Posamezne številke« Navadne D5n —*7S, ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* izhaja vsak i sodili Mussolinija po vseh tistih veIepolitičnih izjavah, ki jih je z ttipti vc^ ^ot hvalevredno odkritostjo ki v V SVe^’ ^ Pričakovali, da poda jutri ie rfVC’ ^ ^ Postavljale na glavo vse kar £al °v-°j v ^a^‘ 'n zunai nje stalo na no-Sfi ;• Kakor pa jc pokazal Mussolini z do-^njim svojim dobro štirinajstdn^v-Že t ^retvar^anjern teorije v prakse, je da *co je prižel na vlado, začutil, dal ?£nj odgovornosti peče, in je precej ■ Cc °d njega odmeknil prevrevajoči svoje politične juhe, ki se nikakor Po vsem tem torej ni pričakovati, da odprava raznih uradov1, popustitev dr-j najbolj dvigniti, dočim moramo uvažati bi Mussolini v jutrišnji svoji izjavi podal žavnih podjetij, telefona, manj važnih kake posebne novosti glede bodoče ita- železniških prog, izterjavanje davkov lijanske zunanje politike. Drugače pa se privatnim družbam, nalaganje novih dav-kaže stvar glede notranje italijanske po- kov: vse to se bo reševalo z odloki in Iitike. naredbami, pa naj je stvar pravična ali Tu se predvsem napoveduje nov vo- ne, koristna ali škodljiva. Vse se bo vr-Iilni zakon. Dosedanji proporcionalni vo- šilo le na odgovornost vlade, ministrstva. Iilni sistem se sicer ne namerava popol- Parlament bo imel — šele po poldrugem noma odpraviti, ali vendar sc temeljito letu tega skrajno absolutističnega vlada-izpremeni- Volilna okrožja se razširijo nja — pravico zahtevati od vlade odgo-in uvede se francoki večinski sistem, po vor, kako je uporabila svojo polnomoč! katerem ^pripadate listi, ki doseže rela- Mussolini je dosegel, kar je napovedal tivno večino gjasov, dve tretjini vseh v svojem velikem političnem govoru, ki mandatov dotičnega okrožja, dočim se ga je govoril v furlanskem Vidmu pred ostala tretjina mandatov sorazmerno dvema mesecama: fašizem je res popol-razdeli med ostale liste. Kandidatov vse- noma zavladal Italiji in sicer s takim ab-bujejo liste le za dve tretjini poslanskih solutizmom, kakor ga ni poznala niti mandatov dotičnega okrožja in so tako sama carevska Rusija v časih, ko svet potem izvoljeni vsi kandidatje tiste liste, še ni bil prežet z duševnostjo ki jo je liki doseže relativno večino. stvarila svetovna vojna in njene posledi- Fašisti so prepričani, da si s to pre- ce. Mogoče je, da bo taka vladavina v uredbo volilnega reda pribore pri pri- Italiji obrodila dobre uspehe, ali le najpotrebnejše predmete in še to le v malih količinah. Z vso eneržijo se mora nadaljevati akcija za pobijanje draginje in izvesti znižanje cen, ki morajo odgovarjati onim na svetovnem tržišču. češkoslovaška krona se bo stabilizirala v Curihu krog 18 centimov, naš dinar pa se mora dvigniti na približno dvanajst. To pa bo mogoče doseči le, če bomo z vso eneržijo podprli akcijo za stabilizacijo naše valute in pobijanje draginje. Ta akcija je v teku. Naravno je, da se bo vedno postopalo sporazumno z našimi gospodarskimi krogi, če se bo izvedlo znižanje cen paralelno z naraščanjem naše valute, bomo mnogo lažje pretrpeli neizbežno gospodarsko krizo.. Kakor je g. Plavšič izjavil, je z dosedanjimi uspehi svoje akcije popolnoma zadovoljen. Prepričal se je, da naše razmere niso slabše od češkoslovaških ter da so podvzeti koraki naše vlade popol- lOiVic hoj Posrebala tako vroča, kakor jo je vlad ,I>0lS^avi^ na mizo tedaj, ko še ni Pol'/;] Sani’ Vlasti velja to za zunanjo j., Mussolini jc v raznih političnih govo-Jtaj..naP0vedoval popolno izpremembo gl y5nske zunanje politike. Proč z an-nn jerobstvom nad Italijo, je klical PoVn-111’ fr'ancoska politika je za Italijo ftaia ma’ najhujši sovražnik Italije jc siL aiJfanta, Italija mora voditi proti-Sedaj °. Putiko! Tako je bilo prej; %td Pa JC ^uss0*in' Poslal svoje zelo fran ne brzojavne pozdrave angleški in KleSlr-0 • vladi, posetil je v Rimu an-sjl “ 0 in francosko poslaništvo, sprejel •like •V^'u^no n1 Prijazno vse tuje posla- , vljudno 111 bpravnike, in dal italijanskemu dP^niku v Beogradu sporočiti ministru go' ,n^>ču zelo prijazen pozdrav z za-da bo deloval na to, da se Slat ni odnoša-ii med Italijo in Jugo-Co 110 poglobijo in utrdijo. Kdor bi mislil je n^Sem ^m, da je to tisti Mussolini, ki It; jeD°Vedoval razbitje mirovnih pogodb, l>ri2nJatrieval” dalija ne sme nikdar ^PalM nainesrarnneiSe vseh pogodeb, kas'- n’ ^ J'° oroPala vseskoz itali-in Dalmacije in Reke, da se nikakor niatil , ne smeta. izprazniti tretja dal-l^Sk t- C0Tla in Sušak! In dasi danes Sl)od ^obrača stvar, namreč, da je go- hodnjih volitvah večino v zbornici, če pa ravno tako in še bolj verjetno pa je, da noma pravilni in sposobni, da definitivno ne ze samo večine, pa tako močno zv fc0 v trenotku, ko bo najbolj potreba stopstvo, da jim bo s sodelovanjem ka- zmanikalo vladalcem moči, narodu pa ke sorodne stranke mogoče sestaviti potrpljenja. In potem? — Polom, neizo-trdno, za delo sposobno parlamentarno giben polom! večino. Ni izključeno, da pride v tem po- " Tistega zdravnika, ki bi znal jetiko gledu še pred volitvami do sporazuma ozdraviti z nožem, pač še ni, in Musso-med fašisti in nacijonalci in celo kleri- Jjnfju, ki hoče izlečiti sušičavo Italijo kalci. _ _ _ _ tako težkimi operacijami, se zna dogodi- Kako misli Mussolini uveljaviti novi ti, da mu bolnica izdihne, preden se bo volilni red še ni jasno. Napovedal ga bo sam zavedel. In stari padarji vsenaokoli gotovo v svoji izjavi, a način uveljav- se mu bodo škodoželjno smejali! Ijenja si bo najbrž pridržal. Najbrž ga ter cič izrazil,to željo, leži v vsem Hj v ven.^ar dokaz, da Mussolini nikakor Sfeojj Mussolini, ki je hotel z glavo tija temveč da bo italijanska zuna- hodil,°Ii.ti(ka tudi V™* njegovim vodstvom Hej.' i lsta Pata. kakor jih je hodila do-^iiti fCr,.scl značaj ne da popolnoma za-Tllcsto '’c ^ov0^ dosegel najvišje ^ Tir' jV dr^avni službi, je pač verjetno, tl|Patam kaka brca ali skok čez ’ 1 v splošnem pa ostanemo v sta ^ Okusnejših voznikih izvoženem "-m plede jadranske politike nas v^crais>r-epr^anju Potrjuje tudi uvodnik v ‘ 'Ujem »Piccolo della Sera«, ki ga |tiekc;;;Sa* eden glavnih voditeljev reških uŠtnel°i^S^0v’ Edoardo Susmel (beri JeSke ] z najlepšimi frazami tolaži ■'-a an P^nanetneže, češ, da je Miissolini ■ r si t? Rc^e, ^a pa jc previden, ka ^ tor a Previdna Cavour in Crispi S* ne tvega tjavendan bodočnosti ®°ioža'llle‘ ^ re^a JC Pomakati in potrpeti Kr9iki • Se zt>oIjšuje. Zato pa »naj vsi ja-u Italijani od Trsta do Pule, od V na c,o Splita le trdno upajo in zaupajo id«* J ftehrnrlAvalpa ifoliionolr/^ ostvarjevalca italijanske tfgjjjj ^cnita Mussolinija, ki bo trdno vz-^sto;,la ^as^ italijanske zgodovine in Wanstven°sti domovine ter posvetil [fadicn° n^eni*1 plemenitih in slavnih kx se pravi: grozdje je pre- * n1'r°r(ia Ka 'e še boli okisalo onih >Q iuKosiovenska na-v°isiJet| p^i,,a odobrila za opremo niti ne predloži parlamentu, temveč bo , m?