postavimo se okostenelosti po robu V JAVNO RAZPRAVO JE PRIŠEL KONCEPT O FORMIRANJU SKUPNOSTI ŠTUDENTOV SLOVENIJE. SEDANJA ORGANIZACIJSKA OBLIKA ZŠJ JE ZASTARELA IN NEUSTREZNA. NADALJNJE DELO ŠTUDENTOV MORA BITI DEMOKRATIČNO IN AKTIVNO, ZAJETI PA MORA SLEHERNEGA ŠTUDENTA, KI BO LAHKO SVOBODNO UVELJAVLJAL SVOJA STALIŠČA. Gotovo je, da Zveza študentov Jugoslavije s svojo okostenelo strukturo ne zadovoljuje namena svojega obstoja. Glavne hibe sedanje oblike ZSJ so predvsem v tem, da zavirajo aktivnost in odločanje širokega kroga študentov na podlagi svojih mnenj, hotenj in načrtov. Funkcionarji bodisi v temeljnih organizacijah bodisi oni iz centralnega odbora ZSJ, s svojo izvolitvijo se diferencirajo od študentov, ki tako ne morejo uveljavita ali skušati uveljaviti svojega mišljenja, čeprav je teoretično to sicer mogoče. Med drugim prihaja ZSJ v nasprotja s težnjami študentov v posameznih republikah. Ne smemo.namreč pozabiti, da imajo študentje v vsaki republiki svoje specifične pogoje dela in življenja, ki se jim ZSJ kot enotna organizacija ne more prilagoditi. V Študentje v Srbiji in BiH so sicer izkoristili statutarno pravico, po kateri lahko ustanove republiško konferenco Zveze študentov in sodai imaio praktično svojo republiško zvezo, ki pa je seveda podrejena statutu ZŠJ in stvari v republiki ne spremeni bistveno. Predvsem prav zaradi te okostenelosti in zastarelosti ZSJ je nastala v SR Sloveniji težnja po formiranju svoje študentske skupnosti ki ne bi imela pečata tradicionalne organizacije, bila pa bi seveda integralni del ZSJ. Pri tem seveda ne gre za nikakršne mzbijalske ali celo šovinistične težnje, MARIROR LETNIK IX. 14. 10. 2\ 968 ■ i’ -1 - ___________'j.—_ ■ ’ " • ' v. ' * kot skuša to prikazati ZSJ. Formiranje skupnosti (poudarjam skupnosti in ne zveze) študentov Slovenije narekuje predvsem potreba po vzpostavit vi enotnosti študentov Slovenije, ki doslej niso dovolj sodelovali in težnja po enotnem nastopanju v republiki in prozen tiranju svojih zahtev v federaciji. Le-to bo zagotovilo uveljavitev Stališč študentov Slovenije. To potrebo so še bolj potrdili junijski študentski nemiri, ki so bili spon tan odpor proti formalizmu in dogmatičnosti. Vendar pa tak odpor ne more biti uspešen, če ni organiziran. Koncept nove skupnosti študentov Slovenije je prišel pretekli teden v javno razpravo mod študente v Sloveniji, ki bodo na podlagi razprav in borbe mnenj odločili, ali ga sprejmejo v tej obliki ali ga Spremene, dopolnijo, ali pa sestavijo popolnoma novega. Skratka, koncept na vsiljen in od mnenj večine aktivnih Študentov je odvisna njegova usoda. Študentje sc lahko odločijo za nekaj povsem drugega, saj ga lahko primerjamo s sobo, v katero komaj lahko namestimo pohištvo. : Struktura in organizacija ZSJ, kot sem že omenil, je zastarela in nefunkcionalna in zavira iniciativnost ter aktivnost študentov. Le-ta je zagotovlje-1 na z izvedbo programa koncepta. Ne gre za spremembo strukture študen tske organiziranosti, temveč tudi za nova izhodišča in kvalitetne skoke. 1 Poudarjena je težnja in potreba po demokratičnosti dela, kjer naj ima vsak študent možnost izraziti svoje mnenje, na podlagi borbe lc-tch pa naj zmaga tisto, kar bo sprejela večina aktivnih študentov, četudi je aktivni del manjši od pasivnega. To se pravi, da lahko svoja stališča uveljavljajo le aktivni Študentje. Aktivni naj ne bodo le funkcionarji, ampak vsi študentje, če ne drugače, vsaj kot budni spremljevaloi dela funkoionarjev. Posameznik, ki ne uveljavi svojih mnenj, se pravi, če ni zanj večina študentov, naj odstopi. Vse delo pa mora biti popolnoma javno. Koncapt naj ne bi bil sam sebi namen. Uspeh bo zagotovljen le ob veliki angažiranosti študentov in njihovem kritičnem odnosu, borbi proti oportunizmu in lagodnosti brez predsodkov do dogajanj. Namen koncepta je, da tvori osnovo najvišji diskusiji, ki bo izoblikovala takšno skupnost, ki bo odsev gledanj vseh v razpravah sodelujočih študentov. Sprejeta načela je treba nujno izvajati. Skupnost študentov Slovenije kot organizirana skupnost študentov bi naj delala na načelih samouprave in javnosti dela. Prav to naj omogoči študentom uveljavljanje svojih interesov in želja'. Skupnost študentov bi imela tudi svoj akcijskopolitični program, ki nastopa kot enakopraven partner do vseh organizacij in forumov v naši družbi ter uresničuje voljo študentov. Skupnost študentov Slovo-. nije bi delovala Izven samoupravnega mehanizma družbe. Zato se študentje v konceptu zavzemajo za svoje predstavnike v samoupravnih organih - družbe, kjer nastopajo, in to na podlagi študentskega programa. Koncept prehaja okvire tradicionalnega pojmovanja samouprave in politične strukture ter torrtetji na funkcionalnosti in učinkovitosti. Študentje bi tvorili s profesorji in člani delovnih kolektivov na fakultetah in visokih ter višjih ■ Šolah samoupravno populacijo. V njenem okviru bi imeli študentje polno pravico odločanja in soodločanja. Predpogoj za uspeh.šo pošteni in sposobni voditelji. Uveljaviti je treba javno nastopanje kandidatov zaradi valjenja le-teh po vesti in zavesti štu-’ dentov - volivčev. Prevladuje naj princip dela na širokih diskusijah in javnem oblikovanju in zastopanju stališč. Osnovne oblike tovrstne dejavnosti bi naj bili javni razgovori, zbori študentov, množične konzultacije itn. Skupnost ne sme biti toga in se mora prilagajati zahtevam in danim po go jem, biti mora dialektična. O organizacijski shemi tu ne bi govoril, ker se lahko z njo študentje do potankosti seznanijo v konceptu, ki je v javni razpravi. Zagotavlja pa ures 'l ničevanje ideje in programa, ki bi naj bilo vodilo novi skupnosti študen tov Slovenije. B. Zavrni C 'Foto B. 