno prodam Tt 041/277-616 20989 TI U A 11 HA Ponudba: * okvirjanja * Izdelava oglodal <» slikarska platna * serijski okvirji f")<- prodaja slik Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Mohorjev klanec) tel.: (04) 20-21-083 delovni čas: vsak dan. 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure Ti si šla - Bog s Tabo - a luč je ostala, sveto hrepenenje, ki si mi ga dala, gori zdaj v meni vse dni in noči. Ivan Cankar V 92. letu starosti je tiho zaspala naša ljuba mama, babica, prababica, tašča in teta MARJETA SEDEJ rojena Bregar Od nje se bomo poslovili v sredo, 22. novembra 2000, ob 14. uri na pokopališču v Zgornjem Bitnju. Od torka od 14. ure leži v tamkajšnji mrliški vežici. Sveta maša za drago pokojnico bo po pogrebu v cerkvi sv. Martina v Stražišču. Žalujoči: hčerke Nika, Stana, Lejka in Tatjana z družinami ter ostalo sorodstvo Namesto cvetja prosimo za darovanje v dobrodelne namene. V Kranju, 21. novembra 2000 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in bratranca IVANA NOVAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na zadnji poti, še posebej pa sosedom, sorodnikom. Čevljarstvu Kern, Mizarstvu Svetic, OS Helene Puhar, Društvu upokojencev Naklo, župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, pogrebni službi Navček, KC Ljubljana za dolgoletno zdravljenje, osebni zdravnici Valeriji Vipotnik Zupane. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Duplje, 14. novembra 2000 ZAHVALA V 77. letu nas je tiho zapustil FRANC ŠTERN Najlepša hvala vsem sorodnikom, sodelavcem Telekoma PE Kranj, Save, d.d., Save Tires, d.o.o., sosedom, g. župniku, znancem in ostalim za izkazano pozornost in spremstvo k večnemu počitku. VSI NJEGOVI Kranj, 11. novembra 2000 Če solza bi te obudila, te zemlja ne bi krila. V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila TATJANA DOLENC roj. Mohorič Vsem, ki seje spominjate, ji prižigate sveče in prinašate cvetje na njen prerani grob, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJENI (iorenja in Dolenja Dobrava, Žiri, novembra 2000 ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica JOŽEFA MEGLIC p.d. Skavarjeva mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečeno so/alje. Zahvaljujemo se tudi dr. Peharčevi za večletno zdravljenje, osebju bolnišnice Golnik ter Komunalnemu podjetju Tržič. Posebej se zahvaljujemo tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem i'1 govorniku za lepe poslovilne besede. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala! VSI NJENI Lom pod Storžičem *f iPi NAGRAJUJE ! Kupec, ki bo prvi prinesel ali poslal na VIPI, d.o.o., 4243 Brezje, račun, s katerega bo razvidno, da je v kakšni od veletrgovin na območju Gorenjskega kupil vipijev nagrajeni jabolčni sok, bo nagrajen s potovanjem za dve osebi s katamaranom v . Benetke. Akcija traja do 10. 12. 