«s>msn parlament razpuščen in se novi volilni ' HaS@ga red uveljavi s kraljevim odlokom, kakor filnSSrl5?! je storil Giolitti leta 1^92, ki je uvedel s kraljevim odlokom brez parlamenta nov Pomočnik finančnega ministra Ptev-volilni red, k je ostal v veljavi vse do le- šič, ki se je te dni vrnil s svojega poto ta 1919. vanja po inozemstvu, kjer je proučeval Novi volilni red bo brez dvoma pre- valutno politiko drugih držav, je podal cej pometel v italijanskem strankarskem sotrudniku zagrebške »Riječi« zelo zani-življenju n ni izključeno, da bodo neka- mive izjave glede stabilizacije našega di-tere stranke, ki so že sedaj samo života- narja in padanja cen, katere prinašamo v rile in jih je le proporc vzdržal v življe- izvlečku, nju, popolnoma izginile. Najhujši udarec Brez dvoma je gospodarska obnova pač preti demokratskim strankam in so- Srednje Evrope vezana izključno na dr-oialistom, ki so se povrh vsega, kakor zave Srednje Evrope, to je pred vsem znano, šeje pred kratkim razdelili v dve Male antante. To je ena najglavncjših na-strogo ločeni skupini. Kar se pa tiče nas, log male antante in je zato nujno potreb-primorskih Jugoslovanov, je dotlej, do- na ozka zveza med Češkoslovaško in kler se nc pokaže, kako bo očrtano vo- našo državo. Ko bomo dosegli to, bomo Iilno okrožje, kateremu pripadamo (mor- postali tudi važen in odločilen faktor v da jih bo tudi več!), vsako prerokova- Evropi. Prvi koraki na tem potu so stor-nje nemogoče. Da bi ostala sedanja tri jeni. V Pragi se jc ustanovila centrala za volilna okrožja, je izključeno. Če bi tvo- dinar in praški bančni urad bo sprejemal rila vsa Julijska krajina eno okrožje, bi devize v dinarjih na reskont. Vsa akcija mogli upati, da ohranimo dosedanjih pet se oslanja na tesno podporo merodajnih mandatov, al celo, da še kaj pridobimo, čeških finančnih krogov. Kakor si je Če-Ce nas pa pridele drugim okrožjem, pa škoslovaška pridobila zveze s celim ino-ni izključeno, da rešimo samo dva, ali zemstvom, tako moramo to storiti tudi celo tudi samo eden mandat; ob sploš- mi. To bo tem lažje, ker nam gre Češko-nem takem nasilstvu, kakor je bilo pri slovaška v vsakem oziru na roke. zadnjih volitvah v Istri, pa vobče nobe- Zelo važen faktor v našem gospodarnega! skem življenju je Švica, ki tvori finančno Druga važna stvar, ki se je bo lotil zaledje cele Evrope. Zato je bilo tam Mussolini v svoji izjavi, bo brez dvoma predvsem treba poskrbeti za zaščito di-upravna in davčna reforma, za katero narja. V ta namen je odpotoval pomočnik že pripravlja načrt zakona, ki ga jutri finančnega ministra v Curih. Z uspehi predloži parlamentu. Pri tem pa nikar ne tega potovanja je povsem zadovoljen, mislite, da je Mussolinijeva vlada že iz- Posrečilo sc mu je, da je zainteresiral >a delala popoln načrt upravne in davč'ie naš dinar neke zelo merodajne švicarske reforme. O ne! Stvar je veliko enostav- finančne kroge. Od sedaj naprej boe' ’o-nejša. Mussolini je dal po državnem bivali švicarski gospodarski krogi stalni* podtajniku v zakladnem ministrstvu iz- informacije o naših razmerah, kar bo delati kratko poročilo o izpremembi, ki nedvomno dvignilo interes Za našo drža-naj bi se izvršile, in predloži parlamentu vo in posredno ?n naš dinar. IJ!:ren?3r> lc načrt zakona, ki daje vladi polnomoč so potrebni koraki, da curiška borza od do konca prihodnjega leta, da izvede ta- sedaj naprej ne bo več notirala v »jugo-ke preuredbe državne uprave in davč- kronah«, kar nam je mnogo škodovalo, nega sistema, da bo mogoče v držav-'temveč v dinarjih. Pa tudi v ostalem nem proračunu doseči ravnotežje. Za- inozemstvu moramo vzpostaviti zveze, kon določa samo, da mora vlada do kon- tako n. pr. v Amsterdamu, ki bo kmalu ca meseca marca leta 1924. podati parla- postal važno evropsko denarno tržišče, mentu račun, kako je izvršila to polno-. Tudi tukaj nam bo pomagala Češkoslo-moč! j vaška, ki že ima te zveze. Vladi so tako dane popolnoma proste; Delati pa moramo tudi doma. Z no-rokc, in pričelo se bo vladanje brez par- i vim pravilnikom o prometu z devizami in lanienta, s kraljevimi odloki in vladnimi valutami ter primerno uvozno in izvozno naredbami brez konca in kraja. Vpraša- politiko se morajo urediti naše notranje nja kakor skrčenje Števila uradništva.i gospodarske razmere. Izvoz se mora kar popravijo našo valuto. Predvsem pa je potrebno, da se vladne odredbe točno in dosledno izvedejo. Politične vesti. * Češkoslovaška in Avstrija. Češkoslovaški zunanji odbor je na svoji seji dne 15. novembra brez debate odobril pogodbo z Avstrijo glede izročitve leta 1918 zadržanih depozitov. * Odmevi irskih nemirov v Ameriki. V Washingtonu je bila te dni aretirana gospa Mac Swiney, vdova znanega coor-škega župana in ž njo vred tudi tri druge irske revolucijonarke, ki so pred britanskim poslaništvom demonstrirale prot! dogodkom na Irskem, zlasti proti aretaciji županove sestre, ki se nahaja v zaporih regularne vlade. Dnevna kronika. — Zahvala. Dne 12. novembra se je izvršila v gostilni g. Štrausa v Zg. Kungoti veselica s plesom, srečolovom, šaljivo pošto in licitacijo v prid nakupu šolskih potrebščin ubogim učencem tuk< šole. — čisti dobiček od prireditve je znašal 668 dinarjev. Šolsko vodstvo se tudi tem potom iskreno zahvali vsem, ki so z lepim prizadevanjem in z darili o-mogočili lep gmotni uspeh. Zahvala gre tudi g. gostilničarju Štrausu, ki se je trudil, da jc prireditev čim najlepše uspela. ••— Isprava.k. TJ članku: »Naša obala i naše nefuredjene luke« podkraJo so nekoliko kruipnijih stairapaTskili pogreša,ka, koje k vare smisao. TJ »Taboru« od 14. o. m. u druge::i redu ima biti Bakarca (a ne Bakara), u osamnaj-stom redu ima biti zatim Tatra (a ne ratmi Tatra). U «rojii od 15. o. naj. tu osmo-m redu ima biti uš6u (a no ožina) ; u tre čem redu drugog stupea im« biti Tivta (a ne Ti-nta), u drugam stup-cu 8 red ozdol ima biti ekonomski (a no okomurski); u trečam stupou 13 red ima biti albanskim (a ne Tebanskim) planinama. TJ »Taboru« od 16. o. mj. u 18. rudu 2 stupca ima biti povucimo (a ne povrnimo). — Uskok. Nesreča ali zločin? Dne 11 .novembra se jc v potoku Ščavnica našlo truplo najbrž dne 4. novembra ponesrečenega, 66 let starega Alojza Munhcfer iz Sv. Petra pri Radgoni. Ni še dognano, ali se je ponesrečil isti večer vsled hude neviiite in padel v potok ali je bil oropan, ker mu manjka večja svota denarja. — Odkritje novih rudnikov v Bosni V bližini Bosanskega Broda so zadnje dni odkrili večje plasti kanlina (gline za izdelovanje nafte). Novo odkrite rudnike prevzame baje neka francoska družba, ki bo zgradila v Brodu tovarne za predelavo rud, posebno za izdelavo porcelana. Krvava rodbinska drama v Dalmaciji. V Zernovci v. Dalmaciji je živela 'družina1 Jerkovič radi nekega posestva v. prepiru. Te dni je prišel Ivan Jerkovič na svoj travnik, kjer jc tudi nekaj sadja-Tam pa je zagledal svojega strica Antona Jerkoviča, ki je pobiral njegovo sadje. To ga je tako razjezilo, da je vzel puško ter zagrozil, da jih postreli, čc ne puste njegovega sadja. Ko se stric za njegovo svarilo ni zmenil ter sta njegova Sina navalila nanj, je brez pomisleka sprožil puško ter svojega strica na mestu ustrelil. Takoj po storjenem zločinu je zbežal na orožniško postajo ter se sam prijavil. — Popis predvojnih dolgov Avstro- Ogrske. Ministrstvo financ je dovolilo, 'da se more do 15. decembra t. 1. popisati in žigosati obveznice predvojnih dolgov bivše Avstro-Ogrske. Prošnje za naknadno žigosanje se morajo poslati generalni direkciji državnih dolgov v, Beogradu. — Velike žrtve potresa v Južni Ameriki. Potresna, katastrofa v Južni Ameriki je zahtevala nad 1400 mrtvih človeških žrtev. — Nov političen umor v Sofiji. 