GLAS Leto XLVn - št. 43 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 3. junija 1994 Danes v Gorenjskem glasu str. 2 Poslanka Jana Primožič pojasnjuje: founiteta ni oprostitev! str. 4 Novinarska konferenca Teosa Perneta Tožba na tožbo, voda pa teče str. 16 Brigita Poiegar - Mulej: Zeleno je gnezdo moje slike str. 22 Jazbeci rijejo po podbliških travnikih in njivah Kmetje rotijo lovce, naj primejo za puško Gorenjska^Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH H RANILNICE' G L OB IS KRANJ Predsednik zbornice Dagmar Šuster med gorenjskimi direktorji Prigovori le še na tečaj tolarja ^se več direktorjev opozarja, da ne morejo dobiti delavcev. L^BJ* 31. maja - Stavim, da d° to>*r v bližnji prihodnosti k%i vprašanje je samo, ql '**> je na seji odbora Dn* ne zbornice Kranj na-gledal predsednik GZS i"*p»ar Šuster. Pri tem pa J« dodal, da se s tem nikakor *»vzema za višjo inflacijo, J Je dosti primerov devalva-5*." denimo v Italiji - bez a°d«tne inflacije. tika1(?Venska ekonomska polivk Je postala preprosta, zato UKin prepirov ni več, le nekaj prestižnih o tečaju. Večkrat nalašč rečem, da bi morala marka veljati 87 tolarjev, da jezim tiste, ki pravijo drugače, je še dejal Šuster. Po njegovem so razmere zrele za odpravo revalorizacije (velikega R), ki vsebuje inflacijski naboj, hkrati pa naj bi drseči tečaj tolarja zamenjal fiksni na višji ravni, ob tem pa naj bi razglasili konvertibilnost tolarja. Takšna devizno finančna reforma bi pomenila korak naprej, fiksni tečaj pa bi seveda morala Banka Slove- Jožica Puhar ostaja ministrica Poslanci državnega zbora včeraj niso razrešili ministrice za delo Jožice Puhar. Za razrešitev je glasovalo 36 poslancev, prav toliko jih je bilo proti, 3 glasovi so bili neveljavni. Po poslovniku državnega zbora to pomeni, da Jožica Puhar ostaja ministrica za delo, izvolitev Rine Klinar pa je postala brezpredmetna. ^krriovanje mladih tehnikov v Kranju 5retjič za naslov državnih prvakov *vrani "X ' Šolj p Junija - Jutri dopoldan se bodo zbrali v osnovni ^avnnCe Prešeren v Kranju mladi tehniki na 3. syej^em tekmovanju. Pokrovitelj srečanja je izvršni Pete* rf ne OD^me Kranj, zato bo njegov predsednik hA Orehar ob 9. °*anje. uri in 30 minut uradno odprl rnerwre Zatem se bo začelo miadihJe znania in spretnosti tli}] " v tehnično raziskoval-b0(joPano8ah- Zagovarjali ekoWa- ovalne nal°ge o kih'^tehnoloških poštop- ^očkVh n v?111 učnih P"Po-bodo, Si Naib°lj množična nal0PaK movanJa v tehničnih niŠtvV na P°dr°čjih stroj-Hni' energetike, elektro-tilte inf' elektronike, robote oKPnatike in tehnolo-°hdelav gradiv. V slednji panogi bodo tekmovali v OŠ Helena Puhar tehniki iz šol s prilagojenim programom. V avli kranjske občine bo na ogled razstava tehničnih izdelkov in fotografska razstava, v šolski kino dvorani pa bo projekcija video filmov. Srečanje bodo sklenili ob 16. uri s podelitvijo priznanj in nagrad najuspešnejšim tekmovalcem v večnamenski dvorani šole. • S. Saje nije braniti obojestransko. Gorenjski direktorji so opozorili, da ne morejo dobiti novih delavcev in Sava jih bo morala "uvoziti" s Ptuja. Veliko težav pa je z likvidnostjo, ker se bo veliko podjetij lastninilo z notranjim odkupom, bodo težave še večje. Direktor kranjskega Merkurja in predsednik Območne zbornice Jakob Pis-kernik je predlagal, naj bi država ta denar pustila v podjetjih, nemara v obliki ugodnih dolgoročnih posojil. M.V. (več na 11. strani) Kranjska etapa Gira Italianu Ferrigatu Kranj, 3. junija - Najboljši kolesarji sveta, ki sodelujejo na letošnjem Giru d'Italia so včeraj nekaj minut pred štirinajsto uro prekolesarili italijansko-slo-vensko mejo v Solkanu, že pet minut kasneje pa so bili na prvem letečem cilju v Novi Gorici. Na gorski cilj na Črni vrh je prvi pripeljal Italian Coppolillo, edini Slovenec na letošnjem Giru d'Italia Valter Bonča pa je bil na Črnem vrhu sedmi. Leteči cilj v Ljubljani je prvi prepeljal Danec Sorensen, v Kranj pa so kolesarji pripeljali minuto pred pol peto uro. Potem ko so prvič prepeljali cilj, so naredili še odločilni krog po običajni trasi VN Kranja, v cilj pa je po silovitem sprintu prvi popeljal Italian Ferrigato, drugi je bil Baldato, tretji pa Abdužaparov. V glavnini je v cilj pripeljal tudi Valter Bonča. Po poti so tekmovalce spodbujali številni navijači, največ pa jih je bilo seveda na cilju v Kranju. Kolesarji bodo dirko nadaljevali danes ob 10.10 uri, ko bo pred kranjsko gimnazijo start 13. etape. Kolona se bo prek Jesenic in Rateč odpeljala nazaj v Italijo in nato v Avstrijo • V. Stanovnik, foto: G. Šinik 486/40 že od 153.478,00 SIT aM925,00 SIT mesečno! Irel./Faz: 064/ 22 10 40 V Ljubljani odprli hišo koroških Slovencev Narodne manjšine so bogastvo Avstrijski in slovenski predsednik republike sta v Ljubljani odprla hišo, v kateri bodo imele sedež nekatere organizacije koroških Slovencev. Ljubljana, 2. junija • Včeraj popoldne sta avstrijski predsednik dr Thomas Klestil in slovenski predsednik Milan Kučan na Poljanski cesti odprla tako imenovano hišo koroških Slovencev, ki so jo koroške slovenske organizacije uredile po sporazumu o najemu z mestom Ljubljano. Otvoritvi sta prisostvovala tudi slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar, Id je to pridobitev za povezavo slovenske manjšine v Avstriji z matičnim narodom tudi blagoslovil, in celovški škof dr. Egon Kapellari. V tej slovenski hiši bodo imele sedež Mohorjeva družba, Id si z demokra- tizacijo v Sloveniji s svojim obširnim knjižnim programom spet utira pot do matičnega naroda, Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza in Slovenska gospodarska zveza, del pa bo namenjen tudi firmi Korotan, ki je mednarodna trgovinska družba za trgovanje z lesom, kemičnimi proizvodi vezanimi na grafično industrijo. V priložnostnih nagovorih sta oba predsednika opozorila na stoletne vezi med narodoma, ki še niso pozabljene, slovenska manjšina v Avstriji |a^e bogastvo, ki lahko te vezi le krepi. • - «« * . . • - MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN STRAN 21 \ SLOVENIJA IN SVET Obisk avstrijskega predsednika dr. Thomasa Klestila 0 manjšinah in jedrski elektrarni Avstrijski predsednik je spregovoril tudi v slovenskem parlamentu Ljubljana, 2. junija - Na dvodnevni obisk v Slovenijo je prispel predsednik Republike Avstrije dr. Thomas Klestil in se srečal z vsemi najvišjimi predstavniki Republike Slovenije. Spregovoril je v slovenskem parlamentu, skupaj z Milanom Kučanom sta odprla hišo koroških Slovencev v Ljubljani, danes pa si bo ogledal Luko Koper in slovensko Primorje. Po včerajšnjem sprejemu avstrijskega zveznega predsednika dr. Thomasa Klestla z vsemi najvišjimi častmi na letališču Bmik, so se začeli najprej pogovori med obema predsednikoma republik, v katerih je avstrijski predsednik odnose s Slovenijo označil za dobro sosedstvo, izpostavil pa zaskrbljenost Avstrijcev nad delovanjem jedrske elektrarne v Krškem, z željo, da bi bili o vseh izrednih dogodkih v tem objektu bolj zgodaj obveščeni, predsednik Kučan pa na potrebo o zaščiti slovenske manjšine v Avstriji, kot jo določa avstrijska državna pogodba. Avstrijski predsednik se je nato srečal tudi s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom, predsednikom slovenskega parlamenta mag. Hermanom Rigelnikom in spregovoril poslancem. Največ pozornosti je pri tem namenil podobi nove Evrope, avstrijskega vključevanja v Evropsko Unijo in zagotovil, da bo Avstrija podobne želje Slovenije v celoti podpirala. Popoldne sta predsednika Klestetil in Kučan v Ljubljani odprla hišo koroških Slovencev in pri tem ugotovila, da je lahko manjšina most in možnost obogatitve odnosov med državama. Drugi dan obiska pa je namenjen ogledu Slovenskega Primorja in Luke Koper, ki postaja vedno pomembnejše okno v svet tudi za Republiko Avstrijo, na zaključku obiska pa naj bi predstavili tudi načrte gospodarskega sodelovanja, za katerega je Avstrija zelo zainteresirana. V okviru obiska avstrijskega predsednika sta se na ločenih pogovorih sestala tudi obrambna ministra Avstrije in Slovenije Werner Fasslabend in Jelko Kacin. Ugotovila sta, da se lani podpisani sporazum med ministrstvoma z dobrim sodelovanjem uspešno uresničuje, beseda pa je tekla tudi o konceptu bodočega varnostnega sistema v Evropi. Nadaljevanje obiska na Daljnem vzhodu Za večje gospodarsko sodelovanje Obisk delegacije slovenskega zunanjega ministrstva v Južni Koreji in na Kitajskem je posvečen predvsem gospodarskemu sodelovanju. Ljubljana, 2. junija - Po dvodnevnem obisku v Južni Koreji, slovenska delegacija nadaljuje z obiskom na Kitajskem. V obeh državah si prizadevajo predvsem za, poleg dobrih političnih odnosov, boljše gospodarsko sodelovanje. Kljub oddaljenosti Južne Koreje, je sodelovanje te države "azijskegatigra" s Slovenijo dobro, vendar so še številne možnosti za njegovo okrepitev, je bilo poudarjeno po dvodnevnem obisku slovenske delegacije pod vodstvom zunanjega ministra Lojzeta Peterleta. Slovenija ima vse pogoje za to, da postane ena od pomembnih mostov zelo razvite južnokorejske industrije pri prodiranju v Evropo (pri tem je lahko tudi Luka Koper izrednega pomena), možne pa so tudi višje oblike gospodarskega sodelovanja, prenosa tehnologije in skupnih projektov. Druga točka obiska na Daljnem vzhodu pa je štiridnevni obisk Kitajske, kjer se je Lojze Peterle že prvi dan srečal z zunanjim ministrom te najštevilčnejše države sveta, pri čemer je ta opozoril, da Slovenijo razumejo kot pomembnega trgovinskega partnerja, saj je Slovenija uresničevala kar dobro tretjino vse nekdanje jugoslovanske izmenjave. Beseda je tekla tudi o embargu Organizacije združenih narodov na uvoz orožja v Slovenijo, kar tudi Kitajska (ki je stalna članica Varnostnega sveta ZN!) ocenjuje kot krivično, zato je zunanji minister Chen Chi Chen zagotovil, da bodo slovenska prizadevanja po odpravi embarga podprli. Jutri se bo minister Peterle srečal tudi s kitajskim premierom Li Pengom, se pogovarjal z gospodarstveniki in v parlamentu. Predstavniki slovenskih vojnih veteranov v Franciji Venec ob 50. obletnici izkrcanja v Normandiji Iz Združenja veteranov vojne za Slovenijo so sporočili, da sta se na povabilo francoskega nacionalnega združenja bivših borcev in žrtev vojne ARAC ob 50. obletnici izkrcanja zaveznikov in osvoboditve Normandije udeležila spominskih slovesnosti Iztok Žagar, član £bmisije za mednarodne odnose Zveze združenj borcev in udeležencev NOB in Drago Bitenc, generalni sekretar Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Oba predstavnika sta bila v Franciji toplo sprejeta, v soboto pa sta položila venec žrtvam izkrcanja v mestu Dives-sur- Mer. Udeležila sta se tudi delovne seje predstavnikov nacionalnih veteranskih zvez in organizacij, kjer so sprejeli internacionalni poziv k temu, naj se spori v svetu, ob teh pomnikih velikanskih žrtev, rešujejo na miren način. Drago Bitenc je v Parizu na sedežu Svetovne veteranske organizacije vložil tudi prošnjo za sprejem Združenja veteranov vojne za Slovenijo v to organizacijo. Odnosi s Hrvati so ponovno poslabšani Kučan odpovedal obisk v Zagrebu Kar nekaj vzrokov je za to, da lahko ugotovimo, da je nihajoča krivulja odnosov s Hrvaško zopet blizu dna. Ne samo, da ne držijo nobeni od sklenjenih meddržavnih sporazumov, da za druge ne najdemo skupnega jezika, da se najbolj aktualni problemi meja, lastnine ne rešujejo niti na strokovni ravni, da predsednik sosednje republike dr. Franjo Tulman ocenjuje slovensko vodstvo kot pripadnike bivšega režima (svojo demokracijo pa povzdiguje kljub težavam v saboru v sam svetovni vrh), priča smo zopetgradnji mejnega prehoda pri Sečovljah, kar ob vseh slovenskih opozorilih, da je gradnja na spornem ozemlju, lahko ocenimo za izzivanje. Predsednik Republike Milan Kučan se je zato po posvetu z vlado odločil, da obisk v Zagrebu, ki naj bi bil v kratkem, odpove. • S. Z. Kandidat za novega ministra za notranje zadeve Andrej Šter Država bi morala represivnim aparatom bolj zaupati V torek je slovenski premier dr. Janez Drnovšek poslal v državni zbor pismo, v katerem predlaga, da se za novega ministra za notranje zadeve imenuje Andrej Šter, državni sekretar v