t Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. Jur. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $ 3.- per year, 25^ per copy. Advert.: 1 line 1 column x 1" $1.40 sLovensKA FOR A FREE SLOVENIA To whom with acclamation And song shall we our first toast give? God save our land and nation And ali Slovene^ where'er thcy live, Who own the same Blood and name, And who one glorious Mother claim. F. Prešeren: "A Toast" (J.L.) LETNIK IX. — VOLUME IX. 24. NOVEMBER—1. DECEMBER 1958 ŠTEVILKA 12. —* NUMBER 12 Janez XIII. — novi poglavar Cerkve Fo treh»dneh glasovanja in nekoliko zmešnjavi, ki jo je povzročil ne dovolj izrazit dim, je 49 kardinalov izbralo za Pijevega na=lcdnika beneškega patriarha kardinala Roncallija, ki si je izbral kot s>oje papeško ime Janez XIII. Kot pogreb P'ja XII., tako jc tudi izvolitev novega papeža pokazala, da je Cerkev v dokajšnji meri premagala izoliranost, v katero jo je dolgo si.il mednarod li tisk in vsa druga obveščevalna sredstva. Prvi papežev blagoslov niso prenašali samo po Evropi, marveč tudi po Severni Ameriki, enako tudi slovesno kronanje v torek. Radijske postaje v Kanadi so prenašale vse obrede kljub ponočni uri. Kdor ni sledil obre dom, ampak je pi.ižgal radio neka ko ob sedmih zjutraj, je bil še dovolj zgoden, da jo ujet trenutek kronanja samega in papežev blagoslov. Dr. C. Žebot govori v Torontu The following Is the text of the Speech by Dr. Cyril Žebot, Professor of Economics at Georgetown University, Wa?hington, D.C., delivered on the occasion of the fortieth Anniversary of the Declaration of Independence of the Slovenian Nation in 1918. It is so very heartaning and national entities. edifying to see so many of you In the v/ake of World War I, assembled here tonight on the the political vvisdom of the occasion of the fortieth anniver- victorious povvers went only half sary since the people of Slovenja its length. President Wilson re-astablished their ancient proclaimed the principle of self- government. i determination. But the subsequ- i * Slovenia is a country of some ent Peace of Pariš overlooked tha 15,000 sguare miles, extending J equally important principle of over the south-eastern Alps to the head of the Ariatic on both sides of the harbour of Trieste. Its populaton is not quite two million. This country of the Slovene is located litterally in the centre of Europe. Bordering as it does on Austria and ltaly, Slovenia forms both the geographical and cultural link between the Slav, the Ger- rnanic and the Latin branehes of Izvoli'ev sama je zopet pokaza- continental Europe. The people la, da so zaman vsa ugibanja, kdo ; of Slovenia have 1200 years of bo novi papež. Znan je rek ,kdor undivided _ Christian culture i»< gre kot papež v konklave, ne their national history. Of their pride kot papež ven. Tudi kardi- original system of govemment, nal Rancalli ni bil med tistimi, ki j from 7th to 9th centuries,. Jean so jih kot verjetnost navajali ča- j Bodin, _ the _ great founder of sopi i. Izvolitev Janeza XIII. je political science, said that if re. ' vmu ' j, d? jo f\t>r'\eK, »ki ima sociološko dokaj avtokratični značaj, v resnici demokratski ustanova, v kateri stan in rod hc igra vloge. Pij XII. je. izhajal iz plemiške rodovine, njegov naslednik pa je kmečki sin, čigar trije bratje ter sestra še vedno žive na deželi na družinski kmetiji v Bergamu. Novi papež, ki ima za sabo leta (V«sei>ts th» ij>»> effectiv/i example of people's sovereignty in Europe. Of modem Slovenian culture, on the eve of World War II, Bernard Newman remarked with the characterization th ta "the publication of books in Slovenia is proportionately the highest »n the world". Ali foreigh visitors agree that Slovenia is a country osebnega stika z vzhodno Cerkvi-' °f exceptional natural beauty and national inter-dependence. And thus it came to be that the then crucial area-of the world, the central-eastern region of Europe, was left disorganized and bereft of necessary vitality — economic, political and defensive. This was the area of some 15 different peoples between Germany and Russia and the Adriatic Sea. The small multi-national political combinations of Poland, Czecho. Slovakia and Yugoslavia only added new bitterness of the second-rated Ukrainians, Slovaks, Croats, Slovenians and others to what already had been reduced on European and global planeš to little more than a vacuum. There is no doubt today that it was the fundamental disorganiza* tion of central-eastern Europe after World War I, that caused Nazi Germany and later Communist Russia to move in. The fantastic revolution in weapons since World War II, has complete|y changed the strategic signlficance of the various parts of the world. Today no single area is defensible by its own qeoqraphy and efforts. jo kot tudi s Francijo, ki jc izkušen diplomat in pozna dobro cerkveno upravo, ki govori latinsko, grško, italijansko, francosko in bolgarsko, ki zna del ro špansko, turško in romunsko in bere angleško, nemško in rusko, sc po osebnosti precej razlikuje od Pija XII., toda nedvomno bo sv Duh —The last distinguished foreign fascinating diversity, a sort of Switzerland with a coast and the btuest of blue seas. An English-man who ought to know because he fished in virtually aH the v/aters of the globe expressed the opinio.i that" the streams of Slovenia are a fisheman's dream. porabil njegove osebne v dobrobit Cekrve. lastnosti vvitness of Slovenia life before Communist darkness enveloped the war-torn country, John La-Farge, thus prefaced _ his published account on the war-time occupation of Slovenia: "This is a little known story of the tragic and epic atrocities that have decimated and scattered the people of Slovenia — a peaceful and Catholic people, who had achieved a near Utopia of co-operatjve social and economic life before fhe Nazi terror struck. . ." But Slovenia is stili there even though it is nov/ only a paper republic within a totalitarian regime of Tito's Communism that invaded Slovenia at the end of the war. Given the conditions in Slovenia today, this anniversary is not an occasion to rejoice. But since the liberation of 40 years ago was £n effective manifestat-ion of Slovenia's self-determinat-ion, its 40th anniversary is a fitting occasion to remember Jctober, 1918, as a firm point of hope for the future. Just as man is both individual of his own and a manifold social bejng, so by implication and in G. Dr. Ciril Žebot govori na proslavi v Torontu Europe is learning the lessOn of the two world wars, and of the ensuing nuclear and rocket age, and is pulling togather. We are witnessing a historical process of gradual but persistent re-inte-gration of free Europe. Only an emerging three-power world, in v/hich our own hemisphere and a unified Europe will unmistake-ably be presumbed to stand to-gether in the defence of Že začetek njegove vlade je pokazal nekaj njegovih značilnih potez. Prvič v zgodovini je novi papež ukazal kardinalom, da morajo po izvolitvi ostati še v konklave ter se začel takoj posvetovati z njimi v cerkvenih zadevah. Listu Osservatorc Romano je naročil, naj "Demokratizira" poročila o papežu in uporablja manj zveneče naslove. Novo imenovanje kardinalov je preseglo doslej običajno število 70, itd. V svojem prvem govoru jc poleg pozdrava škofom, vernikom, zlasti vernikom Benetk, kjer je bil patriarh, in škofije Bergamo, kjer se je rodil, posebej omenil misijonarje in vse laične sodelavce hierarhije. Poscbaj je omenil "molčečo Cerkev", kjer "katoliška Cerkev ne uživa nikake svobode ali samo delno, kjer brszozir.no teptajo svete pravice Cerkve, kjer so izgnali zakonite dušne pastirje, jim onemogočajo ali jih ovirajo pri svobodnem izpolnjevanju njihovih dušnopastirskih dolžnosti. . ." Pozdravil je Vzhodno Cerkev, ki je ločena od Rima z željo, da pride zopet do zedinjenja, pozval jc vladarje sveta, naj posvečajo več truda blagostanju zlasti revnejš.h plasti narodov kot proizvodnji morillnega orožja. Mir je potreben Za splošno blagostanje, toda trajen mir je možen le, če bo grajen na notra-| that they vvill harmoniously | shorMasting Slovenian freedom ma še to le.o, po vsej verjetnosti Danes proslavljamo 40. obletnico slovenske samoodločbe. Včasih se zdi, da si nismo točno na jasnem, ali proslavljamo 29. oktober, ali naj bi proslavljali 2. november, ali proslavljamo osvoboditev od Avstrije, ali proslavljamo vhod in priključitev Jugoslaviji, ali pa proslavljamo dan slovenske neodvisnosti. Mislim pa, da nam je danes vsem jasno: Edina stvar, ki io ts vredno proslavljati, edina stvar, ki ima nekaj trajnega v zgodovini, je odločitev slovenskega naroda, da je imel in še danes ima prav trko kot vsi drugi narodi polno pravico, da si izpolni obljubo tiste točke o samoodločbi, da more biti vsak narod, ki to hoče, no svoji zemlji svoj gospod. To se mi zdi, je bistvo dogodkov, ki so se odigravali koncem oktobra in v začetku novembra 1918. Zaradi zgodovinske točnosti je prav, da se zavedamo, da je bila slovenska narodna vlada, in se samo Narodni svet, uradno ustanovljena 2. novembra 1918. S tega vidika je ta pros'ava zelo časovna, ker pade prav blizu 2. novembra. Običajno se govorniki na takih proslavah izgubljajo v zgodovinskih podrobnostih in slikanju dogodkov. Meni pa se zdi, da je mnogo bolj važno, da vržemo naše poglede v bodočnost. Danes je rolpžaj v svetu tak, da ni mogoče nobenemu predvideti, kaj šele prerokovati, kako se bodo razvijali dogodki v bližnji ali celo daljnji bodočnosti. Toda oo vsem tem, kar smo videli, da se :e zgodilo po drugi svetovni vojni, kar se je zgodilo v Rusiji in kar se je zgodilo v drugih komunističnih deželah, vsi ti dogodki, če se zamislimo ob njih, vsebujejo en 'a. i- > u—t.rtU rfrtrr^r . fa.io.. Ko je na primer proti koncu vojne na londonskem radiu— preko katerega je tolikokrat pošiljal besede tolažabe v temnih dneh vojske — pozval Slovence, da zavzamejo drugačno stališče do par-tizanstva, so ga mnogi obsodili, ker pač niso dojeli posrednega smisla njegovih besed, s katerimi je hotel dramatizirati dejanski položaj v odločujočem svetu. Dr. Kuhar ie poznal položaj doma in v svetu ter je dobro vedel, da zčradi njegovega govora ne bo tako-imenovana "Osvobodilna fronta" ničesar pridobila, a slovenski rodoljubi bi le utegnili iz njega povzeti rtvame zak-liucke Kl.ub temu, da je imel velike težave, predno so mu angleške oblasti dovolile nastopiti na radiu, ni opustil ideje, ki je po megovem mnenju predstavljala edino možnost sporočila Na žalost ie njegova dobra namera naletela na nedovzstna čustva poraznih okoliščin. Še na Vetrinjskem polju so ta čustva Freprečila stik s stvarnostjo. Vsekakor dr. Kuhar ni bežal pred odgovornostjo niti v tistih črnili dneh. Njegovo razumevanje položaja mu ni dovolilo, da bi varal, oa tudi ne, da bi nič ne storil. Prezgodaj ie še, da bi mogli podati kritično oceno njegovega dela in prizadevanja. Gotovo pa je, da se bo izguba dr. Kuharja čutila na mnogih mestih ter da mu bo zgodovina Slovencev prisodila častno mesto. Eno pa moremo ugotoviti z jasnostjo. Dr. Alo;zij Kuha.