Posamezna številka 40 c.
Izhaja dne 1., lO. In 20. vsakega meseca. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. ureefnik France Podberšič. — Cena oglasom: 1 milimeter visočine v širini enega stolpa L. —80, za trgovske reklame, Bančna obvestila, poslana, osmrtnice
vab la, naznanila itd., vsaka vrsta 1 L. — Celoletna naročnina L — Za inozemstvo 9.9. .^n [, —
Leto II.
GORICA, dne 1. januvarja 1923
št. 1.
rjoJbe^^rs. do naše Oorfšlce-CIrociIšc:artsSce.
ali!Salamonova razsodba.
»Čuk na palci« pa že res ne ve, ali i« majo zares, ali se samo igrajo. Z našo de* želo namreč. Zakaj dežela ni kos klobase in tudi s klobaso se ne dela tako, na naj bo tudi salama. Že tri leta se prepirajo, kako bi jo razdelili. Čigava bo? Okupirali so jo, aneksija je izvršena, vse je v redu, zdaj pa je dežela naenkrat na potu. Če bi jo mogla vsaka laška provinca sebi pri« klopiti, to bi bil šele boj. Hvala Bogu, da tega ni mogoče in svetemu Nikolaju. Pri* de tedaj v prvi^vrsti vpoštev samo Vi* dem. Ta bi najraje videl, da bi .Goriška kar izginila in bi na njenem mestu stala molzna krava, tako velika, da bi bili tr-
govci in špekulanti siti tako, da bi počili kot žaba v bajki.
Goriški se^godi kot tistemu otroku v Zgodbah, za katerega sta se materi pre« pirali, čegav je. Salomon je dejal, naj ga presekajo da ga bosta imeli vsak pol. V Rimu, kjer v tej igri predstavljajo modre ga Salomona, so tudi dejali, da naj prese kajo Goriško. Vidmu je to po volji, vsem ki ljubijo Goriško, seveda ne,-ker bi bila potem dežela in mesto kot mrtva. Seve« da v Rimu ne sedi Salomon, da bi videl, na kateri strani je pravica, on verujerve« rižniku, niti fašistom in Čuku na palci nc.
Moderni rimski Salomon bi najraje
tako naredil kot neki mažarski Salomon in vprašal Videmca: »Ti, ali naj dam Go= riško domačinom?« — Videmc bi dejal: »Ne!« Potem bi vprašal Goričana: »Ali naj dam tvojo deželo Videmcu?« Gori« . čan bi dejal: »Ne!« Modri rimski Salo« mon pa: »Če ni dežela ne za Videmca in ne za domačina, bo pa za nas«. Pa bi jo lepo hranil.
Kot vidite, je mnogo načinov rešitve. Nevarno je, da deželo še od same lju« bežni in harlekinskih iger političnih otro« čajev raztrgajo kot volk jagnje. »Slo« venci, Slovenci«, kimajo nekateri pome« nljivo in hočejo s tem vplivati na razde?
litev dežele. Tudi »Čuk na palci« pravi: »Slovenci, Slovenci! Videmski verižniki bi radi videli Slovence, ki bi se vozili v Videm, kolovratili po pisarnah, jedli po gostilnah, kupovali po trgovinah, dali za* služka izvoščkom in žepnim tatovom itd. Da, da, Slovenci so jim na srcu, pa ne njih nacionalizem, ampak njih mošnji* čki, mošnjički. Radi teh se videmski trgovci boje za Italijo.
Pika.
I l | l I I I I I I I I I I I I III I I I I I I I I I I IM | | | l |;l | I I | M l | i ............ | | lil
Gorica, 1. januarja 1923.
PraV neprijetno mi je, da moram na novega leta dan pisati to kroniko. Ne radi tega, ker je praznik. Saj ne pijem drugega kot tu pa tam porcijo ricinove-ga olja, da lažje prebavim razmere. Tudi ne zato, ker mi je na novega leta dan že na vse zgodaj voščila neka ženska vse najboljše, saj sem itak vedel, da bo letos smola na vseh koncih in krajih.
To me jezi, da se nič poštenega ne zgodi, da že pol leta pišem same take stvari, ki jih znajo že vrabci na pamet in nima nihče pod božjim solncem pogu* ma, da bi naredil kak škandal.
Jaz vendar ne morem pisati, da je imelo društvo goriških tatov in ulomil* cev svoj redni občni zbor v neki kaverni pri soškem mostu. Blagajnik in predsed* nik bi se bila skoro sprla, pomirili so ju orožniki, ki so delali red.
Tudi ne morem tuliti venomer, da se je zastrupila gospodična s karbolno ki* slino, ker je mislila, da je to zdravilo za srčno rano.
Tudi je že dolgočasno, da bi omenjal javnega dobrodelnika, ki se je na dobro* delni prireditvi tako nalezel vina, da je proti jutru obležal v cestnem jarku. Zdaj leži bolan. Žrtev srčne kulture.
Tudi fašisti ne ganejo več bralcev, nič originalnega ni več na njih, poslanci so užaljeni in molčijo, šikane uradnikov so prepogoste, konference se vršijo že tri leta vsak dan, ministri vedno izjav* ljajo, cel svet je postal en sam »ringel* špil« in če do prihodnjič ne bo drugačen, bom še bolj zabavljal nanj, ali pa bom naredil eno tako, da bo pomnil: nič več ne bom pisal o njem.
»Čuk na palci«.
SAJ RAD POPLAČA
Gost ki je zadostil svojemu gladu in žeji, je poklical krčmarja in mu pohlevno rekel:
»Gospod krčmar, denarja ravno ni* mam, da bi vam poplačal, toda če želite vam rad odslužim z delom.«
Krčmar: »Kakšen posel imate?«
Gost: »Grobokop sem!«
Krčmar je stekel ven, zaloputnil vrata in ni se več prikazal.
Muha ali zvon.
Humoreska.
Ženska je pač taka: ne ustrežeš ji, pa je amen! Stvar je črna, a če si ženska dene v glavo, tedaj je bel a,pa se na gla* vo postavi ali na noge, pa je vseeno!
Sedim zvečer ob mizi in dremljem. Poleg mene sedi moja žena in tudi drem* lje. Muha leti pod stropom in brenči. Ali pa zvonijo zvonovi nekje v daljavi, v daljni, daljni cerkvi.
Predramil sem se in dejal: »Zvono* ve slišim. Kaj zvoni?«
Predrami se še ona in mi pravi: »To niso zvonovi. To je muha.«
Posluhnem zopet: »Neumnost, pra* vim. To ni muha, to so zvonovi.«
»To je muha!«
»To so zvonovi!«
Oba sva posluhnila.
Jaz sem postal prepričan:
»To so zvonovi, popolnoma razloč* no jih slišim.«
Ona pa: »Jaz bom vendar znala lo= čiti zvonove od muhe. Jaz ne slišim zvo* nov. To je muha.«
»Zvonovi so!«
»Če pa jaz pravim, da je to muha!«
»Pri moj dunaj, da so to zvonovi. Ni mogoče, da bi bila to muha!«
»Vendar je muha!«
»Kljub temu so zvonovi!«
»No, pa ostani ti pri svojih zvono* vih!«
»Saj vendar nisem gluh!«
»Taka bedarija. Zvonovi — pa je muha.«
»Gotovo so to zvonovi!«
»Jasno je, da je muha.«
»Ko pa slišim in razložim celo posa* mezne zvonove.« ■
»Kaj ti vsega ne slišiš! Jaz pa slišim samo muho. — Čemu naj bi zdajle tudi zvonilo?«
»To bi tudi jaz rad vedel.«
»Lahko se zaneseš name, da je to muha.«
Oba sva posluhnila.