'Cerln Brez fanfar in brez Silenzia (kakor je bilo prvotno zamišljeno) so v začetku oktobra otvorili novi stolpič študentskega doma, ki so ga bili mariborski študentje prepotrebni. Večina študentov je namreč morala do pred kratkim odštevati precejšnje vsote za privatne sobe. Z otvoritvijo tega novega stolpiča je bilo rešeno vprašanje stanovanj za 118 študentk in 100 študentov. Tako je z letošnjim letom na razpolago skupno s starim stolpičem študentskega doma 406 ležišč, kar pa pomeni 1 ležišče na * vsakega četrtega redno vpisanega študenta. Mesečna stanarina za študente v domu je samo 75 din, ostalo pa krije subvencija združenja in lastna dejavnost doma. Študentje, ki stanujejo v študentskem domu, so zadovoljni tudi z ureditvijo okolja. še enkrat zadeva starim V mariborskem dnevniku Večer Je pred kratkim potekala Javna razprava o 'delu in poslovanju zavoda stadion, mariborske ustanove za vzdrževanja ln upravljanje športnih objektov in naprav. Za tiste, ki razprave niso zasledovali, na kratko: Kritiki (štirje ;pisci ter uprava ln igralci K. D. Maribor 66) so naslovili v kritičnih sestavkih *reč pripomb na račun poslovanja in dela zavoda. Kritike so bile upravičene, ker jje bilo toliko napak in nepravilnosti, da ni bilo več mogoče molčati. Zavodu so (Očitali predvsem neustrezno poslovanje, ki spravlja v zagate amaterska športna .društva. .Bilo Je tudi nekaj očitkov na račun slabega vzdrževanja in izkoriščanja objektov ln na končni — molk. Zavodu se namreč ni zdelo vredno odgovoriti omenjenim ^piscem in sporočiti javnosti svoje stališče. Slednjič jc le prišel odgovor direktorja zavoda Stadion Franja "Orla, ki pa sploh ni bil odgovor. V njem se je Orel (nc)spretno Izognil odgovorom na Javno postavljena vprašanja in terjal, češ naj pridejo kritiki k njemu ter se prepričajo, kako posluje. V odgovoru na odgovor Je novinar Večera O. Klipšteter zahteval še enkrat, naj se zavod Stadion konkretno izjasni pred javnostjo, vendar do tega ,ni prišlo, ker je bila javna razprava žal prej že končana. Mi pa menimo, da Je treba vztrajati pri zahtevi po odgovoru. Uprava Stadiona in njen direktor so dolžni dati precizen odgovor ln svoja stališča na pisanje v Večeru, da bomo vedeli, kako opravlja 7. družbenim premoženjem in kako koristi telesni vzgoji ter 'rekreaciji občanov. t Katedra ponuja zavodu svoj prostor za to. popravki V prvd številki se nam je med tiskanjem vrinilo -nekaj neljubih napak, od katerih nekatere močno spreminjajo smisel sestavkov. Stran 1. V sestavku Za načelo pluralizma je podpisana 'O. C. Sestavek je plod diskusije v uredništvu, napisal pa ga je Drago Jančar. V tretji vrstici istega sestavka piše »... na dane stvarnosti...« namesto »... dime stvarnosti...« Stran 5—6. V pripisu k sestavku V znamenju trikotnika piše v .osma vrstici »... in podobne umetnosti...« namesto »... in podobne neumnosti ...« u Stran 8. H karikaturi v desnem zgornjem kotu bi morali pripisati, da je povzeta po Paradoksu. 4. stran priloge. V naslovu sestavka ».. .Neophodni napotki..,.« namesto omenjenega »... Neobhodni napotki...« Aforizem Dušana Kirna je bil pomotoma objavljen dvakrat. Enkrat s podpisom Dušan Kirn, kar je pravilno, drugič pa s podpisom Dušan Bralcem sc opravičujemo. . Uredništvo IZDAJA ODBUB ZS MVZ UST MARIBORSKIH ŠTUDENTOV KATEDRO UBEJA UREDNIŠKI ODBOR: O EGA CERI C, DRAGO JANČAR, IVO RUDOLF, BRACO ZAVRNIK. JANEZ GUJT, BOGO ČERIN (FOTOREPORTER) GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO JANČAR TEHNIČNI UREDNIK: MARJAN ŽMAVC SEKRETAR: ERVIN HARTMAN UREDNIŠTVO IN UPRAVA: ŠTUDENTSKI DOM. OB PARKU S — TEU. 22004 — CENA IZVODA 50 PAR (LETNA NAROČNINA 10 ND, ZA USTANOVE IN PODJETJA 15 ND) — ŽIRO RA CIJN 518-678-518 NENAROČENIH SLIK IN ROKOPISOV NE VRAČAMO. strsm 2 K skozi pe riško p Pravijo, da je med mariborskimi študenti .nacionalizem (v zdravem pomenu besede) močno prisoten. Kljub temu pa se jih je slovenskega tabora v Ljutomeru udeležilo le nekaj .deset. Saj ne gre, da bi pripadnost in privrženost svojemu narodu in svoji kulturni an politični .zgodovini kazali skozi množične manifestacije. Kadar pa gre za stvar, kot je 100-letriica PRVEGA slovenskega tabora, pa bi le bilo dobro dokazati, da smo tu. - Na višji ekonomsko-komercialni šoli so predavalnice prenapolnjene. Dolgo so se nekateri trudili, da bi problem nekako rešili. Končno so se .zedinili: na nekaterih predavanjih, so ločili študente po spolih. Res ‘salomonska rešitev, kaj? KUD Študent je začel z delom! Prvič so nastopili na Veseli jeseni, žal s starim programom. Pričakujemo, da bodo plesalci vendarle že začeli plesati -in pevci peti. Samo zares! Ob »aferi« zadruge študentov in dijakov Maribor (tej zaderi lahko mimo rečemo .afera, saj presega -že .vse okvire navadnih sp-o-j-ov) se je njen upravnik oglasil .pri podjetju Pletilstvo Zora :gle-„de nekih neporavnanih iračunov do zadruge. .To priložnost je direktor Pletilstva Zora izkoristil ter je upravnika zadruge prav samovšečno in nevljudno nadrl, češ naj, se raje briga za zadeve , znotraj same zadruge, da *je -ne bodo vlačili/ po feljtonu Radia Maribor. Na razširjeni seji predsedstva odbora Zs MVZ je predsednik višje tehniške šole hotel prepri; čati prisotne, da ta šola ne bi mogla obstajati, če ne bi bilo istrskega in varaždinskega področja, oz. če ne bi bilo študentov iz drugih republik. Ni nas bilo .potrebno dolgo .prepričevati! V starem študentskem domu delajo »s polno paro«, saj pripravil Elaborat za obiske (dudi .ponoči?). 