« je bil krščanski mož ne lev svojem teoretičnem mišljenju, temveč tudi v svojih osebnih odnosih do drugih in v svojem Širokosrčnem presojanju in zadržanju v javnih in skupinskih zadevah. Vsi, ki smo ga poznali, se ga bomo spominjali v molitvah in v spoštovanju njegovega tlcvečanstve, znanja in dela. ____K. M. Kdo naj to razume, 40 letnica za Slovence najbolj zgodovinskega ;r;nutka — osvoboditev izpod avstro-ogrskega jarma 2S. oktobra 1918 je za nami. Predsednik SNO dr. Miha Krek je za to priliko napisal nekaj člankov v "Sloveniji" in AD. človek bi pričakoval, da bo povdarek predvsem na osamosvojitvi in na proglasitvi prve slovenske narodne vlade. Toda vsi Krekovi članki izvene predvsem v to, kar se je zgodilo po 29. oktobru — zedinjenje v Jugo. laviji. V nekem govoru v Chicagu 29.* oktobra smo tudi slišali trditev, da se je "zedinjenje 1. decembra zgodilo na podlagi sa-modločbe narodov". Ali ni to nekoliko drzna trditev? Slovenci so se res skoraj plebiscitarno izrekli za majniško deklaracijo, toda nikdar za 1. dccembersko zjedi-njenje! O tem, niso bili vprašani ne Slovenci in ne Hrvati. Hrvati so to "zedinjenje" skoraj soglasno odklonili, kar priča vej raz voj dogodkov po 1. decebru 1918 na Hrvaškem, čemu toliko peti slavo dogodkom po 29. oktobru Zakaj ni dr. Miha Krek počakal še dober mesec, pa bi lahko isti članek v AD "Ob 40' letnici" na- pisal v proslavo 1. decembra? V programu, toda samo na papirju, je tudi SLS za slovensko državo. V vseh dr. M. Krekovih člankih v spomin 40 letnice pa ni besede o slovenski državni ideji, pač pa krepak namig _ Slovenci bomo še najbolj srečni ,če ostanemo še dalje v — Jugoslaviji. —tč .. Leto se bliža koncu Prosimo, da oni, ki še r.iso poravnali naročnine za Slovensko državo, store to čimprej. Naročnino sprejema Potniška pisarna Bkd na St. Clair Ave,k;er je trdi na prodaj nova božična plošča ter pravkar izdana knjiga THIS IS SLOVENIA — najprimernejše darilo, ki ga morete podariti svojim dragim za letošnji božič. Slovenska dodrodelna organizacija K AR IT AS ki že dolga leta uspešno podpira pomoči potrebne v Kanadi in po svetu, želi vsem Slovencem in Slovenkam blagoslovljen BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1959 Prisluhnite trpečim in podprite dobrodelno akcijo. ODBOR Novi Kongres v Združenih državah Ko ne bi bilo kronanje svetega očeta na praznik Janeza Bar-tolomejskega, ki je letos, padel na prvi torek v novembru, bi ta dan svet zrl samo na Združene države in nestrpno čakal izida volitev. Amerika je izvolila, kot vsake dve leti, novo poslansko zbornico, eno tretjino senata in večje število guvernerjev posameznih zveznih držav. Gospodarski zastoj in negotovost. v začetku leta, precejšnja nezaposlenost i :i draginja in tradicija, da vladna stranka ne dobi večine, so napovedovali zmago demokratski stranki proti vladni republikanski stranki. Izid volitev v državi Mai-ne, ki so se vršile že meseca septembra, je samo potrdil napovedovanje o zmagi demokratske stranke, ko je bil izvoljen za senatorja dosedanji guverner Muskie, čigar starši so prišli iz Poljske. Izid volitev pa je vseno presenetil, najbolj demokratsko stranko samo, ker nihče ni pričakoval tako močne zmage demokratskih kandidatov. Niti borbenost podpredsednika Nixona, ki je od mesta do mesta, od državo do države navduševal volil« za kandidate svoje stranko, niti volilni govori samega predsednika Fisenhovver-ja niso mogli pridobiti volileev, da bi izvolili ropuolikanski kongres. Zadnji republikanski kongres je bil izvoljen leta 1952., ko je bil Eisenhovver prvič izvoljen za predsednika. Leta 1954.. 1956. in letos pa j; zmagala demokratska stranka, letos celo v državah, ki so bile poznane kot republikanske irdnjave. Z velikim zanimanjem je ameriška javnost tudi zasledovala potek in izid volitev guvernerja v dveh največjh dr.'.a/a:i v drž.vi *t«vt TurK In tvaliroi Iilja. V t u.il je tranka, ki je doslej imela guver nerja, izgubila. Izgubil je v Nevv Yorku demokratski guverner Harriman, poznan poprej v ameriški zunanji politiki. Izgubi! je v Kaliforniji republikanski kandidat senator Knovvland, poznan kot vodja republikanske stranke v senatu. Mnogi so v obeh videli kandidata svoje stranke za bodoče predsedniške volitve. Harrima-na je porazil republikanec Nelson Rockefeller, in javnost je zato takoj začela gledati v njem možnost, da postane v bodoče vodja republikanske stranke in v primeru njene zmage pri prihodnjih predsedniških volitvah, bodoči predsednik Združenih. Držav. Dobre izglede pa ima seveda še vedno podpredsednik Nixon, čeprav so Vesli s Koroške Celovec. 23 septembra 1958 je izdal deželni glavar Ferdinand Wed enig odlok, v katers.n ozna čuje slovenščino kot tuj jezik in daje staršem prosto roko o osvoboditvi od obveznega poi.ka slovenščine. Ste:n odlokom je deželni glavar na svojo roko spremenil določbe ustavnega zakona. Za tako spremembo zakonov pa je pristojen edino dunajski parlament in še ta samo z dvetreti-njsko večino. Tako se pač vidi, koliko veljajo zakoni v Avstriji, kadar se gre proti Slovencem na Koroškem. Deželni glavar s tem odlokom nasprotuje državni pogodbi, katera jasno pravi, da je slovenski jezik na Slovenskem Koroškem dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. Celovcc: Slovenski gospodinjski šoli v Št. Rupertu in Št. Jakobu sta pričeli s svojim poukom. Obe šoli vodijo šolske sestre, ki že nad 50 let, brez kake deželne ali pa državne podpore, nesebično vodijo to šolo ter dajejo slovenski koroški mladini možnost go ?odi-njskega pouka v svojem materinem jeziku. Nekje na Koroškem: V neki šoli je učitelj bral odlok deželnega pri teh zadnjih volitvr.'i vsi kandidati, ki jih je najbolj podpiral, izgubili. To so seveda samo ugibanja in že več je ugibanj o možnostih pri nasprotni, demokratski stranki. Čeprav so delavske organizacije imele močan vpliv na izid volitev, čeprav sta obe stranki organizirano podpirali svoje kandidate, je vendar zanimivo, da se dobršni del volileev dostikrat ni dal vplivati in je dal zaupnico kandidatu, ki morda ni pripadal stranki, ki mu je morda bilja, in je moida druge vere kot on sam. Ameriško časopisje je zato precej pisalo ozmagi nekaterih kalol činov. Tako bo bodoči senat spet i.«,-: »h«i^j}a ■ - j a, Kl J*-' bil izvoljen v izrazito protestanski Minnesoti. Nima pa nič skupnega z rajnim senatorjem McCartyjem in pripada drugi politični stranki. Senator Kennedy, katoličan iz države Massaeliusetts, je bil izvoljen z večino devet proti ena. Mnogo je ugibanj o morebitnih spremembah v ameriški politiki v zvezi z zmago demokratske stra-ke v kongresu, a vse so le ugibanja. Demokratska stranka je tudi doslej imela večino v kongresu in njen vodja, senator Jc m-son je zagotovil, da bo tudi v bodoče sodeloval s Dre:'sednikom in vlado v vseh važnejših vprašanjih. Nekatere spremembe, predvsem v domači politiki pa utegnejo nastati, ker ima novi kongres mnogo novih moči. glavarja o vlogah za oprostitev pouka slovenščine. Bral ga je v nemškem jeziku. Nato je vprašal učence: "Kdor ni razumel, naj dvigne roko?" Ves razred je kot en mož dvignil roko. Nato so porabili dve uri, da so s table prepisali v zvezke odlok, ki šteje okrog 50 besed. St. Katarina v Podjuni. Krščanska kulturna zveza je pričela svojo prosvetno sezono z veliko kulturno prireditvijo pri Sv. Katarini v Podjuni. Praznovali so 50-let-nico 1. shoda Slovenske krščan-ske-socialne zveze za Koroško. Pri prireditvi je sodelovalo več pev-sk i zberov in ziljanska dekleta so prihitela v ziljski narodni noši v "slovenclah". Na shodu pri Sv. Katarini je spregovorilo tudi več predstavnikov slovenskih katoliških organizacij. Št Jakcb v Rožu. Slovenski odborniki šentjakobske občine so koncem septembra sklicali očete — gospodarje na važen pomenek o šolstvu. Vabilu se je odzvalo nad 70 mož, ki so sledili zborovanju z izredno pozornostjo. Zboro- J vanje je pričel svetnik g. Janko Janežič ter nato predal bes.di| navzočima slovenskima profesorjema dr. Jošku Tischlerju in dr. Vinku Zvvitterju. Celovec, ,'agoslovanski poslanik na Dunaju, prof. Jože Zemljak, je izročil avstrijski vladi noto jugoslovanske vlade, ki ostro protestira proti odloku koroškega de-1 želnega glavarja glede odjav od slovenskega osnovnošolskega pouka na Koroškem ter zahteva, da avstrijska vlada prepreči njegovo izvedbo. 