Zvonovi so prenehali brenčati.
Tudi muha ni več zvonila.
Jaz sem si dejal:
»Taka je! — Tako naredi vedno. Ob vsaki priliki. Tu ni mogoče nič po* magati. — Muha! Če pravi, da je muha, je muha, pa če bi ji tudi zvonovi pred nosom zvonili. — Ona ostane pri svoji muhi. — Neumnost! Če si nekaj ubije v glavo, ostane pri tem. — Jasno je, da so bili zvonovi... Mene pa je hotela prego* voriti, da je muha...«
Zadremal sem.
Moja žena je pa mislila in mrmraje govorila: »Če bi ne bil slučajno moj mož, bi ga oklofutala. Kozel. Vedno ho* če pravo imeti. Vedno on! Vedno on! — Natančno sem slišala muho, pa mi pravi, da so zvonovi. Sedaj, ob tem ča*
su, pa zvonovi! — Tak kozel!--Vsak
dan isto... Tepec!«
Zadremala je.
Sanjala je o muhi, ki je zvonila v cerkvenem zvoniku.
Jaz pa sem sanjal o zvonovih, ki so mi lezli po nosu kot muhe.
Muha je zopet pričela brneti.... ali pa so bili daljni zvonovi...
Pravijo, da je obč. Sovodnje dobi* la v dar kanon namesto vojne odškodnine; tega bo darovala »Gospodarske* mu Svetu«, za popravo cest na produ.
Pravijo, da se je France Cenotov ponudil gospodu inž. Placerju za pisača pod pogoji, da kadar bo g. inženir me* ril cesto, da ga z metrom ne potegne v jarek.	^
Čuk vošči novo leto!
Voščim: sebi polno mošnjo, ker prazen žakelj ne more po koncu stati, še manj lačen Čuk peti in druge zabavati.
Voščim: slovenskim politikom več pameti, tržaškim in goriškim, sicer bo vse skupaj hudič vzel. Fašisti se bodo smejali razkolu na slovenski strani. Šček in Wilfan se bodeta prepirala, Heiland in Peternel bodeta žela.
Voščim: slovenskim denarnim za* drugam, da bi kmalu prišli do zmenjave kron v lire, pa naj to izposlujeta Šček, Wilfan ali pa Čuk na pal ci. To je vse* eno. Le da denar pride, pa naj ga tudi hudič na repu prinese.
Voščim: vsem vojnim oškodovan* cem, da pridejo o novem letu do vojne odškodnine in da se naroče na Čuka na palci. Kajti največje veselje je: Imeti polno mošnjo in v rokah »Čuka«.
Voščim: da bi slovenske časnikarje konečno pamet srečala in jih prepričala o tem, da bi nehali z ustanovljanjem novih listov, kajti čim več časopisov, tem več prepirov. Najboljše bi bilo, da bi se vsi oprijeli »Čuka«, ki je najbolj priljubljen list v celi deželi, in jim ne bilo treba šele iskati 10.000 naročnikov, katerih Čuk že ima.
PRI NABORU
Rekruti so bili že izbrani. Nekateri so protestirali, da niso povsem zdravi; tedaj nesposobni za vojaško službo. Na drugem preiskovalnem naboru je po* ročnik izpraševal: »No, kaj imate vi?«
Rekrut: »Oh, gospod, neprestani ka* šelj in v prsih mi hrope!«
Poročnik: »Ej, kdo nima danes kašelj? Jaz ga imam, gospod stotnik ga ima, gospod major ga ima ... sposoben/«
Drugemu: »Česa pa vam manjka?«
Rekrut: »Gospod, jetičen sem!«
Poročnik: »Ej, kdo ni danes jetičen? Jaz sem jetičen, gosp. stotnik je je* tičen, gosp. major je jetičen, vsi smo je*, tični. .. sposoben/«
Tretjemu: »No, in vam kaj je?«
Rekrut: »Gospod, jaz sem idijot!«
Poročnik (naglo): »Nesposoben!«
HLAČ JI MANJKA
Deček: (ki je prehodil 5 kilometrov do drogerije) »Eno škatljico žveplenic.«
Drogir mu jih da. Dve uri kasneje pa se deček vnovič prikaže v trgovini ter pravi: »Mama je rekla, da se te žveplen* ke ne vžgejo.«
Drogir: »Neumnost! Poglej kako se to napravi.« To rekoč je potegnil s žve* plenico po hlačah in jo vžgal. In ko se je že precej znočilo, eto dečka zopet v trgovini:
»Mama pravi, da nima časa priti semkaj drgniti žveplenice ob vaših hlačah.«
MODERNI BERAČ.
Vsak se s svojim delom ukvarja,
da dobi dovolj denarja,
ta slepari nas s starino,
drugi toči slabo vino;
lani je prodajal škatle,
meril trak, blago na vatle,
letos že cilinder nosi,
»Pri treh Kronah« spi in kosi.
Bilo revše je nemarno,
letos zida si tovarno,
ima v mestu že tri hiše,
in baje jih konca ni še.
Ne izplača delo skromno
truda več, le če ogromno
pomnože se vsi obrati,
upa vsak, da obogati.
Pa bi Peterčku Koprivi
kdo zameril, ki si krivi hrbet že vsa dolga leta, se denar počasi steka. Mislil je in tuhtal v glavi, bi pomagal si v zmešnjavi, če bi s pomočjo obrata, bila mošnja bolj bogata Pa postal je izumitelj, vseh beračev pokrovitelj. Zdaj ponižno več ne prosi, vsak denar mu k stroju nosi, vreča poleg se nasiplje, Petru burno srce utriplje. Zdaj duh časa je dohitel, naš berač in izumitelj, a izuma ne izda še, dokler njemu kaj velja še.
...........i' i' >" > ■ m 'm............. n m i.....11 riniiiiiiiMii niiiiiiiii i iii ..................................mri rn minimum i iti min.....m i
Nevihta.
Bilo je ravno na nedeljo zvečer. Dragarjev Milan ponosno sedi za li* trčkom brica pri Cerku in s slastjo srka božjo kapljico. Kaj se hoče! Nedelja je in človek si lahko privošči ">ar požirkov. Kot pošten kristjan se pa Dragar ne za* dovolji samo - s požirki, ampak s požiro* ni. Ravno ko stresa zadnji drobiž na mizo za drugi literček, udari ura v zvo* niku 11. Kakor da bi ga kdo z iglo zbo* del, skoči Milan, pograbi drobiž in kapot ter hiti proti domu. Vendar kratka pot do doma zdela se mu je cela večnost. Noge so mu tvorile različne »o« in »x« in ko je zadel ob cestno drevo, jo je tes* no objel z vzdihom »O Elvira«. Le Elvira, njegova boljša polovica, mu roji po gla* vi. Kaj da poreče, ko se vrača tako kas-
no domov? Okusil je že večkrat njene kremplje, da je potem celi mesec nosil brazgotine po obrazu in to mu ni dalo miru; spomnil se je, kako so se mu sme* jali njegovi tovariši, ko je drugi dan prišel v pisarno s tako okrašeno glavo. Oh, da bi samo danes se to ne zopet po* novilo! Od same misli mu je ves alkohol spuhtel iz možgan. Končno se vendar privleče do doma. Milo pogleda proti oknu, kjer spi njegova žena, potem pa neodločno stopi v vežo.