tem ministrstvu, sicer član Slovenskih krščanskih demokratov. Ljubljana, 2. junija - Danes se je v nekaterih medijih pojavila vest, da je za novega ministra za notranje zadeve predlagan kandidat, ki je še vedno član kranjskega izvršnega sveta in načelnik enega od oddelkov kranjske občinske uprave. To seveda ni pravi vzrok za to, da smo ga ob tej kandidaturi na gotovo eno najnehvaležnejših funkcij pri nas povabili k pogovoru. Kako gledate na svojo kandidaturo, kot dolžnost, morda strankarsko, ali kot izziv? "O kandidaturi sem se odločal zelo razumsko, saj gre za tako veliko odgovornost, da nikakršna dolžnost ne bi mogla pogojiti take odločitve. Mnogo več argumentov sem pri tem našel za odločitev proti kandidaturi, kot za, odločilen moment, ki pa je odtehtal, je bila ocena, da predstavljam edino in minimalno kontinuiteto, ki bi lahko preprečila, da ne bi projekti, zastavljeni v tem ministrstvu, zastali. Predlog premiera je seveda zame veliko in nesporno priznanje in čast, sem pa popolnoma realen, da je odločitev v rokah državnega zbora. Ne bom razočaran in nobene osebne ambicije ne bodo trpele, če bo ta odločitev negativna." Kateri od začetih projektov se vam zdijo posebej pomembni? "Slovenija je izrazito v postopku preoblikovanja, če ne celo vzpostavljanja varnostnih sistemov v najširšem pomenu. Gre za projekt javne varnosti, kjer poleg klasičnih policijskih opravil sem spadajo še nekatere upravne dejavnosti, oblikovanje obveščevalnega in kontraobveš-čevalnega sistema, nujno povezovanje služb, ki kriminal preganjajo. Ta se je žal v Sloveniji že dobro organiziral in povezal tudi izven meja. Tu so še zakonodajni projekti, ki so javnosti znani: zlasti nov zakon o cestnem prometu - tu bomo morali Slovenci premisliti, ah si lahko dovolimo po 500 žrtev na leto, ali pa čimpreje spremeniti svoje poglede na varnost v prometu , oblikovati moramo prvo resno orožno pravo, izrednega pomena je zakon o društvih, ki ga lahko ob krepitvi civilne iniciative postavimo ob bok ustavi, nadaljevanje projekta zakona o državljanstvu itd., če naštejem le najpomembnejše. Rad bi poudaril, da se nikakor ne želim precenjevati in sem takoj za to, da se najde boljša rešitev, najslabše pa bi bilo, z nepredvidljivimi posledicami, če pride do zastoja. Bojim se, da se tudi s tem zelo intenzivno kalkulira." Na področju notranjih zadev je kriza najprej nastopila v varnostno obveščevalnih sistemih, zaradi česar se je pojavilo kar nekaj konfliktov in afer, v zadnjih dneh pa je največ pozornosti po žalostnih dogodkih v Celovcu namenjenih policiji. Čemu to pripisujete: spremembi sistema, preobraz-birečeno bolj simbolično iz milice v policijo, splošnemu spreminjanju sistema vrednot, ali pa morda zakulisnemu političnemu obračunavanju? "Mislim, da je vse, kar ste omenili, zagotovo vzrok dogodkom, ki smo jim priča, sam pa bi dodal še enega, za katerega pa seveda nimam formalnih dokazov: odsotnost medsebojnega zaupanja med državo ali celo družbo in represivnim aparatom. Pri tem ne mislim na kupovanje lojalnosti, pač pa da mora vsak sistem oceniti, kaj rabi, in nato to vzdrževati. Dokler smo priča enostranskim ocenam dela represivnih aparatov, bomo soočeni tudi i enostranskimi reakcijami tega aparata. Obstajajo pa tudi se druge razlage, vendar se na polje špekulacij ne bi rad spuščal. Če kje velja, potem pr?v gotovo velja za naše področje, da se moramo na napakah učit1-da nas pri tem postopoma sreča pamet. Prav nekonfliktna zamenjava na vrhu tega siln° pomembnega področja lahko okrepi napore za ureditev tega stanja. Alternative so sila zaskrbljujoče in če ne bi ifl»cl informacij, ki jih imam po letu in pol dela v tem ministrstvu, W se verjetno lažje in bolj optimistično odločal za to." Naj vas za zaključek povpr*' šamo o tem, kdaj boste razre' šeni članstva v kranjskem izvršnem svetu in kdaj bo v*** ime, kot načelnika oddelka 24 notranje zadeve na občini v Kranju, izbrisano? "Povem le lahko, da sem, k° sem pričel z delom na ministrstvu, napravil vse, da bi se to uredilo, pa se žal na občini v Kranju ni. Sam seveda poznan) razloge za to, ki pa jih ne o1 ponavljal. K sreči tam dela namestnik, ki to delo zel° dobro strokovno opravlja, tako da vsaj ni nobenih problemov. • S. Zargi Drugi teden zasedanja državnega zbora Pokojnine bodo rasle po starem Ob zelo različnih pogledih strank vlade je predlog intervencijskega zakona o usklajevanju zajamčenih plač, nadomestil in pokojnin v državnem zboru gladko zavrnjen. Ljubljana, 2. junija - Drugi teden majskega zasedanja državnega zbora je bil usmerjen predvsem k vrsti dovolj pomembnih zakonov, ki so, razen intervencijskega zakona o usklajevanju minimalnih plač, nadomestil in pokojnin, doživeli večinsko podporo. Sprejeta je bila ratifikacija Konvencije o varstvu Človekovih pravic, brez večjih pripomb pa v drugem branju tudi novi obrtni zakon. Ponedeljkovo obravnavo novega zakona o obrti je uvedel minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar, ki je menil, da gre za enega temeljnih gospodarskih zakonov, ki bo zajel kar 65.000 zaposlenih. Obrt od ostalega gospodarstva ne ločuje več vrsta lastnine, pač pa postopoma le še način proizvodnje, pričakujejo pa, da približno tretjina obrtnikov ne bo več izpolnjevala pogojev. Obrtna dovoljenja naj bi odslej podeljevala obrtna zbornica, v katero se bodo morali obrtniki obvezno združevati. Na novo bo urejeno podeljevanje mojstrskih nazivov (tak naziv bo moral imeti lastnik, ali eden od zaposlenih), na novo pa bo urejen tudi položaj obrtnih učencev (vajencev) in pomočnikov. Poslanci so v prvi fazi sprejeli tudi zakon o javnih naročilih, ki naj bi bil eden od najpomembnejših protikorupcijskih zakonov, po katerem bo poleg javnih razpisov za izvajalce del iz javnih sredstev potreben tudi certifikat o kakovosti. Potem ko so na začetku majskega zasedanja driavnega zbora prejšnji teden poslanci zagrozili, da bodo za zunanjega ministra zahtevali odgovornost, če ministrstvo takoj ne predloži potrebnih dokumentov za ratifikacijo konvencije o človekovih pravicah (ker tega dokumenta še nismo ratificirali, so nas v Evropi uvrščali še za Romunijo). Opozorilo je zaleglo: v torek so poslanci dobili na klopi potrebni zakon in ga tudi sprejeli. Pretežni del torkovega zasedanja pa je bil posvečeno obravnavi in sprejemanju dopolnil dveh pomembnih zakonov o organizaciji uprave v naši državi: drugi obravnavi zakona o upravi in zakona o delitvi pristojnosti med ministrstvi. Precej {'asnejša slika o novih občinah bi bila, če 01 vila ta dva zakona že prej sprejeta, omenimo pa, da naj bi s 1. januarjem država (ministrstva) od občin prevzela praktično vse upravne zadeve: pristojnosti {■eodetske službe, inšpekcij, kmetijs"'*' ovstva, ribištva, veterinarstva, varstv* vojnih veteranov in žrtev vojne, notranji" zadev, obrambe in zaščite, vodnega gosp0' darstva, urejanja prostora, varstva naravo* in kulturne dediščine, premoženjsko pravne zadeve v zvezi z nepremičninarti1' izdajo obrtnih dovoljenj, dovoljenj l* opravljanje gostinskih in turističnih dcjay' nosti, zdravstvenega varstva itd. Upravne enote naj bi delale v sedanjih prostorih *§ prevzele tudi dosedanje delavce. Največ pozornosti zasedanja v sredo pa je vzbup1 predlog intrevencijskega zakona o usklaje: vanju nadomestil plače (za čas odsotno«1 zaradi bolezni nad 30 dni, porodniškega dopusta, denarnih nadomestil za čas brezposelnosti) in višine zajamčene plače te pokojnin, ki je zadel predvsem ob cen. kako usklajevati pokojnine, kar naj bi r mnenju nekaterih poslancev morali ^ temsko (z zaostajanjem) poenotiti. P. mnenju drugih pa iz tega sistema i^fne Ker sporazuma niso našli, je bil pted^r intervencijskega zakona zavrnjen. Otaep,. mo še, da so po hitrem postopku sprej zakon o določitvi invalidskih prejemkov P v čemer so zaradi hitrega povečevanj3 preteklosti osnove zmanjšali za 26 odst° kov. • S. Žargi Poslanka Jana Primožič pojasnjuje Imuniteta ni oprostitev! Edini motiv je bil, da bi ne bUa ovirana pri poslanskem delu. Ljubljana, 1. junija - Vprašanje podelitve poslanske imunitete poslanki SKD Jani Primožič iz Tržiča, v sodnem postopku zaradi Krometne nesreče, je v javnosti naletelo na zelo različne odmeve, li manjkalo tistih, ki so trdili, da je to oblika izmikanja odgovornosti. Jana Primožič meni, da se je ob tem začela groba politizacija in moraliziranje, ld pa so povsem brez osnove. Povedala nam je: "Vprašanje moje poslanske imunitete je res postalo precej popularno predvsem iz povsem napačnih razlag. Kaže namreč poudariti, da sklicevanje na imuniteto postopek samo pre- loži in nikakor ne ustavi, torej ne gre za nikakršno izmikanje odgovornosti. Za prometno nesrečo, v kateri sem bila udeležena pred nekaj manj kot dvemi leti (soudeleženec je tedaj dobil zlom noge in gretres možganov), je sodišče v [ranju začelo postopek, ko sem imela v parlamentu največ dela, saj sem v poslanski skupini SKD zadolžena za lokalno samoupravo. Ker so me opozorili, da utegne biti sodni postopek časovno precej zahteven, sem presodila, da moram v času, ko so potekala celodnevna posvetovanja in številni obiski po raznih krajih Slovenije, dati prednost poslanskemu delu in tem dolžnostim, zato sem se odločila, da se na imuniteto sklicujem. Ko sem opazila, kako se primer moje imunitete politizira, mandatno imunitetna komisija državnega zbora pa se je odločila predlagati, da se imuniteta ne podeli, sem ^ ker razprave ob tej točki ^ državnem zboru ni, odlocu8« vsem poslancem napišem P^ mo s pojasnilom o sit\0ie primeru in motivih za °? s sklicevanje na imuniteto pripisom, da bom sama g1 je vala proti. Nikakor torej n? » *v nom enaki, vprašanje je * ^ bilo, ali si lahko dovolim v. času odsotnost. V pismu P" vam kolege poslance, da gj m jejo po vesti in ob U2°sle Lj vseh okoliščin." • 5. z*n5 vala proti. iNikaKor ioicj «- ^ za izmikanje odgovornosti.^, smo vsi državljani pred t 0 ~ Ivan Bizjak / Direktor in glavni ""^-totu*' ,, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto/fVj^ , Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk čaS0Pis0Y^^J;ra&e ^ Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure TČasopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun-*md7v$ul^ 2^c3stotkov ^m»^°tu\iao- ktn^naročn^Tl^DEN^^asne storitve- f ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA- 80 00 SIT • KRANJ ' _____* T GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, tele far: 222-917 / Malt oglasi: telefon: 223-444 Ministrstvo za šolstvo in šport vlaga v prostore Za gimnazijo, telovadnico in osnovno šolo Podpis dogovora o obnovi jeseniške gimnazije, ki bo prihodnje leto praznovala 50-letnico. Za gimnazijo Predvidena vsota ne bo povsem zadostovala. Prihodnji teden podpis sporazuma za obnovo šolskega prostora v Radovljici. . V ponedeljek sta predsednica Jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinar in minister za bistvo in šport Slavko Gaber v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah podpisala dogovor toed Ministrstvom za šolstvo in »port in izvršnim svetom skupščine občine Jesenice o sodelovanju na področju investicijskih vlaganj v šolske in športne objekte v občini. Dogovor se Predvsem nanaša na obnovo stavbe jeseniške gimnazije, ki So jo tako začeli obnavljati. V jeseniški gimnaziji, ki je P°d spomeniškim varstvom in to je nujno potrebna popravila, bodo obnovili še telovadnico, tako da bo primerna za razna ligaška tekmovanja. Del denarja pa so namenili tudi za obnovo bližnje osnovne šole Prežihov Voranc, tako da bi postopoma v njej odpravili dvoizmenski pouk. Investicija, vredna okoli 250 milijonov tolarjev, sodi v program del obnove slovenskih šolskih stavb ministrstva za šolstvo in šport. Ministrstvo je namreč predložilo državnemu zboru v sprejem program investicijskih vlaganj v slovenske šole, kar obenem z drugimi investicijami v šolstvu pomeni okoli 27 milijard tolarjev v naslednjih letih. V šolske prostore v Sloveniji naj bi v naslednjih letih vložili okoli 17 milijard tolarjev. Od tega imajo predvidenih 340 milijonov za nepredvidene posege, vendar je to razmeroma malo denarja, če pomislimo, da bi bilo to komaj za eno šolo. Tudi za jeseniško gimnazijo, ki