Društveni vestnik. Štajersko. Redni letni občni zbor učiteljskega društva za goriški okraj bo dne 8. oktobra t. 1. ob 9. uri zjutraj na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici. Dnevni red: 1. Letno poročilo o društvenem delovanju. 2. Poročila o podružničnih delovanjih. 3. Pregled društvenega računa. 4. Volitev računskih pregledovalcev. 5. Poročilo o delovanju deželnega drnštva. 6. Volitev društvenega odbora. 7. Razni nasveti. K polnoštevilni udeležbi nas vabi stanovski ponos, naš položaj in o d b o r. Iz Gornjega grada.*) Uradna učiteljska ^o nferencija za okraja Gornji grad in Vransko se je vršila dne 8. avgusta t. 1. v Mozirju. Skoraj polnoStevilno se je zbralo učiteljstvo obeh okrajev v primerno okrašeni šolski sobi tretjega razreda tamošnje šole. Predsednik konferencije okr. š. nadzornik g. Supanek otvori po običajnem redu zborovanje in pozdravi navzoče v imenu odsotnega deželnovladnega svetnika c. kr. okr. glavarja g. barona Apfaltrerna inv svojem imenu. Spominja se dveb velikib prijateljev šolstva in učiteljstva, v prvi vrsti presvitlega cesarja in v drugi deželnovladnega svetnika. Namestnikom imenuje starosto učiteljev g Praprotnika, nadučitelja mozirskega, v tem ko se zapisnikarjem izvolita gospica Dragatin in g. Gorišek, oba v Št. Juriju ob Taboru. Kot dobrodošla gosta sta bila navzoča gospica K o v a 5, učiteljica v Trstu, in g. Pavel Gorjup, mestni učitelj v Ljubljani. Iz nadzornikovega poročila povzamemo, da šolstvo v teh dveh okrajih vobČe jako napreduje. Predsednik je dajal navzočim pri posameznih predmetih razne migljaje, kako je doseči še boljše uspehe, Zilasti je poudarjal, naj se pri računstvu kolikor možno ozira na praktične potrebe prebivalstva. Pri realijah naj se ozira na edino času primeren biologičen pouk v prirodoslovju. — Pesmi v šolskih zbirkah so mučne za otroke, malo jo takih, ki jih otroci z veseljem pojejo. Najbolj se je ozirati na narodne pesmi, ker te se otrokom kmalu priljubijo. Telovadba naj ne bo za parado — v prvi vrsti je gojiti razne igre. Pri ženskih ročnih delib se opazuje — velik napredek, zlasti ker se zadnji čas gleda na praktičnost. Zemljevid celjskega okrajnega glavarstva je v delu in se izda v teku prihodnjih let. Vsaka šola naj ima dve šolski knjižnici, eno za otroke drugo za učiteljstvo in za šoli odrasle ljudi. Ko nam je še podal nekaj vzgojnib resnic, nam je nadzornik^ naštel še nekaj statističnib podatkov. Šolarskib kuhinj sta imeli v vranskem okraju izmed 8 šol samo dve, ua katerih se je dan 227 otrok oskrbovalo s kosilom, kar je veljalo okroglih 538 kron ; v gornjegrajškem okraju je imela med 11 šolami samo ena šolarsko kuhinjo, namreč gornjegrajska šola. Na dan se je pogostilo okroglo 62 otrok, kar je stalo 145 kron. Ta kuhinja funkcijonirala je le po zimi. Značilen je bil tudi razkaz o šolskem obisku in šolskih kaznih, o šolskih vrtih, o čebeloreji, ali prostor v tera listu nam ne dopušča, da bi vse to natančno objavili. Končal je nadzornik svojo obširno poročilo z željo, naj bi učiteljstvo teh dveh okrajev še zanaprej delovalo v tem zmislu kot doslej. 0 redu za šolske slugeje referiral nadučitelj g. Kocbek. Debatirali so o tem predmetu nadzornik g. Meglič, g. Farčnik, g. Dedič i. t. d. Vse točke so bile sprejete neizpremenjene, kakor so jih sprejeli pri uradni konferenciji za celjski okraj. 0 napakah značaja, ki se največkrat nahajajo pri naših šolskih otrocih, kako je iste odstraniti, je temeljito govoril g. K e 1 ec,nadučitelj v Novištifti. Metodična obravnava berila »Prva.skrb,, (II. berilo) po formalnih stopnjah. *) Zaradi pomanjkanja proatora zakaanilo. Uredništvo. Podrobno je razpravljal g. Stritar, učitelj v Braslovčah ter končno po učni sliki še prečital nekaj teorije o formalnih stopnjah, (Glej uvod k učnim slikam »Šolske mntice."). Poročila o okrajnib šolskih knjižnicah sta prečitala knjižničarja za gornjegrajski okraj g. K o c b e k, za vranski g. M e g 1 i 5. V stalni odbor so se izvolili za okraj Gornji grad gospodje: Kocbek, Šijanec, "VVudler, Dedič — za Vransko gospodje: Zotter, Meglič, Farčnik in Marschitz. čitamo po časopisih, kako se je pri uradnih konferencijah drugod zapostavljala slovenščina. To tukaj ne smemo reči. Vsi referati, vsa debata, kratkomalo rečeno vse, razen uradnega nadzornikovega poročila, se je vršilo v materinsčini konferenčnih članov. Ako se drugod preveč nemskutari, so navadno krivi učitelji sami. —ij—