2.'2ivo se zavzemajo, da bd študentje drugega letnika in absolventi po nekem privilegiranem ključu limeli pravico avtomatičnega prehoda iz starega doma v 'novega. Aktivnost pa taka! vOb otvoritvi študentskega .doma smo študentje dobili bife. .Promet je sedaj še nizek,' vendar .se nismo prav nič začudili, ko smo zvedeli, da je že po treh dneh zmanjkalo vseh žganih alkoholnih pijač. Zato obveščamo vse, da ima bife vedno na zalogi dovolj mleka. Torej mleko je -vir zdravja! Katedri in zadrugi študentov so nove prostore dodelili globoko pod zemljo (iz previdnosti?) v novem študentskem domu. »Gradbeni strokovnjaki« pa nam napovedujejo, da bivanje tukaj (pod zemljo) ne bo nič kaj prijetno. Baje nas bo ob prvem nalivu kar odplavilo. Predsednik študentske zveze na višji tehniški šoli in predsednik komisije za družbena vprašanja sta nam zaupno povedala, da je ’ bila prva .akcija, .ki so jo izvedli ob prevzemu oblasti ta, da so kupoli nekaj polnih steklenic in uredili vise ostalo za reprezentančne obiske .(kava itn..). Pravijo, da so to -namenska sredstva za rekreacijo študentov. Izobraževalna skupnost SRS se je .dokončno -odločala, da študentom Iz .drugih republik ne bo več dajala 'kreditov. Razlogi so nam znani "in menimo, da so popolnoma '.upravičeni. Toliko .teže je zavoljo tega razumeti, ker v Mariboru mekateri študenti iz Hrvat-ske .vztrajno zahtevajo, da jim 'Izobraževalna skupnost Slovenije omogoči .študij v Mariboru. "Predlagamo sblucajo: hrvatški študentje -v Mariboru se naj dogovorijo o subvencijah s pristojnimi organi v SRfl. Naj bodo tam tako odločni, kakor znajo biti odločni v postavljanju zahtev zvezi študentov in slovenski vladi. ■Predsedstvo "ZS MVZ se je na svoji .zadnji seji strinjalo 6 predlogam uredniškega odbora Katedra: >Posamezne urednike lahko postavlja in odstavlja predsedstvo -zveze študentov mamibor-akih visokošolskih zavodov samo v soglasju z uradniškim odborom Katedre. . Na •eni izmed -sej je predsednik odbora' ZŠ MVZ hil prepričan, da je dal zelo tehtno izjavo, ko .je .rekel: лВдјхиоМпо .sero. .sicer za to, da se upravnika odsta-ri...« Kaj je to pojmovno?! г ■. ■-■■■ ■ v-, - novo, moderno in priljubljeno V sredo, 2. 10. 1968, sem ob 17,30 prisluhnil oddaji Radia 'Maribor Novo, moderno in 'priljubljeno jz namenom, da bom slišal nove, če ne-nove, pa vsaj moder-,ne ali pa mogoče zanimive popevke. Milo povedano pa sem bil presenečen ob izboru in kvaliteti popevk. Nasploh pa je izzvenela oddaja kod reklamna oddaja haj-slabše "kvalitete, ki reklamira slabo založene trgovine z gramofonskimi ploščami. Pa kar konkretno poglejmo, katere so bile predvajane popevke. Najbolj častitljivo starost (skoraj muzejsko) je imela popevka Romeo in Julija, sedaj v jzvedbL Radmile Mikič, ki je bila »veliki« hit nemške industrije popevk že lansko pomlad. Ta popevka ni nova .(ali mogoče je in za koga?) modema??, nedvomno pa je zanimiva "kot primerek glasbene nekvalitete iz ileta 1967. Malo mlajši sta .bili popevki Louisa Armstronga, ki se je na TOP 30 NME pojavila že 14. februarja tega leta in popevka ansambla Four Tops (13. marca 1968). Celotna oddaja je bila sestavljena iz starih in nezanimivih jx> peVk, ki mlade poslušalce (eaj upam, da je ta oddaja namenjena njim, če ni, -bi me zanimalo, komu pa je) zagotovo ne bo privabila. Kaj je v tej oddaji novega, kaj modernega in kaj priljubljenega? B. Čerin beseda dve e vesti in zavesti rtovmapjev radia maribor Radi® Maribor jir v svoji odUhjii MbriborsH feljtoni objavit sramotilni pamflet uperjen zoper Olgo Geričevo in Rlka. Vračka; ki vodita zadrugo študentov-ih dijakov. »Članefor je v dblini Šentflorjanski povzročil pravo 1 poplavo obsodb ih obrekovanj .. Gotovo- nam; ne gre za to, da bi tudi sami pristajali na. tak nivo, saj uredništvo Katedre ne'verjame v modnosti zaplbtmškegn politikanstva na mešetarjenja, ker mu je tak način '■ reševanja takšiiili ali drugačnih: problemov tuj in samemu nevaren. Kljub, temu pa misliva; da nama btrnredhiški: odbor omogočil polemike na takšnem mvocr, kajti le tako1 je mogoče' nekatere' stvari; osvetliti in jiPr prikazati takšno, kakršne v resnim so. 2e iz odgovora zadruge štu-atentov Radih Maribor je razvidno; kako- je Darko Pašek,- ki je bil akter sramotilnega' pamfleta; razčlovečil: samega sebe,, pristal na zasebni nivo fii vse pisanje podredil svojini zasebniškim, mešetarskim ambicijam. Ponovno' poudarjava, dh nimava nikakršnega namena; koga sramotiti in ‘ , razčlOvečevadj kakor je to počel pisec člbnka v feljtonu; Primorana pa sva- opozoriti.na »moralne kvalitete« tistega; И tako domišljavo' in enostransko- irr iz nekakšnega vzvišenega; piedestala razglaša, naju za kriminalca. Bivši glavni ih, odgovorni urednik: šfudferhskega Usta Katedra je v Času svojega urednikovanja! prejeE Mizu) 600 000 starih-, dinarjev za delo, ki ga pravzaprav sploh nf opravljal, kar lhftko potrdijo člani bivšega' uredniškega odbora-. Kaiko> je mogoče; da je tovariš Phšek, kil se-sedaj tako trka' na prsi in’ grozf odborui zveze študentov,, da bo- stvari sam uredil (če jih ne bodo- oni),, mirno- in brez vsakega sramu hodil vsak mesec; po-honorar?! Kot najhujši očitek uredbiku šfudbntskega lista pa naj; poveva (ali povemo); dHi je članke; ki so bili »nevarni«, za njegovo uredniška in novinarsko eksistenco;, nosil; brez: pristanka uredništva,, na vpogled! raznim, možem,, ki so angažiram; v družbenem1, življenju:. Samo; toliko- ® »moralnih kvalitetah« tistega, ki' ve, kaj je prav ih kaj. ne; ki- je’ objekttvan, kf mu gre le za pravičnost inv poštenje..., Obsojava- tudi urednike Radiai Maribor,, kii so v nasprotju! z- vsemi: načeli' poštenega pisanja svoje bralce napačno ih enostransko informirali: Zahtevava,, da: se avtor