»Kaj bo, kaj bo!? O vsi svetniki stojte mi na strani in branite me pred vragom moje žene .Da bi Vsaj trdno spala.«
Plaho stopi pred stanovanjska vrata in jih poskuša odpreti. Grom in strela! Vrata so kakor pribita. Nežno potrka in z milosprosečim glasom zakliče:
»Elvira, Elvirica ljuba ženka, odpri mi vrata. Oprosti mi, da sem se danes malo zamotil, saj veš, vsakemu se to v življenju enkrat dogodi. Daj, bodi tako dobra in odpri mi.«
Nič odgovora. Kakor grešnik pred rajskimi vrati potrpežljivo čaka na od« rešenje.
»Elvirica, ženka moja, ne bodi tako trdosrčna«.
Tedaj se užge luč v sobi in skozi ključavnico zagleda Milan svojo ženo z — metlo. Moj Bog, sedaj bo treba ple* sati. Kaj mi je storiti, da odvrnem to ne* vihto od sebe? Da bi vsaj prišel v sobo, potem naj me mlati kolikor hoče in' to vse zaradi sosedov. Vendar »kunštna« glava. Treba je ublažiti razsrjeno žensko srce.
Plaho položi glavo h ključavnici in s sladkim glasom zašepeta:
»Elvira, ljuba ženka, odpri mi hitro vrata, dva litra vina prinašam s seboj.«
Kakor da bi elektriko spustil, opazi Milan skozi ključavnico, kako se Elviri spremeni obraz. Vzradoščena položi me* tlo spet v kot in hitro odpre vrata.
»Kaj to če se je danes malo zakasnil, saj ni pozabil name, ko mi prinaša par požirkov«, misli si Elvira.
Veselo stopi Milan v sobo. Elvira ga pogleda od vseh strani, posede ga za mizo potem ga pa vpraša:
»Kje imaš vino?«
»Haha, v trebuhu ga nosim,« odvrne živahno Milan, misleč, da je vsa nevar* nost odstranjena.
Elvira pa, kakor da bi popila pol li= tra ;esiha, se skremži, potem pa pograbi zopet metlo in udri po možu.
»Kaj, ti se boš norca iz mene delal, ti živina pijana, mrcina mrcinasta. Fuj! Sram te bodi pijanec grdi! O iaz- uboga nesrečnica, da sem mogla vzeti tako pi* jano kroto v zakon!«
Bumf, bumf, lup, tresk so odmevali glasovi po izbi. Kakor toča so padali udarci na moža in vmes strašno grme* nje »prasc«, »živina«, »krota pijana«. •
Nekaj časa sta oba letala po sobi, razbila nekaj loncev in steklenic, potem pa je uvidel Milan, da z defenzivo ne bo nič. Ves zbegan pade na kolena in s tre* sočim glasom zajeclja:
»Elvira, Elvirica, ljuba ženka, ti si angelček, moj varuh v življenju, oh nu* sti me — o angelček — angelček si.« i »Kaj angelček, hudič, hudič sem, ne pa angelček ti vrag pijani!« In udri no plečih ubogega moža.
V strahu zleze Milan pod mizo, da se vsaj za nekaj časa oddahne.
»Ha, mrcina, pobegniti mi hočeš! O ti peklensko žrelo!« In lop z metlo pod mizo Milanu ravno pod rebra.
»Joj, Elvira, ubila si me, joj * a - a« zakriči mož pod mizo in se stisne v dru* gi kot.
Tedaj pa se vrata odpro in v sobo stopi — hišni gospodar.
»Za vraga, kakšen krik pa je tukaj! Gospa Elvira, kaj pa je bilo?«
Elvira se za silo oddahne in z joka* jočim glasom pokaže pod mizo. »Oh, ta pijana mrcina — oh, jaz nesrečnica.« Od srda in sramote pobegne v stransko sobo.
»Hahaha, ti Milan pod mizo, kaj pa iščeš tam spodaj,« se nasmeje gospodar in pogleda pod mizo.
Ves osramočen izleze Milan izpod mize ter stopi pred gospodarja: »Kaj da delam pod mizo? To vas nič ne briga! V svojem stanovanju delam jaz kar ho« čem.«
Ko gospodar veselo potreplje Milana po ramenih in mu pošepeče: »No, saj sc razumemo.«
Milan prime hišnega gospodarja za roko in s hvaležnim glasom mu reče: »Hvala vam, da ste me rešili iz te nevihte in oprostite nam, ker ste mogli, izlesti iz postelje — saj veste, žena je žena.«
»Da, da, žena je žena in tudi moja žena je'žena, in vse žene so jednake,« odgovori gospodar in zapusti stanovanje.
Kako je Milan prestal noč, tega ne vem. A da se prav dobro ni imel, sem spoznal po tem, ker je imel drugi dan ves obraz popraskan in ker so se mu vsi to® varišl v pisarni smejali.
H • 1 • ■ I ■ ......I ■ I I I I I I I I I I I I ■ I I I I I I I I.....I I I I I I I I I I I I I I ■ l l	■ ■
Gh
Tudi »Čuk na palci« bi rad dal svo« jim bralcem voščilo, magari »Brili«, če bi kaj pomagalo. Poslužil se bo zato ce« nejšega, tistega, ki ga je sama beseda brez škatle, saj so ministri in drugi ka« lofaktorji že itak dovolj namazani z vsemi žavbami in nabiksani z vsemi vo« ščili vseh mogočih tvrdk, da še druge lahko biksajo, kadar in kolikor hočejo.
«Čuk na palci« želi svojim citate« ljem v prvi vrsti veselo novo leto, še pred novim letom pa 15 lir v žepu, da vsakdo lahko poravna naročnino za celo leto naprej, kar lahko stori v ulici Fa« vetti. št. 9 v Gorici vsak dan dopoldne in popoldne, če ni ravno velik praznik ali nedelja.
Kadar to opravi,, naj bo prepričan, da moje voščilo o veselem novem letu ne bo zastonj. Kdor bo sprejemal »Ču« ka na palci« skozi celo leto po trikrat na mesec v svojo hišo, ne bo mogel biti kislega obraza in takemu človeku še Bog rad pomaga in se ga nesreča izogibije. Tudi bolezen ga ne mara. Melanholije ne pozna, niti glavobola ne, dobro pre« bavlja, dobro spi in ima veselje do dela. Za dve naročnini si prihrani samo na zdravilih!
Seveda »Čuk na palci« ne vošči sa« mo veselega novega leta, ampak tudi plodovitega. Zato želi, da bi se o pustu malo ženili a veliko poženili. Malo kos kodakanja, veliko jajec. Posebno vsa tista dekleta naj vtečejo pred obrekljivi« mi jeziki v zakonski jarem, ki jih je »Čuk« prijemal po krivici in po pravici in naj dokažejo, da ni res, kar smo trdi« li, da je res, ali da je rfcs, kar smo tr« dili, da ni res. Tem kličemo: Kolikor imajo las na glavi, toliko naj jim Bog da — žita na polju, da bodo mogli redi« ti otroke, če polja nimajo, pa denarja in zaslužka. S tem voščilom se misli
»Cuk« oddolžiti vsem dekletom ki se jim je in ki se jim bo zameril.