1 i Istotako je ugleden švicarski ' list "Neue Ziiricher Zeitung" poročal o mogočnem zborovanju ko-reških Slovencev v torek dne oO. septembra, časopis zelo objektiv-1 r.o prinaša poročilo, navaja pred- j zgodovino dvojezične šolske ure d-' bc t«,i lijVK-J.Jv- •— se jc ta mnenju večine pedagogov povsem cbnesla. List zaključuje, da so Koroški Slovenci lojalni avstrijski državljani, obenem pa so trdno odločeni, da ohranijo svojo slovensko narodnost. Angleški list "Manchesi.er Guardian" je dne 13. oktobra 1958 posvetil svoj uvodnik "koroškemu dvojezičnemu šolstvu. Nadalje piše, da se Avstrija vrača nazaj v,svojo nedozorelo dobo in da je ravno dvojezična šola rešila to ozemlje, da je ostalo v mejah Avstrije. Ob koncu svari list, j da izvajanje sporazuma ni le vprašanje a vsMjsko-jugoslovan-skih odnosov ,ampak preizkusni! kamen političnega realizma v Avstriji. Glcbasnica. Katoliško prosvetno društvo v Globasnici se je podalo peli so najbolj znane koroške na obisk med Gradiščanske Ilrva- j slovenske narodne pesmi, vmes te. Povsod, kjer so nastopili, so pa je za spremembo nastopilo 12 naleteli na prijazen sprejem. Za- deklet z narodnimi plesi. TRAVELWAYS SERVICE 626 Bloor St. W. Toronto Canada Tel LE. 6-3089 Urejamo sledeče zadeve: 1. Vozne listke rf 2. Različne dokumente in preskrbimo prevode 3. Pomagamo dobiti svojce iz Evrope 4. Pošiljamo denar in pakete v Jugoslavijo Sprejemamo tudi naročila po pošti! NAPRAVI NAČRT ZA BOŽIČNO POŠTO SEDAJ Izogni se navalu . . . sledi naslednjim preprostim navodilom: # Preglej svoj seznam naslovljenem, če imaš točne naslove. 9 Kupuj sedaj in preskrbi si dovolj mamk dovolj zgodaj. ® Prepričaj se, da imaš dovolj papirja za zavijanje in pakiranje. ® Kadar pripravljaš pakete :a pošto, napiši naslov in svoj naslov znotraj in zunaj paketa. & Stehtaj svoj paket na bližnjem poltnem uradu. Letak Poštnega ministrtsva bo dostavljan na dom s predlaganimi datumi za oddajo na pošlo. CANADA POST OFFICE PRIJATELJ DRUŽINSKEGA PRORAČUNA.. Ženske majice Majhne, Srednje, Vel;ke Ženske elastične spodnje hlače Dekliške ii,aii za 8-16 let star« Dekliške hlačke in majice za 2-6 let stare Otroško spodnje perilo za 3-6-9 mesečne in 1-2 'et stare vnmani Lahko spodnje perilo T-Majice "71" spodnje perilo •.tirnan* Kratke Hlačke in majica &enmani Delavske nogavice Športne nogavice Stegnive nogavice &enmaru Bobby nogavice Stegnive Co-ed športne nogavice bo Slovence Toronto, Ontario, October 27, 1958. Message for the 40th Anniversary * Celebrations of the Independence of Slovenia I am pleased to be associated with you in celebrating the Fortieth Anniversary of Slovenian Independence. Looking back, it is gratifving to observe that progress has again been made this vear in Ontario. Of qreater importance, however, is the fact that people of many faiths and racial origins are working, side bv ride, to build an cven better economic and social order. An order that may be enjoyed bv their families, without their sacrificing national and cultural ties. « May the future bring progress to our people with a Slovenian Hfcritage, who work diligentlv, as we ali do, towards making Canada one people and one country. Leslie M. Frost Poslanica za prorlavo 40. obletnice neodvisnosti Slovenije. Veseli me, do sem povezan z Vami v praznovanju štiridesete obletnice slovenske neodvisnosti. Ko gledamo nazaj, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo tudi v tem letu napredovali v Ontariju. Bolj važno pa je dejstvo, da delajo ramo ob rami ljudje različnih ver in rasnega izvora, da grade še boljši gospodarski in družbeni red, red, ki ga bodo uživale njihove družine, ne da bi morale žrtvovati svoje narodnostne in kulturne vezi. Naj prinese bodočnost nadaljnji napredek našemu lju.dstvu s slovensko dediščino, ki delajo vztrajno kot mi vsi, da postane Kanada en narod in ena dežela. Leslie F. Frost _ Ministrki predsednik Ontarija KNJIGA "THIS IS SLOVENIJA" RAZTAVLJENA OB PRILIKI TISKOVNE KONFERENCE Časnikarska vojne za osvoboditev Slovenije, konferenca 1toda se v okviru k°mumzma _____| sproščajo sile kot Pasternak, mu- Nov* knjiga This is Slovenia je'ramo P^nati, da smo sredi nove- Slovenska narodna zveza je uvedla v Torontu praznovanje obletnice slovenske samoodločbe že prvo leto svojega obstoja 1. 1952 s proslavo v takratni litvanski dvorani. Tradicija teh prideditev je ostala nepretrgana, pozna pa doslej dva viška: Veličastno proslavo 1. 1954 v Columbus Hali, ki je bila združena z razstavo slovenske knjige in narodnega blaga, ter proslavo letošnje štirideset-letnice. Medtem ko je bila proslava 1. 1954 omejena v glavnem le na Toronto in Kanada, ker so jo obiskali zastopniki kanadksih oblasti in političnih strank, bo letošnje slavje odmevalo po širnem svetu. SNZ je namreč s sodelovanjem Slovenskega kulturnega krožka izpolnila že dolgo občuteno vrzel, da nismo imeli nobene knjige, ki bi nas v kratkih potezah in kar se da slikovito prikazala velikemu svetu., ki v veliki meri niti ne ve za naš obstoj. Bogato opremljena knjiga z nad 250 slikami THIS IS SLOVENIA je to vrzel zamašila. Bila je pripravljena in predstavljena javnosti kot del slavljenja 40. obletnice slovenske samoodlo-čitve. G. Wilson VVoodside govori na tiskovni konferenci. Nedelisko Slavie Cerkvena dvorana na Manning Avenue je bila primerno okrašena za nedeljsko slavje. Slovenska zastava, grb in velika številka 40 so obvladali oder. Ob obeh straneh sta oder zaključili dve skupini narodnostnih zastav narodov, ki sestavljajo v Torontu Mutual Co-operation League. Pred odrom je bila nova knjiga This is Slovenia obdana z reprezentativnimi slovenskimi knjigami v majhni razstavi. bila prvič predstavljena javnosti j na časnikars ki konferenci v sobo-1 to popoldne (1. novembra) v okusno opremljeni klubski sobi EMONA pri gdč. Marjoli šešer-kovi na 1115 Bay Str. Knjigo je predstavil g. Willson "VVoodside, kanadski časnikar in komentator, ki je bil pred nedavnim imenovan za državnega ravnatelja kanadskega društva Ze-dinjenih narodov. Ker je sam napisal predgovor za knjigo in pomagal pri urejevanju, je v šali rekel, da želi, da bi vsak Kanadčan vložil v knjigo toliko truda kot ga je sam. Pohvali je izdajatelje, M tako prvič nudijo knjižnicam in politikom vir podrobnejših m- ga razvoja v komunizmu. Morda ' se še najdejo ljudje, ki hočejo še danes kopirati Marksa in utesniti politično mišljenje v te okove .toda to je že nemogoče. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v bodočnosti, čeprav je to negativni vidik, je podlaga našega upanja. O knjigi sami je še izjavil, da je krasno delo majhne skupine, ki je žrtvovala mnogo svojega prostega časa in je napravila veliko uslugo ne samo Slovencem v Kanadi in Združenih državah, ampak tudi vsem tistim, ki se bodo zanimali za eno manjših etničnih skupin v !lostie na Proslavi Predsednik SNZ dr. Avguštin fuk je imel dokaj težko nalogo, ;a je pozdravil dolgo vrsto go.tov ki so počastili prireditev s svo im obiskom. Nekateri, ki se niso nogli osebno udeležiti, so poslali pozdravna pisma in brzojavke. Zvezno vlado in parlament so zastopali parlamentarni asistent delovnega ministra g. Arthur Maloney, Q.C., ki je tudi spregovo ril, in federalna poslanca M. D. Merton in C.E. Rea. Voditelja liberalne stranke, Nobelovega nagrajenca Lester B. Pearsona, ki je poslal brzojavne pozdrave, je zastopal g. Andrevv Thomson, od nekdanjih liberalnih poslancev v Torontu pa je bil navzoč g. Paul T. Hellyer, ki je v svojem pozdravu citiral angleški prevod Prešernove Zdravice. Speaker kanadskega parlamenta g. Rolana Michener se je opravičil, ker je bil v tem času v Evropi. Predsednik ontarijske vlade g-Leslie M. Frost je poslal zborovanju posebno poslanico, minister brez listnice g. John Yaremko pa je poslal pismene pozdrave, ker je bil zadržan. Vodja opozicije v ontarijskem parlamentu g. John Wintermeyer je poslal pozdrave in osebnega zastopnika g. Jamesa B. Trotterja. Torontsko občino sta predstavljala župan g. Nathan Phillips in kontrolor g. F. Joseph Cornish, ki sta oba zborovalce nagovorila. Navzoč je bil tudi g. R Perry, ki bo kandidiral za kontrolorja, dočim kandidirata prva dva za župana. Državljanski urad je zastopala gdč. Chariti Grant, dočim se je Zastopnik vselitvenega" urada g. J. F. Eckertt opravičil, ker je "bil vezan izven Toronta. Drugi odličniki, ki so bili navzoči v dvorani, so bili preč. g. Claude J. Mulvihill od Katoliškega vselitvenega urada, preč. g. E. Pasenak, OSBM od Bazilijan-skega tiska, radijska komentator-ka (CHML Hamilton) ga. E. Hvder in g. James Redvvood iz Hamilto-na, ga West od Mednarodnega instituta, ga. Foster Percival (Canadian Friendship Council), ga. Frances Širak (Unemploym-ent Insurance Commission); New Canadian Press Club je zastopal predsednik g. Bruno Tenhunen, Muiual Cooperation League g. in ga. Jakupec, Slovake g. in ga. dr. Kirschbaum. Zastopnike so poslali tudi Hrvati, Ukrajinci, Kozaki, Romuni, Kavkazijci, Estonci pa so se opravičili. Pozdrave in opravičilo je poslala še ga. Mary Cottingham, ki je bila svoj čas zaposlena na držan-vjanskem uradu. zumejo položaj novih naseljencev in se povsod potegujejo za njihove pravice in enakopravnost. Take prireditve nam nudijo priliko, da jih vsi spoznamo, njim pa naj bo zagotovilo naše hvaležnosti kot tudi poroštvo, da jih ne bomo razočarali. Taka slavja pa nam nudijo tudi možnost, da opozorimo svetovno javnost na žalostno dejstvo, da naši rojaki doma trpe pod jarmom komunizma. Ker njim ni dano govoriti, naprošamo mi svoje prijatelje, ki lahko govore v parlamentih in pred Organizacijo Ze-dinjenih Narodov, da branijo svobodo zatiranih. Gostje govore Predsednik pozdravlja Predsednik dr. Kuk je v poz-1 dravnem govoru (Jdgovoril na1 vprašanje po smislu takih in po-! dobnih etničnih prireditev. Kot Kanadčani želimo dopri- j nesti svoj delež svojih najboljših narodnih značilnosti za izpopolnitev ter izgradnjo kanadske narodnosti, ki nastaja. Medsebojno poznavanje različnih narodnosti, ki so se znašle v Kanadi, naj nudi svetu zgled za mirno sožitje narodov. Prihod novih skupin v Kanado večkrat povzroča trenja, ki puščajo neugodne vtise v javnosti. Naši gostje predstavljajo ljudi, ki ra- Kanadi. G. V. Mauko je nato psedstavil gostom profesorja dr. Cirila Ze-bota, ki je odgovarjal na stavlje-formacij o Slovencih. Knjiga na vprašanja, ki so se sukala ve-predstavlja zgodbo majhnega na- činoma okrog izgledov za bodoč-roda, ki si je priboril svobodo po nost za zasužnjene narode, ki načelih Woodrowa "VVilsona. Kakšne so danes možnosti osamosvojitve za Slovence? Dogodki na ječe pod komunizmom. Gostje so bili prijeno presenečeni, ko jim je dr. Stane šušteršič Madžarskem, v Nemčiji in drugod \z Clevelanda, ki se je z dr. Mate- dokazujejo, da diktature niso večne. Zapadni voditelji sicer ne bodo tvegali atomske uničevalne jem Resmanom udeležil slavja, podaril novo ploščo slovenskih božičnih pesmi. ODLOMKI IZ PISEM: "... Zelo sem zainteresiran na prispevku, ki ga je in ga še daje majhna, toda pomembna skupina Kanadčanov slovenskega preklal Zgodovina Slovenije je cesto žalostna, toda vedno slavna, ker njih duh ni nikdar klonil . . . John J. Wintermeyer, vodja opozicije 31. oktobra 1958. ". . . Obžalujem, da se letos ne bom mogel udeležiti vašega slavja. "Prosim Vas, da izrečete navzočim moje osebne in tople pozdrave, ki «• bodo sestali ob tej slovesni priliki". John Yaremko, minister brez listnice. 