zbira denar za obnovo tudi z raznimi akcijami ob 50-letnici gimnazije, predviđana sredstva ne bodo povsem zadostovala. Gimnazija, ki sodi med štirinajst objektov slovenskih sredn- jih šol, ki so spomeniško zavarovani, pa bo vendarle obnovila svoje dotrajane zidove, instalacije, centralno kurjavo in pročelje, ki je že desetletja prva jeseniška sramota. Ministrstvo za šolstvo in šport bo zajetno investiralo tudi v sosednjo radovljiško občino, kjer je huda prostorska stiska na gostinski in ekonomski šoli. Tudi v radovljiški občim naj bi prihodnji teden v okviru šolskega tolarja podpisali dogovor o financiranju ministrstva v šolski prostor. • D.Sedcj Ravnico kam bi del Škofjeloška vlada za Mesoizdelke (še) ne vidi rešitve £a legalizacijo na sedanji lokaciji ni pogojev, za preselitev na Trato pa so ekološki zadržki in n*sprotovanje krajevne skupnosti. jjk°fja Loka, 2. maja - "Preprosto ne more biti res, da se ne da nič "»praviti", je bil sicer logičen komentar nekaterih članov *k°fjeloške vlade ob problematiki klavnice Mercator - Mesoiz-jelki v Škofji Loki, vendar kljub temu ni bilo nobenega »Prejemljivega predloga niti sklepa za to, kako legalizirati Prenovljen in saniran objekt v Škofji Loki, niti oytem, ali začeti Postopke za novo lokacijo na Trati oz. kje drugje. Skorja Loka pa 0 Predelavo potrebuje. M Morda se še kdo spominja afere" 0 tem, da se je klavnica Jfofjeloških Mercator - Mesoiz-ae»kov po številnih zahtevah za ureditev stanja adaptirala in ludl ekološko sanirala "na "no", saj je ministrstvo za arstvo okolja in urejanje prosil6 P« začetku del na ^°iido urbanistične inšpekcije .uveljavilo lokacijsko dovol-Jen)e, ker je bilo v nasprotju z 2az>dalnim načrtom prenove Jtarega mestnega jedra (na le,n mestu je po tem zazidal-JJf* načrtu predvideno rušenje Jjavnice in možnost lociranja ržnice). Ker je bila preureditev n ekološka sanacija nujna, je 'nvestitor načrtovana vlaganja °rez gradbenega dovoljenja iz-P^jal, to pa seveda pomeni, da danes posluje brez uporabnega dovoljenja. Nihče na seji izvršnega sveta ni znal pojasniti, kako je z obratovalnim dovoljenjem, ki je veljalo do začetka adaptacije, vsi pa priznavajo, da se je v klavnici napravilo izredno veliko, da se kar precejšnji problemi vplivov na okolje odpravijo. Se več: mnogo je takih, ki so prepričani, da je to najbolje urejen klavniški obrat v Sloveniji. Ko je omenjeni problem razveljavitve lokacijskega dovoljenja in "dela na črno" izbil na dan, so v Škofji Loki iskali kompromis v smeri, da so opravljena dela in vlaganja le začasna rešitev in dosegli, vsaj tako je bilo pojasnjeno na seji, soglasje (tudi s sosedi), da je to rešitev nekje do leta 2000, ko naj bi našli novo lokacijo in obrat v celoti preselili. Napravljena je že bila študija o tem, kje bi v sedanji občini Skofja Loka bila možna lokacija, vendar rezultatov, razen lokacije na Trati (tam ima to podjetje že izgrajene hladilnice), ni dala. Pa tudi lokacija na Trati je precej problematična, saj je pač to na robu Sorskega polja, ki je znani vodonosnik m ena najpomembnejših zalog pitne vode v Sloveniji. Mesoizdelki so pri skupini SEPO naročili študijo o vplivih takega objekta na okolje in iz njihovih ugotovitev izhaja, da je klavnica tam sicer možna, vendar pod posebnimi pogoji iz-vedbe (npr. vodotesna kanalizacija) saj je prav tovrstni obrat v pogledu precejšnje količine odpadnih voda zelo problematičen. Ob tem je potrebno še omeniti, da v K S Trata takim načrtom ostro nasprotujejo. Po dokaj burni razpravi na seji škofjeloške vlade, ko je "ministrica za okolje" iz eko- loški razlogov opozarjala na nesprejemljivost načrtov preselitve na Trato, pa tudi dejstvo, da dosedanje iskanje drugih lokacij ni bilo posebnoresno, izvršni svet ni uspel sprejeti nobenih sklepov: ne vidijo možnosti legalizacije obstoječega obrata v Škofji Loki, niti ni volje za to, da bi se začeli (s Trato) pogovori o tem, da bi se morda le našla kakšna rešitev na drugi lokaciji. Dejstvo ostaja, je bilo poudarjeno, da klavnico v Škofji Loki potrebujejo iz proizvodnih, zaposlitvenih razlogov, pa tudi kmetje so soglasni o tem, da brez nje ne bi šlo. Omenjeno je bilo le dejstvo, da iz zgodovinskih virov izhaja, da je bila klavnica nekoč zelo dobičkonosna last mesta oz. občine in da naj pravne službe proučijo, ali je mogoče v smislu denacionaliza-cijskih postopkov ali celo lastninjenja v tej smeri (torej občinske lastnine) kaj napraviti. Morda bo tedaj več volje za to, da se obrat tudi legalizira? • S. Zargi Triglavski park do leta 2000 Vi • 1 • • Park ie proti smučišču na Vrtaski planini Na seji m,a Zglavij »»odneha,k. so spreMmj**lenega koncepta park, do let. 2000. Park "»j bi Mi. Park se brani populističnih obtoxb, da je vsega knv. Na minuli seji Triglavskega Orodnega parka so sprejeli osnutek varstvenega koncepta Parka do leta 2000, ki je osnova 2a dopolnitev zakona o parku. Triglavski narodni park si želi graniti mednarodni status narodnega parka, zato pa mora Postopoma uveljavljati mednar- odne standarde za zavarovana območja. Park naj bi bil urejen v skladu s kategorijami Svetovne zveze za varstvo narave in naravnih dobrin IUCN pri UNESCU. Dokument, ki so ga sprejeli, je tako osnova za strokovno varstvo parka in za gospodarjenje v njem, za uredi- tev lastninskih odnosov, še posebej pa je pomemben tudi zato, ker je prihodnje leto Evropa razglasila za varstvo narave. Triglavski narodni park meri 16.700 hektarov in je last države. Po konceptu do leta 2000 naj bi park razširili na enarja za nova delovna mesta zmanjkuje Pogodbeno delo prerašča v redno Krn • 16 očmi ^' J"1""!8 " Občinski izvršni svet je v sredo razdelil Pod* mar*c v tolarski protivrednosti sedmim zasebnim \ J^'jeni kot spodbudo za odpiranje novih delovnih mest. dela Jem "P8*161"" gre za zaposlitev enajstih brezposelnih Občinski denar prejmejo Podjetja Media art, Eco-Pom, Krt, Bimo, R 3, pekarstvo Nikolaja Umnika in Podjetje Hribar. Te vloge so bl«e na občinsko komisijo, ki Pripravlja predloge za izvršni svet, naslovljene do 15. mar-Po tem dnevu pa je komisija prejela še 56 vlog za zaposlitev 66 delavcev. Če bi jim želeli ugoditi, bi potrebovali 8,8 milijona tolarjev, kar pomeni, da v letošnjem občinskem proračunu za spodbujanje odpiranja novih delovnih mest zmanjka 4,8 milijona tolarjev. Izvršni svet je zato sklenil, naj komisija za zaposlovanje začasno ne sprejema več novih vlog. Hkrati bo skušal zagotoviti manjkajočih 4,8 milijona tolarjev, če to ne bo uspelo, pa bo morala komisija predlagati drugačne kriterije za dodelitev spodbud. Nepričakovano velika rast zaposlovanja v zasebnem podjetništvu in obrti ter s tem pritisk na občinsko blagajno je predvsem posledica spremenjene davčne in delovne zakonodaje, ki od januarja naprej ni več tako naklonjena pogodbenemu delu kot v preteklosti. H. Jelovčan 24.500 hektarov. Park naj bi se širil zlasti na južna območja bohinjskih gora in na Tolminskem. Na seji so govorili tudi o nadaljevanju in dokončanju del INFO centra v Trenti, ki naj bi bil dokončan še letos, če bodo na voljo finančna sredstva. Za center je država namenila 60 milijonov tolarjev od 137 milijonov tolarjev, kolikor je bil državni delež za financiranje parka. Če pa sredstva za financiranje informacijskega centra v Trenti ne bodo zadostovala, si bodo prizadevali, da dobijo sponzorje. Na seji sveta je mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije podelila parku visoko priznanje Mladina in gore. Na leto podelijo le tri. Člani sveta so ob različnih razpravah poudarjali, da je populizem, ki se zganja na račun parka in njegovih prepovedi, nedopusten. V zadnjem času je za vse kriv samo park, nikoli pa se ne vidi resničnih krivcev. Zavzemajo se le in zgolj za varstvo narave in kulturne krajine, zato so tudi zavrnili predlog, da bi na Vrtaski planini nad Mojstrano zgradili smučarski center. • D.Sedej Na tekmovanju vojaških patrulj v Italiji Uspeh slovenske ekipe Kranj, 2. junija • Pripadniki gorske enote Teritorialne obrambe Slovenije so dosegli na 9. tekmovanju vojaških patrulj, Id je bilo 28. maja 1994 nad dolino Valmalenco v italijanskem pogorju Beraina, izjemen dosežek. Med stotimi ekipami iz Evrope in Amerike so se uvrstili v končno tekmovanje, kjer so zasedli 7. mesto v skupni uvrstitvi in si priborili celo zmago v streljanju. Tekmovanje poteka v 15 različnih panogah, v katerih je ?omembno tako teoretično znanje kot praktična izurjenost, reizkus obsega vse od reševanja situacijskih vojaških nalog, topografije in orientacije, do alpinizma, prehoda prek reke in veslanja, ne manjka pa niti prve medicinske pomoči in streljanja. V slednjem preizkusu so bih naši tekmovalci Miha Kuhar, Drago Čevnz, Leon Holc in Matej Crnkovič najboljši, med 86 uvrščenimi ekipami pa so na koncu dosegli doslej najboljšo slovensko uvrstitev. Druga ekipa, ki je tekmovala za Združenje slovenskih častnikov, je zasedla 20. mesto, mešana slovensko-italijanska ekipa pa se je uvrstila na 26. mesto. • S. Saje Višje najemnine Kranj - Občinski izvršni svet je s 1. junijem za pet odstotkov povišal najemnine za občinska neprofitna in socialna stanovanja, najemnine za poslovne prostore pa za dobrih sedem odstotkov. Višina najemnine, ki jo lastniki neprofitnih in socialnih stanovanj lahko zaračunavajo najemnikom, se določa v skladu z repuliško metodologijo. Po njej letna najemnina ne sme presegati 2,9 odstotka od vrednosti stanovanja. Spremenljivka pri izračunu je vrednost točke. Le-to je ministrstvo za okolje in prostor na novo določilo 20. maja in znaša 13,59 tolarja. Zadnjič so bile najemnine povečane z začetkom tega leta. Takrat so bile nazadnje povečane tudi najemnine za poslovne stavbe in prostore v kranjski občini, ki jih ureja poseben odlok. Nova vrednost točke za izračun najemnine znaša 263,24 tolarja, kar pomeni nekaj več kot sedemodstotno podražitev. H. J. Novi inšpektorji Kranj • Potem ko so kandidate za inšpektorje v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko sprejeli v štirih gorenjskih občinah, je v sredo kranjski izvršni svet imenoval Jurija Moharia tz Kranja za inšpektorja za javne ceste, Edvarda Povaleja iz Kovorja za tržnega inšpektoja za območje Kranja, Škofje Loke in Tržiča ter Bojana Stareta s Hrušice za tržnega inšpektorja za območje Jesenic in Radovljice. Alojza Medveščka z Golnika kranjska vlada v sredo ni (ponovno) imenovala za prometnega inšpektorja. H. J. Trgovski Center Pro Commerce (POLEG TRGOVINE IBI NA PRIMSKOVEM) PONOVNO NA ZALOGI: Jogi rjuhe 90 x 190 cm v beli barvi SAMO 690,00 SIT NOVO: Jogi rjuhe 190 x 200 cm v beli, rumeni, modri ali roza barvi SAMO 990,00 SIT Majice T-Shirt, kratek rokav, potiskane, podaljšan kroj SAMO 490,00 SIT Ženske kavbojke iz jeansa SAMO 790,00 SIT Ženske bluze, kratek rokav, velika izbira vzorcev SAMO 890,00 SIT Ženske tunike, velike številke, v zeleni, plavi ali lila barvi SAMO 890,00 SIT Ženske majice iz bombaža z dolgimi rokavi in gumbi, v zeleni ali beli barvi SAMO 690,00 SIT Ženski kompleti iz jeansa - krilo in bluza - v modri in rdeči barvi 1.490,00 SIT Trenerke - modeli tudi za manjše in močnejše 1.690,00 SIT PRI NAKUPU NAD 5.000,00 SIT DARILO VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ - NE ZAMUDITE UGODNEGA NAKUPA KOUČINE OMEJENE foto bobnar KUHINJE IZ UVOZA Pokličite Wm Trgovina s poh POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Betnlca 81 064/403-871 Bodite vedno dobre volje Tržič, 1. junija - Gospa Alojzija Zaletel iz Tržiča je včeraj, 1. junija, praznovala častitljivih 99 let. Ob tej priložnosti jo je obiskal tržiški župan Peter Smuk, vse pa je zanimalo, kakšen je njen recept za tako dolgo življenje. Čila gospa se je ob tem vprašanju rahlo nasmehmla, odgovor pa zaupamo tudi vam -čim manj se jezite in čim več dobre volje, to vam pomaga pri naporni hoji skozi življenje. Zaupala nam je tudi, da vsak dan zaužije tudi kozarček dobrega vmčka. pa tudi brez skodelice dobre kave ne gre. • š. V., foto: T. Cebron NOVO ŽUPNIŠČE V KRIŽAH JE ŽE POD STREHO -Zaradi prenove ceste skozi Križe so morali lani porušiti staro stavbo tamkajšnjega župnišča, ki je stala tik ob križišču z golniško cesto. Nekoliko bolj stran od ceste so postavili nov objekt, ki je pred nedavnim že dobil streho. Čeprav so prvotno načrtovali izgradnjo manjše stavbe, so se zaradi skladnosti z okolico in širše namembnosti odločili za večjo zgradbo. Kot je povedal načelnik tržiškega oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti Janez Bečan, bodo prostori namenjeni razen za versko izobraževanje in dejavnosti tudi za razne kulturne prireditve. Do jeseni bi radi uredili vsaj bivalne prostore za župnika, dokončanje celotne gradnje pa bo odvisno tudi od razpoložljivega denarja. Naložbo namreč sofinancirajo po tretjinah država, občina in krajani. • Besedilo in slika: S. Saje MESARIJA GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 HRANILNICA 00 d. d. Kranj Koroška 27, tel.: 064/223-777, fax: 064/211-337 V JUNIJU TOLARSKE VEZAVE Ž DEVIZNO KLAVZULO 0010,25 0011,50% Vsak Gorenje ta prav bo vLOU tolarje djav. Veriga d.o.o. Lesce objavlja prosto delovno mesto OBDELOVALCA KOVIN za delo na CNC stroju Pogoj: - obdelovalec kovin - IV. stopnja izobrazbe Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj vložijo pisne prijave s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: VERIGA d.o.o. Lesce, kadrovska služba, Lesce, Alpska c. 43. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku prijavnega roka. Vrsta problemov v Triglavskem narodnem parku Kje so tiste stezice Bled, 2. junija - Kulturna krajina v Triglavskem parku se vedno bolj zarašča, nekdanjih lovskih poti ni več. Zračni promet in moto rize m v parku sta nedopustna. Ali je konjski šport v visokogorju škodljiv ali ne? Ko so na minuli seji sveta Triglavskega narodnega parka na Bledu razpravljali o problemih, ki jih imajo v parku, niso mogli mimo nekaterih precej hudih problemov, ki se pojavljajo v parku. Minulo leto so predvsem organizirani motoristi v skupinah po parku delali precejšnjo škodo, saj so prihajali v skupinah iz tujine, zavedajoč se, da v našem parku ne morejo ukrepati, saj tovrstnih prepovedi pri nas v nasprotju z drugimi evropskimi parki, ni. Vendar pa jih je v zadnjem času nekoliko manj, vendar še vedno velja, da motoristi izven asfaltnih cest nimajo kaj iskati. Triglavski narodni park bo zato predlagal Skupščini občine Radovljica, da sprejme odlok o pripravi in postavitvi opozorilnih tabel, da se je z motorji prepovedano voziti po gozdnih, travnikih in poteh. O tem bodo motoristi obveščeni že na mejnih prehodih. Zračni promet nad parkom prav tako ni urejen in občasno povzroča kar precejšen hrup. Kot je dejal nekdo: "park se Crodaja skozi avion", zato se odo v Triglavskem parku zavzemali za to, na se zračni promet nad področjem narodnega parka omeji ali izloči. Naslednji zapleti so okoli konjskega športa - v dolini Trente se namreč zasebnik želi ukvarjati s tem, da bi konji po gorskih poteh nosili turiste. Napačno je bilo mnenje, da je Triglavski park dal negativno soglasje, saj soglasja, pozitivnega ali negativnega, sploh nima pravice dajati, občinam lahko posreduje le mnenje. V tem primeru gre pravzaprav za dvojno politiko: medtem ko država z raznimi krediti spodbuja tudi te vrste zasebništvo, se po drugi strani postavlja naravovarstvena dilema. Ali je konjski šport v visokogorju obremenjevanje narave ali ne? Ali se gorske poti poškodujejo in kdo jih mora popravljati? Znano je, da imajo planinska društva, ki s konji oskrbujejo postojanke, kar precej dela s popravilom gorskih poti. Prav tako bi bilo treba vprašati lastnike zemljišč, če se s konjskim športom na svojih zemljiščih strinjajo. V tujini je konjski šport po gorskih turah zelo uspešen projekt, a tam poteka po natančno določenih poteh. Prav gotovo bo športno-re-kreacijske probleme v parku treba sproti reševati, saj zakon o Triglavskem parku, ki je bil sprejet leta 1981, prav gotovo ni mogel predvidevati novih športov in novih rekreacijskih aktivnosti. Triglavski park se zato zavzema za pripravo raziskave, ki naj bi povedala, kako posamezni športi vplivajo na naravo. Posamezna območja kulturne krajine v Trigavskem narodnem {>arku se nezadržno zaraščajo -ovskih poti na nekaterihkrajih sploh ni več. Člani sveta Triglavskega parka so se zato spraševali, kaj bi bilo bolje: ali bi pota, ki so nekdaj bila, registrirali in vzdrževali ter tako tudi ohranili, saj so navsezadnje del kulturne dediščine, ali pa pustili usodi. Vsekakor bo treba ločiti visokogorje in doline, ki se res zarašča. In tudi na tem področju se takoj srečujejo z lastniki zemljišč, saj so, den- imo, v Trenti, nekateri pokup' zemljo, zdaj pa ne pustijo, daj! kdorkoli vzdrževal stare potl; Država podpira razne melioff cije, po drugi strani pa dopu*^ zaraščanje kulturne krajih Nekateri so že pred leti opozarjali, da se bo v Sloveniji šestih letih zaraslo 200 tis<* hektarov in to se je - re zgodilo! Precej so govorili predvsem Trenti, ki ni več takšna, kot 1 bila. Obstaja teorija, da morali Trento poseliti z v^ 1.500 prebivalci, če bi želeli,» se ponovno revitalizira. Tr^n1 v svetu ni osamljen prinl y izseljevanja prebivalstva •" italijanskih Dolomitih so K deve povsem podobne Trenti. Ljudje odhajajo iz r*' zličnih vzrokov, doline pa *\ zaraščajo in kulturna krajina *j spreminja. Krajino pa v svoj Ervotni obliki ohrani le dov* i tam živi. Člani sveta Triglavskega p3? ka so se med drugim W* zavzeli, da bi park kot držaj* institucija kupil nekaj zernljr^r. parku, tam, kjer ne bi D1'j drugih interesentov, zato da lahko uveljavil strogi varstve1" režim. • D.Sedej Novinarska konferenca Teosa Perneta Tožba na tožbo, voda pa teče Jesenice, 2. junija - V polnilnico karavanške vode je vloženih milijon in pol ameriških dolarjev, Perne pa ima po lastnih besedah za 56 milijonov tolarjev blokiranih sredstev. Zahteva prekinitev partnerskih odnosov z odovodom in Vodovod toži tudi za škodo, ki mu dnevno nastaja zato, ker Vodovod ne odpre pip. Pri Vodovodu pravijo drugače, enako tudi izvršni svet, ki ga Perne obtožuje, da je stalno oviral projekt Zasebnik Teos Perne, ki vodi firmo Perne d.o.o. in je medijsko znan predvsem po projektu karavanške vode Julijana, je minuli ponedeljek sklical novinarsko konferenco, na kateri je pojasnil svoje poglede na probleme, zaradi katerih karavanška voda še vedno teče mimo steklenic v Savo. Perne, ki se je večkrat pritožil in ki za zaostanek pri uresničitvi projekta krivi predvsem "lokalne faktorje", kot sam pravi, predvsem jeseniški izvršni svet in podjetje Vodovod, ki' mu je zaprlo vodo, je navedel sklep sodišča, ki nalaga Vodovodu, da mora odpreti pipe. Podjetje Perne pa je vložilo na sodišče tudi zahtevek, da zaradi škode terja od Vodovoda 300 tisoč tolarjev na dan, ker naj bi podjetje zaradi zapartih pip utrpelo tako škodo. Naslednja tožba, ki jo je vložilo podjetje, je prekinitev partnerskih odnosov z Vodovodom. Perne je vložil tudi zahtevek na častno razsodišče Gospodarske zbornice Slovenije - vse ob temeljnem prepričanju, da je firma upravičena, da se voda odpre in da je Vodovod leta 1990 podjetju podelil pravico do izkoriščanja in distribucije. In da tožb le še ne bi bilo dovolj, je podjetje ravnanje "lokalnih faktorjev", najprej izvršnega sveta Jesenice prijavilo tudi komisiji državnega zbora, ki se ukvarja z nepravilnostmi izvršnih svetov. Med drugim je Teos Perne poudaril, da je velika škoda, da ni v polnilnici obljubljenih 90 delovnih mest, bistvo vsega pa je, da je podjetju oporekana pravica do vode. In še več: navedel je še nekaj drugih nepravilnosti Vodovoda in občine, kot recimo to, da je takoj po internem srečanju podjetja s partnerji Vodovod poslal fakturo za 500 tisoč nemških mark, jeseniški župan pa prijavil polnilnico, da je pnšlo do onesna-ženja vode. Perne ima Eripombe tudi na kriminaliste ranjske U J V, saj jih je menda zanimalo vse drugo, le onesnažena voda ne. Spori o vodnogospodarskem soglasju, o tem, ah so industrijski porabniki ali komercialni potrošniki in kakšna cena vode naj bo, se vlečejo v nedogled. Polnilnica, v katero naj bi vložil milijon in pol ameriških dolarjev, stoji, obresti ne plačuje nihče, saj je po Pernetovih besedah v veljavi moratorij. Perne se tudi pritožuje, da nihče v projekt, ki ima toliko težav, noče vložiti denarja, prizna pa, da ima štiri večje upnike, ki seveda upajo na vse -na 1,5 milijonov dolarjev plus dve in pol leti zamudnin obresti, medtem ko jePernetov žiro račun po njegovih besedah Poročilo enega se razhaja od poročila štirih Kaj je narobe v kranjski Komunali? Občinska vlada zahteva do konca junija eno poročilo nadzornega odbora. blokiran v višini 54 milijone tolarjev. , In še to: Perne je na tiskovj konferenci med drugim tU" izjavil, da je ozadje vsega t°' da je imel Vodovod nam^ ustanoviti vzporedno polnili co in vse te špekulacije naj" izhajale iz tega dejstva. *\ vprašanje, kje je uporabi dovoljenje za obratovanje P0., nilnice, pa je Perne odgovon.' da uporabnega dovoljenja zato, ker bi morala polnilnjr obratovati pol leta, da ga do". Kakorkoli že: Perne zahtev pravico do vode na osfl°. soglasja iz leta 1990, ne na to, v kakšnem stanj u l cevovod in kakšna sogWL zahteva Vodovod. Vodovod,P med drugim pravi, da rnanj. kakšnih 300 metrov cevovoj, in da naj Perne le predloži ^ dokumentacijo, medtem L "krajevni faktorji", jesen'* izvršni svet pravi, da nimf PV nobenih pristojnosti, da bi *K, ko v preteklosti kakorkoli al projekt, da pa bo o 1 j država Slovenija odločala- ^ je v njeni pristojnosti, komu . podeli koncesija. • D.Sedej, Kranj, 3. junija • Kranjski župan Vitomir Gros je na tiskovni konferenci 21. aprila novinarje seznanil z domnevnimi nepravilnostmi v poslovanju javnega podjetja Komunala, za katere je našel potrditev v poročilu predsednika nadzornega odbora Franca Goloreja. Spornih je predvsem dobrih 300 milijonov tolarjev, Id jih je imelo podjetje kot neprofitna organizacija konec minulega leta deponiranih v raznih drugih podjetjih in bankah. Gros je tedaj tudi napovedal, da bo za Komunalo zahteval revizijo SDK. Kaj je narobe v Kranjski Komunali, so v sredo spraševali tudi nekateri člani občinske vlade, ko so obravnavali poročilo tega podjetja o lanskoletnih naložbah v gradnjo in obnovo komunalnih objektov ter naprav in o načrtovanih vlaganjih v tem letu. Na sejo je predsednik vlade Peter Orehar povabil tudi direktorja Komunale Jožeta Peša-ka in predsednika nadzornega odbora Franca Goloreja. Franc Golorej je vztrajal pri ugotovitvah, zapisanih v svojem poročilu z dne 12. aprila, s katerimi pa se drugi štirje člani nadzornega odbora (tri je imenoval občinski izvršni svet, dva sta iz kolegija Komunale) ne strinjajo in so to tudi zapisali v poročilu 29. aprila. Franc Golorej je dejal, da je iz njegovega poročila moč razbrati nezakonitost in tudi negospodarnost poslovanja Komunale. Salonitne cevi vodovoda, s katerim upravlja Komunala, so načete, znano je, da se 30 odstotkov vode "izgubi"; z denarjem, ki ga je Komunala posojala drugim (tudi brez tega bi poslovala pozitivno) in ga del po nepotrebnem zapravila, bi se lahko lotila postopne sanacije. Kari Erjavec je dejal, da ustanovitelj javnega podjetja Komunala (občina) odgovarja za morebitne izgube in oblikuje poslovno politiko podjetja. Fanc Golorej naj bi po njegovem nenadoma, ko je bilo več let vse v redu, zamajal temelje dogovorjene poslovne politike. Razmišljal je o nezaupnici nadzornemu odboru, dejal, da gre za politizacijo ter opozoril, da so cene komunalnih storitev tretje leto v pristojnosti države, zamrznjene, približno 25 odstotkov pod realnimi, kar naj bi opravičevalo "sporno" vezavo denarja. Tudi Ferdo Rauter je podprl poslovno politiko, ki ima za cilj preprečevanje izgube in ustvarjanje rezerv za prihodnje večje naložbe: gradnjo kanalizacije od Stražišča do priklopa na loško čistilno napravo, postopno sanacijo deponije odpadkov, prestavitev vodovoda za -v zaradi načrtovane gradnje nin ^ ga tira železnice in otvpt projektnih dokumentacij za ". samezne naložbe. Moreb^j, nepravilnosti v poslovanju P^f jetja so po njegovem st nadzornih institucij. ^ Jože Pešak, direktor Kp^tj nale, je napovedal, da bo (P a Goloreju?) sprožil ?osi%f zaradi suma kaznivega d#J5p( izdajanja ponarejenih h*La član izvršnega sveta AUj Grmek pa je dejal, da por°*^ ne more sprejeti,dokler zultatov revizije SDK. P° > govem je nedopustno. t0 Komunala veže denar, na^:e v da bi skušala zamašiti luknj^ vodovodu. Tudi Miran Tiv* j je predlagal, naj se oCj j, nepravilnosti preverijo, slav Rupnik pa je P°^v0?