O, pa so še voščila, prav lepa vo« ščila! »Cuk« vošči na primer, naj bi bi« la izplačana vojna odškodnina tako kmalu, da bi ob prihodnjem novem letu ne mogel niti enemu več tega voščiti! Pa se «Čuk« boji, da še ni rojen tisti, ka« teremu bo zadnjemu voščil isto. Voščilo pa tudi letos ne more škodovati.
»^uk na palci« vošči, da bi kmalu dobili slovenske šole v Gorici. Pa ne ti« ste na papiriu. Tiste na papirju imamo že davno, le aa se jih naši otroci ne mo« rejo posluževati, kot se mi ne moremo posluževati raznih zagotovil, ki so tudi le na papirju. Tudi srednjih šol voščim s slovenskimi profesorji. To je vredno povdariti, oaKar je v navadi, da dalma« tmsivi renegati poučujejo slovenščino v skaženi hrvaščini. Kdor mi dokaže, da to ni res, dobi v svinjsko usnje vezan izvod prvega in največjega dela spisate« lia Bandelja, s podpisom slov. ravnate« Ija, ki piše članke v »Judežev groš«, če se bo ta hotel podpisati, seveda.
Tako smo dospeli na kočljivo točko in ker smo že pri nji, voščimo vsem Slovencem in Italijanom, ki to želijo, de« želno avtonomijo. Nekateri mislijo, da je to deželni avtomobil, zato se posebno videmski trgovci poganjajo zanj. Pa ni res. To je samo prepir radi otroka, ali ga boao tepli ali ne. Privandranci in pro« danci so zato, naj ga tepejo; kaj pa mi? Voščilo pove.
»Čuk na palci« želi nazadnje, naj vas Bog obvarje Judeževega denarja in ricinovega olja. Prvi nikoli ne koristi, zadnji pa samo v bolezni pošteno merico; vlade, če jo imamo na želodcu i« tak nobeno ricinovo olje ne izmije; to je smola. In če želi »Čuk« še, naj bi pri« šlo kmalu tisto leto, ko ne bo treba no« navijati teh voščil, razen prvega, seve« da, je končal in leti pogledat, kaj se go« di po svetu, zakaj ob novem letu je na« vada taka, da vošči vsak pa naj vošči tako ali tako, »Čuk« je radoveden, kako?
Sam sebi voščim pa mnogo soli, ve« liko naročnikov, še več bodic in čisto nov kljun.
Čuk na palci.
Pravijo, da so Grahovci ustanovili dramatični odsek. Prva igra, ki so jo igra« li, je menda bila: »Spanje kralja Matja« ža«. Sedaj imajo na programu: »Potrplje« nje«. Za tem pa pride, zelo priljubljena drama: »Saj se nič ne mudi«.
NE RABIJO AGENTOV
Pretekli teden se mi je v Trstu lepa pripetila. Podal sem se kot agent manu« fakturne trgovine k neki znani tvrdki na korzu in ko sem hotel vstopiti v urad, sem ugledal stopnice in nad njimi nanis: »Vhod za gospode potnike.« Umljivo je, da sem takoj odkorakal po stopnjicah. Prišel sem v dolg hodnik, na katerem sem ugledal še na treh mestih enak na« pis. Šel sem dalje in prišel do konca hodnika, kjer so bile druge stopnjice z istim napisom. Šel sem tudi po istih ni« zdolu ter sem se v eni minuti znašel sre« di ceste na drugi strani hiše.
Cukova dedšcina.
Prejeli smo:
Nesreča je hotela, da je umrl Čukov skiiti pokrovitelj, predsednik Solata. Zapustil pa je dragemu gojenčku veli« kodušen dar, Včeraj sem dobil natančen zapisnik mnogih premičnin in pozdra« vov, ki jih naj izročim dediču.
Po rodbinskem pravu nima Čuk ni« kake dedne pravice. Pokojnik je* vsled tega dal natančna navodila. Evo vam nrepis!
»V času mojega napornega delova-nia za uvedbo analfabetizma v odreše« nih pokrajinah, sem špoznal častitljivo osebo »Čuka na palci«. Njegovemu opa« zovalnemu čutu je uspelo izborno oni« sati kulturni namen mojega urada. Ob« ljubil mi je, da natisne o tem posebni zvezek v Ricinovi knjižnici. Dolžan sem mu največjo zahvalo; zato mu podelim del svoje lastnine:
1. Moje nove zlate naočnike in tri monoklje.
2.	Mojo predsedniško pokojnino, ki je izplačuje urad za vojno odškodnino.
3.	500 kg vate, ki mi je služila za obrambo ušes.
4.	100 ton paštešute, ki je nočejo je« sti Julijski rekruti.
5.	200 1 bencina, ki je ostal na raz« nih kresiščih.
6.	Zlatovezani slovar vseh neumno« sti, ki sem jih uveljavil na zemlji.
7.	Najino skupno fotografijo in moj portret, ki ga imam še iz umobolnice.«
Toda vse to naj dobi »Čuk« pod • enim samim pogojem. Zeniti se mora. Posebna komisija se je sestala, da mu izbere eno izmed ponujanih nevest. Čuk pa je izbirčem in se ne zadovolji tako naglo. Kaj storiti? Položaj je kočljiv.
Domovini je napočila »nova doba«. Rok za Čukovo ženitev mineva, delo se kopiči. Prejeli smo že mnogo razprav o ti zadevi, nekatere so iz ljubljanskih predvolilnih dni in ravno te so najsla« beje.
Morda pa »Čuk« le dobi potrebno boljšo polovico. Dedščine pa mu ne izro« čimo pred 2. prosincem, sicer bi ga v Parizu začeli izžemati. Povabljen je namreč za blagajnika onih 100 miljard, ki jih je Mussolini pokazal Nemcem.
Žurnalisti se kopičijo pred Čukovim stanovanjem. Sprejel je do zdaj dva, ki sta mu stavila tale vprašanja: »Ali bo
Eksc. sprejel ponujeno vlogo na mirov* ni konferenci?« Odgovoril je rezko: »Vaša skrb je odveč. Jaz sicer nisem ro* jen pri blagajnah, kar pravijo, da je za poštenje izkušnjava, toda denarja se ne bojim. Tiste miljardice bom shranil brez bančnih posredovanj.«
»Kako mislite naložiti ves znesek?«
»To napravim docela diplomatično. Vtaknem ga Mussoliniju v žep; pa bo vse v redu.«
»Ali ne bo denar v še večji nevar* nosti?«
»O ne! Tega gospoda se vsi boje; to pravita Poankare in Bonar Lo. Upata, da ju do 2. prosinca prekucnejo in bo tedaj oni gospod vodil in sejal či* sto sam. To se pravi, da je pričela zdaj nova vojna z miljardnimi bankovci. Mussolini jih meče iz pariških bank so* vražnikom v obraz. Upira se le še Har* ding, ki meče dolarje. V Evropi se jih bodo nabrali za par let, pa bo spet mir.« Zurnalistom so žarele oči, ko so culi take besede. Pa so vprašali: »Kdo je oni ženij, ki je našel to idejo?« — »Čuk«. To je bil odgovor in konec.