30. oktobra 1958. "... Naj Bog blagoslovi vas in vaše sorojake v vašem vsakdanjem življenju in — v službi vaše drage stare domovine. Da je nikdar ne pozabite je v resnici lepa poteza vaše vedno toplosrčne narave . . . " Edith Hyder, Torontski župan g. Nathan Phillips, Q.C., je v pozdravu omenil, da je kljub dejstvu, da današnji dnevi niso preveč svetli za Slovence v domovini, za oblaki sonce, ki kaže, da bomo mogli t bodočnosti, in upamo, kmalu, raztrgati to železno zaveso in razglasiti novo in svobodno Slovenijo, dokler se lahko tako svobodno zbiramo. Izrazil je upanje, da se bomo v bližnji bodočnosti zepet zbrali na tem in na drugih mestih in v sreči praznovali razpad tiranije ter vzpostavitev svobodne Slovenije v svobodnem svetu. Parlamentarni asistent delovnega ministra g. Arthur Maloney, Q.C., je v nagovoru izjavil, da so zanj proslave etničnih skupin v Kanadi, sveta znamenja, ki naj v nas vseh dvigajo cenitev poltične svobode, ki jo uživamo in o kateri upamo, da jo bodo deležni tudi narodi ža železno zaveso. G. Paul T. Hellyer je čestital k izdaji knjige ter rekel, da vsi upamo in molimo, da se bodo kmalu za vse izpolnile besede Prešernove Zdravice, ki jih je citiral v angleščini. Mestni kontroler g. F. Joseph Cornish, Q.C., ja čestital k dobri organizaciji, ki je omogočila to slavje. Ko vsi želimo svobodo Sloveniji, se moramo zavedati, da je najboljša pot do tega cilja, da napravimo Kanado močno. Zahvalil se je za knjigo, ki jo bo bral sam, pa tudi njegovi otroci. Slovenska beseda i in pesem Proslavo so poživile recitacije (ing. Vilko čekuta, Prešernova Zdravica) in pevske točke moškega sekstela, solospevi ge. Milene čekutove in gdč. Justine Grizon (poleg tega sta peli tudi v duetu) ki ju je na klavirju spremljala gdč. Marija Ložar. Za zaključek so člani Slovenskega gledališč brali odlomek iz dramatiziranega Can; karjevega Hlapca Jerneja. Poleg slavnostnega govornika dr. Zebota, predsednika Glavnega odbora slovenskega državnega gibanja, čigar govor je objavljen na prvi strani, sta se udeležila časnikarske konference ter slavja še tajnik Glavnega odbora g. dr. Mate Resman in pa dr. Stane Šušteršič iz Clevelanda. * Veličastna proslava obletnice slovenske * * samoodločbe v Torontu ONTARIO PREDSEDNIK ONTARIJSKE VLADE Besedilo brzojavke dr. K.uku, predsedniku SNZ: ODLOMKI IZ ZAHVAL. "Dovolite, da se vam ponovno zahvalim za od'ičen večer, ki sem -ga užival ob praznovanju 40 obletnice v nedeljo zvečer. "Od tega časa sem imel priliko citati knjigo z naslovom "This is Slovenia" ki je nedvomno odlično dalo. laka vrtekmiqa ie :.elo potrebna, ker je tako malo knjig o Sloveniji v naših knjižnicah". James B. Trotter 7. novembra 1958. k "Zalo sem uživala program in mislim, da vam je treba čestitati k občudovanja vrednemu načinu, kako je bilo vse prirejeno. "Tudi bi se rada zahvalila za p*odarieni izvod "This is Slovenia". Name ie napravila izreden vtis in mislim, da so uredniki opravili veliko delo . . ." ^ Miss Charity L. Grant "Prilagam ček za $4.— in prosim, da mi pošljete en izvod "This is Slovenia". Knjiga me zelo zanima in bi rada podarila en izvod prijatelju . . . " Miss Charity L. Grcnt 3. novembra 1958. "... Kot oseba, ki obiskuje mnogo etničnih prireditev, bi rad čestita! Vam iri Vašemu odbornu k odlični pripravi te priložnosti. Bilo je prvič, da je predsedujoči razložil, zakaj so povabljeni kanadski f/ostje. Opombe glavnega govornika so nrpravile name globok vtis. Čeprav je bil kulturni del podajan v slovenščini, je bil izvajan tako odlično, da ni imela kanadska publika nikake težave dojeti smisel v pesmih in drami ..." Andrevv Thompson. VODITELJ V KANADI My sincere wishes for the succes; of your gathering. I know that Canadians of Slovenian background have and are playing a significant role in Canadian life. You have a Christian tridition dčting to the 9th century and Ljubljana has been renovvned as a cultural centre. With this rich background and with your industry and character you are contributing much to Canada. Kindest tegards, Lester B. Pearson Pošiljam ifkrene želje za uspeh vašega zborovanja. Vem, da so Kanadčani slovenskega porekla igrali in še igrajo pomebno vlogo v kanadskem življenju. Vi imata krščansko izročilo ki gre nazaj do 9. stoletja in Ljubljana ie bila znana kot kulturno središče. S tem bogastvom ter s svojo pridnostjo in značajnostjo prispevate mnogo Kanadi. Iskrene pozdrave. Lester B. Pearson OPOZICIJE NARODNE NOŠE NA SLAVJU V TORONTU ODER OB PROSLAVI V TORONTU "SLOVENS-KA DRŽAVA" 24. NOVEMBER —1. DECEMBER 1958 Misel za Božič Vsako leto se ponavlja ljubka božična zgodba. Ne zgodba kakor jo beremo v pravlj čiih k jigah," ampak resnična zgodba, ki je spremenila obličje zemlje. "In Beseda je meso postala in med nami prebivala". Bog se je sklonil k človeku, postal njemu enak, da mu pokaže pot navzgoi k večnostnim ciljem. Ne le surova materialna sila, ampak duhovnost, to je odlika človeka. Ni glavni cilj človeka snov, iz katere je vzet, ustvarjen je za nekaj več! Zato je prišel Sin božji na svet, da pokaže človeku pot nazaj v večno domovino! "Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, dušo pa pogubi", je učil Bog-človek! . i Ko bi se ob praznovanju Božiča spomnili tudi mi našega večnost-; nega cilja! Ne le materija, katero I proslavljajo komunisti in ateisti, ampak tudi duhovnost, človek ima dušo, ki žeja po Resnici, Dob- j roti in Lepoti in ne najde miru, dokler je ne najde. Ni vse dolar, i so še druge dobrine, ki odtehtajo predmete, ki jih vrednotimo z dolarji. Vera je ena prvih. Je nadnaravna dobrina. Tudi narodnost in materni jezik sta dobrini. Slom-1 šek je učil: Kd'or materni jezik i zavrže je, podoben pijancu, ki vrže dragoceni biser v blato" ... j Velika, da neprecenljiva dobrina j je svoboda. Najbolj, zna svobodo ceniti oni, ki je občutil bič komu-nističnega trinoštva! Te dobrine J se ne dajo zamenjati z materialni- j mi. Prav je, da poznamo lestvico vrednost! Po učlovečeflju Sina božjega smo postali otroci božji, bratje Kristusovi. Učil. nas je moliti "Oče naš". Pokazal nam je, da smo po Njem vsi enaki brez razlike rase in narodnosti. Kristus je prišel na svet, da bi nas pridobil za božje bratstvo. Njegova zapoved je, da se ljubimo med seboj! In naš veliki pesnik France Prešeren je isto misel v pesmi zapisal, da smo vsi ljudje na svetu in vsi narodi bratje med seboj .n da "ljubit moramo se" . . . Zato je Bethlehem pozornica mednarodne ljubezni in spoštovanja. Zvezda, ki sije :z Bethlehe-ma, združuje po:amezn ke in na rode v veliko mednarodno družino, v kateri ni mesta za sovraštvo, napuh, zapostavljanje in zatiranje. V tej krščanski mednarodni družini ni prostora za sebičnost velik,ih, da si podredijo majhne svojemu egoističnemu jazu. Po nauku božjega Sina, ki je prišel na svet ubog in bil s jasli položen, naj bi vladala med posamezniki ljubezen in razumevanje ter pravičnost! žal, gre sodobni svet premalo v globino božičnega mtsterija. Praznuje ga le zunanje, resnično bistvo Božiča mu je tuje. Praznujmo ga saj mi tako, da bomo ob svitu bethlehemske zvezde prišli do spoznanja pravilnih odnosov do Stvarnika, do O-drešenika, ki je prišel iz ljubezni do nas na svet, da ne bomo slepo zamenjali tega kar je večno za minljivo. Blagoslovljen Božič in zadovoljno Novo leto 1959, z željo pc skorajšnji slovenski svobodi želi vsem slovencem, doma in pc 3vetu glavni odbor slovenskega državnega gibanja. Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1959 želijo Slovenci iz Chicaga Družina Kristian Velbl Ivan Buh jnr. in Snr. Družina Ludvik in Mara Jelene Stanko, Frank in Ivanka Mikec Družina Lojze in Vera Gregorič Družina Tone in Julka Guštin Lojze in Minka Grašič Družina Frank Karner Družina Frank in Marinka Bilban Drižina Jože in Gizela Ocepck Družina Otmar in Anica Tašner Družina Frank Martinčič Družina dr. Ludvik in Cortine Leskovar Družina Mihael in Pavla Arko Družina Martin Pecharich Družina Lovro in Štefka Pire Družina Marija Koščak Vesele in zadovoljne Božične praznike ter uspehov polno novo leto 1959 vošči vsem Slovencem v STATE Ameriki Janko in Ivanka Burjek Pavel Lenassi Metod 2erdin Družina Frank Sedlačck Družina Anton in Ljudmila Medved Družina Frank Podlogar Tone in Ivanka šuta Družina Frank in Ana černivec Družina Stanko in Marija Vlašič Joe Sobočan Zadovoljne božične praznike ter uspehov po'no Novo Isto vsem. prijateljem, znancem in odjemal-1 cem želi __, DROžl^lA MEDEN ___I "l 804 W. Cermak Rd. Chicago 8, III. KINZIE GRILL JOHN A GIZELA HOZIAN 401 N. State Street Chicago, III. BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VESELO NOVO LETO 1959. VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN PRIJATELJEM ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA "S.D." BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1959 VSEM SLOVENCEM, DOMA IN PO SVETU, ŽELI ODBOR S N Z v JOLIETU- U.S.A. Slovenska Narodna Zveza v Ameriki Clvcago, lil. iell vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanja širom sveta blagoslovljen Božič in uspehov polno novo leto 1959! Frank šušteršič Družina Anton Skamperlc Zupančič Frank Drižina Gabricl Kemperle, Gary, Ind. Družina .