2000. Jfft TURIZEM (D Preživite Novo leto 2001 skupaj s turistično agencijo ILIRIKA in Gorenjskim glasom! Ste si vedno želeli obiskati najbolj romantično mesto na svetu pa nikoli niste imeli časa ? Ne odlašajte več! V 6 dneh bomo skupaj obiskali glavno mesto Francije in si ogledali najlepše znamenitosti: Louvre, Elizejske poljane, katedrala Notre Dame, Eifflov stolp,Versailles (dvorec Ludvika XIV), Montmartre.... od 28.12 do 2.1. — redna cena -53.000 sit Znižana cena za bralce Gorenjskega glasa: [MOŽNOST PLAČILA NA 4 OBROKE] ^IMHB Vsem, ki se prijavijo do 1.12. dodatno podarimo izlet v Versailles*. Vključeno v ceno; 6 dni, 3 x nočitev z zajtrkom (dvoposteljne sobe, prha. WC) v Hotelu turistične kategorije / prevoz z modernim turističnim avtobusom / ogled Pariza/ silvestrovanje na ulicah Pariza / vodenje in organizacija potovanja '(vstopnina SS m ni vključena) Informacije in prijave: ILIRIKA KRANJ, Koroška cesta $ (v Hotelu Creina) tel 04/ ao> 17 22 Ar. PRIJAVNICA ZA NOVOLETNI Ime in priimek;__ IZLET V PARIZ Nastat; Stevllo-Ožgk 'rljavriice lahko oddate osebno ali poSljete po poiti na: LIRIKA. Koroška cesta 5, Kranj ali GORENJSKI GLAS. Zoisova 1. Kranj Prol*va|a VIPI, d.o.o., proizvodnja pijač, 4243 Brezje Z6d, tel.: 04 53Z 1000, fax: 04 537 1020, e+nail: vipl@slol.nel, domača stran: www.vipi.si VELIKA NOVOLETNA ZABAVA V DUBROVNIKU s TURISTIČNO AGENCIJO IN (^Mi^@MiGLAS z letalom od 29. 12. do 1.1., z avtobusom od 29. 12. do 2.1. ODISEJEVO TURISTIČNO OKO Kranj, Maistrov trg 2 tel.: 280 30 00 ■■»•II: odiscj@odisej-si.si O Novoletna zabava in koncert hrvaške mega zvezde Petra Graše 0 Zabava z zvezdami estrade na slovitem Stradunu 0 Številni koncerti dalmatinskih klap O Bogat silvestrski program O Ogled Dubrovnika O Zanimivi izleti (Črna Gora, Mostar, dalmatinska fešta v Konvalskih dvorih) O Zabave v diskoteki Ljubljana, Ul.: 01/580 09 50 Možnost namestitve bo v treh prenovjenih hotelih SILVESTROVANJE S PETROM GRAŠO KONCERT PETRA GRAŠE 7. 1. 2000 V- t ■»> p . do 22. novembra na.nasLv 2°jjnjski glas, Zoisova 1, jOOO Kranj. Javno žrebanje bo ovembra v odaji GTV mix. tevali bomo samo tiste ^govore, ki jim bo priloženo Nagrajenec bo dobil namestitev v hotelu z avtobusnim prevozom, v Poletnem času za eno osebo. O prevoz na koncert in vstopnina O za naročnike Gorenjskega glasa samo 2,.m8QQ SIT PREVOZ DO DUBROVNIKA O AVTOBUSNI PREVOZ V Dubrovnik Vas bomo odpeljali z modernimi, visokopodnimi turističnimi avtobusi. Proti Dubrovniku se bomo ob zadostnem številu prijav odpravili iz Ljubljane, Celja, Maribora in Novega mesta. 0 LETALSKI PREVOZ V Dubrovnik bomo poleteli z zagrebškega letališča Plešo. Vožnja z novimi letali Airbus traja 45 minut. Seveda pa bodo organizirani brezplačni prevozi iz Ljubljane, Celja, Maribora, Novega mesta, Brežic, Krškega do letališča in nazaj. SPLOŠNI POPUSTI IN DOPLAČILA O popust za otroke od 2- 12 let (v dvoposteljni sobi skupaj z dvema odraslima) O popust za 3. odraslo osebo na dodatnem ležišču 0 doplačilo za enoposteljno sobo (alVllRGL ftMGLAS PRIJAVNICA ZA SILVESTROVANJE V DUBRAVNiKl) 2001 Ime priimek: Naslov; Poštna številka in kraj: Telefon: Označite način vašega prevoza: flletalo /flavtobus Št. potnkov, ki bodo potovali poleg vas:_ št. otrok (do t2 let):__ Kraj in datum: Podpis:____ 25 % 12.000 SIT O otrok do 2 let brez storitev 7.000 SIT O obvezno doplačilo turistične pristojbine ob rezervaciji avtobusnega prevoza 800 SIT O obvezno doplačilo letališke in turistične pristojbine ob rezervaciji