Čuk je šel nato spat; kakor Napoleon po bitki pri Aspernu, zbudil pa se je 120 let pozneje. Poslednji buletin na* znanja, da si je Čuk pokvaril želodec s politiko. Zdravi ga nemški učenjak Ein* stein, ki potuje v Rim. Tam bo zdravil Nittija, ki je zbolel od smeha, ko so mu dali Noblovo nagrado.
i i MI i i i i II i
III I I nmm
i i i i i i i i i i i i i i i i i i i m
i i i i i i i i i i
Tako je bilo I
Dragi moji deželani, vi ki vsi ste tukaj zbrani; poslušajte me sedaj, da povem Vam marsikaj. Kaka Vaša so dekleta, če jim tuj'c srce obeta, tudi če se vidno laže, tudi če jim osle kaže.
Kot veleval je naš zakon, šli smo fantje vsi k vojakom, prisegle so na dan ločitve, vse zvestobo do vrnitve.
Čez par dni pa koj s Hrvati so pričele barantati, pozabile »špraho« vaško in »divanile« hrvaško.
In nato pa še z Mažari bili so pri nas že pari, vsa dekleta »serete«, so čebljale »fekete«.
In za temi pa še z Nemci so sprehajale se v senci. »Kann ich deutsch, ich bitte sehr das fUr uns ist gar niclit schwer«.
»če ste vi pri Fassungsstelle, prinesite kaj zabele, če ste morda v klavnici, za meso se vse dobi«.
In za temi pa še s Čehi bili v vasi so že grehi. Pepičku je hesko vroče holki obljubljal vse mogoče.
In za temi pa še z Rusi v ljubezni bili so poskusi, Ruski mužik mrzlih krajev, je t/ud' gorkih bil tečajev.
»Dam ti hleba, dam srce, ki ljubezni žejno je, zate moja kri zdaj vre, vse na fronti zdaj je že«.
Končno še ljubezen z juga se razširila kot kuga. »— So amar, bacciar e tutto, mango anche pasto sutto.
Če me hočete sposare, si che la pol amare«. — Sad ljubezni iz kraljestva marsiktera danes pestva. ■ •■•■■•ii...........111111111111111 1111111111111111111111111111 •
ZELO HUDO
Vojak prosi stotnika za 14 dnevni dopust.
»V kakšno svrho« ga vpraša stotnik. Saj ste bili pred kratkim na dopustu«.
»Gospod stotnik, moj oče je ... jako nevarno umirajoč.«
PAMETNO SREDSTVO
Slavko se je šel prvikrat v svojem življenju kopat. Ker pa je zašel preglo* boko, bi bil skoraj vtonil, da bi ga ne bili odrasli rešili. Prisegel si je, da ne gre več v vodo, predno se nauči plavati.
ČE JE TAKO!
»Gospod ravnatelj« je rekel bla* gajničar v centrali plinovega urada, »do* bro bi bilo, da pošljemo inšpektorja k gospodu Otepcu, da pregleda natančno »kalkolator plina«. To rekši pomoli rav* natelju pismo pod nos.
Ravnatelj (ironično): »Kako ste naivni danes; saj vendar veste, da meče? mo vse reklamacije, ki prihajajo od občinstva v ... koš.«
»Toda gosp. ravnatelj, to ni protest« na reklamacija, ampak »ček« za znesek njegovega računa, ki ga je našel dokaj primernega.«
NOBENEGA NAJSTAREJŠEGA NI VEČ.
Časniški poročevalec, ki je pri župa* nu neke občine na posetu poizvedel o tem in onem, zaprosi župana, naj mu predstavi najstarejšega občana.
»Zal mi je, da ste prišli prepozno, ker najstarejšega občana smo ravno v četrtek pokopali!«
Cuk predava o nogavicah.
Dvakrat se je že Čuk odločil, da bo predaval o nogavicah, pa ni prišel do tega. Malo kočljiva zadeva je to. Ne radi tega, da bi ne videl dovolj nogavic. Še od Sv. Andreja sem mi od »ringel* špilov« in nogavic kar pleše pred očmi. Je to kos ženske obleke, ki se jo največ vidi od zadnje mode sem. Ne morem trditi, da sem videl, razen nekaterih slučajev, nogavice tudi na tistem delu, ki so v čevljih in na tistem delu, ki so nad kolenom. Vendar so tudi ti deli pre* cej vidni. Gorenjega dela nogavice sploh ne skrivajo ženske preskrbno, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi postale pre* sramežljive. Kar se pa spodnjega kon* ca tiče, so priskrbele take čevlje, da so , iz samih luknjic in jermenčkov in edi* no kar ne vidiš, je del pod podplatom.
Imajo pa nogavice še neko drugo posebnost. Vidiš jih lahko skozi celo nos go in če je bradavica na nji, jo razločiš čisto natančno.
Ko sem to ugotovil, naj se pomudim nekoliko ^ri zgodovini. Če je nosila no« gavice tudi hva v raju, nam ni znano, vemo pa zagotovo, da figovo pero ni pokrivalo nog. Računamo pa, da so no* sile nogavice ženske pri begu iz Egipta, ker kako bi bile sicer mogle uteči do* volj po tiho.
Sodimo, da so spočetka nosile žen* ske nogavice radi gorkote, oz. radi mra* za in ker so nosila dolga krila, če izvzamemo Ziljanke, se niso brigale za debe* lino in barvo nogavic. Dejstvo pa, da so smatrali nekateri žensko radi dolgega krila za brez»ogo ali kratkonogo žival, so hotela pokazati da imajo še celo prav dolge in na različne načine izoblikova* ne noge, da predstavljajo lep del abe* cede, in tedaj so prišle tudi nogavice na dan.
Ženska pa je natančna. Če hoče po* kazati noge, tedaj hoče pač pokazati no* ge in konec. Nogavice so samo v na* potje, v dobo golih nog nazaj ne more kar tako, zato je pa stanjšala nogavice do minima, da se že prvo uro ne raztrga, ko jo obuje. Tudi se dobe nogavice z barvo človeške noge. Fej!
Pravijo, da se daljšajo krila. Na vsak način se nogavicam bliža kruta u* soda. Barve se bodo zenačile, preja bo postala močnejša, prehladi bodo izginili, ta zanimiv del ženske obleke bo ostal pozabljen, dokler ga zopet ne odkrije razborita glavica dolgih las... To se bo pa zgodilo tedaj, ko bodo hodile ženske le še v moških plavalnih hlačkah okoli.
Vi
VELIKI KOMET.
Prorokovali so, da se bo pred novim letom prikazal tako velik komet, da se bo tresla zemlja pred njim in bo tedaj razsvetlil tudi italijanski škorenj s svo? jo nenavadno svelobo, sedel na minis? terski stolee in pometel s svojo ogrom? no metlo vse zadeve enkrat za vselej v kot. Mislili smo, da dobimo tedaj na mah izplačano vojno odškodnino, da bo rešeno vprašanje brezposelnosti, sploh
da se bo cedilo mleko in med. Ker vse? ga tega ni bilo, smo spoznali, da to sploh ni bil komet, ampak čisto navadna met? la. Drugi pa pravijo, da se je ob novem letu zmotil angelj smrti in pobasal v skrinjo mesto starega leta, komet, staro leto. je pa ostalo, zato gre po novem le? tu vse po starem naprej. Če kometovo metlo dobi kje Čuk na palci, bo že po? vedal.
lil uiii ii miini m m
IIIIII111111111IIIIII111111111111III III I 11 lil 11IIIIIIIIIIIIII111111 llllin IIII | III || IIIIIII11111 M Milil
Diplomatična voščila.