\>že Virant Družina Frank Karner Družina Tone Pristov John Kučič John Vuk, Argo, 01. Družina Joe Gomilar LVužina Janko in Marija Tajčman Bogdan Novak Silvo Rožanc BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1958. ŽELE ČLANI SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA V TORONTU BLAGOSLOVELJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM N TORONTU IN OKOLICI ANTON S MEAT MARKET 633 Vaughan Rd., Toronto, Ont. TEL. RU. 3—0423 (Na vogalu Vaughan in Oakvvood) Na razpalago domača šunka, kranjske klobase in "Barbeque Chicken" ter vsakovrstni drugi mesni izdelki. SE PRIPOROČA VSEM LASTNIK ANTON BAVDEK BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1959 VSEM SLOVENCEM, DOMA IN PO SVETU, ŽELI ODBOR S N Z v MILVVAUKEE- U.S.A. Hranilnica in posojilnica JANEZA E. KREKA V. TORONTU VOŠČI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM BLAGOSOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER USPEHOV POLNO LETO 1959 Uradne ure vsak torek zvečer od 7.30 do 9 in ob nedeljah po pozni maši 646 Euelid Ave. Telefon. LE. 2-4746 SREČEN BOŽIČ IN NpVO LETO 1959 naročnikom in vsem Slovencem želi zastopnik darilnih paketov s.d.d. — trst in se priporoča ANDREJ KAČIČNIK 463 DUNDAS ST. W., TORONTO, KANADA EM. 4—5045 Vsem Slovencem in Slovenkam v-Torontu in okolici želi vesel Božič in srečno Novo leto Swiss Herbal Remedies 479 QUEEN STREET WEST Vsem Slovencem v Torontu in okolici želi blagoslovljene božične praznike in srečno Novo Leto slovenski odvetnik in notar v Torontu Carl Vipavec 278 BATHURST STREET ROOM 4 — TEL. EMpire 4-4004 Splošno mizartsvo J«anez šušteršič, Hamilton, vošči blagoslovijne božične praznike in srečno Novo leto Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem članom ter prijateljem SLOVtNSKA NARODNA ZVEZA ZA KANADO v Torontu Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1959 želi vsam prijateljem in članom slovenskega državnega gibanja žirom sveta MIRKO GERATIČ 2737 W. 16th Str. Chicago 8, lil., U.S.A. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1959. ŽELI TER SE PRIPOROČA: Obiščite restavracijo & & $ & & $ & $ & $ & $ Vsem strankam voščim vesel Božič in srečno Novo leto ZINKA BRUNŠEK DRUŠTVA, — ČITATELJI STE PRIPRAVLJENI NAM POMAGATI PROSIMO — • PODPIRAJTE Podjetja, ki podpirajo vaš časopis • KUPUJTE izdelke in poslužujte se podjetij, ki oglašujejo v vašem časopisu • OB nakupu določenega ogla-ševanega predmeta, povejte podajalcu, DA STE VIDELI OGLAS V NAŠEM ČASOPISU. • S TEM POMAGATE pri izboljševanju našega lista. • POMNITE — to je VAŠ l'st, ki se bori, da ostane naš jezik pri življenju — in služi naši skupnosti v Kanadi. POMAGAJTE NAM POMAGATI VAM! SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. Čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko. Letna naročnina znaša: Za ZDa in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 Šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L. za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja marala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. "Baragova Prafika" » za navadno leto 1959 . je izšla z zelo zanimivo vsebino. Naročite jo čimpreje, dokler je v zalogi, da ne ostanete brez nje STANE S POŠTNINO $1.50 kar je poslati v Money orrlru, čeku, ali gotovini na naslov: Baragova Pratika 6519 W. 34 St. Berwyn, lil U.S.A BLED Travel Service 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3 Ohio, Telef. EX. 1-8787 ureja vse potrebno za potovanje v domovino in druge dežele. Preko tvrdke Bled lahko pošljete «voj'm domačim ži i vilske pakete, denar, šivalne stroje, ] radio aparate, kolesa in podobno. Postrežba zanesljiva, cene zmerne. Bled Travel Service sprejema tudi pismena naročila. MARY LINDA BEAUTY SAL0N na 1115. Eay Str. Toronto. Short Street OR. 34M (pod Blooroin) (Eglinton in Duiferln) • Mrs. S. GLAC WA. 3-7021 COSULICH BOŽIČNI PAKETI PROSTI VSAKE CARINE Popolno jamstvo za vse naše pošiljke, ki jih prejemnik dobi v 20 do 25 dneh. Kvaliteta našega blaga je vedno provorazredna. 100 lbs Najfinejša kanadska bela moka "Golden Sun" .. $10.50 100 lbs riža ______________________________________ $17.25 STANDARD PAKETI PROSTI CARINE Paket st. 54 ________ 24 Ib (11 kg) kave. Paket st. 84 __________$6.85 3 kg kave 1.5 kg riža Paket st. 71 10 kg sladkorja 5 kg riža 3 kg kave_ $21.15 Paket st. 96 __________$13.50 _| 10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža. 10 lbs. testenin. 5 lbs. kave 5 lbs. bakalare .... $12.15 Paket st 51 ... 10 kg kave 10 kg riža 10 kg sladkorja Paket st 52 5 kg kave 3 kg riža $13.00 $26.25 , y2 popra v prahu __: Paket st 43 ___________$8.95 Paket st. 63 _______1- $18.85 10 lbs (4% kg) kave__ 10 lbs bakalara 10 lbs kave paket st. 46 _________1 $11.20 10 lbs riža 5 lbs testenin 4% kg kave 5 lbs sladkorja 4^ kg riža Zahtevajte naše cenike za sestavo paketov po Vaši želji kot tudi naš popolni cenik za standard pakete in hišne pot. rebščine, za radijske aparate, kolesa, motorna kolesa; hladilnike, šivalne stroje, motorje za čolne, harmonike, zdravila, blago, platno itd. . 600 DIN ZA fl.00 dospe, popolnoma garantirano v 12 do 20 dneh, preko Narodne Banke. Za vsako pošiljko, neglede, kako je velika, stroški $0.80. ODOBRENA POTOVALNA PISARNA Prodajamo karte za ladje in zrakoplove s 30% popustom za emigrante iz Evrope in Jugoslavne. Oskribimo potne Ihte in vizume, kakor tudi krstne liste ir. druge dokumente iz domovine. Za vse garantiramo. Oskrbimo zastopnike za poroka na daljavo. itd. Cosulich Travel Service 100 KING ST. WEST, TORONTO, ONT., CANADA TELEFON: EMpire 6—3877 NOVA PLOŠČA ZA LETOŠNJI BOŽIČ!!! Pri SLOVENIA RECORDS, BQX 8184, CHICAGO 80, ILL, I SA je pravkar izšla nova gramofonska plošča, na kateri so sledeče štiri slovenske božične pesmi: Potrkavanje — Glej, zvezdice božje Prišla je lepa. sveta noč Angelčki stopajo skozi nebesa Kaj se vam zdi, pastirci vi Izvajajo: Milena Šoukal sopran p]ma Erman — alt Rev. Vendelin špendov, OFM -*- orgle in zvonovi (vsi iz Chicaga). Ploščo odlikuie: lep spored umetniško dovršeno izvajanje "High Fidelity" zvok kvalitetna izdelava ološča >e nezle™liiva maii format z brzino 45 RPM bo?at, večbarvno tiskan album, za katerega je prispeval besedilo pisatelj -Karel Mauser PLOŠČA Z ALBUMOM STANE $L50. — (cn do'ar in pol) kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: SLOVENIA RECORDS Box 8184 Chicago 80, Illinois, USA V Torontu je mogoče dobiti novo plošče v Slovenkem župnišču, 594 Manning Ave., Toronto 4, ali pa v Slovenski pisarni, 618 Manning Ave., Toronto 4. VAŽNO!!! PLOŠČA JE [ZDELANA ZA BRZINO (SPEED) 45 RPM Kdor ima dober gramofon z lahko ročico in precizno iglo, bo ob poslušanju plošče res užival, kajti to jc prva slovenska HiaH-Fidelity plošča malega formata z brzino 45. Nova plošča božičnih pesmi je najlepše darilo za letošnji Božič! 5 "SLOVENSKA DRŽAVA' 24. NOVEMBER — 1. DECEMBER 1958 Karel Mauser: Jercevi Galjoti S šestindvajseto izdajo Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu, se nam je ponovno predstavil s svojim izvirnim delom mlad slovenski pisatelj Karel Mauser, s' povestjo "Jerčevi galjoti". j Nekje ob Bistrici leži vas Žeje. Tu domuje stari Jerč z ženo in krepkimi otroki. Posebno na' Aleša je stari Vorenc ponosen. Toda ves ta družinski mir kali staro sovraštvo med sosedi. Uleš j in Sebenak sta spravila Vorenču-vega očeta na boben, zato se hoče Jerč maščevati sinovoma ter si na ta način znova pridobiti ugled in veljavo med vaščani. i Vorenc je daleč naokrog poznan kot dober mlinar. Tudi Aleša ljudje ne morejo prehvaliti. Skupaj se domenita, da bosta zgradila mlin ob Bistrici, tam, kjer reka ostro reže ovinek na koncu vasi, Vorenc dela načrte in preudarja; boji se, da bi narasla Bistrica i jeseni ne prestopila bregu ter' • vdrla v mlin. Toda kraj je pripra j ven, da bi boljšega« ne moge) najti. Sosedje zmajujejo z glava mi ter nevoščljivo govore samo o Jerču, Ulešu in Sebenka. Tudi! poslednja dva sta mlinarja, zato! je njuna bojazen pred .'erčevimi! načrti tem večja. A Vorenc se ne da ugnati. Zagrize. o prime za! delo in od Bistrici zraste takore-koč čez noč nov Jerčev ml n. Uleš in Sebenak zgubljata kmeta za kmetom. Oba jemljeta večjo merico od Jerča, pa tudi moko naredita precej slabšo kot Vorenc. lo ju grize. Po skupnem dogovoru zmanjšata merico. Zmanjšal jo je tudi Jerč. Zdaj mu soseda nista mogla več zlepa do živega. Sovraštvo med njimi pa je postajalo vedno globlje. A človek ne Ve nikoli, kaj mu prinese nas.ednji dan. Tako je bilo tudi pri Jerču. Aleš, na katerega je bil Vorenc najbolj ponosen, se zaljubi v edino Uleševo hči, » Minco. Ljudje kmalu začno govoriti po vasi, kaj se dogaja. Tudi Jerču, Ulešu in Sebenaku je ta novica udarila na uho. Nenadoma postanejo vsi pozorni na svoje otroke, tako da bi bilo dobro, če bi se njegov Andrej priženil k Ulešu. Slaboten je, kot vsi Sebenakovi otroci — to so podedovali po jetičrii materi — toda s takšno doto, kot jo bo imel Andrej, se mu ni treba bati za nevesto. Toda SJben.ikov A d- zadeva, da bi rešil očetov mlin. Toda prepozno je za spravo. Voda z vso silo bruhne proti staremu Jerču ter ga potegne s seboj v razbesnele valove. Sebenaka in Jerča ni več. Samo Uleš ja še ostal. Ko je videl, kako kruto je usoda obračunala z nak prodaja les in nato še