'Jz Sofije poročajo: Zastopnik niškega rdečega križa v Berlinu jo postal žrtev zavratnega umora. Umora je osumljen general Wranglove armade Po-ibrowsky, ki je skušal pobegniti, pa je bil na meji prijet in ustreljen, ker se ge straži zoperstavljal. —t Društvo nekadilcev se je osnovalo v Sarajevu ter si nadelo nalogo pridobivati dosedanje kadilce za to, da v protest proti povišanju tobačnih cen opuste 'kajenje. Kakor poročajo listi, ima društvo že mnogo pristašev in izkazuje lepe uspehe. V »stavko« so vsled podraženja stopili tudi kadilci po drugih krajih naše države, čeprav se niso organizirali. Tu-;jdi y Mariboru je več dosedanjih in to icelo strastnih kadilcev; sklenilo opustiti [kajenje, kar se tudi v trafikah že precej cutl Trafikanti splošno tožijo, da prodajo sedaj mnogo manj tobaka kakor pa so ?ga doslej. Vprašanje je le, koliko kadil-,cey bo ostalo zvestih tej »stavki«? Bati ,«e je, da bo le preveč »Streikbrecher-jev«- i — Most med Beogradom in Panče-vim. Inženerji Blerove skupine so te dni -pregledali teren, na katerem bi se imel zgraditi veliki železniški most, ki bi .vezal Beograd! in Pančevo. Za uresničenje tega projekta obstojata dve možnosti: ali da. se most zgradi' kje doli pod Višnjico ter da direktno veže prestolnico s Pan-[cevim, ali pa da se postavi pod mestom •in pride na nasprotno obalo proti selu [■Borci, odkoder se z železniškim odce-jpom zvfeže s Pančcvim. 'Amerikancj so [se izrazili za drugo solucijo, akoravno je ibofi komplicirana nego prva, ker bi se v (tem slučaju morala izsušiti vsa leva oba- Kultura in umetnost x Novo delo Iva Vojnoviča. Naš veliki dramski pesnik Ivo Vojnovič, ki 'pe znan. marib. gledališki publiki po "»Smrti majico Jugoviča« in po »Ekvi-■nociju« je napisal v zadnjem času zopet novo delo, ki glasom skoro soglasne kritike še presega vrednost njegovih [poprejšnjih. To novo delo se zove »Maškarade izpod! Kuplja.« O teh »Maška-jrataik« piše 'Jurkovič v »Sl. Tribuni« sledeče: »Autar »Dubrovačke trilogije« ’.in »Bkvinocija«, Ivo Vojnovič nam je podal v scherzu »Maškarate ispod Kupeja« voje najnmetnejše dramsko delo. jivMaškarata.« je po mojem mišljenja 'krona Vojnovičevega umetniškega u-tftvarjanja in najboljša naša drama zadnjih let.« Schorzo se dogaja v Dubrovniku leta 185* tetr kaže že umrli .nekdaj slavni »gospodarski gi-ad Dubrovnik«, ki pa jo le že karikatura nekdanjih' dni. Ali ne bi leazalo, vprizo-riti to novo Vojnovičevo delo tudi v Mariboru! Po našem mnenju se mora stara praksa, ko smo vpirizarjali nove stvari komaj, tedaj, ko so bilo že skrajno stare, enkrat za vselej prenehali. x Matija Valjavec: Izbrani spisi za mladino. Priredila Pran Erjavec in Pavel Idere.^Z risbami okrasil Bajko Šubic. —■ Učiteljska tiskarna se je lotila hvaležne naloge, da, nam izda vse slovenske klasike v elegantni in ilustrirani mladinski izdaji, ki jo urejata in prirejata Pr. Erjavec in Pavel Flere, iiustekiajo.pa naši najboljši umetajki. la Donave ter postaviti tudi še manjši most preko Tamiša. — Snovanje fašistov na Češkoslovaškem. V Olšavi na Češkoslovaškem se je te dni ustanovila organizacija češkoslovaških fašistov, ki je tudi že pričela izdajati svoj list. Namen češkoslovaških fašistov, je, boriti se proti Nemcem, Madžarom, komunistom in slovaškim separatistom. Češkoslovaške fašistovske organizacije se snujejo že tudi po drugih mestih. Za Italijo imamo fašiste sedaj torej že v Jugoslaviji, Madžarski. Rum liniji., Nemčiji, Avstriji in Češkoslovaški. — Židovski dediči katoliškega škofa, V San Frančišku v Ameriki je umrl katoliški škof Josip Horo\vitz, rodom iz Bratislave ter zapustil svoje premoženje v stari domovini živečim sorodnikom, ki pa so vsi — Židje, —1 Za stabilizacijo češke krone namerava češka vlada začeti s kovanjem zlatega denarja. V ta namen bo izdelala zakonski načrt o kovanju denarja. Razen tega bo izdala stroge odredbe, da prepreči izvoz zlata v inozemstvo. — Veljavnost drugega zakona. V prihodnjih dneh bo razpravljalo kasacijsko sodišče o veljavnosti drugega zakona, sklenjenega po sprejetju vidovdanske u stave. V zadnjem času se namreč zelo množijo slučaji, da zakonci, katerim je ■postal prvi zakon neprijeten, prestopajo v muslimansko vero ter se potem vnovič poroče. — Tekme aviatikov. Francoski pilot Bossoutret je dobil te dni pri tekmah v Le Bourgetu prvo nagrado za trans portna letala. S svojim letalom je preletel predpisano pot (1200 km) v 8 urah, 18 minutah in 35 sekundah. — Bogata nagrada. Nekemu fovar narju v Smihovn na Češkem je na Dunaju izginil njegov sin. Tovarnar je razpisal 200 milijonov avstrijskih kron nagrade onemu, ki izsledi sina. — Begunci iz Turčije v strašni bedi. Nadkomisar Zveze narodov Fr. Njansen opisuje z ginljivimi besedami strašno be do krščanskih beguncev, ki so zapustili Turčijo. Večina beguncev se nahaja y Solunu. Ker so pribežali iz južnih krajev-so večinoma še v poletni obleki, nimajo pa tudi strehe in hrane. Grčija jim ne more pomoči, ker je narod vsled dolgotrajne vojne popolnoma izčrpan. Položaj je tem težji, ker je med begunci naj več žena, otrok in starcev, ki si ne morejo z delom zaslužiti vsakdanjega kruha. V krščanski svet se je zateklo mnogo Armencev, ki so bili uverjeni, da bodo tu našli rešitev. Število vseh beguncev se ceni na 350.000. Te ljudi je treba na kakršenkoli način preskrbeti s streho, obleko in hrano, sicer bo ogromna večina umrla od gladu. Njansen apelira na vest civiliziranih ljudi in upa, da člove koljubje še ni izumrlo. Za Levstikom in Erjavcem je izšel sedaj Matija Valjavec, ki gotovo spada meri -naše naljubeznivejše pesnike, njegove znamenite pripovedne pesmi so pa pravi biseri naše literature. Izbranim njegovim pesmim je dodana tudi kopica njegovih narodnih pripovedk’, ki so najbolj značilne za tega našega klasičnega nabira tel ja. narodnega blaga. V Valjavčeva dela uvaja bralce obširen, doslej najizčrpnejši pesnikov življenjepis. zaključuje jih pa podroben »Tolmač«. Knjigo ikrasi 13 lepih ilustrativnih risb nadarjenega našega grafika K. Šubica, ki stopa s tem delom prvič pred slovensko javnost. Po knjigi gotovo ne bo sezala samo naša. mladina, temveč tudi odraslo občinstvo, zlasti ker so Valjavčeva dela že davno pošla. Sploh bi ne smela manjkati ta krasna zbirka v nobeni slovenski Iiiši in knjižnici. Valjavm slede Stritarjevi izbrani mladinski spisi, ki so že v tisku. x Zveza kulturnih društev. Od iger, ki smo jih našteli v »Jutru« z dne 19. oktobra, št. 248, bi bile za preprosto proslavo Miklavževega večera najprimernejše: »Pogumni Tonček« ali »Patrioti« od Jakob Špicerja, dalje »Sne-gulčica. in' škratje«, pravljica v devetih dejanjih in »Ptičji kralj«, otroška igrica s petjem v dveh dejanjih. Razen tega pa opozarjamo včlanjena društva, da imamo zanje proti običajni odškodnini na razpolago tudi dr. Iv. Lahovo igrico »Miklavžev večer«, ki bi jo zlasti priporočali za prireditve šolarjem m sokolskemu naraščaju. Igrica je krat-ka»rlahka in zelo ljTOb^j nas^ata sa,- Dopisi. Slovenska Bistrica. Poročil se is v četrtek, dne 15. novembra v Laporju pri Slov. Bistrici gosp. Alojz Šifrer, napredni trgovec v Laporju, z gospodično Lojz-ko Vehovar, hčerko veleposestnika Franca in Marije Vehovar iz Videža. Iskreno častitamo! — Kakor lansko leto, bo Čitalnica v Slov. Bistrici tudi v, zimski dobi 1922-23 vprizorila več gledaliških predstav. Tako se vrši prva predstava v soboto, dne 18. novembra ob 20. uri zvečer v dvorani hotela »Beograd« in se otvori s trodejanko »Pereant možje.