Noč ima svojo moč, jaz jo imam pa tudi, pa zletim sredi novoletne noči po? gledat, kaj si voščijo po širnem svetu, ko oddide v kraj staro leto in se novo rodi. Iz visočine gledam v diplomatične nižine; iz meglenega ozračja prepirov in vojska se izloči nejasna postava mi? ru, med deželami pa krožijo voščila, sa? mo v mislih izgovorjena. Taka so:
Anglija privošči Franciji, da bi ta s svojo vojaško politiko proti Nemčiji in Rusiji pogorela in bi si nji odprla široka polja za trgovino.
Francija privošči Angliji čim prej? šnjo blamažo, ker se vtika v njeno poli? tiko, Nemčiji pa želi, da plača vse, kar ima plačati, pri tem pa ne sme okrevati, dasi ne more plačati brez okrevanja- Ru? siji pa privošči še eno lakoto.
Nemčija nrivošči Angliji in Fran? ciji vsaki po eno brco, kakor hitro jo bo mogla dati.
Rusiia vošči celemu zapadu tako mizerijo in revolucijo, da bo še premalo sedem milijonov rdeče vojske, ki bo na? valila na Evropo.
Pol Evrope privošči Grkom, ki so bili tepeni, kakor je prej privoščilo Tur? kom, da so bili potlačeni.
Pol Evrope pa privošči Turkom zmago, le da privošči tudi sebi potreb? no varstvo interesov na mirovni kon? ferenci.
Turčija privošči vsem tistim, ki so se opekli pri turškem vprašanju, privo? šči pa sebi največ dobička od tega.
»Čuku na palci« se je kar vrtelo od samih voščil. Kot blisk so švigala. Če se vsa voščila vresničijo, bo to res blago? slovljeno, srečno, veselo in ne vem kak? šno novo leto še.
Dobro je, da se voščila in »privoščila« ne izDolnijo. Če bi se izpolnila, bi bili ljudje kot oni možiček, ki je ležal pod drevesom in želel, da bi bil želod ta? ko velik kot melona.
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, ki ni še popolnoma 90 let star, a je že dopolnil svoje trideseto leto, ter ima na glavi vlasuljo, ki je 200 L vred na, poleg tega pa bolnišnico, hiralnico, ječo. cerkev in 1000 cent. denarja v gotovini, se želi seznaniti s primerno škatlo, katere pokrov namerava postati; vendar škatla ne sme biti prestara, niti prazna kar se denarja tiče in ne preveč obrabljena, tudi vdova je lahko. Ponudbe sprejema »Čuk« pod šifro »Gotova smrt«.
NI VROČA KAVA.
Janez je prinesel gospodu nadnoroč? niku kavo. Le?ta ga vpraša, je?li kava vroča. »Ni vroča« je odgovoril. »Kako, ali si kavo pokusil?« ga vpraša gospod nadporočnik. »Pokusil nisem, a prst sem vanjo pomakal.«
Kaj je novega ?
Pravijo, da imajo idrijski brivci mnogo opravila, ker strižejo dijakinjam lase.
Pravijo, da je drežensko starešin? stvo vse orehe po občini otreslo, in to samo zaradi tega, da jih lastniki v pri? hodnje ne bodejo več brali. In pa se naj? brž boji, da »Čuk« v orehu fnezda ne naredi.
Pravijo, da bi rada vedela neka koseška žena, kaj ima »Čuk« rajši ali 15 lir ali eno debelo kokoš. (»Čuk naj odgovo? ri!) (Če je kokoš zares zelo debela, po? tem pa že raje kokoš.„— Čuk.)
Pravijo, da dreženski poštar vsake? mu svetuje, ki hoče »Čuka« naročiti, da je bolje tiste lire zapiti!
Pravijo, da so vsi tisti makaroni zmrznili, ki so imeli v Drežnico priti sardelone pa še osolih niso.
Pravijo, da v gostilni v Drežnici, kjer se »Čuk« obsedi, je vse polno ljudi, kjer pa »Čuka« ni, tam se prostora dosti dobi.
Pravijo, -da bodo Brestovci volili Čuka na palci v ministerstvo za zabavo in kratek čas. Čuk bo mandat sprejel. To bo šele parlament!
Pravijo, da šebreljske dekleta, ki so šle v Jageršče na »bal«, strašno težko pričakujejo »Čuka«, da bi prinesel na? slikane njih kape. Zelo dobro bo, dragi Čuk, da si prideš sedaj ali prihodnjič ogledat to modo.
Pravijo, da so šebreljske dekleta, ki imajo kape, vlomile na županstvo proš? njo za popraviti pot skozi Kopačence v Jageršče, posebno, da bi se obsekalo grmovje, da bodo prihodnjič, ko bo »bal« v Jagerščah, lahko imele kape po poti na glavah ne pa le pod »firtaham < kakor zadnjič.
Pravijo, da je nova moda kap pri' nekaterih dekletah v Šebreljah podobna žaklu za »prešce« brat, samo špage manjka za zadrgniti; te pa bodo do »Vaht« napravile. Marička in Ančka sta sklenili, da bosta po eno ajdovo prešco poslali »Čuku«, da bo kljun zamašil in jih pustil v miru.
Pravijo, da je na Lokvah odnesla burja tisto meglo, v katero so Lokvarji zadnjič zabili kole.
Pravijo, da solkanska dekleta zelo rada kimajo z glavo, nosebno kadar jim dobro gre.
Pravijo, da bode župna cerkev na Gorenjem polju kmalu pokrita, a za se? da j le z robido, ker stavbeni materij al noče sam izrasti.
Pravijo, da bodo v Anhovem nad vsakim vozom pritrdili eroplan, da bodo zavarovani pred nesrečo, če se most zruši.
Pravijo, da so ustanovili v Anho? vem konsumno lekarno z »Dericinim oljem« katera še precej spretno in kon? kurenčno deluje.
Pravijo, da so v Vipolžah peli na Božič prav lepo tantuergo, katerega note je spisal »Čuk na palci«.
Pravijo, da so na plesni veselici pri Janezu na Grahovem celega volička snedli in še klobas je zmanjkalo. Čuk tega ne veruje!
Kako izgleda konferenca v Lavsani
od zadaj
m i I.I.I i i.i 111 nii m 11 ni 111 i:it i...........................
Pravijo, da ima Janez na Grahovem že tako debel trebuh, da je neki mesar v strahu radi njega.
Pravijo, da je grahovska poštarica »teta Ivica« premeščena radi dolgega je* zika in ne radi visokih šol.
Pravijo, da je Močnikova krčma na Koritnici najbolj narodno zavedna ze. ples in ponočno krokanje.
Pravijo, da ne mislijo Orlečani več obnoviti pevskega in bralnega društva »Draga«; pač pa bodo kmalu ustanovili društvo »črnih srajc«. Za pristop k te« mu društvu se priporočajo »orliški črno« srajčniki«.
Pravijo, da bode šel sežanski občinski sluga v penzijon, ker se jih je dovolj »nalezel« pri sežanski občini; isto nameravajo storiti tudi »ober policaj« F. in čuvaj Š. V službi bodo ostali le oni, ki bodo znali žvižgati in piskati »Giove-nezo«! Capi to i
Pravijo, da tudi na Slapu pri Vipav kradejo krampe. Zares lepo Pa .le lepš? bo, če jih dotičniki nazaj priaeso.
Pravijo, da nameravajo podmelške klepetulje sklicati protesten shod, ker so nekateri fantje ustanovili novo centralo na »Placu« pod cesto.