članka, ali' Radio Maribor kot instituci ja na kakr šenkoli način opraviči' in javnosti prikaže stvari: takšne, kot so v resnici. Olga Cerič- Riko- Vračko- fzjava študentov in dijakov V mericljb- smo- laRfcrr v Radiu. Maribor slišali' članeli z. naslovom Koga-ntrj prevetri aft: odPpifme štucfentSkf veter. Člani vodstva- zadruge štnden1 tev ih dijakov smo- Bili v tem Čltmftzv grobo' žaljeni' m sramnteni. Evidentno je,, dir fe sestavek (bolje bi ga bilo imenovati sramotilni panv jlet)" napisan tendbncmz.no in neobjektivno. Najprej naj povemo, da je ! Bil zapisnifr Slu&e dbužbencga; knjigovodstva dan samo v interno obravnavo študentski zadrugi, ki je imela pravico in dolžnost nanj sestaviti tudi ugovor. Na podlagi teh dveh dokumentov bo izdana odločba, s po-mocjO'katere bi bilo resnično mogoče ugotavljati nepravilno poslovanje v zadrugi: Torej:’ 11. Novinar Radia Maribor Darko Pašek ih bivši glavni ih odgovorni urednik Katedre je vedel, da je zapisnik bil dan samo v interno obravnavo zadrugii. 2. Na seji predsedstva zveze študentov mariborskih visokošolskih zavodov je mogel slišati večkrat ponavljano misel, da na podlagi tega zapisnika ni mogoče delati nikakršnih sklepov, še manj pa obsodb, ker sam zapisnik ni nikakršen dokončni dokument, 3. Vedel jer, da k zapisniku obstaja ugovor, pa ga v članku niti ni omenil, kaj šele, da bi ga upošteval. 4. Iz zapisnika je pisec članka izbiral mesta, kjer SDK člane zadruge, najbolj pa tajnico Olgo čeričevo inupravnika Rika Vračka, v nasprot ju z vsemi obstoječimi zakoni,. še posebej' pa v nasprotju s 1. čl. II. odst. zakona o SDK in z 9. čl. cit. zakona, krivično bremeni in obtožuje. Si Glede posojil, in drugih »nepravilnosti«, ki jih pisec pripisuje zadrugi ali raje posameznim osebam, moramo reči, da so bila vsa ugotovljena le na, podlagi razpoložljive dokumentacije,, tako da niti SDK niti kdorkoli drug nima pravice obtoževati zadruge ali omenjenih uslužbencev. Ni v našem interesu niti v interesu javnosti, da bi pojasnjevali posamezne številke’. ki jih je avtor članka tako zveličavno razkazoval, ne da bi imel (ali hotel imeti) najmanjši pregled nad poslovanjem zadruge. Vsa dokumentacija bo objavljena v tretji številki študentskega lista Ka-tedtra; tako dir bodo lahko vsi, ki imajo resničen interes spoznati dejansko, stanje in si ustvariti realno sliko, to napravili na podlagi razpoložljive, resnične in dokončne dokumentacije; Ugotoviti in dokazati moremo le, dtt je bil sestavek tendenciozen, neobjektiven, krivičen in žaljivi. Zavoljo tega bodo posamezni uslužbenci zadruge študentov vib-žili zoper pisca sestavka, tožbo, zoper Radio Maribor pa zadruga študentov in dijakov kot institucija pa odškodninski- zahtevek. Trosimo, da gornje objavite v vaši oddaji »Mariborski feljton«. Zadruga študentov in dijakov1 Riko Vračka —upravnik Oljga čerič — tajnica Romana Pemer — računovodkinja stran 3 Plečnikova retrospektivna razstava v mariboru ni več le iluzija, monumentalnost se ne prvo mesto, pojavilja se strukturalizem, vec na ju je i>raiv danes tako aktualen. Če dolaš z marmorjem, delaj to tako, kot marmor dopušča, s kamnom kamnu primemo, ter z betonom po svojstvu, ki ga zahteva sam material. Citiram samega Plečnika: »Jaz verujem v železobeton: za kar je dober, to je za utilitarne arhitekture.« Seveda ne moremo reči, da njegove stavbe niso monumentalne, pomislimo samo na poslopje študijske knjižnice v Ljubljani, toda ta monumentalno s t je prišla sama po sebi, zaradi posiijevalskega naprezanja arhitekta, V tisti dobi je obstajala močna skupina ljudi njegovega mišljenja. V teh tokovih se je zelo uveljavil m dosegel svetovni sloves. Pri tem je zlasti važno to, da je tradicijo naše kmečke arhitekture prenesel usposobljeno v tokove svetovnega arhitektonskega ustvarjanja. V dobi pred njim, pa tudi med njegovim ustvarjanjem, deloma pa celo danes, so posnemali prejšnje stile, kar je bilo zlagano. Končno ljudje niso več mislili tako kot v gotiki in baroku. Končni proizvod takega dela so razne psevdost valitve, ki mnogokrat niso daleč od kiča. Zaplotništva se na ta način ni bilo mogoče rešiti. S Plečnikom je naša arhitektura dobila močno osnovo. Tu skozi stavbo pronica mišljenje dobe. Osnovna zamisel zrelejših Plečnikovih stavb je blizu klasicizma. Izreden smisel za prostor, včasih kar genialno izpeljana linija ter zvestoba in smisel za material so nje- ' gove posebne odlike. Na razstavi sem dobil vtis, da morda njegova arhitektura ni zato, da bi nekomu v hipu nekaj razkrila, pač pa s svojo globoko doživetostjo nudi neprestano možnost iskanja in sožitja. Skratka njegovega sveta ni treba toliko gledati kot živeti v njem. Jože Plečnik se je rodil v Ljubljani 23. januarja 1872. Končal je umetnoobrtno šolo v Gradcu in umetnostno akademijo na Dunaju, kjer je tudi postavil za tisti čas izredno napredno Zacherjevo hišo. Pozneje je bil nekaj časa profesor v Pragi, nato pa do smrti leta 1957 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Bil je dopisni član akademije znanosti in umetnosti v Pragi ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V dvajsetih in tridesetih lotih je bil »dvomi« arhitekt praškega gradu. Končal bi z nekaj mislimi, ki nam jih je zapustil: »Povem vam, da se jaz pri svojem delu strašno mučim; da pa je hkrati to tudi nekaj lepega, ker se človek pri tem očisti.« »Jaz vam ničesar ne bom priporočal, ker ste vi otroci druge dobe, jaz pa sem med onimi, ki izumirajo. Zato delajte, kakor čutite. Vendar je pa moje mnenje, da preveč vsega nikakor ni dobro. In še eno: lepe stvari, ostanejo vedno lepe.