« — V nedeljo, dne 19. novembra ob 14. uri popoldne se bode ista igra ponavljala. Ker vlada za take prireditve tukaj vedno zanimanje — upamo, da bo dvorana kakor navadno — polna. Celjske vesti. Upravno sodišče v Celju. Na. svoje -časno brzojavno sporočilo sklepa celjskega obe. sveta glede nastanitve u-pravnega sodišča v Celju, je pravkar edgovorio ministrstvo pravde, ki se izraža laskavo o pripravljenosti obe. zastopa, da dobi upravno sodišče primerne prostore. Rudi podobnejših informacij odpošilja ministrstvo koncem meseca v Celje posebnega odposlanca. Za enkrat se ne bodo stavile previsoke zahteve, ker se mora to sodišče iz budžetnih ozirov šele polagoma izpopolniti. Stari kapucinski most v Celju je že v tako slabem stanju, da ga bo nekega lepega dne odnesla Savinja. Ker za no- vi most še ni kritja in bo stavljenje istega s predpripravami trajalo približno dve leti, je sklenil obe. odbor, da se .prihodnjo pomlad stari most temeljito popravi. Gradbena direkcija je ipreliminirala v to svrho približno Din. 200.000. H kritju se pritegne tudi okr. zastop in okoliška občina. Istočasno se vrše predpriprave za zidanje novega mostu. Obrtno zadružno nadzomištvo v Celju se je s 1. t. m. preselilo iz dose-dajnih prostorov (v pisarni dr. Laznika - dr. Goričana v Prešernovi ulici št. 3) v lastne lokala v Vrvarski ulici št. 1 (nasproti okoliški osnovni šoli). Uradne ure začasno od 9.—12. in od 15.—18. uro. Radi pasivne resistence pri pobiranju nočnega davka je bil kaznovan lastnik celjske »Narodne kavarne« Koss z 2000 Din. globe. Priziv na obč. zastop je bil v zadnji seji soglasno zavrnjen, ker prizadeti sam prizna, da ponočnega, davka ni hotel pobirati. Cercle francais v Celju. Krožek se je preselil te dni iz privatnega stanovanja v prostore Čitalnice, kjer si je mo dva otroka, deček- in deklica, dalje dva angela ki Miklavž s svojim spremstvom. Scenerija čisto preprosta. Društva, ki želijo igro v prepis, naj jo nemudoma zahtevajo pri ZKD Narodni dom I. x Sokolsko društvo v Višnji gori, oziroma njegov izobraževalni odsek je kljub vsem težkočam marljivo vršil svojo prosvetno nalogo. V letošnjem letu so se priredile tri predstave, ki so bile povoljno obiskane in ki so imele dober gmoten in moralen uspeh. Dne 18. februarja sta se igrali »Kovačev študent« in »Kaztresenec«, dne 12. marca »Jesensko solnce« in »Kovačev študent,« im 11. junija »Če sta dva«. Pred vsako predstavo je predaval br. starosta o idejah Sokolstva oziroma o sokolskih dolžnostih. Izobraževalni cdsek se bo potrudil, da se pmsknbi vsaj z najvažnejšimi ljudskimi igrami, ki si jih je do sedaj moral, izposojati, atoo je hotel prirediti kako igro. Gledal pa bo tudi, da izpopolni svojo knjižnico, ki se nahaja v precej žalostnem stanju. x Karl Ziehrer umrl. V torek jo na Dunaju v 80. letu starosti bivši dvorni kapelnik in' komponist Karl Michael Ziehrer. Ziehrer bo pokopan na mestne stroške v častni grobnici na centralnem pokopališču. Pokojnik je bil eden najbolj znanih predstavit el jev klasične dunajske vajene glasbe; skcanponiral jo preko 500 plesnih komadov ter tudi več operet, katerih najboljše in najbolj znane so: »Die Landstreicher«, »Die drei Wiinsche«, bQer ^haizmeisi^ea:.«, »Eeedhe Gei&ter«, v knjižnici uredil svojo knjižnico -časopise. Društvena biblioteka, že danes nad 100 knjig uglednih h«® coških pisateljev. Francoski lektor na ljubljanski univerzi in šef francos.aV inštituta v Ljubljani s• Luci©® -©* ni ere je obljubil znatno moralno luaterijelno pomoč, zlasti v kaUŽ« : Še tekom decembra namerava m® vati o kaki aiktuelni temi. ^ luie'[ dne 14. 1. m. sc je vršil za. člane v navili prostorih prvi obvezni sestane^ ki je bil prav dobro obiskan. Trgovsko bolniško in podporno drfl štvo v Ljubljani namerava 1. jan. 1923. v Celju svojo poslovaln1- < ki bi izdajala obolelim celjskim cja?V izkaznice za zdravnika, lekarno 111 nico. Vplačila zapadle pristojbin© lx>do predpisovala tudi v bodoče te Ljubljane. K ustanovnemu c b onemu zboru M6^ uh zvečer) se vrši, kakor smo že P°r0^ ustanovni občni zbor Mariborske bene akcije. Z ozirom na socijal®^ ’da> Jutri, soboto točno ob 18. (6. men in velikopotezni cilj tega draš-L nikakor ni pretirano, ako se trdi, < to zgodovinski dan za mesto Kar je doizdaj obstojalo le proviz©-1 ^ za marsikoga nejasno, to mora 9°?;rgi s tem dnem definitivno in ^ tudi • javnosti jasno, določeno. Možje, M vzamejo jutri vodstvo te akcije, v _ vzamejo nase veliko .a častno za katere srečno izvršitev jih boa© ^ goslavljali vsi oni tisoči, ki zdaj ^ poginjajo v svojih živih grobov1^, ki živijo sicer žalostno,razbito r©- ^ sko življenje. Nujna pomoč tern. J. žem, to bo prva naloga novega ^ Prenoviti stari Maribor, vničiti * dišča tuberkuloze, pomagati ra" z;„ zadrugam postaviti nova, modri® ’ j0 dana stanovanja, skrbeti za ra^fl; Lgd Maribora do velikega industn.1 ^ mesta, to bo dfrngi del nalog© štva. Ta naloga na. videz težka, P ' -lahka, ako se bo Maribor vzdra®11 ^0, brezbrižnosti m svojo lastno beno društvo — in Maribor .i© ^ pronasičeu — nima iz socialne^1’ ;a, turnega in narodno-gospodairsk©^ ^ lišča tako važne naloge izpolniti jo prevzame jutri novi odbor M3' ske grad-bene akcije. Tega naj s© ' ,{( dajo vsi, katerim bo občni z)bor rij' ^ z dolžnostmi tudi častno mesto- F ngj no gospodje na .vodilnem mes©* jli se zavedajo, da si bodo P , v tudi v krogih brezbrižnosti in znanih nasprotnikih vsake akcije zaupanje le tedaj, ako s© ' Q i veno delovanje ne vdejstvuj© %al leipih govorih, praznih obljnban^^, »Der sohone Bigo« itd. Zname®1, ^ bila njegova koncertna kapel®’ j-J ča 50 glasbenikov, s katero 3© t>r^'vZel na Dunaju stalne koncerte ter P0^.^-;, tudi več turnej po Evropi in A®^ Leta 1907. je bil Ziehrer imen©)' ^ jeJ dvornega kapelnika ter j© °s^a funkciji vse do preobrata. x Jacinto Benaventc. Nobel© grada za literaturo je bila te sojena španskemu dramatiku * -gr' j doslej • plodovdl Benavente, katera dela se doslej. ^ ronpi še niso udomačila. PloJ°v,‘.V je) tor —■ spisal je nad 100 dirann® .gjj0 — jo sledil vzgledu svojih k ® jo predhodnikov. Od šegave vs® najresnejše drame se odlikut©1?.