-of nepristranskost članov naU* nega odbora iz Komunale- « Predsednik izvršnega * ^ Peter Orehar je sicer skušal razpravo osedotoci* ^\ poročilo Komunale o j8?^ ter letos načrtovanih na'°^.aj^ po tem, kako se je sukala. P f> zahteval od nadzornega °.vfljjti> eno poročilo, četudi z razhc stališči posameznih članov- Pri glasbenih uricah v Čebelici Danes glasbene urice, jutri morda glasbeni vrtec Predšolski otroci od blizu in daleč obiskujejo glasbene urice v kranjskem vrtcu Čebelica. Prihodnje leto morda glasbeni vrtec? ^ranj, junija - V Vzgojnovarstvenem zavodu v Kranju so lani veleli uresničiti projekt "glasbeni vrtec", ki bi v otroškem varstvu Predstavljal nekakšen nadstandard. Toda takšen vrtec bi bil za starše predrag, zato načrt prvo leto ni uspel. Vzgojiteljica *jDRAVKA KLANČNIK je namesto tega začela z uricami glasbene vzgoje, ki jih otroci obiskujejo popoldne. Od jeseni se je število za gasbo navdušenih malčkov podvojilo: zdaj glasbene "nce obiskuje 30 otrok. "Instrumenti so me mikali, ^to sem se odločila skupino otrok vendarle glasbeno vzgajati- Pri glasbenih uricah uporabljamo melodične instrumente, »°t so ksilofoni, metalofoni, °asovski resonatorii, nekateri otroci imajo tudi flavte. Sicer ^rn glasbeno dejavnost razdeli-la na štiri sklope: rajalne in gibalne aktivnosti, petje, 'Sranje na male instrumente in ?a glasbeno pravljico s spreml- ViV°'" je razlagala Zdravka bančnik. "Od jeseni, ko smo 2ačeli, se je glasbena dejavnost zelo razširila. Ne le da se je število otrok, ki prihajajo na Popoldanske urice, podvojilo, tudi otroci iz vrtca Čebelica prihajajo v "glasbeno sobo" k Neresni dejavnosti, obiskujejo nas vrtčevske skupine (kar 54 Vzgojiteljic z otroki se je letos že 2Vrstilo), in če me povabijo, se s sv°jimi instrumenti oglasim tudi v drugih vrtcih. Poleg tega smo osnovali tudi pevski zborček yrtčevskih otrok, ki ga spremljamo na melodičnih instrumentih." projekt glasbeni vrtec lani res iefUSp^' za Prihodnje vrtčevsko n °Pa je zanj veliko zanimanja, larši 24 otrok že zagotovo vedo, da bodo otroke vključili v glasbeni vrtec, tako da imajo £° oddelek takorekoč že poln. J-?elali naj bi v dveh, v enem bi .bllo 16 otrok, starih od 3 do 5 J1, v drugem pa 20 otrok od 5 ^° 7 let, v obeh bi bili tudi po jve vzgojiteljici. Za starše bi bil SJasbeni vrtec nekaj dražji od sedanjega, z denarno razliko pa Starši, ki so otroke letos vodili h glasbenim uricam, so navdušeni, ko vidijo otroke napredovati. To so nam potrdili tudi sami. Andreja Vrhovnik in Helena Triller vozitasvoja sinova prav iz Medvod: "Za otroka je dobro, če že v predšolski dobi Otroci radi muziciraj o na melodične instrumente. bi vrtec pokril nadstandardno ponudbo: več vzgojiteljic in manj napolnjene oddelke. Samega programa ne bodo dodatno zaračunali.Pozneje bodo za pokritje teh stroškov poiskali donatorje, kajti instrumenti za glasbeni vrtec so dragi. Tudi denar, ki ga starši sedaj plačajo za glasbene urice svojih otrok, gre pretežno za instrumente. V kratkem bodo dobili še nekaj novih, zlasti Panovih piščali in takoimenovanih "akordnic", posebnih brenkal, ki jih že veliko uporabljajo v nemških vrtcih. V glasbenem vrtcu naj bi bila vsa vzgojna dejavnost prepletena z glasbo. Raziskave na tujem namreč kažejo, da otroci, ki se ukvarjajo z glasbo, na vseh področjih dosegajo boljše razultate, tudi bolj sporoščeno delajo in manj so nagnjeni k agresivnosti. spozna instrumente in začenja razvijati glasbeni talent. V rednem vrtčevskem varstvu to ni mogoče, saj je v skupinah Zdravka Klančnik preveč otrok. Ni nama žal časa in vožnje v Kranj, vendar bi bilo lepo, če bi imeli otroci tudi v Medvodah možnost obiskovati glasbeni krožek. Za kranjskega pa sva zvedeli od službenih kolegic, ki so doma v Kranju." "Šestletnega sina, ki obiskuje vrtec na Klancu, sem vključila k glasbenim uricam zato, da je zaposlen s še eno interesno dejavnostjo," je povedala Dragica Galičič iz Kranja. "Ni sicer kdove kako glasbeno nadarjen, vendar kaže zanimanje za instrumente in bo kasneje morda igral na katerega." Štiriletni sin Vilme Cunk z Mlake je sicer v domačem varstvu, h glasbenim uricam pa ga je vpisala, ker rad poje in kaže dar za glasbo. "Pri glasbenih uricah je zlasti ritmično pridobil. Pohvalila bi gospo Zdravko, ki zna delati z otroki in jih motivirati, da so urice zanimive in razgibane. Ko bo sin večji, bo morebiti tudi po zaslugi te vrste glasbene vzgoje lahko nadaljeval na glasbeni šoli." • D.Z.Žlebir Nadomestne družine za stare Tržič, 31. maja - V Domu upokojencev v Tržiču so ta teden predstavili delovanje skupin starostnikov za samopomoč. O njih so spregovorili strokovnjaki, ki so zaslužni za to, da se je ta metoda dela razširila po vsej Sloveniji, dr. Jože Ramovž, Branka Knific in Tone Kladnik, člani Združenja za socialno gerentologijo in gerontogogiko. V Sloveniji deluje že 113 skupin v 35 okoljih, največ v domovih upokojencev. V tržiškem Domu Petra Uzarja so vznikle pred dvema letoma. Deluje jih že pet, poleg hišne socialne delavke in delovne terapevtke pa jih vodijo zunanje prostovoljke. Z druženjem s srednjo generacijo iz zunanjega okolja starim ljudem ustvarijo nenakšne nadomestne družine in nadomestno sosesko, kar v organiziranem domskem življenju najbolj pogrešajo. Obsež-neje o delovanju skupin starih za samopomoč v torkovi številki Gorenjskega glasa. • D.Ž. Varstveno delovni center iz Kranja Ljudje, ki ne bodo nikoli ^ranJ, 3. junija - Varstveno delovni center iz Kranja, ki JKposablja, zaposluje in varuje zmerno, težje in težko motene jAvalide, je minuli teden odprl vrata javnosti. Ljudje namreč delo 111 življenje te vrste invalidov premalo poznajo. samostojni lesena računala, izdelke iz umetnega usnja, jute, volne in papirja. Pripravijo jim tudi razvedrilo, šport, izlete. S starši teh ljudi imajo vsakodnevne stike. Starše silno skrbi, kaj bo z njihovimi otroki, ko oni umrejo. V takih primerih gredo duševno moteni invalidi v dom starostnikov, kar pa ne zanje ne za njihovo novo okolje ni najboljša rešitev. Zato v Varstveno delovnem centru v Kranju razmišljajo o bivalni skupnosti, v kateri bi pod nadzorom specialnih pedagogov živeli tisti invalidi, ki bi ostali brez staršev. Ker v kranjskem centru nameravajo adaptirati in razširiti sedanjo stavbo, bi lahko za bivalno skupnost poskrbeli v lastnih prostorih. Vodja centra Pavla Ocepek nam je povedala, da se utegne pri gradnji zatikati. Zadaj za stavbo na Stritarjevi, kamor se nameravajo razširiti, stoji propadajoči nekdanji svinjak. Tega naj bi podrli, vendar imajo v njem skladišča Živila in tudi sosednji stanovalci ga uporabljajo za drvarnice in garaže, zato bo najbrž težko dobiti njihovo soglasje. Kranjska cerkvena oblast, ki je lastnik zemljišča, pa je že privolila na adaptacijo. * D.Z.Žlebir kovanci Varstveno delovnega centra pri vsakdanjem delu V Varstveno delovnem cenim v Kranju je trenutno 40 invalidov, starih od 17 do 56 le.t, ki zaradi svoje prizadetosti ["koli ne bodo povsem samostojni. Kljub temu jih specialni Pedagogi in delovni terapevti ve štirje so zaposleni v centru) nayajajo na samostojnost pri gibanju na cesti, pri osebni nigieni in skrbi za zdravje, pri Jedi, prepoznavanju časa in Vinarja, pri domačih opravilih m nakupovanju. Večina varo-vancev je vozačev, ki se vozijo 'JUtra; • . «'«ji;ua, ivi jm PodoIh Popelje v center in PO'dne popelje domov. V centru svojih varovancev ne prepuščajo apatiji. Zaposlijo jih z enostavnim delom, da se čutijo koristne, hkrati pa lahko uveljavijo svoje delovne in druge sposobnosti. Z delom si razvijajo motorike, vztrajnost in natančnost, konec meseca pa za svoje prizadevanje dobijo tudi nekakšno "plačo" ali bolje nagrado, da so motivirani. V Kranju in okolici je kljub stiski podjetij še dovolj razumevanja za invalide. Varstveno delovnemu centru nudi kooperantska dela šest družbenih firm iz Kranja, Tržiča, Ljubljane in Mozirja ter nekaj zasebnikov. Sami pa izdelujejo kartonske škatle za magnetne trakove, 4. junij, dan krvodajalcev Gibanje za ohranitev življenja Ljubljana, 3. junija - Ob jutrišnjem 4. juniju, dnevu krvodajalcev, se Rdeči križ Slovenije zahvaljuje vsem, ki so delček sebe podarili drugemu. "Dokler utripa srce, nihče ne pomisli, da življenje spodbuja kri, žlahtna tekočina, ki se pretaka po naših žilah in zaznamuje polnost življenja. In le človek lahko da kri človeku, ki jo potrebuje. Kdor je spoznal, kako dragocen vir življenja je kri zanj in za mnoge neznane druge, je stopil na pot humanosti, ki rešuje življenja," je zapisano v zahvalnem sporočilu Rdečega križa slovenskim krvodajalcem. V več kot 40 letih organiziranega krvodajalstva je stotisoče ljudi nesebično dokazalo, da se zavedajo, kako pomembno za sočloveka v stiski je darovanje krvi. Rdeči križ Slovenije, ki pridobiva krvodajalce in pripravlja krvodajalske akcije, ugotavlja, da je v teh desetletjih krvodajalstvo preraslo v pravo gibanje za ohranitev življenja in zdravja. Več kot sto tisoč krvodajalcev letno pa uresničuje geslo, da kri rešuje življenja. Konec junija so h krvodajalski akciji povabljeni prebivalci škofjeloške obline, in sicer 28., 29. in 30. junija, akcija pa se bo nadaljevala vse do 14. julija. 19. in 20. julija pa bo krvodajalska akcija na Bledu. Loški invalidi so praznovali Kjer je volja, tam je pot Škofja Loka, 21. maja - Srečanja škofjeloških invalidov ob mednarodnem dnevu invalida so postala že tradicionalna. V soboto so ta svoj dan popraznovali na Podnu in čeprav ni bilo nikogar ne z občine ne z republike, da bi jim kaj spregovoril, so se imeli lepo. Zato pa je vse opravila njihova predsednica Poldka Demšar. Lepo, spodbudno jih je nagovorila, povedala, kaj so za invalide v občini naredili in kaj še bodo, spregovorila o društvenem življenju in se prisrčno zahvalila vsem, ki obiskujejo njihove bolne člane in člane v domu. Posebej je pozdravila in obdarila škofjeloške športnike - invalide, kegljače, ki so pred kratkim na Koroškem v svojih kategorijah osvojili kar tri medalje: Jože Prestor zlato, Vinko Zatlar srebrno in Rajko Stržinar bronasto. Novo življenje ste prinesli v društvo, jim je dejala in izrazila upanje, da jih bo še več šlo po njihovih stopinjah. Vse kaže, da jim je Marko Trojan iz Železnikov, ki je lani v Celju osvojil zlato medaljo dal takšnega poleta.' Invalide je življenje prikrajšalo za marsikaj, pa vendar, če je volja, se naredi marsikaj, poudarja predsednica Poldka. Lepo popoldne so imeli v soboto loški invalidi. Pel *jim je moški pevski zbor LTH - tem so invalidi še posebej hvaležni, saj jim nikoli ne odrečejo sodelovanja - na tamburice jim je igral mladi rod reteške Bisernice, otroci 1. a razreda OS Ivana Groharja so bili nadvse prisrčni s svojo Mojco Pokrajculjo, zborček pa je tudi tako lepo zapel, da so poželi gromki aplavz. Seveda je veljal tudi učiteljicam Nani Rupar, Maji Vrčon in Tatjani Kovač, ki se trudijo z otroki. Tudi tokrat je ob lastni spremljavi invalidom zapel venček narodnih samouk Jože Košir iz Lučm, še pozno popoldne pa sta jim igrala in pela Valči Plevnik in Rudi Kukovič. Tudi srečelov so imeli, čez 330 dobitkov je tokrat spravilo skupaj društvo, tudi lepih, vrednih dobitkov - Alples je na primer dal pohištvo, LTH pa brusilni stroj. Odzvali so se številni zasebniki. Skratka, loški invalidi so imeli v soboto lep dan in vsa zahvala zanj gre ljudem, ki ne pozabijo na sočloveka, pa seveda predsednici Poldki ter njenim redkim pomočnikom. Zares so se potrudili. • D. Dolenc S skupščine tržiškega Rdečega križa Več sodelovanja s krajevnimi odbori Tržič, 2. junija - Na nedavni skupščini območne organizacije Rdečega križa v Tržiču so kritično ocenili svoje delo v preteklosti. Med drugim so ugotovili, da je od 13 krajevnih odborov organiziranih le deset, samo nekaj med njimi pa jih res deluje dobro. Do bi to izboljšali, so sklenili ustanoviti kolegij krajevnih odborov, ki se bo pogostje sestajal in dogovarjal za izvedbo določenih nalog. Kot drugo slabost so omenili