« Ivo Rudolf (študentka angleščine v Ai i) da Kot slovenski, se tudi angl« likujejo od književnega јег ^ali kot bi angleščino, ki se je jo čen Anglež. Najoistejšo an [čir Londona (znano je, da je i b ' va za s slovničnimi pravili oi se v Londonu lahko brez i y s prodajalcem časopisov in ra jdr ni po svoji prijaznosti in p levil drege vsakomur, ki se je v dičem po muzeju ali galer vežem, ki pri kakem vhodiF z igranjem in petjem prosi oš< dona je, tem težje bo tujec iun ga govorijo. Nekje piri Pet on dna izgovorjava kot »džust ou< Castiu bo naletel na spače 'k ščine in yorkshirščdne pa tu an delov Anglije ne razumejo, feb uporablja besede in beseda fees in pomenijo to, s čimer tir »apples’nd pears« (jabolka in (po stopnicah, na vrhu stoj Ja' cejšnje znanje angleščine, i ioi iri hrušk pomisliti na stopi »■ Posebnost angleškega pogo lej glish« — se izraža tudi v te no na primer slovenske slovni že lev pomožnega glagola biti d glagola »to be« v futuru («1|, \ nem le skrajšano obliko '11, zes različne osebe pomenita ot|en Istočasno pa v govonlpc jezikovne spremembe bodcjca aijo. spremembam prilagojena s Miroslav SLANA: izgovarjanj kadar moja punca peče kn d kaj pa to koga briga če im|r ampalk zakaj* o-o-oo-o-o bogpomagaj — z# v paketu ni srednjeveška s Ij veš o njej! no — kaj je v paketu? tečnaifog v paketu sta dva testeninast|t£ zgn la moja punca je najprej _ potlej je zgnetla moje lepe i H — SVINJARIJA — pa sva s< it adi k vragu TI ubogapokaik a pofarbanihgnilihbesedtečni k nov ZAKAJ si zažgala prav к svoje riti? zakaj je tvoja ost i; ti sploh ne znaš peči kruha (e lomim stegno za malico — zdaj si v paketu samo z el j nočem biti na tebi pa se sni e v Indiji bi to svinjarijo poj i jaz pa oblečem BELE hlačk hlač prekrojil tone po pokli < ral že zdavnaj na operacijo u ura je pol šestih in nocoj c poslušali miroslava! pravi da X da bi izgledal čim bolj sveč .< se oblačil čez glavo kupil pa tc stom za 9 800 starih dinarjev - pred nastopom je človek na > čevlje ker so mehki in ne sl l ni čevlji ki sem jih kupil v jev pa stiskajo kurja očesazi počutim-------- to bd bila prav čedna pesenč kvartinah m bi ob koncu po ampak jaz pišem samo bese piše andrej ki nosi običaj n oblači čez glavo — andreja imam rad ker ne p Ob tretjem kongresu arhitektov Jugoslavije je pripravila razstavo in izdala zvezek skic in portretov Zveza arhitektov Slovenije in Narodna galerija v Ljubljani. Ob sodelovanju mariborskih arhitektov je Galeriji uspelo prenesti razstavo k nam. Razstavljenih je bilo več posnetkov Plečnikovih zgradb v Ljubljani, Pragi, na Dunaju in drugod, ter lepo število skic, osnutkov in načrtov ter izdelkov umetne obrti iz njegove zapuščine. Mi v Mariboru nekoliko težje dojemamo njegove stvaritve, saj ne živimo v senci njegovih stavb. Najbliže nam jc prelepa cerkev Bogojina v Pi-ekmurju. Plečnikovo delo je dalo pečat dobremu delu arhitekture v Ljubljani, pa naj gre za njegove zgradbe, prezidave in rekonstrukcije pod njegovim nadzorstvom, ustvaritve posebnega vzdušja v okolju ali pa smiselno povezavo prej manj izrazitih stavbenih delov. Vzgojil je celo vrsto sodobnih slovenskih arhitektov. Na otvoritvi nam je eden izmed učencev predočil moč nje^ gove osebnosti in vpliva. Medtem ko so mnogi njegovi sodobniki često menjavali stil, je ostal vedno zvest samemu sebi, trdno prepričan o pravilnosti svojega dela. Deba, v kateri je ustvarjal, predstavlja prehod iz prejšnjega čaščenja zgodovinskih stilov k moderni. Stavba „ žust a fou“ Anj ji) iglež dialekti bolj ali manj raz-jezflgali »upper-class English«, [ tujci, imenoval podpremo govorijo prebivalci londonski dialekt osno-no angleščino). Tujec sporazume s pouličnim l raž 6dnic, s policaji (ki so zna-l pij avljemosti pomagati iz za-v t i velemestu izgubil), z vo-Jerij ba tudi z razcapanim re-odu londonski »underground« i si J loščino. Cim dalje od Lon-jec S iimel, kaj ljudje okoli nje-Pet< droughu ga preseneti ču-ist j bu« (just a few), pri New ičcn#’kot »hus« (house), škot- prenesenem pomenu r s rimajo. Tako na primer ta i liruške) pomeni »upstairs« toplfča). Potrebno je torej pre-emo s pomočjo jabolk »pni ir gov icga jezika »everyday En-tei nci poenostaviti, za pojme 'rak že itak enostavno sklanja->iti, d dveh obstoječih oblik (sh , will) uporabljajo v glav-'11, ten kadar ti dve obliki za odljSenost, možnost ali obliga-‘čajo tudi glas h. Take »doičasoma narekovale nova, t sl nična pravila. Tatjana Volarič jerčrkzlogov-besed 4 j ■ > cru loba sexualne popadke — imijtekotnik samo tn ogle — za i si mi poslala paket? S lj>tura — kaj pa ti sploh ‘i ? >ja ilegalna zaročenka — ;ca — svin-ja-rlja! sebe in se dala v peč in me pripopala nase i s< lokla in pekla in pekla — :ak agrdaumazanihzobblontno čnt kolonije siromakovciga-nav bjo rit? zakaj nisi zažgala £ surova in razpokana? derem v paket in ji od- as ha . _ _ • ca nogo — haaa? mi m dol-------- oj jaz pa iiza med — atri jih je iz konfekcijskih tli električar sicer pa bi mojo todi kile — >j ste v gledališču videli in aa 0 v radiu maribor — nč ovzamom črn pulover ki pa em ga pri ZARJI s popu-jev * ikm гоп zato-obujem žameitne syajo kurjih očes — usnjeni za 11000 starih dinar-se v njih prav pasje bi jo napisal recimo v ' rimo: a b a b — bne pesmi pa resno leni pulover ki se tudi H M. rad imam trikotnike ker imajo zanesljivo tri ogle_______ nimam pa rad salonskih GOSPODOV UMETNIKOV ki z »nebeškim« kadilom poprajo svoje lastne iztrebke — rad pijem čisto vino s posveta o vprašanjih kulturno - političnega koncepta maribora 2. oktobra 1968 je bila konferenca mestne organizacije ZK, ki je obravnavala nekatera temeljna izhodišča za oblikovanje dolgoročnega samoupravnega kultumo-poli- višjih sol pripravil na podlagi izdelanega gradiva predhodno razpravo. Razgovor je vodil tovariš Stojan Požar. Na razgovoru se je v glavnem iskristaliziralo dvoje mnenj, .