^ ^ njegova dela po nenavadno ve.A# •zultatih ostrega opazovanja ^ družbe. Povsod prevladuj©*® "vf0 j-3^ uaJkterizacLja in eisprit, B©naV£^.v0 po* polaga z vsemi registri pretres J ezije. Njegova tehnika. m francoskih dramatikov ^ ne epohe. Znamenita so dela: »La gata de Angora« U A , -ori® “1_____\ T _ ■__Vnlin« V mačka«), »La princesa. Bebč« j^ii' oeisu Bebe«), »Bosa« de Gtons« ■ Malpuista« (»* nriocS ske rože«), grešnica«) in La eseuela de RO®1 ■ 01 vOlMvtl«/ 111 ™ lw Cit vOV , .j\ V i sas« (»Šola princes«). V za. koleri1! diji oll)deluje pisatelj na ©rl^l|?0flf:iyc psiholašld utemeljen način aned si’čnim naignjenjem in. interesom.« V španščino pt d 011.»'-' - , -nazna Šdtispiirjava in Moli©r©J® ;a jFR NoMovo nagriido si jo P© ^ rodajne kritiike inozemstva' ^ igeri zaslužil,. ■#■“-»■■ ^ »u. J13^ v smotrenem Selu in v lastnih. Ogledih. ^ Predvsem se mora društvo r®PTezentirati napram javnosti z last 1;m| lokali za. vse vrste poslovanja, ki spaaa. organično v celoto gradbene at ;IJe, To naj bo prvi vzgled napram' »vnosti, tajiti kdor hoče pomagati ;u^. si mora znati .pomagati tudi ara To so ob kratkem naše želje k ju Jfjsnjoam zgodovinskemu dnevu Ma -i,)orste gradbene akcije. Maribor vesti. 17. novembra 1925. j® Kaj pa to pomeni? Zadnji »Uradu vec novih vpisov tvrdk v »o. skj register, med njimi tudi tri iz šča\0< "a mari(>or»kega okrožnega, sodi-v. PT«da za registriranje tvrdk ^ _ dvojezičnim naslovom, od katerih iteplDla Tlera^i naslov celo na prvem j k' u>dye pa imata tudi sedež označen Hn. ’'a7,aaru oziroma madžarskim, ime-, a)* rozade $tS>3ava. Praxis«! Stanko Rudež, ca- Ta-dnik. a ža(; t riga (b- ’ h, a ia &a urejujejo katoliški du-h u*1; 9e p »r^oliške, Dober in krščanski list ki ga tiskajo v tiskarni sve- le prinesel v sredo izpod pere- ^8^p,llslcpSa duhovnika tudi proti Mestne hranilnice naperjen hi jj ’ oes, da terorizirajo vlagatelje No „ prigovarjalo, da narj ja ne dvi-' vlog. Ni naš namen, pre- sfioi3„ vestnost poklica in dela go-% 7 ok°li »Straže«, trdimo pa lahko *c®nod3‘® izvršujejo svoje %n , tako vositno, natančno in brez- tako častno, kot mi, in bi vsako revizijo si smejo mattiiWilra:1- Skrivati so pa za plotom K.riprijv! “i- ri- golega sovraštva in ?b’pe, &rne zlobe metati kamenje na .Vl5iakeni oziru poštene in svojo |S k ,1ZvvŠujoče ljudi, to je kavalir-doi^°r®n'esra 9« zmožno le uredni-h n3' oliškega lista kakor je 6 W„ -\ t-olokupno uradništvo Mest- k 7,^’iuico. dne > T/, lI'cr 'bot^isinski v Mariboru, V nedeljo 12. nov. je koncertiralo v ^vMti p* ^brbljani pevsko društvo »^rtn -' ' ,n,Ko »Jutro« ^ le izvajalo ciklus zborov na tekste iz hrvatske .in baročne poezije. O tem , z dne 15. t. m.: ^aiotri01e^V tam še v petnajstem, in v^tep; eiT1i je prišlo dalmatinskemu V^Sal rX1 ‘t.elvtoroviču na umi, da bi J; d W?eamb ki so jih prepevali ribici foN j.-nu03, .Nikola Nalješlvovič je za-i ed maskerate« — vesele miku, ko so še živeli tam Knezi in gospodari — gospod Širola, ki se peča poleg s skladanjem dudi z ra-zisfcava-njem naše glasbene zgodovine, pa je uglasbil te pesmi, kakor pravi, da pričara »ono raskošno vrijeme, v katerem so nastale te pesmi«. V - to svrho se j e •poslužil danes že pozabljenih oblik petja v zboru, ki je najčistejši izraz renesančnega pofcreta, v katerem se naj osebnejši doživljaj slika jasno z — mno-goglasovjem. Naj bodo te pesmi, pravi, korak naprej, poizkus nove oblike u-metn.e zberske pesmi. Čudovito so učinkovali© te pesmi s svojo polifono obdelavo, G. Širola se ne lovi. za, efekti, od liku je ga neka neizprosna odkritost napram samemu sebi kakor našega. Lajovica, Polifonija, se čudovito prilega današnjemu izraznemu hotenju, dokaz temu je dejstvo, da je Bach dandanes vedno bolj zopet predmet resnega študija vseh glasbenikov. Zbor Imunskega je z lahkoto prejadral vse nagro-madene -težkoča; dirigent Bara,novic je izciniral vsako malenkost v blesteč detajl, ki ga. ni bilo mogoče prezreti, iz-kazal se. ;i©. ad-ekvamtnega interpreta Sirolinih skladb. Glasbeno karakteristiko .je dirigent fiuočutno doumel in ;o podal, kakor si je pač to mogel želeti skladatelj sam. ki je gotovo položil l<-p kos svojega genija, v dosego toli popolne pe v skodramatične dikcije Lisinske-ga pri interpretaciji teh težkih, čudovitih pesmi. Zbor ni tako velik kakor Matica, pa je neverjetno uvežban in v darovih sijajno odtehtan. Ugajali so nam zlasti sočni tenorji in solo-barilo- uist, ki ima. -zlasti v višini blesteč glas. Uspeh koncerta smemo na,zvali izvan-reden. Zbor je dobil dva venca, je žel v priznanje entuziastično ploskanje in klicanje, g. Širola se je pa moral na splošno zahtevo pokazati na balkonu. Vse ga je burno akkloniralo, čudno, Ljubljančani so se enkrat ogreli. Prišli so na. koncert v naravnost ogromnem številu in so tam navdušeno aklaimirali človeku, ki ni niti — politik, ampak samo komponist! »Lisinski« si je v Ljubljani pridobil drugo domovino in njega ne smemo več pogrešati v naših umetniških sezonah.« — Opozorimo občinstvo, da prične koncert ob H8. uri zvečer. Občinstvo naj prične prihajati že ob 7. _ uri, garderobi bodete dve pripravljeni. Narodne dame prosimo, da pridejo k sprejemu Lisinskega ob 4. uri 15 minut v narodnih nošah. V soboto priobčimo še enkrat ves vspored od prihoda Li,s inskega do odhoda. m. Za petdesetletnico vinarske in sadjarske šole v Mariboru je predviden naslednji spored: Na predvečer v soboto, dne 18. novembra med 17. in 18. uro ob ugodnem vremenu sprevod učencev po cesti zavodovega vinograda do skal pod Kalvarijo z razsvetljavo in oetjem. V nedeljo, dne 19. novembra ob 8. uri služba božja v stolnici za učence vinarske in sadjarske ter srednje kmetijske šole: od 10. do pol 11. ure koncert vo-aške godbe na zavodu; točno ob pol II. uri začetek proslave petdesetletnice vinarske in sadjarske šole ter otvoritev srednje kmetijske šole; potem pogostitev (izključno le priglašenih) gostov radi nezadostnih prostorov v dveh skupinah: skupina A okoli 13. ure, skupina B po 15. uri, kar se določi koncem zborovanja; tekom popoldneva ogled zavodovih naprav in vrtnarskega podjetja gospoda 3žamonje; končno prijateljski sestanek na zavodu, častno predsedstvo za prireditev je prevzel gospod kmetijski minister. m Vest iz inženirskih krogov. Tehnična pisarna inž. Riharda Stigerja, obl. avt. civ. geometra je sedaj preložena v pisarno Jugoslovanskega inženirskega podjetja, Vetrinjska ulica 30. Tako sta združeni dve podjetji, ki sta v zadnjem času edina v Mariboru izvrševali geo-meterska dela in ki bodeta od-sle.i v stanu prevzeti delitve, meritve in merjenja za vodne ter industrijske naprave tudi v večjem obsegu. m Odbor Protituberkuloznc ligo vabi one gg. zdravnike, ki se žele udeležiti 20-dmevneiga kurza o patologiji, kliniki in terapiji tuberkuloz©, na prvi sestanek, ki se vrši v pondeljek dne 20. novembra ob 6. uri zvečer na medic, oddelku tuk. javne bolnice. m Za naše visokošolce v Gradcu. Na graški unverzi študira približno <100 