letalskega prevoza 6.000 SIT NOVI NAROČNIK Ime: _______________ Priimek; Poštna Številka in kraj: Telefon: časopis začnite pošiljati dne: Podpis naročnika: I. HOTEL ARG0SY *** O SILVESTROVANJE V HOTELU vključen bogat silvestrski meni, šampanjec in zabava 15.000 SIT OCENA avtobusni prevoz + 3 x polpenzion 33.400 + 800*S1T letalski prevoz + 3 x polpenzion 61.900 ♦ 6.000*SIT 2. HOTEL ASTAREA depandansa '-sup O SILVESTROVANJE V HOTELU vključen bogat silvestrski meni, šampanjec in zabava 12.000 SIT OCENA avtobusni prevoz * 3 x polpenzion 31.400 ♦ 800* SIT letalski prevoz + 3 x polpenzion 56.900 * 6.000* SIT 3. HOTEL 0RFEJ vile m —sup OCENA avtobusni prevoz + 3 x polpenzion 31.400 * 800* SIT letalski prevoz + 3 x polpenzion 56.900 * 6.000' SIT Obkrožile artikel presenečenja, ki |l »lit« frtjtf: uJ eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali n en celodnevni izlet z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po vaši izbiri, kadarkoli do sobote. 6. januarja 2001, ali (3 tri reklamne artikle Gorenjskega glasa (anorak, hlače in pokrivalo iz nepre-močljivega materiala) Poleg tega imate kot naročnik še 20 % popust pri naročanju malih oglasov in naših izletov Vse dodatne informacije vam bomo posredovali v Turistični agenciji Intours 01/430 35 50, 01/430 35 55 ali na Gorenjskem glasu 04/201 42 44. Možnost plačila aranžmajev vam tokrat nudimo tudi na malih oglasih Gorenjskega glasa, vsak dan od 8. do 15. ure. ob sredah do 17. ure. ZADNJE NOVICE i bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel :041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... jy/| j bomo pisali Veliko zanimanje za opremo Kranj, 20. novembra - Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju so sinoči zaprli 26. zimsko športni sejem, ki sta ga letos organizirala Zbor učiteljev in trenerjev smučanja in Gorenjski sejem. Speeializirana sejemeska prireditev, ki so jo pred petindvajsetimi leti začeli voditelji, učitelji in trenerji smučanja in je bila nekaj časa ua začetku v Delavskem domu Kranju, je zadnja leta, vse bolj obiskana in zanimiva. Letošnji začetek 26. zimskošportnega sejma je popestrila tudi plesna skupina Tačke. Tudi letošnji sejem, prvi tovrstni v Sloveniji in z bogato ponudbo stare in nove, predvsem zimske športne opreme, je od četrtka do nedelje zvečer obiskalo nekaj manj kot K).000 obiskovalcev. Prireditelji pa so prepričani, da bi bil obisk neprimerno večji, če ne bi bilo prav v sejemskih dneh izredno slabo vreme. Velika je bila izbira rabljene kvalitetne športne opreme in oblačil in številni prodajalci in kupci so bili z letošnjo sejemsko prireditvijo in tudi s ponudbo nove opreme zadovoljni. Res pa je, da je vse večje povpraševanje med obiskovalci bilo tudi po smučeh Z ukrivljenim lokom (carving smuči). Na sejmu si je /ast/iika izmenjalo veliko klasičnih rabljenih smiičih in okovja ter drsalk. Posebnost letošnjega sejma so bile tudi nekatere sporedne prireditve, prijetno živahnost pa je sejmu dala ie na začetku plesna skupina Tačke, kije nastopila preden je sejem odprl župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. V prihodnje prireditelji napovedujejo večjo prisotnost turističnih