študenti so voljna delati, pa jim je zaradi pomanjkanja denarja to marsikdaj onemogočeno. Niti od njih m ti od profesorjev ne smemo pričakovati čudežev, saj so hudo obremenjeni z lastnim delom. Profesor VP Vanek Šiftar je razvil široko razpravo položaja, v kateri je bila osnovna teza, da brez kulturne osveščenosti delavcev tudi samoupravljanje pride v nemogoč položaj. Kljub temu da je že Lenin popol Ja®uo definiral vlogo kulture, se nam to vprašanje noma vleče franoek rudolf TRETJA PESEM ura je ob moji žalosti pokazala rumene zobe porisane od tobaka našel sena goro bila je ljubka gora ena najmanjših hotel sem jo odnesti s sabo da se je ne dotikaš je rekla mama pusti jo, kjer je naj lezi tam proti horizontu in da mi s kazalcem ne kvariš strehe njene cerkvice kar se pa tiče dreves na njih so gnezda dolgo sem nosil goro v žepu v šolo in iz šole nisem ji dajal sonca nisem ji kupoval dežja danes včasih otipam da je samo kos granita in pest črne zemlje bila je čudežna gora gora romarjev na horizontu OSMA PESEM ne boš vedel ali je buldog res buldog žrelo kot žrelo ceste dlaka deževnega večera brcanje kratkih nog — utripi srca samo pismo si hotel skakati samo pismo si hotel skakati . . . , vztrajno in neumno kot otrok in z zaprtimi očmi potem ne boš vedel se pravi — ne veš več deklica pelje v rumeni park buldoga na kratkem jermenu in na potnih žabjih nogah zakaj se hočeš zakaj se hočeš pogovarjati o buldogu deklica zavija kratki jermen okoli dlani buldog ti prijazno renči smrdiš po klobasah se pravi tvoja stegna deklica reče kako lep dan in steče tudi buldog steče previdno a trdo kot reka deklica in pes plavi lasje rumeni dan zeleni lasje zeleni dan 'ENAJSTA PESEM v nedogled. Žal sedaj ne morem izčrpneje poročati niti o delu in ’ sklepih konference niti o saimi razpravi, ker mi manjka gradiva m ker snov sama zahteva podrobnejšo obdelavo. (Obširneje bomo o tem pisali v naslednji številki.) R. J. beseda je beseda tako velika, tako jeklena samo da ji ne bi verjeli saj bi nas objela klešče ko bi ji rekli veselje raztegni nas bi nas raztegnila ko bi ji rekli.žalost preščipni nas in takoj bi se iskali po koščkih, beseda je beseda tako lepa da je ne moremo gledati zrcalo s soncem v sredi pa zbežimo pa zgradimo najprej eno potem drugo najprej drugo potem tretjo črko daleč proč že stotič da ji ne bi verjeli beseda je beseda tako svinčena da nam je lahko obleka kot kaplje dežja... SEDEMNAJSTA PESEM roka na moji rami roka na tilniku roka na laseh stare zgodbe govore te roke kličejo na plesišče spomina desetine rok drobnih z velikimi z malimi prstani roka se napoti spreminjanju naproti ene same roke in roke se ponove tisoč rok kdo ve katero sonce kateri ptič je pel v gozdu tisto jutro je bil mlad je bil utrujen spreminjanje si priveže prtiček pod brado čudno olikano večerja ne približuj se, roka, razpadla boš v tisoče sester ogledal razpadla boš v tisoče vlaken Spomina ... nemci bodo ostali nemci!? Pred nekaj dnevi sem obiskal ZRN, za spremembo kot turist, M M rad svoj vveekend preživel v tuji deželi, na splošno začudenje vseh sopotnikov jugoslovanske narodnosti, potujočih tjakaj na delo. V kupeju sem sedel s skupino Jugoslovanov, ki so z velikimi, podrsanimi kovčki in s potnim listom z delovnim vizumom potovali v neznano.. »Ali doma niste mogli dobiti dela?« sem vprašal več; potnikov med1 razgovorom, ki mu je kraljevala obvezna steklenica pristne domače sli-, vovke, ki se je tudi nemškim turistom zdela neprimerno boljša od tiste, ki so jo kupili v trgovini ali prodajalnah za spominke. »V Nemčiji bolje plačujejo, čeprav bi tudi doma lahko dobiR delo,* so odgovorili skoraj vsi. V kupe je stopil neki že precej sivolas, možak, ter pričel v precej polomljeni srbohrvaščini sopotnikom dopovedovati* da bo treba v Miinchnu prestopiti na drugi vlak. »Kdo pa je to?« sem vprašal pozneje. - »Priskrbel nam je delo in sedaj je naš vodič.« Izvedel sem, da. vsako-skupino spremlja nekakšen oskrbnik, ki se seveda ne drenja v prenapolnjenih oddelkih II. razreda, ampak se vozi lepo v prvem razredu. »No, bomo videli, kako bo, če nam nebo- ugajalo,, se bomo pač vrnili,«;*, so rekli ob slovesu in v gručah krenili za svojim gosposkim, oskrbnikom. Po radiu sem slišal vesti o ustanovitvi Nemške komunistične partije (DKP) in tudi časopisi so prinesli nekaj kratkih vesti o tem dbgodkn in seveda pristavili, kako bo morala na novo ustanovljena partija delati v mejah bonske zakonitosti. »To ni nobeno presenečenje,« je rekel neki Nemec, »saj ta partija obstaja že ves čas pod drugim imenom, njen program je bil komunističen, sicer pa v nemškem političnem življenju; tako; ni pomembna.* »Kako pa je z Vzhodno Nemčijo?« »Velika večina prebivalstva je že prepričana, da se tukaj ne da nič več napraviti, to sta dva različna svetova, ki se nikoli več ne bosta mogla združiti.