jugoslovenskih dijakov. Že ponov 1 katerih" živi ogromna večina teh dijakov. Njihova na j večja, dobrotnea je Jugoslovenska akademska menza, ki pa se nahaja v težkem položaju. Neprestano naraščanje draginje in razne druge kalamitete na eni strani, nezadostna pomoč in podpora naše javnosti na drugi strani — ogrožajo obstoj tega edinega pribe-ževališča jugoslovanskih visokošoleev v Gradcu, V interesu. naše narodne bodočnosti je, da ‘Preprečimo to kakaistrofo, ki bi mnogim našim dijakom sploh onemogočila študij v Gradcu. Opozarjamo zlasti naše medieince, katerih, je v Gradcu dokaj visoko število. V imenu graških j agosloveinskih visokošoleev se mudi v Mariboru član. upravo jugosl. akademske menze, g. eamd. med. .Jovo Kašiko-vie. G. Ivašikovič bo obiskal nekatera naša podjetja in premožnejše zasebnike s toplo prošnjo, da po, svojih močeh priskočijo na pomoč »Jugoslov. akademski menzi« v Gradcu. Apeliramo na naše ljudi, da mu gredo na roko in darujejo svoj obolns za bedne visokošolce v Gradcu. Zima je tu, pomoč je nujno potrebna. Maribor je po svoji bližini v prvi vrsti, poklican, da prispeva za naše jugoslovanske dijake na graški univerzi. m Zgodovinsko društvo kliče nas mlajše! Prejeli emo od mladega, resnega prijatelj^,: Zgodovinsko društvo potrebuje v svojem delokrogu novih mladih kulturnih delavcev. Ali naj bo to kulturno društvo res omejeno le na pi člo število profesorjev in duhovnikov, ki naj bodo učitelji in učenci, ki nuj pišejo in naj sami berejo. Ali ni izza srednjih in visokih šol ostalo v nas vsaj nekaj mladostnega, podjetnega duhal! Ali ne čutimo v sebi potrebe po duševnem delu, duševni naobrazbi? V Zgod. društvu, ki je v tesni zvezi z Muzejskim društvom in Študijsko knjižnico (dosedaj neupoštevana znanstvena zakladnica 1 — se nam odpirajo bogata polja raznega znanstvenega dela. Poglobimo se vase mi mlajši, izprašujmo se tako-le: Kaj smo do danes storili za izpopolnitev lastne nacbrazbe, Im.j smo storili za kulturno, gospodarsko pov-zdigo, za socialno blagostanje našega priprostega ljudstva, med katerim živimo? Ali se nam je zdelo nepotrebno proučevati njegovo socialno stanje, njegove šege, običaje, njegove kroje, njegovo zgodovino, ki je naša zgodovina? Iz preteklosti preko sedanj osti vodi naša pot v bodočnost! Narod brez preteklosti nima bodočnosti, žili naj se učimo lastno zgodovino še vedno iz tujih virov? Dali se zavedamo, da med nami »izobraženimi« meščani .in med priprostim nam tako tujim ljudstvom ni nobene kulturne skupnosti, ni socialnih vezi, in da je naša mlajša povojna generacija rod. spečih moči? Zakrknjena srca imajo eni, ki ne stremijo po kulturnih ciljih; za človeško družbo mrtva srca, ki ne čutijo potrebe po duševnem delu. Zgod. društvo sprejema v potek (17. t. m.) nove ude; nato se vrši občni zbor. Pokažimo, da smo narod, ki zna ceniti svojo zgodovino, in ki se zaveda svojih kulturnih dolžnosti. m Usposobijenostni izpiti v Mariboru, K usposobljenostnim izpitom pred izpraševalno komisijo v Mariboru se je priglasilo v jesenskem roku t. 1. 37 kandidatov in kandidatinj. Izpiti so se vršili v času od 3. do 9. novembra pod predsedstvom ravnatelja Matije Pire-a Izmed kandidatov in kandidatinj eo napravili uspešno: a) meščanskošolski izpit: gg. Mlinarič Josi-pina (II. skupina), Tominšek Helena (I. skupina, z odliko); b) ljudskošotski izpit: Kurnik France, Blažič Štefan, Apamik Gojmir, Hasl Dragotin, Mauer Lavoslava, Čeh (Štancer) Marica, TJhger Tilica, Krava-rič Janko, Gradišnik Stanko, Križman Josip, S. Bemardeta Novačan, Resman Jakob, Vodoš-ek Marjeta, Lebič Ivan, Sokol (Zaplotnik) Antonija, Wittine Josip, Trebše Terezija, čiček Franjo, Rainer Milloo, Ferk Bogomir; c) dopol-nilni ljudskošolski izpit: Ferjančič Antonija,_ Tratnik Ana ter prekmurski učitelji in učiteljice Habacbt Ivan, Pojbič Julij, Mayer Gizela, Vukan Kolman, Zver Matija in Hajdn Marjeta; c) špecijalni izpit iz francoščine: Mirovič (Globočnik) Josipina (z odliko). Reprobirana sta bila dva kandidata pri strokovnem izpitu iz telovadbe za ljudske-in meščanske šole, en kandi- nji pri' dopolnilnem ljudskošolskem izpitu. m Razstava krizantem. Minulo je polet je, mineva jesen in nastopa, huda zima. Naši vrti so prazni, nič ni več pi-. samih preprog dišečega cvetja in prijatelji cvetic pojo z Orožnom: »Kje so moje rožice«, odgovarjajoč si rožno: »Vzela jih je zima, mraz«. Toda, ni vzela vseh! Pridne moke umetnih vrtnarjev jih skrbno negujejo v steklenih vrlih. One sk-ibe, da imajo lahko prijam tel ji cvetic in prirode nepretrgani užitek. — Naš Maribor je pokazal povodom Pokrajinske obrtne razstave, kako krasno se jo pri nas razvilo umetno vrtnarstvo, sedaj pa -zopet naše največje j ngoslovensko vrtnarsko podjetje »Vrt« vabi in kliče mariborsko občinstvo k brezplačnemu ogledovanju steklenih vrtov, kjer bodo razstavljene jesenske kraljice cvetic — krizanteme. Ni še dolgo, kar so krizanteme — katerih domovina je Japonska — uvrščali med zadnje cvetlične vrste; njihovo edino pribežališče so bili grobovi in vrti žalujočih vdov. Odkar pa jih je spretna vrtnarjeva roka vzgojila do popolnih oblik in barv, velikosti in lepote, so se krizantemam odprla vrata najimenitnejših salonov, katerim služijo v okras. Ob sedanjem letnem času so krizanteme najbolj razkošne in v vseh večjih mestih kulturnih držav prirejajo v tem času razstave krizantem. Ta vzgled posnema tudi naša domača tvrdka »Vrt« Džamonje in tov., ki priredi v nedeljo dne 19. t. m. v svojem. podjetju (Čopova ul. 17) brezplačno razstavo krizantem in ogledovanje cvetličnih vrtov. Mariborskemu občinstvu priporočamo, da izkoristi to priliko in si ogleda veliko vrtnarsko podjetje v njegovi zimski podobi. Razstava je odprta od 9. do 15. ure, ker je ostali čas rezerviran za tuje udeležence 50-letnice tukajšnje vinarske šole oziroma otvoritve nove srednje gospodarske šole. m Trgovsko bolniško !n podporno društvo naznanja, da se ustanovi s 1. januarjem 1923 v Mariboru podružnica trgovskega bolniškega in podpornega društva, ki bo nastanjena v gremijalni hiši S tem dnevom bodo imenovani tudi društveni zdravniki. Do tega časa naj članstvo še nadalje poseča v slučaju obolelosti kateregakoli tukajšnjih zdravnikovi in zajedno javi obolenje potom dopisnice društvu v Ljubljano. Oni trgovski in industrijski nameščenci ter uradniki denarnih zavodov in zavarovalnic, ki žele z novim letom še prestopiti od Okrožnega: urada za zavarovanje delavcev k trgovskemu bolniškemu in podpornemu društ-: vu, dobe v gremijalni pisarni tozadevne odpovedne tiskovine, katere se imajo v-poslati Okrožnemu uradu najkasneje do konca novembra t. 1. m Velika kavarna. Najmodernejša Kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncertu Narodno siedaiilče. Repertoire: Petek, 17. nov. Hofimannove pri po*, vodike, C, gostuje g. Geitler. Sobota, 18. novembra: Namišljeni bolnik. B, Nedelja, 19. novembra. Prodana no* vesta. Izv. Pondeljek, 20. nov. Zaprto. Torek, 21. -nov. Iloffmannove pripo* vedlke, C. »Hoffmanove pripovedke«. Danes, dne 17. nov. gostuje v ulogi »Hoff-manna« g. Geitler, ki je zadnje čase gostoval po vseh večjih čeških odrih. Naj-zadmje so je mudil v Plznu in Bratislavi Objave. ,ee Sft «1 “"“■"-i«*®" — j.uj.uiHv.oumui mjaiKov. pvuuv- - /..j. iju-asive-in mescanske sole, en kan-di- J:1U Pele po pustem, Duoroy.