parcele njima, se je tudi sam omehčal. S od posestva. Otroci ga svarijo! P°naočjo Uleševke je prišlo do pred popolnim polonom, toda Se- i sPrave med -Vrči in Uleši. O Bo-benak dela po svoje. Preponosen žiču Pride Minca sPet domov, je, da bi klonil pred trčeni. Isto zdai pričakuje že drugega otroka, časno zahtevajo Andrej, Peter in Vse se Je bil° spremenilo. Jerči Francka svojo doto, da kupijo °puste opustošeni mlin. Lojze se posestvo v sosednji fari. Oče jim jra->e °Prijel posestva, Aleš pa to sila zameri. Ko je najbolj pot- je s podvojeno moč.o zagosp K,a- reboval denar, so se oglasili še ril v ul°ševem mlinu. Res, ti otroci ter zahtevali doto. V jezi Jerčevi galJoti še ne bodo izumrli, vsem prepove, da bi se še kdaj kol i' ~ Cela Povest se omejuje na vrnili domov. !tri trmoglave mlinarje, ki s pod- j žiganjem starega sovraštva zgub v sebi veliko mero človeškega dostojanstva in razuma. Pri poudar- Andrej ostane do zadnjega rej ve, da se mu ne kaže ženiti. \ uPoren- Težko mu Je, ko vidi, ka- .. ------------ r----- Zdravnik mu je napovedal samo'ko propada njegov dom. Napoti ianiu osebnega jaza postanejo še nekaj let življenja, če se bo ! se k očetu, a ta mu pokaže vrata, i nečl(>veški- Njihova elementarna pazil. Med tem časom je umrla V trenutni duševni zmedi pogra- * ***** -P° "Tf Sebenakovka in kmalu za njo tudi hi , , .. . t in P°stenJu. se zaduši v kali. hči Francka. Stari Seben k se! ? nf freJ>vsko ^ f Glavni junaki povesti vedo, kak- poroči z vdovo Zimovko, ki pri-! " ^ ^ " bUi" 3 50 dru**ni- To pelje s seboj zajesnega, zdravega l" 0dlde °l0znisk0 rtaj0 "!do neke mere Prepričljivo kaže talita. V. Seiena ovi lik za ,lada ^^JTS, A "d" " ***** ^°Vek°V€ *,abosti' sovraštvo med otroki, očetom in T VC"dar bJ1 *ndrej pa P*»telj včasih mačeho. In Sebenaka domačija ^nico f™ £ ^ ^^ da bi bralca , nisnico, kjer kmalu podleže žo: docela nrenričalp je na robu propada. ki ■ ,>> ^ -- , lULeia prepričale. večletni bolezni. .Že drugič vdova, Predvsem v začetku je povest1 Vorenc zaloti Aleša, ko je šel j Zimovka odide s sinom na svojo; nedinamična, misli so razvlečene flfim o/>i ir\ vaovat k UlcševiM Minni. J.rču zavre kri. Aleša spodi od hiše, njegovo omagujoče srce pa napolni.nova bolečina. Tudi Ule-ševa Minca je morala zdoma. Oba, Aleš in Minca oditeta v Tancarjev mlin, kjer se poročita in jezika-vost po vasi se kmalu unese. domačijo, Sebenakov grunt dobi novega gospodarja. Dogodek je vaščane zelo pretre sel .toda Uleš in Jerč še zmeraj ne moreta pozabiti starega sov raštva. Je ?eni je Bistrica nenadoma na- pa in naveličane. Bistvo povesti pri de prepozno do izraza, zato ima bralen občutek, da v knjigi ne bo j j prišel do zaželjene^a viška. V | drugi polovici povesti se nekdo 1 zgane; morda je pisatelj nezadovoljen s svojimi junaki, da njiho domačega kraja. V številnih primerih pride močno do izraza oddaljenost z živim domačim jezikom. V izrazu pisatelj neštetokrat okleva in le s težavo najde pravo pot. Njegov jezik- je bolj okoren, kot prožen in zelo pri srcu so pisatelju nekatere besede, ki bi bilo bolje, da bi se jim izognil. Večkrat opominja na Vorenčeve in Aleševe 'tacaste" oziroma "lo-; pataste" roke. Tegani ponavljati. : Namesto da bi rakel: samo enkrat, pravi "enkrat samkrat" in podobno. I j Za pisatelja ni važno samo, da ima v sebi pravo misel, važnejše je, kako se z njo o njej izrazi, da zaživi v bralcu s podobo resnične lepote. če imamo n. pr. pred sabo vrtnico, marsikdo ne bo vedel povedati o njej več, kot da je lepa. Pisatelj, iz katerega pa mora veti tudi nekoliko pesni-1 škega duha, pa mora biti vešč po-! ! vedati bralcu Usto, ker le ta samo čuti. Tako se pisanje spremeni | v umetnost. Prepričan sem, da ima avtor "Jerčevih galjotov" v sebi mnogo volje in vztrajnosti, ki je ena poglavitnih odlik vsakega pisatelja, j ob kateri mora vztrajati kot vsi ljudje ob dobrem in slabem. Zato knjigo o "Jerčevih galjotih" Slovencem na tujem še posebej priporočam. — Zagorc. VAN DYCK (1599-1641) DEADALUS IN ICARUj Iz Raistave starih mojstrov — ovrOpskih slikarjev 16, 17 in 18 stoletja v Art Gallfcry v Hamiitonu v novembru t.l. jjiniuLd uciiduuiud na- ,. , ... .. „ „„0i ,, • , v o življenje nekoliko razgiba. Do- rasla. Vorenc in sin Lojze sta vso i , i . . i „„a i„,.:i„ u. j ... i god'a po. tanejo zanimivejši in SodniJa prodaja graščinsko min 7 "" , bralec postane pozoren. Okleva, posestvo. Na dan licitacije se zbe- v ^u Pied mlinom. Rek, pa nista | aJ. §e strani, ro poleg Jerča v še mnogi drugi J* koSsosed- lja iskem kongresu izvoljeni odbor izdelal sporne ico na c s rji, je zavladal liberalno g^rmanizato-rični Lasser-Aue; pergov r žim (od 1872. do 1879 ), pod katerim smo Slovenci zadnj č izgub'i večino v kranj kem d ž lnem zboru in biii obsojeni na po':ti:ni životarjenje. (se nadaljuje) TRIGLAVOM t This is Slovenia LJUBLJANA Prešeren pred frančiškansko cerkvijo v -h '<* ".Vi. ,'v . t '' „ ' ' - ' • , * v . ~ , >" » - * .. .^k,. ..I ""- ' < „ u i > ' ... v • - .. . » _ ' '• - ... v v v.-v1- ' ■ '-« i . ■ ' ' - 5 ' .> ■ 'V* i ... . CELJE TRST LJUBLJANA Postojnska jama PTUJ v 5 ^ Ur.....v Škofja loka Baško jezero na Koroškem Logarska dolina VAŠ glas . . . 'i 'JOE' CORNISH ...Vaš MAYOR Dinamično vodstvo. Spodobna uprava Izvolite PONOVNO za uspešno upravo VM /\ FOR C< Cleveland CONTROLLER v V. pondeljek. VOLt 1. decembra 1958 AIDERMAN D O N A L D D. SUMMERVILLE CONTROLLER N Vsakdo ima 4 glasove za Board of Control Označi tvojo glasovnico SUMMERVILLE, DONALD D. 1 stEsa-'i«i MED SLOVENCI Toronto ® Za poslanike volitve v federalni parlament za Toronto — Trinity so liberalci postavili kot svojega kandid.ata bivšega pomočnika obrambnega ministra Paula T. Hellyerja, konservativci pa dr. Lesniaka. Volitve Lodo 15. decembra, da izpolnijo mesto prejšnjega konservativnega poslanca, ki je umrl. O Torontske javne knjižnice bodo imele serijo predavanj na radijs':i postaji CHFI—FM vsak pondeljek ob 6.30 zvečer do vključno 2. februarja 1958, kjer bodo govorili o različnih oddelkih, na katere So knjižnice razdeljene. © Zaradi zaposlenosti s knjigo This is Slovenia je začel Slovenski kulturni krožek v Torontu letošnjo seaono z nekoliko zamudo. Na prvem sestanku, ki je bil 16. novembra v sobi Emona pri gdč šešerkovi, je b'l doč:n načrt dela za letošnje leto. Na programu sta bila tudi dva krajša filma, govor jezuitskega duhovnika Ganya c kreditnih zvezah na Fidži otoki i ter barvasti film. o Fragniji. Prihodnji sestanek bo pred božič mi. Encyclopedia Cana-diana piše o Slovencih Pred kratkim je izš-d 9. zvezik kanadske enclklcpeuij«, ki prinaša na straneh 333 in 334 s.sta-\ :k pod naslovem PEOPLE OF SLOVE.VIAN ' ORIG1N Sestavek je napisid urednik Sloveli ■ kc države. V CLEVELANDU MORETE - DOBITI KNJIGO THIS IS SLOVENIA pri naslednjih naslovih: POTNIŠKA PISARNA BLED BLED TRAVEL SERVICE št 13 St. Clair Ave. KNJIGARNA FAMILIA POLEG CERKVE SV. VIDA POTNIŠKA PISARNA MIHELIN 3956 St. Clair Ave. MERVAR'S MUSIC MART .419 S . Clair Ave. POTNIŠKA PISARNA AVGUST ;• obravnavali vprašanja kot Berlin vanja, ki ga zaenkrat dopuščijn in Quemoy, iz notranje politike pa samo še v prirodoslovnih vedah, vprašanje brezposelnosti, povečane Toda povečani stik znanstvenikov zunanje trgovine, sta.es.ne po-z drusimi političnimi sistemi in kojr.ine itd. SLAP SAVICA vanja priredila Pisani večer, ki je bil za clevelandsko občinstvo nekaj novega. Umetniške točke — pevci, solisti: An.i Safred, June Priče, Carolyne Buuan, France Gorenšek, Jože Dovjak, Pavi 2 Borštnik in pianist Metod Milič— so spretno povezovali veseli nastopi bodisi pred zaveso ali Da na odru, kjer so nastopali igralci Slovenskega gledališči :z Toij ta, kvarte't Glasbene Matice, mladi harmonikarji, plesna skupina gdč. Ede Petkove, čarovnik Meltini ter g. dr. Milan Pavlovčič, Božo Pust, Srečko Gaser, Ivan Haupt-man, Milan Doilnar, Lojze Šef, Janez Likozar ter gdč. Mary Princ? ter Mejačeva in Zor-.nanova v duetu. Napovedovala pa sta dr. Stahe šušteršič in Radoslav Menart, ki vodita to priljubljeno ra- rijsko oddajo. Prireditev je pri- Prireditvijo. Vsem, ki so pripo-vabila izredn0 mnogo . občinstva mogli do tega zelo uspelega veki je bilo s Pisanim večerom za- čera, čestitamo in želimo, kmalu dovoljno kot že dolgo ne s kako j spet kaj takega. Operation Home Improvement V Kanadi pripravljajo posebno razstavo, ki naj pripravi ljudi do izboljšanja domov. Raz.tava bo prevozljiva — na vlaku — in bo obiskala v petih tedn.h 29 glavnih mest, v katerih žl\: 12% Ka al-čanov. Eden nam.nov te potujoče razstave je dvigniti zaporlenost v zimskih mesecih. OTOK BLESKI ..SLOVENSKA DR2AVA' 34. NOVEMBER — 1. DECEMBER 1958 Knjige in revije GOSPODARSKI USPEHI V SLOVENIJI OD OSVOBODITVE DO DANES Politična knjižica št. 30. Pod tem naslovom je izšal v Ljubljani izčrpen oris slovenskega gospodarstva v 1. 1957. Številke, ki j ih knjiga navaja, nas potrjujejo v mnenju, da ni nobene take gospodarske težave ,ki- bi odločilno negativno vplivala na nastanek in razvoj slovenske države. Knjižica začenja z narodnim dohodkom na prebivalca. Ta je za okrog 90% "nad jugoslovanskim povprečjem. V dolarjih znaša točno 400$, kar uvršča Slovenijo med Italijo, Avstrijo, Maržarsko, kmečko prebivalstvo medtem ko in Portugalsko, medtem ko je ju-1 je jugoslavansko povprečje prav goslovanski narodni dohodek na prebivalca 220$, kar uvršča Jugo-bivalca je Slovenija pred Avstrijo, Grčijo. Tudi po hitrosti poveča-vanja narodnega dohodka na pre-bivalna jeS lovenija pred Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Francijo, Grčijo in Jugoslavijo. Deležni narodnega dohodka iz industrije in kmetijstva sta si v Sloveniji v razmerju 64.3% proti 12,9%, medtem ko sta si v celotni Jugoslaviji v razmerju 45.6% proti 26.1%, kar ima za posledico različno strukturo obratno: 60% kmetov in 40% ne kmetov. Delež narodnega dohodka Opravičevanje diktature Aleksandra I. Karadjordjeviča radi pripadnosti k stranki morali biti proti režimu in kralju, kakor jim je to ukazovalo strankino vodstvo. Nasprotstvo proti režimu in kralju je šlo tako daleč, da je 2). depembra izšla Slovenski deklaracija, takozvane punktacije, nakar je bil 28. januarja ko fi.i an dr V "Ameriški Domovini" zašle- Korošec, kakor tudi voditelji: dr M iz industrije in spreminjanje duJemo zadnje časc kaj zna^ilno Natlačen, dr. Fr. Kulovec in dr. strukture prebiva stva nassitika | Jožeta Grdina y nje. Ogrizek. To je bila v,glavnem v.a k ugotovitvi, da je Slovenija ze ^ ostrina kraljeve diktature", industrijska dežela, medtem ko je, šovem potopisu "Po Vzhodu m Jugoslavija kmetijskot-industrij- J Zapadu" je napisal sicer mnogo KaJ ne- kako mila Je postopal ska dežela žvečim povdarkom' poučnega in zanimivega. Xoda Pokojni diktator proti svobodo- na kmptiidvn ... ,. , . ljubnim narodom? Še vse huje bi "" Jl"lel-1J»lvu • moz hoče postati tudi zgodovinar ... . , , Še zgovornejši so podatki o'. _.,..