premalo aktivnosti s šolsko mladino, za kar primanjkuje tudi spodbude z republiške ravni. Največja ovira pri vsakdanjem delu je skladišče v neustreznih prostorih, za katere obstaja tudi zahtevek za denacionalizacijo. Skromno financiranje organizacije ne zadošča niti za pokritje plače enega zaposlenega. Dela je več kljub zmanjšanju števila beguncev na približno 250 zaradi nujnosti večje lastne organizacije pomoči in tudi prek dvesto domačinov, ki prihajajo po socialno pomoč. Nekaj nalog iz letošnjega načrta so že opravili, na primer, pomladansko krvodajalsko akcijo in zbiranje oblačil v tednu RK, jeseni pa bo na vrsti dvodnevna akcija za krvodajalce in tečaj prve pomoči za člane civilne zaščite. Na skupščini pa so izvolili tudi nov, dopolnjen izvršilni odbor, ki bo skrbel za uresničitev delovnega programa. • S. Saje Tržiški mali šolarji ne poznajo počitka Sobotni pohodi v planine Tržič, 3. junija • Vzgojno varstveni zavod v Tržiču je tudi letos pripravil vrsto zaključnih prireditev za male šolarje. Le-te so tudi priložnost za srečanja s starši varovancev v njihovih vrtcih. Prejšnjo soboto je skupina malih planincev, ki jih vodita vzgojiteljica Irena Puhar in varuhinja Vesna Prelog, opravila prvega od osmih načrtovanih podvigov z vzponom na Dobrčo. Jutri, 4. junija, ob 8. uri se bodo zbrali pri vrtcu Deteljica mali šolarji, ki bodo skupaj s starši krenili na tradicionalni pohod na Bistriško planino. Tam jim bodo podelili priponke "Ciciban Slaninec". V drugi polovici junija pa se bodo zbrali v OŠ istrica, kjer bodo prejeli "Zlate športne značke" in se za nagrado preizkusili na umetni plezalni steni pod vodstvom tržiških plezalcev. Za konec junija načrtujejo še 5-dnevni planinski tabor na Kofcah. Obenem se bo vsak oddelek male šole na svoj način poslovil od vrtca. • S. Saje Telefon ZATE vabi sodelavce Na telefonsko številko 97-83 ZAUPNI TELFON "ZATE" lahko pokličete vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih med 16. in 21. uro, kadar imate težave ali ste v stiski in potrebujete pomoč s pogovorom po telefonu. Prisluhnili vam bodo, se z vami pogovorili o problemih in če bo treba, svetovali naslov (institucijo), ki bo pomagala pri odpravi vaših težav. Na oni strani telefona je skupina prostovoljcev različne starostne in izobrazbene ravni. Vsi, ki bi želeli tudi sami sodelovati kot svetovalci, se lahko udeležijo informativnega dne, ki bo jutri, 4. junija, ob 10. uri v Ljubljani, Miklošičeva 6 v drugem nadstropju. KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Pe«elt. 3- 1994 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je na ogled izbor predvojnih likovnih del slikarja Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled fotografska razstava, na kateri se kot fotografi predstavljajo nekdanji maturanti jeseniške Gimnazije. V razstavnem salonu Dolik je do 8. junija na ogled razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol občine Jesenice. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 8.30 do 16. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob sobotah je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše še do nedelje, 5. junija, razstavlja kamnite plastike in akvarele akad. slikar Peter Abram.V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani Fotokluba Jesenice. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slike Nataša Rozman z Brezij. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava risb Simona Mlakarja.V galeriji Fara razstavlja fotografije Janez Sifrar. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Dušan Sedej iz Žirov slike na temo Ribe in krajine.V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja fotografije na temo Narodopisni motivi Peter Pokorn. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavlovec. V avli Gorenjske banke razstavlja fotografije Janez Pipan. TRŽIČ - V Pavilj onu NOB razstavlja vitraje Lena Šajn, tkanice pa Majda Mrzelj. UDELEŽBA GORENJSKIH SKUPIN Koper - Na letošnjem Srečanju otroških folklornih skupin Slovenije, ki se pod naslovom Igrajmo se, igrajmo se, zaplešimo danes začenja v koperskem Gledališču, med trinajstimi folklornimi skupinami izbranimi na predhodnih območnih srečanjih, sodelujeta tudi dve gorenjski. To sta: Otroška folklorna skupina Bohinjska Bistrica in Srednja otroška folklorna skupina OŠ Jakob Aljaž iz Kranja. Prireditev prirejata Združenje folklornih skupin Slovenije pri ZKO Slovenije in ZKO Koper. TAPISERIJE SILVE HORVAT V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju je na ogled razstava tapiserij Silve Horvat iz Škofje Loke. Tkanje tapiserij nedvomno predstavlja eno najprivlačnejših likovnih tehnik, za katero smo marsikdaj zmotno mislili, da je zgolj uporabnega značaja. Silva Horvat se je z njo srečala že v sedemdesetih letih in prav v Kranju leta 1978 pripravila svojo prvo samostojno razstavo. V naslednjih letih je svoja dela predstavila ne lepem številu razstav. Ena najpomembnejših predstavitev je bila ob koncu lanskega leta v Galeriji Eichinger v Muenchnu. Tokratno razstavo spremlja tudi katalog, ki je bil izdan ob pomoči "Gorenjske banke d.d. Kranj". V bogastvu oblik in barv tapiserij Silve Horvat, ki marsikdaj spominja tudi na stare ljudske tkanine, lahko vedno začutimo razpoloženjsko razsežnost in avtoričine taknočutne zamisli in občutja, v igrivosti ustvarjalkine domišljije tudi lastno izrazno moč, v ustvarjalnem izzivu pa predvsem ljubezen do materiala in tehnike, s katero se je spoprijela oblikovalka in tkalka tapiserij Silva Horvat. Tkane površine ji namreč uspeva spremeniti v čudovite likovne pripovedi, pri katerih so nitke postale barve in njihovi prepleti svojevrstna stkana slika. Pri najbolj "slikarsko" učinkujočih tapiserijah se srečujemo s pogledi na stilizirano (škofjeloško) pokrajino, ki so v marsičem sorodni tudi sodobnim slikarskim rešitvam istovrstne motivike. Naravni svet pa je predstavljen tudi z detajli, drevjem, listi ipd. V uporabi oblik se Silva Horvat omejuje le na najnujnejše in jih takšne povezuje v pretehtano, usklajeno in dinamično kompozicijo. Prav združevanje in spletanje različnih elementov, med katerimi so neredko tople in hladne barve, mehke in zaokrožene ali oglate geometrijsko-konstruktivistične oblike, postaja glavni nosilec razgibane kompozicijske igre tapiserij, ki pa kljub seštevanju drobnih prvin in pomelnjivih dodatkov ohranja jasnost in preglednost. V tapiserijah z značilno obliko trikotnih tkanih ploskev in razpuščenimi resami, ki jim zopet nadevajo pravokotno formo, pa se pogosto ne srečujemo z asociativno predmetnostjo, pač pa z doslednostjo geometrijske koncepcije, ki je bila značilna že za najzgodnejše avtoričine tapiserije. Na tapiserijah Silva Horvat ohranja barvno uglašen kolorit, ki ga marsikdaj tvorijo tudi v soseščini ležeči kontrastni rumenkasti, rdečkasti, zeleni in rjavkasti toni, ki so pravzaprav tudi barvni toni letnih časov, v katere so odete tapiserije. Med harmonije toplih, a le redko utišanih barv se pogosto vpletajo svetlejši in celo žareči koloristični akcenti. Učinkovanje barv pa neredko spreminja tudi s pomočjo različne strukture volnenega tkanja. Raznolike elemente Silva Horvat tako spleta v urejeno in privlačno zasnovano celoto, pri kateri ničesar ni prepuščeno naključju. Tapiserije zato zaznamuje premišljena likovna igra ploskev, linij in barv. Dorečena vsebinska zasnova in emotivna podstat tapiserij pa nas seznanjata tudi z ustvarjalkino težnjo po izraznosti in izpovednosti, prav ta njena ambicija pa njene tapiserije tudi spreminja vpolnokrvne likovne stvaritve. Damir Globočnik MLADI GLEDALIŠĆNIKI V okviru 7. Linhartovega srečanja se ta konec tedna v Murski Soboti srečujejo slovenska otroška gledališča. Na tradicionalni prireditvi - otroškem in lutkovnem taboru v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije - letos sodeluje 174 mladih gledališčnikov in lutkarjev s svojimi mentorji. Medtem ko letos med lutkovnimi skupinami ni gorenjskih predstavnikov, pa se bodo med gledališkimi skupinami predstavile kar tri: DPD Svoboda z Boh. Bele, OŠ Matija Valjavec iz Preddvora in OŠ France Prešeren Kranj. • L.M. Po zaključku glasbene sezone PRI LUMNU NAČRTUJEJO NOVO SEZONO Tržič - Minulo nedeljo je Združenje prijateljev umetnosti Lumen iz Tržiča v župnijski cerkvi v Naklem ponovilo koncert, ki so ga pred časom že imeli v Tržiču. Pod vodstvom dirigenta Maksimiljana Feguša je Komorni orkester iz Ljubljane in Mladinski cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča izvedel 3. del Haendlovega oratorija Mesija. Na koncertu, ki so mu dodali se nekaj arij iz drugih dveh delov oratorija, so kot solisti nastopili Helena Maurič, Barbara Tišler, Marjan Trček in Ivica Trubic. S to glasbeno prireditvijo je tržiški Lumen pravzaprav dosegel odmev tudi v širši slovenski javnosti. Skrbno načrtovan program (pa ne samo glasbeni) je organizatorje takih glasbenih prireditev že uvrstil med tiste, ki že s svojim imenom zagotavljajo kvalitetno glasbo. V to je dr. Silvester Novak, duhovni vodja Lumna, po dveh letih obstoja in delovanja združenja vsekakor prepričan. "Glasbena sezona se zdaj praktično zaključuje, po več manjših glasbenih prireditvah in večjemu projektu s Haendlo-vim oratorijem smo pravzaprav s sezono zelo zadovoljni. Celo več, prav s Haendlovim oratorijem smo vzbudili pozornost, da se nam obetajo tudi nastopi v tujini, verjetno najprej v bližnjih Borovljah, nato pa še v Landshutu, s katerim je pobratena Radovljica, in še kje morda." Doslej so bili koncerti, ki ste jih pripravljali pri L umri u največkrat v cerkvah orziroma v Tržiču tudi v Jožefovi dvorani. Ali to pomeni, da v drugih prireditvenih prostorih nimate možnosti? "Na Gorenjskem je zelo malo dvoran, ki bi bile primerne za glasbene prireditve. Doslej res nismo imeli kaj več prireditev izven Tržiča, za novo sezono pa je že dogovorjeno, da bomo nekatere glasbene projekte izvedli z večjim razumevanjem tudi drugih gorenjskih občin. Pri tem mislim predvsem na prvovrstne glasbene prireditve, ki jih imamo v načrtu naslednjo sezono." Iz glasbenega programa dveh sezon je razvidno, da ste ponudili priložnost tudi mladim glasbenikom. Ali to usmeritev ohranjate še naprej? "Vsekakor. Če sem omenil prvovrstne glasbene dogodke, to ne pomeni, da se bomo ukvarjali izključno s pripravljanjem takšnih prireditev. Že doslej nam je v poldrugem letu delovanja uspelo pripraviti celo vrsto koncertov, na katerih so nastopili mladi glasbeniki. Pri tem dajemo možnost tako mladim iz Tržiča kot od drugod. Naj pri tem omenim ansambel kljunastih flavt Camerata car-niola iz Kranja, skupino nadarjenih mladih glasbenic, s katerimi imenitno sodelujemo, saj je ansambel imel v okviru naše organizacije kar lepo število koncertov. Še posebnega pomena je bil njihov nastop za člane nemške delegacije, ki je pred kratkim obiskala tržiško občino. V delegaciji je bil tudi podžupan mesta Bruchsala, v katerem vsaki dve leti prirejajo koncerte stare glasbe s skupinami, ki jih povabijo z raznih koncev sveta. Letos jeseni smo-povabljeni na obisk, da se o tem in tudi o možnostih drugih nastopov in sodelovanja na glasbenem področju še podrobneje dogovorimo. Naj omenim še to, da se dogovarjamo tudi za nastop mladih flavtisk v Parizu. Nastop naj bi v prihodnjem letu pripravili s pomočjo slovenskega veleposlaništva v Parizu." Poleti se sicer koncertne dvorane zapro, odprejo pa se prostori za takoimenovane poletne prireditve, kjer ne manjka tudi glasbe. Bo tako tudi v Tržiču? "Glasbene prireditve so se res že skoraj iztekle, vendar pa bo verjetno kakšen glasbeni dogodek kljub temu vredno doživeti. Že naslednji teden, v torek, 7. junija, bo spet v tržiški župnijski cerkvi nastopil znani Tartini kvartet iz Ljubljane, ki se prav zdaj pripravlja na nastope na poletnem Salzburš-kem festivalu, kjer so jim po lanski prvi predstavitvi letos ponudili kar šest koncertov. No, sredi junija pa bo še koncert treh mladih tržiških glasbenikov, študentov Srednje glasbene šole v Ljubljani." Kako pa sodelujete s tržiško Glasbeno šolo? "Zelo dobro. Šola se jeseni seli v nove prostore, kjer bo vsekakor tudi več možnosti za komorne glasbene dogodke. Kef pa ima