-1 no se je pisalo o bednih razmerah, yj dat pri ljudskošolskem in 2 kamdidaii- § Mestni kino. Dne 17. t. m. prične prekrasni francoski, francoski, monumentalni film »Atlantida« v 2 delih po romanu Piere Benoita, v glavnih vlogah ^ Jean Angelo, George Melchior, Marie Scrihe in Stasia Napierska: L del: »Zemlja strahote« v 5 činih so predvaja v. petek, soboto, nedeljo in pondeljek. - ~ ...... Sokolstvo. | O Razprodaja lesa od tribun na vse-: Sokolskem telovadišču se vrši od sedaj naprej vsaki dan na telovadišču. Interesenti, ki se zanimajo za ta les, dobe potrebne informacije pri br. Hiengu ali br. Zakotniku na Dunajski cesti. Objavljene licitacije se vrše vzlic temu vsak ponde-]jek od določeni uri. Ne pozabite naročnina! Gospodarstvo. 4. Napovedi za hišno na,imarino.' si stala, nasproti oba velika mojstra Hišm posestniki, ki šo niso vložili na-1 Knbinstein. in Bogoljubov, zrriago jo poved o najemnini za leto 1923 oziroma f odnesel v primeroma kratkem enšu za leto 1923/3924 — teh jo še precejšnjo; Bubinstein. Partijo Aljehin—Samisch število — naj čim preje zadoste svoji l je dobil prvi; partija Spielmann—Beti dolžnosti, ker se jim bo ipri .pogonu teh j jo bila remis; v partiji Kmocs—Wolf dosegel Ko-Partiji Mane vložili v 3 dneh najpovedi. Vrhu. tega j roesi—Takacs in dr. Tairtakower—, . bi davčno oblastjo moglo mrežno šesta-; Griinfeld po 5 urnem igranju še nista 1 Sultsn pride pred souwee. viti napoved in si zaračunalo za to de- j bili končam!. Bukovič je bil prost. Raz- i Carigrad, 17. novembra. uJ®‘ lo efektivne stroške nradnega odpo-j morje po tretji rundi je: Aljehin con- vas.) Narodna skupšena je aI)l;-1 • slanca. J tra Bubinstein -A, dr. Tartakower (+ predlog Kerna 1 paše, da bodo c-J* 1). viseča partija Wolf 2, GriinMdt— prejšnjega ministrskega sveta in 'lar P8 'A' *-- l'v' 'r*> IVU t «|sj J.\71UXD) V J/XXI J J. napovedi stavil rok le 3 dni in zapadejo j je podlegel prvi, dočim je ka®ni. do 100 Din., aiko bi tudi na pogon■■ nig proti Tarraschu remis. : B.ubinstein sta remisirnla. Vuko'1 jo premagal Koniga, Aljofein Takai-s^ Spilma.n Knoelia; pozicija je bila deča: Tr,;-takower 4, Aljehin lv“* binstein 3. Griinfeldt VA> Spilmaan * Vukovič 2, Mrrocsv 1K>. Bogoi.ni M? VA, Tarrasch 1, Konig M, Kpecli m Takacs 0. Nove n Sadu, ] Marocsi VA (1), Bogoljubov 1 (1), Spiel- tan postavljeni prod sodišče, vemat ička 383, srem- i mann—Bukovič 1, Konig % (t), ga- ko izvršitev izvede v poznejši dobi. g Produktna borza v 15. novembra, pšenica: bačl-ska 385; ječmen: bački 300; oves: bački misch, dr. Tamrasch %, Takacs 0 (l).in 257, sremski 260; moka: št. 0 baška 550;j Kmocs 0. Kaj je storita davkoplačevalk ^.6 - 475; otrobi: ! j i ^ f pšenični 153; mast: svinjska ab Backa i cem V dob! do konca S. 1922 ? 27; zelje: bačko v glavah 100; orehi; bo-! ., , . ,r f sanski 425; čebula 320. Tednca (Opiosoritev trgovske m obrtniške J , zbornice za Slovenijo v Ljubljani.) zi-, ’ j vabna. f Zadnji odmevi afere princa G jorgja. I g Oddaj« ookrivanja strehe z zarezno* Beograd, 17. novembra. (Izvirno.) 1. Stanovanjski listi in zaznamki.' opeko. V pisarni inžinjerskega oddelka Včerajšnja »Epoha« objavlja na uvod-Do 30. novembra t. 1. morajo vsi po-. Dravske divizijsko oblasti v Ljubljani 11^in mestu. da jo njon glavni urednik sestniki hiš v Sloveniji in v Pre&miur- i vršila, se bode na dan 11. nov. '1922 ob Bistovič izstopil iz uredništva. Vzrok ju vložiti sami ali po svojih namestili-; 11. uri dopoldne javna poslednja ofert- D.ieg°ve ostavko je stališče, ki ga jo kih pri pristojnih davčnih oblastih na dražba za pokrivanje strehe z zarezno! zavzemal v aferi princa Gjorgja. hišno in stanovanjske izkaze, če so da- opeko na zidanem skladišču št. XIII. n ™«,i ™*swi ,• „• ne v majem, za v najem neoddana po- na ljubljanskem polju pri Ljubljani. ’ oumm. g i Demokratična republika Daljni j se jo pridružila sovjetski Rusiji _ Moskva, 16. novembra. (Izv'rI’°' £3 Kskoar pw0JaV agentura, je »zakonodajna skupscit'® slop ja pa zaznamek prebivalcev takih Predmetni oglas jo v pisarni trgovske- Be°£fad, 17. novembra._ (Izvirno.) poslopij. Izkaiz oziroma zaznamek je in obrtniško zbornice v Ljubljani in- j ®al’)oir 7ja vojno odškodnino je končal publike Daljni Vzhod soglasno s-de la, da. so razpusti in da država PJ*_ v zvezo sovjetskih republik. Ijen je bil sedemčlanski revolucij1 •bor in izvoljenih 15 delegatov m rusiki sovjetski kongres. ; Prvi uspehi boja proti prohibi®^' Ameriki. London, 16. novembra, Newyorka poročajo: Iz okolic® P ,fl svojo delo ter je predlož« poročilo pred- aidmta Hardinga se doanava i^olniti po stan ju z dne 15. novembra: teresentom na vpogled. t. 1. Tiskovine se dobijo brezplačno pril g Uvozna carina na žito v Italiji, sedstvtu narodne skupščine. O zadevi se pričakovati skorajšnjega omiljeni8 davčnih dblastvih in davčnih uradih, j Nova italijanska vlada namerava zvi- najbra v soboto razpravljalo v ple- _ koholmo prepovedi. 2. Da^^ek na poslovni promet. Dav-, šati državne dohodke z uvedbo carine i ^cimo. ž v J._______w eni zavezanci, ki so ddzm voliti za da- . m uvoz žita in sicer bo znašala carina f Razmejitev v zapadui Ogrski \ ^ ^ Iausannske ho . vek na pioslovni pa'omet kmjigo oprav-i 7.50 zlatih ali 30 papiimatili lir za me- i -o i- - + 1fi' ” ’ ,T | L o n d o n, 16. novembra. UKU tj, Ijenega prometa poleg trgovskih družb,! terski stot. Ker se uvaža v Italijo letno* • , l!c.im,'I).?,s a’ noveimt,ra- Angleško-franoofcka pogajanja 0 zadrug itd. vsi obrati, katerih promet krog 20 milijonov meterskih stotov ži-l * TS.F1J® 0"madzaus3^a razmejit- jentskem vprašanju potekajo /f - J. jje pn-esegel v letn 1921 vsoto 360000 D ta, bi se na ta načim zvišali državni I -efa .^a?llSl’,® 3e^na syt«i vcera31sn.11 se- godno, tako da bo lord Curzo® iUlJ in omenjenega davka za HL četrtletje dohodki za 600 milijonov lir. j ^ oncala najvarnejši del svojih poslov potoval v Pariz, nakar bo v P0®" 1.1. do 30. oiktobra t. 1. še niso odpremi------------------------------------ 3i, naj to naknadno store, da se ognejo ikaizniin in si ohranijo pravico pritožbe, ako bi se njihova prijava ne spoz- ■1 mala za pravilno. Piri java naj se napravi po vzorcu A,! objavljenem v razglasu finančne dele- ’ .V IA H Dunajski mednarodni šahovski tnr- n , .. . . nir. Bezultati drugega dne: Viseča S iD tvorijo mejo občinski pašniki, gaeije z dne 22. 5. 