„ _ . * , jih moral prijeti, tako kot je proizvodnji nekaterih važnejših ,in UČlte,)" V naSem I,stu sm° Ž& Potopa! n. pr. ruski Peter Veliki, industrijskih izdelkov na prebi-1 Parkrat opozorili na nekatere ki je segel po palici in meču, da valca v 'letu 1956 ter njihova pri- nieg°ve netočnosti, da ne rečemo je spravil v red zanemarjeno merjava z Jugoslavijo kakor tudi ~ nesmiselnosti. Ena od takih jc državo (AD Jože Grdina: Po Vzho- pnsbivalstva. V Sloveniji odpade 1 nekaterimi drugimi evropskimi. bila _n. pr. tista, da je kmet v Av- du in Zapadu). 60% na nekmečko in 40% na državami: Aluminij očiščeni premog nafta električna jeklo papir Avstrija Italija Zapacina Nemčija Bolgarija Madžarska Češko-Slovaška Jugoslavija Slovenija k? 9.75 1.30 2 91 3.77 0 84 7.30 svinec kg 0.81 2.32 4.24 8.C3 kg 964 22 4547 1293 2276 5269 953 2396 energija kff milijon KWH kg 526 12 69 17 16 25 1,678 0.794 1.0589 0.274 0.554 1.254 0.281 1.224 298 123 459 166 369 49 205 kg 39.0 11.8 32.4 3.2 7.9 21.4 3.2 18.6 Če že proizvodnja najvanejših tako na tleh kot hočejo prikazati kmetjf-kih predelkov na prebi- mnogi nasprotniki slovenske dt-valea ni tako zgovorna, nam doka- žavne misli. Podatki se nanašajo zuje vsaj to, da nismo niti tukaj j na povprečje let 1953 -1955 (za govedo in svinje pa na gospodarsko leto 1955/1956) striji garal od jutra do večera, v Jugoslaviji pa se je dvignil šele1 Vidi sc- da - Jož= Grdina ne ob sedmih iz postelje potem pa pozna dejanskega stanja kakor je politiziral. . j bilo v Jugoslaviji od le'.a 1918 da- V zadnjih številkah AD si je U« vse do razpada. Njemu ne po-postavil nalogo, da opere "jugo- meni prav nič izguba svobode, iz-slovanskega zamorca" — pok - brisanje slovenskega imena (ple- hočete narod, zapiše g. ./jže Grdina v istem potopisu); njemu je prav malo mar, da so bili Slovenci odi- potopisa g ran'' da s0 siovenski fantje umirali na malariji v južni Srbiji, jne^a kralja Aleksandra I. To me au ž njegovo pisanje jc na'et ilo na splo hladnokrvo šen odpor poštene slovenske ja n> sti. Dokaz temu izjava uredništva "Ameriške Domovine", da ne od-za' vsebino nje i govarju I Jožeta Grdine in da jc to lc ; govo osebno mnenje. kaj briga g. Grdina, da so mo al prešenica koruza Mompir govedo svinje na ukaz oblasti knjig najlepše trgati iz šolskih sestavke Ivana Avstrija Jtalijii Zaoadna Nemčija Francija Grči i;.' Madžarska • * i gos I a vi j a Slovenija kg k? kg 72 22 435 180 65 68 64 500 2S2 22 369 1P7 36 230 290 220 103 206 120 44 44 371 glav 0.34 0.18 0.23 0.17 0.17 0.22 0.30-0.36 repov 0.42 0.08 0.29 0.18 0 08 0.61 0.26 0.27 Zani/nivi so tudi hektarski donosi nekaterih važnejših kmetij- Avstrija Italija Zapadna Nemčija Francija Grčija Poljska Jugoslavija Slovenija skih pridelkov v povprečju lt'53—1955 v stotih. let pšenica 1' rniza krompir 21.5 26.3 142 17.9 24,8 82 27.5 213 21.5 22.9 149 12.6 11.2 1,-4 120 1.2 14.6 81 12.6 10.6 113 Kaj jc napisal g. Jože Grdina? Najprvo omeni, da bi bilo v Ju- Cai.ki^ia o Sloveniji. G. Gr.,i a goslaviji precej drugače, za časa teveda ne ve, da so bili slovenski druge svetovna vojne, če bi bil še nicžje in fantje pretepam od živ kralj Aleksander ker so sc ga žandarjev, zaprti v ječa in karrn- | sosedja (Nemci in Italijani bali'. Vani na težke denarne globe sa- I Potem zapiše, "kralju Aleksandru rao zato, ker so se izpovedovali ; zamerijo, ker je razpustil stranke kot Slovenci in na kot ukiniti Orla t. r p„slal nek .t re pasje vdano pleme nekih namiš- izmed voditeljev v konfinacijo')'. ljenih "Jugoslovanov". Živel sem To je povzročilo dosti nevolje in na dežeii, delal med mladino na odkritega sovraštva proti režimu organizacijskem področju. Videl in kralju. Na prvi p gled upravi- sem na lastne oči uklenjene ceno, toda Če se stvar dobro pra- kmečke fante, videl sem, kako so tehta in prevdari, drcgag.i izhoda žandariji razganjali celo ni bilo kot da se napr.vi t-) ali pi prireditve, ker so "jugjslvvi" v. se razbije država" (Podčrtal pisec) deli nevarnost celo v teh nepoli "27" Z RUNOM SPODNJE PODPLETENO PERILO Zimsko spodnje perilo ki nima tekmeca glede toplote, nošnosti in resnične vrednosti. Krojeno za svobodno gibanje v debelo z runom prepleteni kanini Za izredno" toploto. Penma-nova izdelava predstavlja sama zase posebno vrednost. Na razpolago so srajcc, spodnjt hlače in kombinacije za može in fante. Poznani že od 1. 1068 27—FO—6 JAVNA TRIBUNA Kdor drugemu jamo koplje. . . Za pridobivanje elekrične ener- citeto L'6.000 motornih koies letno ne in novi predelovalni obrati na gij - obstojajo sedaj v Sloven ji naslednje vodne centrale: Dra-vodrad, Fal3, He Vuzenica, Vuih-red, He Mariborski otok, He Dravograd, He Gžboit, He* Moste, Medv ode in Savica ter termoelektrarni v Šoštanju in Te Trbob-lje. in "Rog" v Ljubljani, kjer izdela- Jesenicah, nova kovačnica v jo letno 25.000 koles. Rav j vanjem zgodovinskih dejstev pre- teklosti, (nekajkrat c:lo netočno!) v očividno namerni megleni nejasnosti in brezbr'žju sedanjih in bodočih stremenj slovenskega n rodnega telesa. Take, četudi naročene proslave, so sicer že velik napredek od praznovanja 1. decembra, ko smo dejansko proslav-V Kanadski Ameriški domovini Ijali le "osvoboditev" iz av-trijske z dne 4. novembra t.l. beremo v verske _ j članku, ki ga je napisal neki g. DO-MA, kjer poroča o proslavi Potem opisuje, kako je Alekia. de - ti5ni'h prirecVtva>h. Vem za duhov-J 29. oktobra, ki so jo, kakor smo odpravil ustavo, razpustil parla- 1)ike ,ki s0 bili policijsko kazno- zvedeli šele iz njegovega poročila, uvedel kronsko sa novlado, ment, uvedel kronsKo sa noviaao, yani, ker so na prižnici branili da so bile razpuščene stranke in pravico do katoliške vzgoje izda je izšel zakon o preimenovanje venšolske mladine. Čutili so pri-nah in livarna v Štorah. Tovarna dižave SHS v Jugoslavijo, razdeli- padniki režima, da bi bil s tem j za proizvodnjo aluminija v Kidri- tcv države na banovine (ime Slo- priZadet Sokol kraljevine Jugo-V Ljubljani jč še tovarna pisal-1 čeveni ima letno kapaciteto venija izbrisano iz državnega s]avjje. Sam sem bil 14 dni zap t (na vabilih za proslavo namreč ni Najvažnejši industrijski ti pa so: "Litostroj" v Ljubljani, ki proizvaja turbine, razne stroje in orodja; '"Metalno" v Maribo. u, kjer izdelujejo velike jeklene in \ železne konstrukcije; "TAM" v Mariboru, ki je postala iz tovarne za letelske stroje velika tovarna tovornih avtomobilov; "Strojne tovarne" v Trbovljah, kjer serijsko izdelujejo gradben; str j?; "Iskra" v Kranju, kjer delajo električne vrtalne stroje, elektič-ne naprave za avtomobile in po: dobno; "Tomos" v Koprus, s kapa- nih strojev, v Kobaridu pa tovarna igel. Poljedelske stroje izdelujejo tovarne v Mariboru, Šentjur-objek- J" P" Celju, Žalcu, na Igu ter Argoindus v Ljubljani. Za izdelovanje fine mehanike in skrbijo podjetja "Niko" v Zelcz-| nikih, "Strojne finomehanika" V Celju, "Mehanika" v Trbovljah ter tovarna optičnih in steklopi-haških izdelkov v Ljubljani. V. 30.000 ton. | zemljevida op. pisca), razglašen in denarno kaznovan, ker sem Elcktromaterial in elektroizdel- zakon o Sokolu kraljevine Jugo- pomagal pri organizaciji kat. slo-ke proizvajajo "Telekomunikaci- slavije, odpravljene oblastne sa- venske mladine in samo zato, ker je" pri Ljub jani, "Elmo" v Črnu-' mouprave itd. Pove, da je med sem nekomu dal letak: "Molimo čah, "Telo" v Ljubljani in ljudstvom zaradi diktature nasta- za bolnega slovenskega voditelja "Motor" v Škofji Loki". Razen la nevojja, ki jc prišla do izraza dr'. A. Korošcan na Hivar*"... stekla te§a so še obrati "Lek" v, Mengšu ob 60 letnici dr. Korošca, da so j g. Jože Grdina tega seveda ni in Ljubljani za zdravila, "Belinka" bila huda preganjanja v prečan- občutil ker je bil takrat v svo-v Soteski pri Ljubljani za perook- skih krajih, odpuščanje in pre- bodni Ameriki! Kaj bi bilo, če bi sid, tovarna pohištva v Novi Go- meščanje uradnikov itd. Zanimiva prišlo do slične diktature kdaj rici, tovarna za lesonitne plošče v je njegova ugotovitev: "To je tudi tukaj? Mislim, da je nc bi ilirski Bistrici, tovarna v Vidmu bilo kakor razvidno najbolj bole- odobraval, kakor odobrava kri-pa izdela letno 20.000 ton rota- či del kraljeve diktature, ki jc vično diktaturo zaslepljenega in zadala le intelektualne, ne p ,1 samoljubnega ve esrbs ega hege-vse polno kmete (podčrtal pisec), ki so pi'monista Aleksandra I. M.G. primerjav, Kovinski industriji igrajo važ..o clJSAega papirja. vlogo Martinova pač na Jesanie h, Knjižica obsega šc , .. . , „ , f-rugih podatkov in električna visoka pec v štorah, , . ... , ~ r kar ru.s opravičuje, da zremo električna in Martinova peč v Ravnah, valjarna debele pločevi- opiavicuje, aa zremo z Zaui.anje.il v bodočnost, in razvoj s.oienskaga go^podarsiva. —K.B. bila podpisana nubena organiaci-ja) priredili "pristaši slov. krščanske demokr^- ije v