agencij, zagotovo pa bo stalnica na tem sejmu tudi predstavitev smučarskih prireditev v Planici. Prihodnja in hkrati zadnja letošnja sejemska prireditev na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju bodo Miklavževi nakupi, ki se bodo začeli M), novembra in bodo trajali do S. decembra. Prireditelji na Gorenjskem sejmu napovedujejo bogato ponudbo in zanimiv program s prireditvami. • A. Telefonskih imenikov pa ni Včeraj, 20. novembra, so začele veljati nove sedemmestne telefonske številke. Posebnost pa niso samo nove telefonske številke, ampak tudi telefonski imeniki. Še preden so številke začele veljati, je telefonskih imenikov že zmanjkalo. Iz zanesljivih virov smo namreč izvedeli, da se vam imenikov po Sloveniiji ne izplača iskati, ker jih ni več. In tudi ponatisa ne bo,- vsaj za zdaj še nobena tiskarna v Sloveniji nima naročila za ponatis. In zakaj je imenikov sploh (lahko) zmanjkalo? Menda so se /elekomovci pri nakladi odločali ua podlagi porabe zadnje izdaje imenikov. Pa so očitno "pozabili'', da smo Slovenci pametno iznajdljivi, /ai nakup se odločimo pač takrat, ko vemo, da se moramo: Prehod iz šestmestnih na sedemmestne številke je gotovo takšen tehten razlog. • A. Ž. Dve desetletji doma Petra Uzarja v Ročevnici pri Tržiču Dom, kjer niso vsi dnevi enaki Ob letošnjem jubileju so pripravili vrsto prireditev, ki so razgibale življenje 171 varovancev. Med njimi so trije, ki so v domu od vsega začetka. Kočevnica pri Tržiču, 21. novembra - Oh odprtju doma pred 20 leti niso mogli zapolniti niti 120 postelj, sedaj pa je kljub večjim zmogljivostim treba čakati na sprejem v dom. V njem stalno skrbijo /a posodabljanje prostorov in obenem tudi iza čim boljše počutje slehernega oskrbovanca. Pestro ob letošnjem pra/.niku. Spomladi leta 1980 so v krbeli za dodatno izobraževanje Ročevnici odprli dom za starejše občane, ki so ga zgradili predvsem z denarjem iz samoprispevka. Šele po treh letih so zapolnili vseh 120 postelj, a ne le z domačini. Po desetih letih so imeli v domu 155 postelj, od leta 1992 pa lahko sprejmejo okrog 170 oskrbovancev. Te zmogljivosti so v celoti zasedene, zato imajo pri sprejemu v dom prednost domačini. V dveh desetletjih so dom nenehno posodabljali, za kar imata veliko zaslug prejšnji direktorici INuša Hafner in Danica Mešič. Tudi zadnje tri leta, kar je direktor Rudi Kolman, so postorili marsikaj. Obnovili so prostor za negovalno osebje in pralnico, uredili bolniški dvigali in signalizacijo ter poskrbeli za računalniško opremo. Nakupili so tudi sodobne pripomočke za zdravljenje, nego in rehabilitacijo oskrbovancev. Obenem so pos- zaposlenih. Med 76 delavci jih je kar deset, ki so od vsega začetka v domu. To so bolničarke Metka Breje, Pavla Paplar in Marija Jekovee, višja sestra Veronika Ahačič. medicinski sestri Vera Sla t nar in Jožica Meglic, tajnica Tatjana Cosar, referentka Marija Aljančič, vodja prehrane Franc Ajdovec in vzdrževalec Cveto Bohinjec. Njim so na osrednji slovesnosti minuli četrtek izročili priznanja za 20 let dela. Posebna priznanja so prejeli tudi Mici Pezdir, Jože Kralj in Feliks Celeč, ki bivajo dve desetletji v domu. Na proslavi so se zbrali tudi