« In vendar je nadvse zanimivo pogledati zemljevid ZRN, ki ga p Nemške zvezne železnice velikodušno razkazujejo v vsakem vagonu. Vzhodna Nemčija je opisana kot dežela, ki je pod; Sovjetsko okupacijo, za dele, ki so pa po II. svetovni vojni bili priključeni Poljski,'pa imajo oznako: »Začasno pod tujo upravo«. Zdi se, da prav ta besedica »začasno«, dela precej preglavic zahodnim kakor najbrž tudi vzhodnim diplomatom. Ni dvoma, da čutiš, če si v Nemčiji, kako je nemški problem še vedno živ in še vedno nevaren za mir v Evropi. Zadnje čase so začele rasti tudi cene. Bavarci se: najbolj pritožujejo čez cene, ki so na Oktobcrfestu, in ugotavljajo, da je to iz leta v leto vse dražja zabava, saj je lani stala porcija pečenega piščanca 5 DM, letos pa 7 DM. Sicer pa ugotavljajo, da so- pričele cene rasti vsem proizvodom, posebno pa na živilskem trgu. To jih pričenja precej skrbeti, posebno pa tuje delavce, ki ugotavljajo, da si lahko prihranijo vse manj. Nekateri pa ugotavljajo, da Nemci nimajo več tistega delovnega Foto B. Čerin Pred kratkima je bila razširjena seja odbora zveze Študentov mariborskih višjih šol. Udeležili so se je tudi nekateri politični delavci in predsedniki ZS vseh višjih šol. Govorili so o finančnem poslovanju zadruge študentov in dijakov in o finančnem planu Katedre ter o prehodu lista na štirinajstdnevnik. Vodstvo odbora ZŠ MVZ je nv kratko obrazložilo finančni zapisnik Službe družbenega knjigovodstva. Prisotnim so voditelji pojasnili, da je zadruga študentov in dijakov gospodarska organizacija. Zavoljo tega je treba upoštevati zadruine samoupravne organe in pred njih postaviti probleme zadruge. Vodstvo študentske zadruge je, člane predsedstva seznanilo tudi z ugovorom zoper zapisnik Službe družbenega knjigovodstva. Predsedstvo je- sprejelo finančni plan Katedre in se dogovarjalo tudi o odnosu med odborom ZS MVZ m uredniškim odborom stran 6 /e elana, kot so ga imeli. Trenutna blaginja je lahko kaj nevarna zadeva, j Posebna stvar je tombola za pomoč Rdečemu križu. Razstavljeni so dobitki, glavni dobitek je volkswagen, ki jih imajo za ta namen kak$ nih deset. Ob ulici prodajajo srečke, na katerih so natiskani dobitki; : največkrat pa stavek: »Dobili ste nič«! Ker sem zelo želel postati srečni; lastnik avtomobila, sem potrošil za te srečke kar pet DM (ena je stala eno DM)., vendar sem še naprej ostal zagrizen pešec; ki podpira take človekoljubno organizacijo* kot je RdečS križ. Tako- nisem imel niti pro*- , blemov s carino. ? / , ; a Kadar vidiš letala,nemškega vojnega letalstva starfighterje, vedno ne, j hote pomisliš, kdaj se mu bo; kaj odlomilo ali prižgalo in vse skupaj, * strmoglavilo na zemljo, saj ta rusco mačje solze izgubiti 83- letal brez j borbe. Sovjetska zveza ih njjena agresija na ČSSR je še vedno, glavnat j tema v političnih razgovorih med Nemci, in o Sovjetski armadi govore; ] z neprikritim, spoštovanjem, v katerem se delno zrcali, tudi strah. »*\f j nekaj urah nas lahko pregazijo,« je splošen komentar. Cesto, govorijo o avtomatiziranem in brezpogojnem sovjetskem vojaku,,; 3 pri tem pa seveda pozabljajo na dogodke pred okoli 30- leti. Čutiti je] j nekaj strahu in kljub četam pakta NATO se ne čutijp preveč varne. 1 1 Med: vožnjo domov mi je neki. Grk poskušal dokazovati* da je- sedarrjf 1 grški režim posebna demokracija, ki je jaz, kor državljan SFRJ, nika- J kor ne, morem razumeti. ! i!. 1 -J »Američani se s sedanjim, režimom strinjajo im to, nam zagotavlja naj- ] manj dvajsetletni obstoj, tega režima,« je prepričano izjavil Dodal je- 1 še, da se jje veliko boril proti komunistom, na primer tri leta v ћовеј- -j ski' vojni. , , , j »Tudi mi' »шо< imeli diktatorja^* je rekla: Nemka srednjih let, »ih moraf; 1 je propasti. Tudi5 vaš režim ne bo- mogel tako dolgo obstajati« R‘es, ( mentaliteta Nemcev se spreminja,, čeprav ne močno* pa vendar je pro-. j cej oddaljena od tiste pred:. 301 leti. ji 1 Primerjal sem naš »pojem hitrosti! ih udobnosti* r nemškimi zveznimi , železnicami in priznati moram, da mr Jp bilo prav nerodna oh pogledu 1 na jugoslovanske vagone, ki so sramežljivo stali na. mimehenskj posta« 1 ji,, po stari navadi neurejeni, posebno sanitarni prostora, z nemogočimi 1 vedri, brez vode in normalno umazani. Vlaki, s katerimi potujejo' Ju* ; gpslovani in tudi tuji turist^ b£ vsekakor lahko bili vsaj delna repno- i zeniančni, saj- sem prepričan1, da naša industrija železniških vozil iz- J deluje tudi takšna vozila; * N. ŠOŠTARIČ \ Kot neprizadet opazovalec bi rad: zapisal nekaj besed na račun delovanja kluba študentov mariborskega: okraja v Ljubljani. Statut zveze' š№ dentov daje le*tem рсалшаз; da v kraja stalnega bivališča ustanovijo ' pokrajinske klube. Takšni klubi naj bii skrbeli- za vsesplošno- spoznava*-nje študentov,, dijakov in; delavske mladine s problemi sredine, v kadeti živijo. Ustvarjali na ji bi tudi tesnejša-povezavo med njimi. Sodelovali naj bi v aktivnosti socialistične zveze- ut zveze mladine v krajo stalne ga bivališča. Vse to je zapisano v statutu zveze študentov Jugoslavija, toda očitno ne veljai ra odbor klub® študentov mariborskega okraja f j Ljubljani, ki ima svoje, prostore v bližini študentskega naselja, v ra* j publiški metropoli študira trenutno' več kot 40QQ: študentov iz Maribora i m okolice. Kot bruc sera v preteklem šolskem letu opazil ppecej po-manj kijivosti v delui odbora tega kluba. Če primerjamo delo našega ; . mariborskega kluba z delbm ostalih Itlhbov, ne moremo najti’ niti ene i pohvalne besede. Klub ptujskih ali recimo prekmurskih študentov je * organiziral več družabnih: in spoznavnih večerov za' svoje člane. Zave* ^ dam se, da je delo teh klubov, ki imajo neprimerno manj članov kof i naš, mnogo lažje. Kljub temu? bi bik čas, da bi tudi mi razmislili! d > uspešnejši obliki klubskega življenja. Pred nami je namreč novo aka» ( demsko leto, v katerem bo spet nekaj sto Mariborčanov pričela nova c življenje v drugem mestm Prav v klubskih prostorih bi bilo mogoče t ustvariti vzdušje, da bi vsak našel nekaj domačega,- z. drugimi beseda? t mi, nekaj mariborskega. Upam,, da bo- kljub vsemu v bodoče, nekolika i bolje. Sedaj je klub »pribežališče« skoraj sklenjene skupine ljudi* Id J počenjajo različne neumnosti (.od! kvasrtanja ih krokanja dalje). Vod- , stvo kluba študentov-- naj) bi se. vsaj,- malo zamislilo nad1 dosedanjim < delom, če? je to sploh bila- kakšno- delo:. Najti bi morali trezne predstav- j nike* ki bi skrbeli za* širše interese vseh mariborskih študentove /..? ( Kolikor je v tem primeru vprašanje denar, bi se ta vsekakor d&Ta unet j diti, bodisi s članarino, kot tudi z minimalnimi prispevki mariborskih! ‘ gospodarskih organizacij,. Seveda vse? v' okviru možnosti! Ne pozabimo^ 3 na želje vseh tistih mariborskih študentov (tdi pa nf malo)’* ki; se z» jj vzema jo in so pripravljeni' sodelovati v delu in. življenju kluba. Končne j pa ne smemo pozabiti namena* zakaj je bil klub ustanovljen. Mnogo ? je namreč takšnih, ki v prostem čarni ne vedo kam in pristanejo po \ navadi v kakšnem« gostinskem' lokalu, ob na videz nedolžnem »litrčku* j vina itn. ' MITJA REPIC j i \ 'V I •Resni ljudje sc zavzemajo za vzgojo bralca. Ali se ne začne vzgoja pri osebah, ‘Iri «0 zanjo v največji meri dovzetntu ■se ne začne prav -pri 'kuštravčkih? Zakaj pa je v mfketi ,prav ta nadebudni narnSčaj navajal sama nekvalitetna dela? Se z -navajanjem šolskega čtiva ie ime! .težave. Poglejmo resnici v .obraz. Osnovnošolci tekajo ,po knjižnicah za obvezrtimi knjigami, pozno jih dobe v rdke, ker jih iščejo tudi drugi, potem jih preberejo površno in j>ri pisani .obnovi pokukajo še v sošolčev zvezek. V srednji šoli je k sreči veliko -bolje. Dijaki, zreli in nmni Hjiidje, morajo prebrati EMO 'KNJIGO na tmcsec. Za več gotovo ni .časa. vsi še tega ne store. 2ivio tista edina Jrnjiga'1 Pa ne bodimo črnogledi! Abstraktno človeštvo se res triko vede, a ustavimo se ob konkretnem Ciovekn, nli pa ob konkretni peščici ljudi. Pomislite, kupujejo si fcnjigel lile samo Spolnih variant in Ljubezni kot umetnosti in znanosti, kupujejo celo dela Rudija Šeliga, (Franceta Forstneriča. Nade Gaborovičeve pa Miška Kranjca in Smiljima Rozmana. ■<:>'a nk&s Foto B. Čerin Tudi -tujih ustvarjalcev se ne branijo. V svoji zavzetosti nekoliko pretiravajo. Pismonoša jim prinaša celo revije Nepriporočljive so, ker je njihov papir pregladek za razne drugotne namene. Ti zanesenjaki buljijo v Dialoge, Sodobnost, Probleme, Jezik in slovstvo... Res je, da je teh ljudi malo, so pa zato glasni in ne dajo se kar tako ugnati v kozji rog. Je že tako, da pri resničnih umetninah množičnost ni mogoča. Seveda je vzgoja bralca dobrodošla in hkrati potreb-■ na, nihče pa ne bo smel žalovati, če bomo od desetin mladih ljudi vzgojili samo štiri, pet bralcev, ki bodo znali razlikovati kvalitetno od nekvalitetnega. 2e to bo velik uspeh. Ob izjavah: »Za branje nimam časa,« si bomo zatiskali ušesa. Ce pa bomo to storili prepozno, bomo vprašali: »Za lokale imaš čas? Za zabave imaš čas? Za dolgočasenje imaš čas?« Na odgovor ni treba čakati. Vseeno je. »Nikoli, ah nikoli me ne bo spoštovala šolska mladina. Tudi narod, moj mili narod me nikoli ne bo imenoval svojega učitelja.« (Ivan Cankar — Gospa Judit) mladi komunisti V četrtek, 3. oktobra, ge bilo 9prej'etfh 31 mla-. drncev v "Zvezo Jsomuntetov. Marsikateri -med t njimi pričakoval la dan "nestrpno, ni mogel { verjeti, da se bo to res zgodilo. Sekretar komi-. teja mestne "konference ZKS Slavko Soršak je e mlade komuniste seznami s tem, kakšne naloge : bodo imeli -odslej, -ko -niso več le člani ZM, am-t pak tudi čl and 2lK. ,co o L\01 1\ *3tri° ? fi cihtjr O) E a» XI o o c Koncertne dvorane so prazne, zaradi previsoke vstopnine, gostilne so polne, zaradi prenizkih cen vinu... Sosed odklanja sodobnike zaradi soseda, direktorja Osemletkarja, ki trdi, da je edino stari dobri Michelangelo pisal »gala« kriminalke. »Direktor ni kriv!« brunda ded. »Lažeš, goljuf!« vpije stara mama. »Moralist« bi spustil pijavko na morbidni jezik vsakomur, ki bi si drznil roči kurbi kurba .. Katehet ni kriv, če pa mora učiti otroke, da je bila Magdalena svetnica... 1. luknja Nekateri nosijo rešeta v možganih, drugi možgane na rešetu — luknje so torej absolutne. 2. luknja Vzameš inteligenčno protezo na ples, ali jo pustiš v predalu, to ni važno, če pa je važnejša partnerjeva pieteta in njegova višina 3. luknja Drugače ie, če vzameš namesto volne enako količino železa, tako kot je drugače razpravljati o Kantu z nepismenim... B'". f' . ■ . . V;-'4.'--; .. •■••• .• ’ • r 4. luknja Reči kurbi izprijenka ali obratno — oboje je po pravopisu dovoljeno. Drugače pa je, če BROADWAYČANKE gledajo n a-ge igralce v igri »ameriški plemenski love rock musical«. 5. luknja - Ni vseeno, če 'prideš na izpit brez kravate in s polno glavo, tako kot ni vseeno, če prideš na izpit s kravato in s prazno glavo v žepu... 6. luknja Pravi mesar proda 10 kg oslo-vine za 20kg teletine. (Primerjava z razstavami nekaterih sodobnikov je zgolj slučajna!) 7. luknja Kdo še ni videl psihiatra v norišnici! SVOJI K SVOJIM —. 8. luknja Ali je revolt, če dolgolasec bere Življenje svetnikov, ali je revolt, če tercialka tri dni vpije: yeh-yeh-yeh-yeh-yeh... 9. luknja Ni kultura, če imaš v sobi namesto ogledala stranišče! 10. luknja Kaij je TOREJ kult+ura? Gledališka blagajna ni kriva. Nogometna blagajna ni kriva. Diploma fakultete ni kultura? Bi-. ti kulturen se pravi: - ne kradi, , nauti se uporabljati druibena sredstva —■ država si til POUK: Prepusti norišnico filozofom, pij hermeliko in telovadi in mimo boš spal in imel dober tek... ■■ ■ •' ' ." л;•' ••' Џј: Zadruga študentov in dijakov Maribor RAZPISUJE honorarno delovno mesto dajte nam Pogoji: študentka VEKS, ki pozna finančno poslovanje. / Prošnji priložite potrdilo o šolanju in življenjepis. , Prošnjo oddajte do 25. tjn. na eomii naslov. lo %