1922 št. A 6/3 ex 22 partija Aljehin—Beti je končata re- j Tudi poljska industrija v krizi (Uradni list z dne 3. junija 1922 št. 59) mis* partijo Aljehin—Kmocs je dobil v 3 izvodih, od katerega obdrži davčni; Aljehin; partija Beti—Wo]f jo ostala nrad dva izvoda, enega pa vrne plačni-] remis, enako tudi partiji Samiseh Maliču kot pobotnico. Knjige opravljenega; roezi in Griimfeld—Bubinstein; partija prometa davčni urad ne sme zahtevati, j Tartakower—^Taikacs je končala, z erma-ker je za to opravičen po čl. 116 finan-j So Tartakowerja, partiji Tarrasch— 130 razmejitev v mošonjskem okraju jevem^^stvni Wil 7^3®^ m v dolini Pmke. Meja poteka, ob Em- serkanalu, ki ostano v posesti Madžar-; Zmaga konzervativcev. _ ^ j ske. V Avstriji priznani občini Pamha- London, 16. novembra. gen je prisojena graščina Mexiko, ki Do pol 10. ure so bili naznanjeni meri 800 jutrov, Madžarski. V dolini či rezultati:343 konzervativcev, l&r.j. f 9 " iggVf didatov delavske stranke, 57 žnega zakona za leto 1922/1923 na pod- \ Bulkovič in Bogoljubov--Konig sta bili stavi odločbe davčnega odbora edino le j prekinjeni. predstojnik davčnega, oblastva. j Mednarodni šahovski turnir na Dn- 3. Dosiielost direktnih davkov. Dne i naju. Zaključek druige in potek tretje 3.L novembra t. 1. so dospeli v plačilo J runde. Koncem drnge rumde je zmagal, direflctni itTr ^rlr n 7.0 /i fu*41 IA IOOO ;1ryw^ -i/v T) ,1_ * /. .1_ daviti za 4. četrtletje 1922. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. novembru prisilno iztirjati in zaračunati poleg 6% zamudnih obresti, še ®a opomin 4% od tirjamega zaostanka. kot jo bilo pričakovati, še Bukovič dr. Tarrascba, dočim je bilo nadaljevanje pa.rtije Bogoljubov—Kouig po sedemurnem igranju z dobrimi Samsami za prvega, prekinjeno. V tretji rundi sta Varšava, 16. novembra. (Izvir- . no.) Tekstilna industrija na Poljskem i se nahaja v težiti gospodarski krizi. = 52 nacionalnih liberalcev in visnih. 10 Kriza češke industrij®- . Praga, 17. novembra. (I2'?1 j. x«. iioveinora. ' . vo/r Kljub vsem intervencijam s strani mi- Kakor poročajo tukajšnji listi, mstrstva za javna dela izjavljajo indu- je bilamoa železno -in dusto-ijske stnjalci, da lahko k večjemu za 25% za leto 1921-22 približno 0 200.000 stojalci, da lahko k večjemu za 25% za leto 1921-22 približno 9,2' povišajo mezde. Na svoji včerajšnji seji kih kron deficita, so delavski zastopniki sklenili, da pro-1 glase generalno stavko, če lastniki to-■ BORZA ^ vara no odnehajo. j Curih, 37. novembra. {$ ,. , . _ . Predboa-Ka. Pariz 37.30, Zagreb Šahovski turnir na, Dunaju. { don 24.32, Berlin 0.085, Pra6» A Dunaj, 17. novembra. (Izvirno.) Italija 25.65, Newyork 544.25, Pri današnji igri so zmagali: Griinfeldt 0.0073, žig. krone 0.0075, proti. Maroczyu, Tartakower proti Bo- 0.225, Varšava 0.035,' Sofija 3.85» P* gdj-ujbovu, Wo]ff proti Simiču, Taraseh' rešta 3.45. ’ v Bernhard Kellermann: PREDOR. Roman. (Daljo) (88) Po liftii se jc spust?! mrtvcc. Spravil se je v svoj car. »Riverside-Drive!« . Šofer, ki je obraz svojega gospodarja s pogledom tolrko da ošinil, jc pomislil: »S. Woolf je dogospodaril!« Prihuljen^ ves siv, vdrtih oči je Woolf sedel v (vozu in ni slišal ne videl Zeblo ga je od mrzlega potu, pa jc zlezel v svoj plašč kakor žival v školjko. Kdaj pa kdaj je pomislil z grenko ostudo v ustih: »Hladnokrvno me je pobil. Prerezal mi je sapnik, me zaklal!« iTo mu je svojpot hodilo na misel, samo to. Storila se je noč in šofer je ustavil ter vprašal, ali ga naj zapelje domov ali ne, ! vlažnimi ledenimi ustnami pritisnil poljub na lepa, b!a- j zinasta usta. Ren e e je bila izredna lepotica, rdečelaska iz Lilla na Severnem Francoskem. Lani jo je bil s se- * boi privedel iz Pariza. Zdaj se ji je nalegal, da ji je jz -^pedicijski uradr.Sk, t«sč Pariza s seboj prinesel čudokrasen shawl in najdiv-i pwarmskih del,_z trgov; nejša peresa, in po Reneejinem licu je hušknil razsvit. i Velela je, naj se pogrne miza, in je jela čebljati o vsa-kojakih svojih brigali in zmiselkih. O, ta Newyork ji je zoprn, zoprni so ji ti Ameri-’ kanci, ki ravnajo z damo skrajno obzirno in skrajno ’ nebrižno. Zoprno ji je, »čepeti na svoji gredi« in uča-i kovati. Oh, mon dieu, oui, dosti rajši bi bila ,v Parizu ! mala modistinja • . . »Nemara se kmalu Iehko vrneš, Renee,« je rekel, Dva sodarja za kletarstvo in Woolf z nasmeškom, ki je potlej krojil za Rerieejinira i i'dei“v.ania so‘?°'r »prejme ta-nizkim čelom. Pri obedu ni mogel Srez ustna spraviti nobenega založka, pač pa se je zalival z burgundcem. Pil je in pil, postaja! je v glavo ves vroč, ni pa postal vinien. »Naročiva godce in plesače. Renee,« je dejal. Renee Ma!a oznanila. sko naobra/.bo, iSče bložbe pri kakem trgovskem podjttju, prevzame tudi slnibo za potnika ali skladišdnika. Nastop takoj. Cen j. ponudbe prosim pod ,Agilen* na Ivo Su?nik, Maribor, Slovenska ulica 16. 2279 -1 kej Fiic Žemiiič v Ljutomeru. 2277 ' Jjj Dobro mleko [ov^ karni Ivana Golob ski ulici 16 od 7. .g jjief do 18. zvežtr P® 2237 10—6 ki i« K 100 DSn. dotiinemn, f Sel v nedeljo zvečej" V ^ stilno KoSfnmai ^ gggj' % stilno Koštoma) se istotara. S. Woolf je naporoma preudarjal- Potem jc dejal je potelefonirala v ogrski restanrant v židovskem delu in črez pol ure so prišli plesači in godci. (Dalje prihodnjič.) z ubitim glasom: »Na sto deseto!« To je bil naslov Reneeje, njegove tačasne metrese. Nikogar ni imel, s katerim bi sc mogel razgovoriti, nobenega znanca, pa se je zapeljal k njej. Woolfa je obšel strah, da bi se šoferju ne razodel, pa je povzel vse moči. Pred Reneejino hišo je izstopil in velel ravnodušno in nekam oblastno kakor zmerom : »Počakajte!« Šofer pa si je mislil: »Dogospodaril si, pa je!« • Renee ni razodela z ničimer, ali in ,v. koliko jo veseli, da se jc vrnil. Renče se jc kujala. Delala se je, kakor bi bila smrtno izdolgočasena, delala se je vso nesrečno. S svojo prevzetno, razvajeno in trmasto osebico je bila tolikanj zaposlena, da ni njegove potrtosti ni malo zapazila. Toliki ženski samoljubnosti se je Woolf moral zasmejati na ves glas. In ta smeh, h kateremu jc bilo primešanega dokaj obupa, ga je navrnil na ton, ki ga je bil za drugOvania z Reneejo vajen. Z njo je govoril j francoski. L>uo ;e, kakor da je zdaj, ko se z nekom j razgovarja, ves drag. Za sekunde — za prav kratke; sekunde -— je cisto pozabljal, da je mrtvec. Z Reneejo se je šalil, naziva! jo svoje razvajeno otroče, svojo j poredno punčko, svojo dragotino in igrač.ico in ji z j Glavni urednik: RadivoJ Robar. OdsovornJ nradnJk: Rudolf Ozhn. Krojaške pomočnike za bolj-že iu trajno delo sprejme takoj Jos. JelovSek, krojaški mojster, Ljutomer. 2278 3—1 Proda se: Divan, 6 foteljev 730 D, spalni divan 350 D, kredenca z ploSčo 1300 I), kredenca trdi les520 D, mize, omare z predali (Schablade), omara za obleko, otročja postelj, podobe, zrcalo, toaletna mizica. KotovSki trg 8j I, nadstropje, levo. 2280 PATRIA COGNAC zagRč Čisti vinski deS Dolbiva s* Več kolporterjev v „ i Melo posestvo v Spod. Rad- starih naa 14 let, za večerno razpečavanje naših dnev-j vanju *e takoj proda. Naslov nikov, se iSče. Poizvtdbe v upravi lista. v uPran* 2J(iž 2—1 S Malo posestvo je na prodaj Isto je 7 oralov veliko in >/t ure od državne ceste. Selnica eno, slamo* rSrtf®, gsromog, 2Sto, j ob Dr., Ferdo Sernec. 2376 3 krompir, saeSjjo in drug® deSeSn® lmm\m 5fli, staas«? ‘I v Sodni ulic!, ol?3t0Jtubi lep h čednih vsemi pritiklinami- 0