predstavniki občine in raznih ustanov. Podpredsednik skupnosti Socialnega zavarovanja Slovenije Drago Kokošar je pohvalil delo tržiškega doma in izrazil željo, da bi sc varovanci v njem počutili prijetno tudi v bodoče. Za to so v četrtek poskrbeli harfistka Bronislava Prejšnja direktorica Danita Mešič ima lepe spomine na delo v domu. Mišic Prinčič, igralka in pevka Alenka Vidrih, moški kvintet Gorenjci, pevski zbor Planika iz doma in povezovalec Bojan Vesclinovič. Odprli so tudi razstavo slik Marjana Pančurja, ki bo na ogled novembra in decembra. Oskrbovanci in delavci so že prej pripravili razs- tavo ročnTh del ter nastop zbora Planika in okteta Gorenjci-Razveselila sta jih Iztok Tomazin s potopisnim preda* vanjem in pevec Lado Leskovar. Na obletnico doma jih bo spominjala tudi brošura z utrinki iz tamkajšnjega življenja. • S. Saje Nova pridobitev na Krvavcu Krvavec, 21. novembra - V četrtek, 16. novembra, jc bila na smučišču Krvavec slavnostna otvoritev novega hotela, imenovanega Hotel As. Hotel visoke kategorije so zgradili v Tihi dolini, na višini 1600 metrov in ga zato lastnika, zakonca Popovič imenujeta kot najvišji tak objekt v Sloveniji. V hotelu jc 28 sob, v katerih je prostora za 72 gostov. Poleg restavracije za goste hotela je tudi restavracija za ostale obiskovalce, s savno, fit-nessom in jacuzzijem pa so poskrbeli še za dodatno udobje gostov. Investicija Angelce in Stojana Popovič je vredna 500 milijonov SIT. Hotel je zgrajen ob znani "Plaži" na Krvavcu, na mestu, kjer je bila nekdaj Brunarica, katere najemnika sta bila zakonca Popovič. Pred dvema letoma stajo odkupila od Aerodroma Brnik in jo v hitrem času spremenila v moderen hotel sredi smučišča. Na otvoritvi seje zbralo mnogo ljudi, vrvico pa je slavnostno prerezal naš nekdanji smučarski as Bojan Križaj (na fotografiji z lastnikom Hotela As Stojanom Popovičem). • Nuša Fkar kranjski trgovski center 4«# |p|0 SADIKE ^ SADNEGA DREVJA K,, ,1 več sort ^Wr JABOLK, HRUŠK BRESKVE, MARELICE, SLIVE, NEŠPLJE, KAKI, JAGODIČJE pon.-sob. 8h-2P .NEDELJA 8h 15" Savska c. 34. Kranj, tr 04-281-81 -30 SKORAJ IZJAVA TEDNA "Z VSO viojo šuštarsko kramo bom jutri, 18. novembra, ob osmih zvečer spet garal, tokrat v ČOPOVI NISI v 'Žirovnici. Polona Kranjc Rus z žirovniške osnovne šole je naju z Meto prijazno povabila, da popestriva dogajanje pri Čopu doma. Kajpak bova prišla!" /Janez Hočevar Rifle, dramski igralec in predavatelj na AGRFT, bo v Čopovi hiši nastopil s komedijo Rifletov Šuštar, režiserka je Rifletova sestra Meta Hočevar, za ogled predstave zelo priporočajo rezervacije vstopnic/ 0 *SDS »/* NS» ST* PHAV? Severu? KoT TffcjA«- vsa ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Vse dni bo prevladovalo oblačno vreme. Ko se bo umaknila oblačnost hladne tronte, bo nastajala nizka oblačnost, morda ponekod tudi megla. Danes, v torek, bo deževalo, nad 1700 m pa snežilo. Količina padavin bo največja v Savinjskih Alpah in na območju Bohinja. Jutri, v sredo, in četrtek bo suho. Večjih temperaturnih sprememb ne bo, zmrzali ne bo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME * Tmin/Tmax 7/9 5/8 5/8 Danes izide LOCANKA, v petek JESENICE BREZPLAČNA