sode1©-vanju z Zvezo Slov. Proti-komu-nističnih Borcev" v Torontu, med drugim tudi naslednje: ". . . Še nekaj je padlo v oči. Proslavo so pripravili torontski rojaki (kakšni rojaki ? ? ? op. pi ca) sam', brez kakršnekoli pomoči "(^d zunaj". To ji je dalo večjo avtentičnost in pokazalo zrelo moč toronske slov. skupnosti. Njena moč je r.amreč v njeni navezanosti na ccrkev, ki jc središče in žarišče; je v tihsm delu Hrupa in naliipa, ki dostikrat ni nič drugega kot kulifa, da se ne vidi v prazino", (podčrtal sam) sužnosti (Avstrija je takrat že itak sama razpadla) po bratih Srbih, na žalost še vedno ne izražajo bistva slovenskega praznika, ko je slovenski narod sam s svojo lastno močjo, oklical svojo vlado, to še predno se je vključil brezpogojno v Jugoslavijo. To še zlasti zaradi tega, ker ustvarjajo pri občinstvu občutek negotovosti, šibkosti, manjvrednosti in praznine, ker ne nakazujejo nobene možnosti stvarne rešitve slovenskega narodnega problema izven jugoslovanskega koncepta. Pokojni dr. Kuhar je na podobni proslavi v Nevv Yorku, nekaj ur pred svojo smrtjo, v svoji znani politični strpnosti in samostojnosti šel vsaj tako daleč, da je pozval občinstvo, naj smatra 29. oktober za dan spraševanja vesti; na ta način je molče obsodil bodoče brezpogojno vdinjanje v več ali duhovno manj srbsko Jugoslavijo. Na ža-podpisani I lost takeSa uspeha ne moremo Medbodje IV, 1-2. Tc!;rat ni moj namen, pos.ba razčlenjevati prisp-vka aprilsk številke "Mcddcdbja", pač pa b rad samo na k.atko povedal svoj misli o tj, poudarjam, pr^važ i slovenski kulturni re.ij , ki izhaj v Buc.".:js Airesu. V Kanadi živini komaj n.ka mascccv. Imel sem prin..o prebrati samo nekaj števil c ia revij , c kateri pa laihko govorim v supar-lativih. Zdi se mi, da je ed n tovrstna revija na zapadu, k: dobi o služi predvsem slovenskemu izobražencu. Majhne spodrsl.aja v reviji človek z lahkoto spregleda ob vrem tistem, kar mu le ta nudi s svojo izbra .o, kakovostno vsebino. Številni slovenski izobraženci na obeh 'ameriških kontinentih, so sa bolj ali manj spoprijaznili z usodo, ki jih je doletela po drug' svetovni vojni. Tekom časa so se aktivno ali pasivr o vključili v ameriški način življenja. Vse ckonomake formule Slovencev so sa spremenile in nemalo je bila pri tenudarjena slovenska beseda. Marsikomu je postala takma za dolarjem edini cilj, ki ga vidi pred seboj, vse ostalo pa so premnogi zanemarili v valiko ' škoda sem, da jc mnogo ljud', ki v^ak lan bežno prelista angltš.io časopisje. Pri tem pa na c tijo. kak .icopaženo jih vleča ta navada v iov besedni za lad, ki ni več n. .epa slovenščina, pa iuJi ne doLr ngleščina, oziroma jezik, ki g jovora Slovenci v novih domo.i-lah. In kaj je pri tem z "nci.kt.-/nim" osamljenim slovansk n. zcbražcnccm? Marsikdo bi rekei .a se jc poknijtil. Iz v stih teh raziog:y j a tan jolj razvidno, kaKo važno vkg gra revija "Meddobje" mad S o enci v svetu. Ne samo, da ohra ja slovenski besedni zaklal, a r.->ak ga tudi razvija in širi. % ričujoči številki s:m bil tag .ognanja znova vrsal. Začenja : Truhlarjevimi pes, imi, kateri, loderoa oblika je za zdaj š meraj last izobraženca. Razprav; Ignacija Lenčka: "Človek v ne-ar sti", je v rev ji ,pray tak •oglrvje zase, ki glcboko filo-ofeko posiga v človekov notrani vet na zanimiv, znarstven načir: lazmišljanja o modernan, tah-ičnem človeku ni zgolj opomin ioveški družbi, naj se varuje po-ol:e evolucije, pač pa tudi jasni aertano obstoječe stvarstvo, naša ivljenje in njegove vrednote v sdanji obliki, z ySo lapoto in •aličimo, ki je edina vredna, da se njo poglabljamo. Neve Rudolfove črtica "Ko se sebi in svojih otrok. Prepričan speet srečava", je lep način izpo- vedovanja mladega dakicia, p, udi naslednja črt.ca: "i a ce ou , .nem", je vredna objave v r^vij , Aakršna je "Meddobje". Vrste se, Kosova pesem: "Lju-jezan starejše ska,e", ki s svojo loderno obliko spat ni pisano za ■reprosto bralčavo uno, ki jc b lo lavajeno ubranih, melodičnih erzov. Jera^ev "Avtostop z ciis.ee", je dokaj preprost spis. endar zasnovan po običajni sh,-ni življenske resničnosti. Tuji -•apežev prevod pesmi "Pokopa-šče ob morju" ni slab. Slede .nine Kraljeve "Pogavori s i rajo Golobovo", ki je r.ekoliko več ot običajno novinarsko kram janje s slovensko unttn co. Posebne omemba vre ne si určaceve "črke, bes da, misli' , katerimi je spat dok zal, da je ljub oddaljenosti od ž vaga je ;a pravi mojster slov .m k j ba-s:de. Ostali prispevki so bolj infoma vnega z.ačaja, vendar n^ob odno potrebni slovenskemu iz >--ražencu, da je vsaj d.lno na t»-očem, kaj se dogaja okrog nj g i v njegoyi stari domovini. Za zaključek ša enkrat: Č Meddobje" ni nailo pravih bral-:ev, pa je našlo pravo pot, ki voli d priznanja do priznanji. Prepr -:an sam, da je to preavsem Msluga spretnega vodstva uredništva, zato želim, da bi revija še naprej ostala pri tej kvaliteti Iz slovenskega lisks Edvard Kardelj, minister — morilec Pod tem n^slovo.n p inai-a Vestnik, glasilo domobra cev in drugih roti/komunističnih bore.v (1. IX., št. 8. tr. :.:<-T18), iz ali pa sc celo iz^o.-olaila, pa to vršila večje kulti r ao posla stvo med Slovcnci na tujem kot veči\ ostalega slovenskega časopisja. Slovenci, berite "Meddcbje ', saj je pisano za vas in vaša dobr .! — Zagore J. M. Kirs ihbaum, JVUDOVir »TUR AND H IS PL AČE IN THiD SLAVIC WORLD! S'ayistiaa No. 12, dela slavi, i čnega fnstituta Ukrajinske svobod..e akademije :nanosti. Slovaški institut je objavil v majhni knjižici govor prof saja dr l.M. Kirschbsuma na l:tnem zb -rovanju Kanadskega d.uš va slavistov 9. junija 1937 v Otta\vi. V em delcu je profasor K rs ihbaum, ki mu je Sloven ju dobra poznana in je imel sti' e s ?la-"en kimi orga izac jami Slavia Catholica in Slovenska dijaška zveza, orisal delo L'udovita Štjra, ki doslej še ni našlo dovolj objek tivne onene. vlečke iz pisam Edvarda Kardalja, ,...,. . , , ________Zdi se nam, da g. DO-MA ni na- ki jih jc pisal kot pog avar VOS-a ... . . , ,. , . . . meravel tako naravnost m javno ! pripisati torontski proslavi, o kateri poroča g. DO-MA. pomladi in poleti 1912 "Marjet, svoji morilki desni roki v L,ub ljani. Iz četrtega n'k: pijna r.av.ja Vast- LVnes vc že vsak Slovenec, da je bila glavna napaka Slovencev 1918 leta ta, da si r i o bili na jasnem, kaj hočejo. S takimi proslavami s to usodno napako samo nadaljujemo. Prav zato je Slovenska Narodna Zveza v Torontu že pred "Kar sa naše odkrite b.g.'' (ba lc garde, to je nc omunLtr.v, op. pisca) "tiče: kakor hitra dobita kake nove podatke o Cas. Žab. itd, streljajte. Če se bo rwržn;a proti njim povečala v pr hadnjih dneh, streljajte brez podatkov. R upnik a. čim ga dobita na muha." priznati duhovne praznine zgoraj omenjene slovenske skupnosti, k kateri sc očividno tudi sam pri-, števa, ko jo jc, (duhovno pr zn:-no namreč) po vsej verjenosti sku-^ ' šal natrpati na neko drugo skupi- 9 leti začela proslavIjati 29. okto-no v Torontu, pa jo je tiskarski ber z namenom zbirati vse „ Sio-škrat, upravičeno ali neupravičeno, (o tem naj presojajo bralci sami) obrnil nazaj na g. DO.Ma-ja samega. (Cas. je dr. Franc Ca ar, do l.ta 1941 tajnik JRZ v Ljubljan', eden vod lnih člane v katoliškega š'.u-dentovskega društva Straža, ki so ga k mun'sti ub'li lO. sept.mbra 1943 na Škofljici. Žeb. je dr. Cir 1 Žebot, eden mlajš h slovenskiii politikov, začetnik gibanja z neodvis o slovansko državo, zda profesor na univerzi v Pittsburghu — medtem je postal profsscr na eni najodiičnejših katoliških un -verz v ZDA, na Gaorgetavvn Un -versity v Wa hingtonr, op. u ed-ništva—. Njegov ;ča je bil ubit • Dachau, vsa njogova druž na p.-e ganjana po nacistih in zdaj po ko muniistih.»>... 20/ oktobra 1912... je Kardel pisal "Matiju", novemu poval nik-i slovenskih partizanskih tolp naslednja naročila: "Duhovne... vse postrelja.jt: Prav tako kulaka (kmate, or pisoa) in kulaške sinove". Vestnik izhaja mesečno v Argentini in stane letno $2.50. Kar sa tiče njegove pripombe glecie pomoči "od zunaj" je res, da je na proslavi, ki jo je naslednjo nedeljo za 29. oktober pripra vila (letos že devetič) Slovenska Narodna Zveza v Torontu, 'cot častni govornik nastopil dr. Ciril Žebot, profesor ekonomije na vence v okrilju edino logične težnje po narodni samostojnosti in jo potem v pravem trenutku jasno in odločno izraziti vsem či-niteljem, ki bodo po vsej verjetnosti, o naši narodni usodi ponovni soodločali, če tega poslanstva ne bomo vršili vsaj o prilikah kot je 29. oktober, potem smo res na najboljši poti, da se nam bo zgodovina obotavljanja in neodloč-( nosti z vsemi posledicami zopet ponovila. Georgetovvn Univerzi v Washing- „ tonu in predsednik Slovenskega b°d° "torontski ™jaki" z g. državnega gibanja. Vsi tisti, ki I ^ "a c,elu tako Pojmovali smo bili na tej proslavi osebno i °*!°ber' bomo Pa res j priredili v Torontu eno samo, navzoči, (in bilo nas je prec j) smo iz nje odhajan z notraajin, i v v , praznika, zadoščenjem m ponosom ker je i „ govornik slovensko državno miseil12r?la moc skupnosti" le se ojacena z "nalispom in hru- skupno proslavo slovenskega na kateri bo lahko pred kanadskimi gosti in pred slovenskim odčinstvom tako od lično predstavil. Mogoče bi bilo dobro, če bi eno nedeljo p. eje pri proslavi, o kateri g. DO-MA sam pravi, da je bila "bolj skromna", tudi priskočila na pomoč kaka oseba "od Zunaj" in se v svojih iz- pom" in če bo potrebno, šc s pomočjo "od zunaj". Torontski Slovenec Ne- Rojak. P.S. Za tiste, ki vod;jo statistiko: Tudi ta "napad" je le odgovor in obramba na podtikanje in nami-gavanje g. DO-MA v Kanadski ajanjih skušala vsaj približati Ameriški domovini. Ko bodo ta jasno izraženemu pojmovanju! prenehala, bo tudi S. D. uporab- slovenskega praznika, kot ga je prikazal dr. Žebot. Stem bi namreč prizanesla občinstvu s pogre- ljala že itak skrčen prostor v boij konstruktivne namene. Pa brez zamere!