Pravijo tudi, da razpolaga nova centrala z prenovljenim aparatom za pove* čavanje, ki je v stanu, povečati muho do velikosti slona.
Pravijo, da bo »gospod fervolter« na Lokvah napisal knjigo v hotentot« skem jeziku (on je »okrog in okrog« znan, kot italijanski Nemec slovenske krvi o dresiranju podložnih gozdarjev za lov na Čuka na palci. Čuk se mu na Češeviku že smeje. Pravijo tudi, da je pred kratkim ustrelil gamza ravno pod rep in je za spomin na to povišal nekaj mož za svoje »podrepnike«.
Pravijo na Trnovem pri Gorici, da že vstaja rdeča zarja in da imajo pri Nemcih že krvavordeče solnce, ki pre« rokuje Lokvarjem jasen dan. »Več Lok« varjev« pa je, ki so rajši plavi, kakor rdeči, posebno na pondeljek.
Pravijo v Lokovcu, da bo veliki mož pred cerkvijo na prodaj, da se pokrijejo stroški postavljanja. Čuk pa tega ne ve* ruje, ker je tudi on pri velikem možu, čeravno brez glave.
Pravijo v Nabrežini, da so zajci in lisice na svojem zborovanju v O j strem vrhu poslali lovcem resolucijo, da se rno« ra njih meso po smrti zavijati samo v slovenski fašistovski list četudi ni še slo* vesno blagoslovljen.
Pravijo, da tolminskim dekletom zelo ugajajo črne sraj c.
Pravijo, da so trnovske gospodične otvorile tovarno klobukov, vzorci so na razpolago samo ob nedeljah.
Pravijo, da ni res, da gosp. J. hodi na lov, dokaz temu je, ker nima orožn^a lista.
Pravijo tol. dijaki, da je njih priro« dopisni učitelj, v svojem logičnem ras zmišljanju prišel tako daleč, da je spoznal »kosmato« medvedjo dlako; ker dijaki tega ne verjamejo, jih kar po dunajsko »žanskopfira« in »trotelira«.
Pravijo, da pri Sv. Ivanu v Trstu so se nekateri mladeniči nespodobno obna« šali pri polnočnici. Čuk s kljunom bi se lepše obnašal. Prav bi imel Čuk, če bi jih z metlo pometal iz hrama božjega na« ravnost v kako beznico.
Pravijo, da so zadnje vesele novice Čuka nekatere tolminske pedagoginje radostno iznenadile, da so od veselja po« padale v nezavest.
Pravijo, da bo G«a iz Volč zaprosi; la za posebno »licenco« za Prevažanje »kvant«, ker ji je krošnjarenje prena« porno. — Obenem se tudi boji konku«" renče — ali pa bi radi netočnosti še prišla ob svoj »kšeft«!
Čuk na pal'ci jo opozarja, ha i pazi, da jo ne prehiti pasji kontumac.
Pravijo, da odkar so dekleta z Otlice izvedele, da jih je petnajstkrat več kot fantov, so začele hoditi kar same na že« nitovanjska potovanja k makaronam.
Pravi-o, da podgorsko županstvo po; stavi dva velika spomenika, enega na čast rajnemu »Picaferaju Njelcu«, dru« gega pa na čast ramemu »Spisigamortu tuflotu«; oba sta imela za to občino ve« like zasluge.
Pravijo, da šmarski godci nič več ne marajo za godala, odkar so spoznali, da so šmarske »pupke« lepše..
Pravijo, da je v Lokvi dekle, ki ic strašno leno, ker ima lica pobarvana, kakor purmanov vrat in glavo postrani kakor kapo soldat.
Pravijo, da imajo v Trenti živino* zdravnika in sicer Franjosefa Eccoci« eccoci. Kdor ne verjame, naj se prepriča pri Tonderju, ki mu je zdravil konja.
Pravijo, da so imeli v Vrtovinu sejo, na kateri so sklenili, da ne bodo potre« bovali zvonov, zato ker nameravajo dati zvonik v najem. Kdor potrebuje stano« vanja, se lahko oglasi.
MNOGO'»PRAVIJO«''' JE" TO ''POT MORALO IZOSTATI. VSE PORABI« MO PRIHODNJIČ!
Ribničan Urban.
Ja, buh nesvare, tu pa vender nej prou, da se tuolku buožjega daru po ne« potrajbnem preč liiča. Uod useh kraju laške dežjele so h nam ldje pršle, ne vaj« mo pa, če so zbajžale, al so ble spodjeni; samu tu vajmo, de je j emu usak kašen mušter sabo. Naš šumošter, k' je ned use kiinšten jen štedjiran, je djau, de iščejo tisto fabrko, k' narbulšo žajfo dajla. No pa pr nas jo še najmamo take. Ampk vajd&t smo pa tejli useglih, zekaj jo nu« cajo, če jo prou najmamo; sej ttid uoni suhe ruobe ne niicajo, mi pa jo useglih imamo. I nu pa smo zvajdle, de tam ne laškem črna vojska Idi u uole dajva. Pa nemajst, de b'se u vječnast preselile, jeh majnde prou nezarajnsku leksira.
Pa griža je huda bolejzen, je djau naš šumošter, jen v.e manjde tam najke u srajde laške kar cajla pokrajna smrdi. Praujo, de mušelnava vlada zetu neč ne vaj, zetu k'ima dvujno suorto črne voj« ske. Aden zežiga jen strajle, druge k'nej uod mušelna, pa z uolem duše gasi. Joj« menes, je djau Krznarjev Juože, tu pa vender nej prou, de se taka krvica ne svajte dajla. Pa je poklicou zvečjer vse uopčinske starešine, k' je po majste najdu, de so šle po nuoče k žepane sedet jen griintat, koku b'se teme uodpomoglu jen tiid kej zesležilu, če b' mi znajdle ka« šno nuovo kiinšt. Je, kaj b'ne psiaka! Kej se je pa še ne svajte slišelu, da b'ble ldje bi kiinštne koker z Rijbenškega majsta. Pa naš žepan jo je prec pogriin-tov jen se še bi muoško uodrajzov, ko« ker šumošter, k'je njirbl ušajten.
Je djau. Vaš Juože Krznarjev, ti jen Urban sta njirbl kiinštna jn uobrajtana u cajlem majste. Kar pomejnita se, pa ner« dita, da se ne buo po laškem tuolku buožjega daru preč porinlu. Ti, Juože, izdajlaj kašen nou inštrument z ledra, Urban buo pa ke šu pa prodajau. Kar h gspujske nej grje, de me buo j o dovalilc. Bulše je ne usako vižo, de dobi Urban dekrjet, koker de b slu usak dan tuolku Idi u sekrjet. Toku je djau žepan, jen maša je bla kuončana. Je koku buova zgriintala, sm jdau Juožete. Če nerdiva ranku ne pasje tuorbe, se vidio. Jerhaste hlače so drage jen b'se useglih po nuo« gah jen čoulah cedilu usacme, k' b'ga lekseralu. Narbule buo. de nerdiš lje« draste neritenke. Če buo kjerga prou hedu prjelo, de b'biu neritenke nreveč uosrou, ga buo kar ustran porinu pa driizga neteknu. Se vaj, sm djau, da buo trajba jet še do mušelna. Pa ze toku ko« risten jenštrument ne buo zeprejke, če ana stran črne vojske zetu neč na vaj. Če buo kedu uod zat tjepen. ga ne buo onq as 'ijfep sjon n ud onq v§ bo 'o^fBjoq
use u neritnek scedilu jen ne buo neč smrdajlu.
Keder smo dajle cajlo stvar u uoren« go, najsm neč uodlašou, ampk kar šu ne puot u lašku. Dougo sm huodu jen dou« ga sm se uozu, de sm pršu na ta pravi plac. Koku se m'je godilu, buom žje po« vajdou, keder buom nezaj pršu jen se buom u Gorice ustavu. Duoste sm trpu jen nekjer me najso piistle pr gmahe, še po nuoče ne, če sm ki jerprgo dobiu. Anu nuč sm biu bliže ane gmajne, k'sm h srje« če ano majhno kolibo zegljedou.
Pa sm kar ke šu jen potrkou. An pa« stir je biu nuotre kale, pa m'je djau, de lehku ne neguovi slami spim ze tisto nuč, zetu k njega ne buo, k' grje jeskat anga gospuda z visuoke držine, k'se je u guojzde zgiibu, kamer je šu ne jago. No, pa sm kar Ijegu. Jen pr mej kuše, če sm jemu tiid tuo nuč gmah pred matafirji. Nokul anajste je aden potrkou jen pruo« sU že čez nuč bt. K'sm ga vprašou, kedu de je, je djau, de je markiz Spadalini, grof Monteverde, ca valj er špinapeše, jen don Kaštelnamurje majnde. Jest sm se kar ustrašu, pa sm zakričou na slame: »Kar pajte z Bugam uod kuoder ste pršle; koku psjaka čte, de buo u te majhne kolibe, tuolku puostel ze tuolku gospudu^Pa sm se kar uobrnu u zid pa zespau.«
LJUDSKA FILOZOFIJA.
Brezposelni delavci, zbrani v ljudskem vrtu v gručo, so si kratili dolgčas z zbi-jajem raznovrstnih šal. Nenadoma se pogovor zasuče na resno plat in nekdo začno govoriti o delu. Uganili so marsikatera pametno in končno zaključi eden za vse: »Delo je, ki oplemeniti človeka«. S tem stavkom pa ni bil zadovoljen stric Tone, ki hudomušno pristavi: »Pa mu vstvari budi — grbo!«	As.
NAJKRAJŠA POT.
Človek, že večkrat kaznovan zaradi tatvin" in pretepa, gre na mestni magistrat da bi v času splošnega brezdelja, dobil , malo denarno podporo. Stopi v urad in tu se razvije med njim in službujočim uradnikom sledeči razgovor:
On: »Prosim za malo podporo, da ne crknem od glada«.
Uradnik: Sredstva so pošla. Ozrite se za kakim delom«.
On: »Ne najdem ga nikjer. In tudi če bi bilo kje, kdo me pa vzame?«
Uradnik: »Pojdite v ubožnico«.
On: »Sem premlad in prezdrav«.
Uradnik: »No, kaj pa hočem...«
On: »Vtaknite me vsaj iv ječo, da bom za nekaj mesecev preskrbljen«.
Uradnik: »Ni mogoče. Za to je treba prej pregreška«.
On: »Na primer«.
Uradnik: »Kakršnega koli. Pojdite n. pr. na trg in oklofutajte koga«.
On pa nenadoma: »Da ne bom hodil na trg, lahko opravim vse kar tu na licu mesta«.
In začel je obdelavati uradnika neusmiljeno s pestmi.
Seveda je bil zdaj takoj uslišan. As.
RESNIČNA ZGODBA NA CARINARNI.
Kmetica s Krasa prinese v Trst nekaj blaga. Ima s seboj tudi tolsto pitko. Cari-nar jo vstavi in vpraša italijanski: Ha qualche cosa da daziare? (Imate kaj za zacarinjenje?) Kmetica odvrne: Ši. (Da). Carinar dalje: Come vi chiamate? (Kako vain je ime?) Kmetica pokaže kokoš in meni: »Ana Kakuš!« Carinar vzame list in zapiše: »Anna Cacusch dazia 1 gallina«. In postavi na koncu še — piko. As.
MISTIČNO.
Mlad umetnik obišče prijatelja slikarja in 'skupaj ogledujeta različne portrete. Ko zagleda prvi lep, realističen portret nekega dečka, se postavi v nekako eksta-tično pozo in dahne komaj slišno pred-se:
»Ah, kako — mistično«. In zadovoljen je bil, da je povedal nekaj lepega.
Gulus.
TURIST.
Vodnik: Poglejte, kako lepa dolina leži tu pod nama.
Turist : No, zakaj ste me pa tedaj sem gor vlekli?
PRI PRIRODOPISU.
Učitelj : Milko, povej mi eno domačo žival.
Učenec: Sosedov Tonček.
Učitelj: Kako to?
Učenec: Saj ste mu rekli zadnjič, da je osel.
DANLS DOBIJO VSI STARI IN NOVI NAROČNIKI »ČUKA«. PRI= HODNJO ŠTEVILKO SAMO ONI, KI SO NAROČNINO ŽE PLAČALI. KDOR SE HOČE ZABAVATI CELO LETO, NAJ POŠLJE NA ČUKA 15 LIR. SE NE BO KESAL. HUMOR IN DOBRA VOLJA JE — ZDRAVLJF.
ŠTEVERJAN. — Tukajšnje prosvet* ro društvo priredi v nedeljo ob 4. pop. Silvestrovo veselico. Domači dilentantje uprizore Nušičevo šaloigro »Navaden človek«. Pevski zbor pa nastopi z lepo Aljaževo pesmijo »Ne zvoni mi«. Za veselico vlada veliko zanimanje.
SVOJI K SVOJIM!
Vodopfifec Andrej
trgovec z manufakturnim blagom z lastno žensko krojačnico
V DORNBERGU št. H4 se uljudno priporoča ccnj. domačinom in okoličanom za obilen obisk, £as$tavljaje točno in solidno postrežbo po zmernih cenah. Blago prvovrstno in trpežno. Ženske obleke se izgotavljajo natančno po mcri in najnovejših modah.
——————--S
Žakaj bi samo Čuk na paiči svoj kljun nam vtikal vsepovsod? Glej ! danps čuk j« na kolesu vvs drugi je — prav šik gos^atU^
Kol blisk vam" dlrja" na kolesu črez drn ir. strn, kot sam vihar in tudi, če se mu spodrsne verujte, da mu nič ni mar...
Na .Stolnem Trgu" „Piazza Cavour" pri žlahti kolo je dobil in Čuk Elija s svojim strojem mu hitro hlače je žalil,
Vse tam dobi kolo, mašine, Vse kar srež mu poželi !!! 0» čuk sedaj ni več na palci, s kolesgm se okrog podi ;. .
mm
Piazza Cavour (Stolni trg) 9 (levo)
Kupujte dvokolesa, šivalne stroje, puške in samokrese edino pri tvrdki
t' ELIJA ČUK,
ki jamči za solionost blaga. — Cene konkurenčne.

Josip Kerševani
mehanik in puškar
v Gorici, Stolni trg 9, desno.
Zaloga raznih šivalnih in kmetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vseh posameznih delov, spadajočih v mehanično in puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umetnem vezanju in krpanju.
Lastna delavnica in popravljalnica, Stolni trg 5,
fgSejT Poniklanje in lakiranje v vsaki barvi. "M
Priporočam vsakemu Original Mundlos šivalne stroje, ker so najbolj zanesljivi, za te jamčim 15 let.