Šola nov koncertni klavir, jih bomo vsekakor naprosili *a sodelovanje. Naj ob tem povem še to, da imamo tudi manj>' klavir, ki ga je seveda možno tudi seliti, tako da ga bomo uporabili pri koncertih po manjših cerkvah." Omenili ste načrte za prj' hodnje leto, ko mislite organi' zirati več glasbenih prireditev po Gorenjskem. Kaj pa Ljubi* jana? "Tako kot doslej bomo tudi v prihodnje poskušali pripraviti eno do dve glasbeni prireditvi na mesec, predvsem v Tržiču-kasneje tudi drugje po Gorenjskem. Razumljivo je, da se velik0 ukvarjamo tudi z 'liturgijo, zato smo že nastopali na primer Pn frančiškanih v Ljubljani, pa v cerkvi sv. Jakoba. Podrobnejši program za naslednjo sezono še ni pripravljen, vendar pa lahko zagotovim, da se ob dobrem sodelovanju 7 uglednimi slovenskimi glasbeniki in ansambli od Tartini kvarteta, solistov na instrumentih, kot je čembalistka Nedka Petkova in drugimi, obeta vsekakor zanimiv in kvaliteten glasbeni program. Zdi se, da je smer, ki smo se je lotili -namreč povezovanje krščanske duhovnosti z umetnostjo - vsekakor pravilna in uspešna." * Lea Mencinger. Foto: Gorazd Sinik Kondor v novi podobi NOVO V DRUŽBI KLASIKE Prav gotovo ni nekaj zanemarljivega, če se ena najstarejših knjižnih zbirk pri Mladinski knjigi iz prejšnje prepoznavno svet'e zunanje podobe prelevi v v temnejši čmorjav knjižni plašč, kot sije to zamislil oblikovalec Hajko Vidnih. No, knjižni program zbirke Kondor pa ostaja nespremenjen - med klasiko, novitetami in tudi ponatisi se trenutno predstavljajo štiri novitete, ki s° pravkar prišle na knjižne police. Štiri nove knjige iz zbirke Kondor so se ujele v zanimiv preplet po času, po kraju nastanka, da ne omenjamo na zadnjem mestu, da gre za štiri različne zvrsti - poezijo, dramatiko, prozo in mitološko besedilo, je na predstavitvi knjig Sovedal urednik Kondorja Aleš ierger. Prvikrat prihaja k nam prevod svete knjige Indijancev Quiche z naslovom Popol Vuh. Knjigi, ki jo dopolnjujejo slike majevskih kodeksov, je spremno besedo napisala prevajalka knjige Nina Kovic. Celovit prikaz stare indijanske mitologije, ljudskih verovanj in običajev, preseljevanja in razvoja indijanskih plemen z rodovnikom kraljev Ouichejev do leta 1550 zbran v knjigi Popol Vuh, je v knjižni obliki postal znan dokaj pozno, saj je bil na podlagi redkih v quiche jeziku pisanih dokumentov, ki so ušli načrtnemu požiganju španskih osvajalcev, ter na podlagi ustnega izročila, napisan v španščini šele v 18. stoletju, stoletje kasneje pa so ga prevajali tudi v druge evropske jezike. Zanimivo, da se prav na to knjigo sklicuje tudi pisatelj Astunas, ko razlaga svoj način pisanja - magični realizem. Tri Moleirove komedije v eni D. TRIGLAVSKI SLIKARSKO KIPARSKI TABOR Bled - Organizacijski komite Spominskega pohoda na Triglav v okviru devetega spominskega pohoda na Triglav organizira tudi II. Triglavski slikarsko spominski tabor. Za prireditev se je že prijavilo nekaj udeležencev, ker pa je organizator gradivo razpošiljal dokaj Eozno, je zdaj podaljšal rok prijave s 5. junija na 20. junij. Slikarsko iparski tabor, za katerega zbira prijave Janez Ambrožič iz Zabreznice, se začenja, kot je bilo predvideno 25. junija, in bo trajal do 2. julija na Pokljuki. Udeležijo se ga lahko akademski in amaterski likovniki iz Slovenije in dežel Alpe- Jadran. Udeleženci tabora morajo izdelati najmanj dve deli in jih opremiti za razstavo. Kiparji morajo izdelati eno skulpturo v lesu (hrast je na zalogi pri Šport hotelu) ali iz kakega drugega materiala. Ker je slikarsko kiparski tabor tematski in nosi ime Triglava, organizator pričakuje, da se bodo udeleženci še posebej ukvarjali s Triglavom kot slovenskim simbolom. Žirija bo odbrala ustvarjena dela za skupinsko razstavo 14. julija v prostorih Šport hotela, nato pa jo bodo prenesli na Bled in v druge kraje. Udeleženci slikarsko triglavskega tabora pa bodo organizatorju pustili v trajno last za Triglavsko likovno galerijo vsaj eno delo, ki ga bo izbrala žirija. Organizator je poskrbel tudi za nagrade. Najzanimivejša likovna dela bodo nagrajena z Jocovo triglavsko plaketo. • L.M. knjigi: Tartuffe, Don Juan, Ljudomrznik. Vse tri sestavljajo nekakšno trilogijo, čeprav njihov avtor vsekakor ni imel tega namena. Vsekakor pa v knjigi pri nas prvikrtat natisnjene komedije predstavljajo osrednji komedijski opus slavnega komediografa, ki se je, kar ni najbolj splošno znano, poskušal tudi v tragedijah, a z dosti manj uspeha. Troje komedij, ki iih s spremno besedo Blaža Lukana, zdaj predstavlja Kondor, je Mo-liere napisal v kratkem času dveh let, ki za avtorja niso bile nič kaj lahke. Nakopal si je namreč težave s cerkvijo, lotile so se ga bolezni, ki se jih ni znebil vse do svoje smrti, pa tudi z takratnim vladarjem Ludvikom 14. ni imel kaj posebno prijaznih odnosov. Komedije, ki so ponesle slavo svojega avtorja tudi v današnji čas, so vsekakor nekaj posebnega, ugotavlja v spremni besedi Blaž Lukan, Moliere se je s temi komedijami sprehodil po samem robu, ki komedijo še deli od tragedije, saj se s komedijskimi sredstvi loteva vse prej kot zabavnih svari - v Ljudomrzniku z ljubeznijo oziroma s tem, kaj človeku na koncu sploh še ostane, Tartuffe je komedija o usodni ujetnosti v čas ( komedijo je naroČil Ludvik 14, nato pa je avtorja zaradi take komedije kaznoval), Don Juan pa je igra o bogu. Da je Moliere vedno znova prisoten v našem času, kaže ne nazadnje tudi to, da ga slovenska gledališča nenehno igrajo - v novi sezoni bo Ljudomrznik otvoritvena predstava v Novi Gorici, ljubljanska Dra- ma pa je izbrala za novo sezon Don Huana.Prozni del n»e" novimi štirimi knjigami Vx dstavlja zbirka črtic z naslovom Mertik Stanka Kociperja. .* skladu z zamislijo, da velj predstavljati slovenskem bralstvu tudi avtorje, ki jih > založniška politika in tudi liter rna zgodovina puščala vse 0 danes ob strani, je v zbir*. Kondor zajadrala knjiga, ki ij jo uvrstili v trdi realizem- *>ta dan je prvikrat zagledala le. j 1954 v Argentini, kjer avtor, ► ima za seboj tudi roman O ičanec, živi že vsa desetletja P vojni. Spremno besedo o avt ^ ju, ki se ga bodo nekateri, boljšim zgodovinskim 0\. nom spomnili tudi kot rnedv ' nega tajnika generala Rožm& je napisal Taras Kermauner. Nihanje molka je naslovtJ t izbor iz poezije pesnika » 0 Tauferja. Knjiga je nastala v. izboru Matevža Kosa, ki se Je H j tehtanju Tauferjeve poezije P odločil za kronološki princip m^ zbirko uvrstil tako poezij0' prve pesnikove zbirke Svinc . zvezde iz leta 1958 in v* kasnejših zbirk - Jetnik Px° M, ti, vaje in naloge, p°doav' Pesmarica rabljenih besed, * j nanje žeblje v in druge pes r Tercine za obtolčeno trobe" Vodenjaki, Črepinje PesI?javJ-vse do najnovejših še ne oX)'^c jenih pesmi. Če je pisec spren ^ besede in odbiratelj Pesmc0s-zbirko želel prikazati mnog t tranost Tavferjeve poezij ^ vsemi značilnimi Pre.*°fflm0d' označujejo njegov pesniškim ^ ernizem, mu je to vse* uspelo. • Lea Mencinger SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov KAJ JE TO D.C.C. ZA VAŠ DOPUST 94 SINDICOM d.o.o. je podjetje Sveta kranjskih sindikatov za opravljanje poslovno-storitvenih dejavnosti. V njem razvijamo °Polnilne dejavnosti, ki krepijo in večajo učinkovitost delovanja SKS in članstvu zagotavljajo nove ugodnosti. Podjetje je organizirano in deluje v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Svoje storitve ponuja članom in nečlanom Svet kranjskih s,ndikatov. V Svetu kranjskih sindikatov smo z razvojem novih -d°polnilnih dejavnosti pričeli po letu 1992. Podlaga za tako odločitev je bila ugotovitev, sprejeta na letni skupščini SKS, da uspešnega in učinkovitega nadaljnjega razvoja SKS ne 0 mogoče zagotavljati samo s klasičnim sindikalnim dejanjem. Primarno - zaščitniško vlogo organizacije je bilo Potrebno nadalje razvijati v smislu krepitve vloge zunanjega Pravnega zaupništva in jo kadrovsko in strokovno okrepiti s Pravniki. Ustvarjalno pa se je bilo potrebno odzvati tudi na Vedno pogostejše pobude, želje in pričakovanja članstva po Ugotavljanju novih, predvsem ekonomskih ugodnosti. Dosedanja organizacijska in kadrovska opredelitev SKS nam ni omogočala zadovoljivega in profesionalnega razvoja Posameznih dopolnilnih dejavnosti. Delo na teh področjih Je potekalo volontersko in je v delovanju SKS imelo drugorazredni značaj. Nadaljnje opravljanje posameznih do-P°lnilnih dejavnosti pa tudi ni več možno kjerkoli in kak- rkoli, ampak le v skladu z izpolnjevanjem predpisanih organizacijskih, kadrovskih in finančnih pogojev za pridobitev oncesij ali z registracijo posameznih dejavnosti v skladu z 2^°nom o gospodarskih družbah. Zato je bila sprejeta dločitev, da bo nadaljnji razvoj dopolnilnih dejavnosti po-^kal profesionalno v sindikalnem podjetju Sindicom d.o.o. 0 Pa pomeni, daje v Svetu kranjskih sindikatov opravljena j^rSanizacija v smislu delitve na klasično zaščitniško de-n a% in na podjetniško dopolnilno delovanje. Ne glede . različne principe delovanja in financiranja, pa obe pobočji skupaj predstavljata celoto, to je Svet kranjskih sindi- V skladu z aktom o ustanovitvi podjetja Sindicom d.o.o. je Svet kranjskih sindikatov ustanovitelj in edini družbenik - lastnik podjetja Sindicom. Organ družbenika je predsedstvo SKS, ki bo odločalo o vseh pomembnih vprašanjih poslovanja podjetja. V podjetju že delujejo: ■ AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELA IN ZAPOSLITVE, ki na podlagi pridobljene koncesije Ministrstva za delo posreduje informacije, delo in zaposlitve za s koncesijo opredeljene poklice iskalcem dela in delodajalcem. ■ ŠTUDIJSKI CENTER ZA DELO IN UPRAVLJANJE -SINDICOM COLLEGE, ki organizira izobraževanje za sindikalne zaupnike in člane svetov delavcev ter opravlja svetovalno in založniško dejavnost. ■ TURISTIČNI KLUB SINDICOM, ki po ugodnih plačilnih pogojih posreduje turistične aranžmaje za poletni in zimski dopust, organizira izlete in potovanja ter posreduje turistične informacije. I SINDIKALNI SKLAD, ki je sicer organizacijsko samostojen, vendar se povezuje z dejavnostmi Sindicoma in na ta način zagotavlja svojim članom različne ugodnosti. Potrebe in zahteve članstva po novih ugodnostih so vedno večje. Te so vedno dobrodošle in ena od nalog sindikata, kot interesne organizacije delavcev, je zagotovo tudi ta, da svojim članom zagotavlja tudi ekonomske ugodnosti. Jože Antolin UP Bled DELAVCI IN MENEDŽERJI SKUPAJ O DELAVSKI PARTICIPACIJI Študijski center za delo in upravljanje SINDICOM COLLEGE je sknpaj z vodstvom in sindikatom podjetja L*P Bled pripravil enodnevni seminar "Osnove delavske participacije za prakso". Na seminarju so se » pnhodige ^dsebojno sodelovanje na novih osnovah skupaj usposabljali novoizvoljeni člani svetov delavcev, sindikalisti m Etično celotna menedžerska ekipa, kar je doslej nedvomno edinstven primer. Primer, ki je vsekakor vreden P°snemanja. <3 SINDICOM t< mri STUDIJSKI CENTER ZA DELO IN UPRAVLJANJE SIND/COMdo o Slovenski trg 6, 64000 Kranj, S/oven//o Telefon 00386 64 211-358, H.C. 00386 64 213-280 Fax 00386 64 221-534 V LIP-u so se očitno med prvimi zavedli, da "prehod v Evropo" ne pomeni *golj doseganje evropskih standardov poslovanja, am-Pak tudi doseganje evropske kvalitete odnosov med delavci in menedžmentom oziroma razvit sistem delavske Participacije. Zato ni čudno, ^a so v vseh sedmih LIP-°vih družbah - hčerah med Prvimi v Sloveniji izvolili svete delavcev na podlagi novega zakona o sode- lovanju delavcev pri upravljanju, sprožili priprave za sklenitev participacijskih dogovorov in začeli s strokovnim usposabljanjem vseh ključnih dejavnikov sistema delavske participacije, t.j. članov svetov delavcev, predstavnikov sindikatov in menedžerjev. LIP-ovi me-nedžerji so očitno že dojeli, da sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij ni le "neka nadležna sindikalna pridobitev", ki gre v škodo poslovni uspešnosti podjetja, ampak vključevanje delavcev v odločanje na različnih ravneh in področjih v razvitem svetu pravzaprav postaja že redni sestavni del in oblika sodobnega poslovođe nja uspešnih podjetij. Zato jim tudi ni bilo odveč skupaj s sindikalisti in člani svetov delavcev poslušati in razpravljati o osnovah delavske participacije v svetu in pri nas. Podjetje je za potrebe izvedbe seminarja med drugim dalo na razpolago tudi opremljeno predavalnico CIM-a na Bledu, SINDICOM COLLEGE pa je pripravil program in poskrbel za strokovno literaturo ter kvalitetne predavatelje. Med drugim sta predavala tudi priznana slovenska strokovnjaka dr. Bogdan Kavčič, konzultant za področje upravljanja pri Inštitutu za trženje, ekonomiko in organizacijo, ki je predstavil modele delavske participacije v svetu, in mag. Zvone Vodovnik, direktor Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je pojasnil zakonsko ureditev sodelovanja delavcev pri upravljanju v Sloveniji. Vse stroške seminarja je pokrilo podjetje na podlagi določbe 65. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. V SINDICOM COL-LEGEU ocenjujemo, da omenjeni seminar v LIP-u nedvomno pomeni nek zanimiv in popolnoma nov pristop k strokovnemu usposabljanju za potrebe hitrejšega uveljavljanja delavske participacije in ga bomo vsekakor poskušali na podoben način izpeljati tudi v drugih okoljih. Mato Gostiša SINDICOM d o o II MM HM LI 11 Slovenski trg 6 64000 Kranj Slovenijo Telefon 00386 64 222 182. H C 003 Fax 00386 64 221 534 64 213 280 Sredi meseca maja je pričela delovati naša najavljena turistična agencija TURISTIČNI KLUB SINDICOM. Pričetek delovanja smo obeležili z izdajo kataloga naše poletne turistične ponudbe VAŠ DOPUST 94. Če kataloga morda niste prejeli in se še niste odločili, kje boste preživeli svoj letošnji dopust, Vas vabimo, da nas pokličete ali obiščete. Z veseljem Vam bomo postregli z informacijami, s katalogom in z izredno ugodnimi plačilnimi pogoji. Dovolite, da Vam predstavim našo mlado turistično agencijo. Turistični klub Sindicom s sedežem v centru Kranja, na Slovenskem trgu 6 (Delavski dom - vhod nasproti SDK), deluje v podjetju SINDICOM d.o.o., ki ga je za opravljanje poslovno-storitvenih dejavnosti ustanovil Svet kranjskih sindikatov. Mladost TURISTIČNEGA KLUBA ne pomeni, da smo neizkušeni, nasprotno, v njem smo se zbrali "stari mački", ki smo se kalili vrsto let. V nas je združeno poznavanje turistične dejavnosti in Vaših potreb, želja ter zmožnosti. Trudili se bomo, da Vam bomo ponudili pestro izbiro turističnih aranžmajev za Vaš oddih, rekreacijo in zabavo. Posebno pozornost namenjamo cenam in zagotavljanju čim ugodnejših plačilnih pogojev. Prav po ugodnostih in izredno ugodnih plačilnih pogojih se razlikujemo in se bomo razlikovali od drugih turističnih agencij. Ponujamo Vam pomoč pri organizaciji preživljanja Vašega družinskega dopusta in prostega časa. S ponujenimi ugodnostmi in z izredno ugodnimi plačilnimi pogoji Vam želimo pomagati in razbremeniti Vaš družinski proračun. Ocenite našo ugodno ponudbo! Vaš odziv, kakršenkoli že bo, bo za nas dobrodošel. V poletni ponudbi VAŠ DOPUST 94 smo Vam ponudili preko 30 različnih krajev, od slovenskih planin do dalmatinskih otokov, različne kategorije nastanitvenih objektov in uslug. Upamo, da boste iz pestre ponudbe lahko izbrali primeren kotiček za Vaš družinski dopust. POSEBNO UGODNA PONUDBA 14-DNEVNO PRAVO (.ŠTOVANJE NA VELEMIZU 9 motnost polpenzlonske storitve alt lastne priprave hrane ■ organiziran prevoz s hidrogliserjem in z ladjo iz Reke preko Dugega otoka 9 pet mesečno brezobrestno obročno odplačevanje UGODNOSTI TURISTIČNEGA KLUBA SINDICOM ■ Plačilo akontacije (30 % vrednosti aranžmaja) ni obvezno; ■ Možnost brezobrestnega obročnega odplačevanja - do pet mesečnih obrokov; ■ Možnost odložitve pričetka odplačevanja do dva meseca; ■ 10-odstotni dodatni popust za člane (njihove družine) tistih sindikatov podjetij, ki so članice sindikalnega sklada; ■ 5-odstotni popust pri takojšnjem plačilu celotnega aranžmaja; ■ Vsi gostje Turističnega kluba Sindicom so za čas letovanja nezgodno zavarovani pri zavarovalnici Triglav - območna enota Kranj. Poleg lastne poletne ponudbe VAŠ DOPUST 94, zastopamo večje turistične agencije in posredujemo tudi njihove programe. Za zaključene skupine organiziramo prevoze, izlete in potovanja. Pokličite nas na tel. št. 222-182! Vodja Turističnega kluba Dojka Knific KRANJSKA GORA OBJAVA PROGRAMA LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA IN POZIV UPRAVIČENCEM K VPISU DELNIC PODJETJA KOMPAS HOTELI KRANJSKA GORA Na osnovi Programa lastninskega preoblikovanja, ki ga je Delavski svet podjetja Kompas hoteli Kranjska Gora po sprejel na svoji 16. redni seji dne 15. 3. 1994 in katerega je z odločbo št. 239-259/94 z dne 18. 4. 1994 odobrila Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju Agencija) ter v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetja Kompas hoteli Kranjska Gora: OBJAVLJA PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA kot sledi: 1. Firma: Kompas hoteli Kranjska Gora p.o. vpisano v sodni register pravnih oseb pri Temeljnem sodišču v Kranju pod številko reg. vložka 2. Matična številka podjetja: 5004659 3. Pretežna dejavnost: hotelirstvo in gostinstvo 4. Podjetje Kompas hoteli Kranjska Gora p.o. se je v postopku lastninskega preoblikovanja razdelilo na dva subjekta in sicer Jasna d.d. Kranjska Gora in Kompas hoteli Kranjska Gora d.d. Kranjska Gora, ki se lastninsko preoblikujeta ločeno, kakor sledi: II. Preoblikovanje podjetja Jasna d.d. Kranjska Gora: 1. Firma: Jasna d.d. Kranjska Gora 2. Pretežna dejavnost: gostinstvo 3. Predviden način oz. kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja: - prenos 10 % delnic na Sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prenos 10 % delnic na Odškodninski sklad - prenos 20 % delnic na Sklad RS za razvoj za nadaljno razporeditev na pooblaščene investicijske družbe - interna razdelitev delnic v višini do 20 % razpisanih delnic - notranji odkup v višini do 40 % razpisanega števila delnic 4. Predstavitev značilnosti interne razdelitve in notranjega odkupa: Interna razdelitev: - Upravičenci: I. krog: zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci podjetja in hčerinskega podjetja II. krog ožji družinski člani zaposlenih - Upravičenci bodo delnice vpisovali in vplačevali z lastniškimi certifikati pod pogoji in v rokih, navedenih v programu in sicer: Upravičenci iz prvega kroga bodo delnice vpisovali v 30-dnevnem roku pri čemer se rok za vpis prične z dnem objave tega oglasa. - V kolikor v navedenem roku ne bo vpisanih vseh 20 % delnic, namenjenih interni razdelitvi, kar bo najkasnjeje v 10 dneh po zaključkuvpisnega roka ugotovila posebna komisija, bo z objavo internega razpisa najkasneje v naslednjih 10 dneh začel teči nov 30-dnevni rok za vpis delnic s strani ožjih družinskih članov zaposlenih (II. krog). - V kolikor tudi v drugem krogu ne bo vpisanih in vplačanih vseh 20 % delnic, bo podjetje preostanek delnic do 20 % preneslo na Sklad RS za razvoj. - V drugem krogu bo razpis zaključen pred iztekom 30-dnevnega roka, če bodo pred iztekom tega roka vpisane in vplačane vse delnice iz interne razdelitve. - V kolikor bo v prvem krogu vpisanih in vplačanih več kot 20 % vseh delnic, bo presežek certifikatov proporcionalno uporabljen za notranji odkup. - Delnice, pridobljene iz interne razdelitve, so neprenosljive 2 leti od pridobitve, razen z dedovanjem. Notranji odkup: - Upravičenci: zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci podjetja ter hčerinskega podjetja; - Upravičenci bodo delnice lahko vplačevali:' - v gotovini - z morebitnimi presežki lastniških certifikatov iz interne razdelitve - Značilnosti: upravičenci vplačujejo vpisane delnice s 50 % popustom, vse delnice notranjega odkupa pa morajo biti vplačane najkasneje v nadaljnih 4 letih od začetka programa. Program je uspešen samo, če v njem sodeluje najmanj 1/3 vseh zaposlenih podjetja. Upravičenci vplačujejo delnice pri podjetju, ta pa tako zbrana sredstva v obliki kupnine nakaže Skladu za razvoj. - Upravičenci bodo lahko delnice vpisovali in vplačevali v 40 dnevnem roku, pri čemer ta začne teči z dnem objave tega oglasa v dnevnem časopisu in na oglasni deski podjetja in hčerinskega podjetja. - Deinice, ki jih podjetje ne bo odkupilo za upravičence v prvem obroku, bo do dokončnega odkupa zadržal in z njimi upravljal Sklad. ' - Upravičenci bodo hkrati z vpisom delnic podpisovali tudi pristop k pravilom notranjega odkupa. - Delnice, pridobljene v okrivu programa notranjega odkupa so, dokler program ni zaključen, prenosljive samo znotraj programa, v nadaljevanju pa v skladu z določili statuta. Vse delnice so redne, imenske in dajejo poleg pravice do udeležbe na dobičku in stečajni masi podjetja tudi pravico do upravljanja razen del delnic v okviru programa notranjega odkupa, prenesenih na Sklad za odkup v naslednjih 4 letih. III. Preoblikovanje podjetja Kompas hoteli Kranjska Gora d.d. 1. Firma: Kompas hoteli Kranjska Gora d.d. 2. Pretežna dejavnost: hotelirstvo 3. Predviden način lastninskega preoblikovanja: - penos 40 % delnic na Sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odškodninski sklad ter Sklad RS za razvoj, - javna prodaja 60 % delnic 4. Predstavitev značilnosti javne prodaje delnic: Delnice iz naslova javne prodaje z oznako E prve emisije delnic dajejo imetniku pravico do sorazmerne udeležbe na dobičku in likvidacijski oz. stečajni masi ter upravljalsko pravico. Vsaka polno vpalčana delnica nosi en glas. Delnice z oznako E so prvi dve leti prenosljive samo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Sloveniji. Delnice se lahko vplačujejo z gotovinskim vplačilom ali z lastniškimi certifikati. POZIVA VSE UPRAVIČENCE K VPISU DELNIC PREOBLIKOVANEGA PODJETJA, kot sledi: I. Jasna d. d. Kranjska Gora - upravičence I. kroga interne razdelitve, da v 30 dneh od objave oglasa in poziva v dnevnem časopisu in oglasni deski vpišejo delnice v zameno za lasntiške certifikate, - upravičence II. kroga interne razdelitve, da v 30 dneh od dneva internega razpisa vpišejo preostale delnice v zameno za lastniške certifikate, - upravičence notranjega odkupa, da v 40 dneh od objave oglasa in poziva v dnevnem časopisu in na oglasni deski vpišejo in vpiačajo delnice programa notranjega odkupa. Tako delnice iz interne razdelitve, kakor iz programa notranjega odkupa bodo upravičenci lahko vpisovali in vplačevali na blagajni podjetja vsak delovni dan od 10. do 14. ure v okviru rokov, opredeljenih spredaj. Dodatne informacije v zvezi s programom in pogoji vpisa in vplačila so na razpolago pri direktorju g. Perovsek Borutu, tel. (064) 881-661. Osnovna šola F.S. Flnžgarja LESCE p.o. Begunjska 7, 64248 Lesce rel, la»: (064) XXSTK 718-37^ Osnovna iola F. S. FINŽGARJA Lesce razpisuje prosti delovni mesti: - UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom in - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE z dopolnjevanjem dela do polne delovne obveznosti s poučevanjem športne vzgoje za čas šolskega leta 1994/95. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v naslednjih 15 dneh. TRGOVSKO PODJETJE TINEX Cesta Staneta Žagarja 53, Kranj Tel. 242-493, 241-169, fax242*93 Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure Trgovina GRADITELJ Staneta Žagarja 53, Kranj Tel. 242-493,241-169 Nudimo vam vodovodne inštalacije, opremo za centralno ogrevanje, barve in lake, ležaje vseh vrst, PVC kanalizacijske cevi... Trgovina KERAMIKA Jezerska cesta 22, Kranj Telefon 241-493 Velika izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, tuš kabine in kadi, masažne kadi, kopalniško pohištvo, ogledala, mešalne baterije vseh vrst, toaletne omarice in mize... Ugodni plačilni pogoji Gotovinski popusti, plačilo na več čekov aH kreditno kartico Brezplačna dostava na dom Včeraj, danes, jutri Pet ml ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost ledno pa je nekje ob las. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest lani ho tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki ho jutri močna. Človeku in okolju prijazna delniška družba. Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za las in prisluhnemo Vašim željam. I' Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo na Kranjskem 34. 36 bencinskih servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Dva sta na Voklem. dva na llrušici. Eden na Jesenicah, in v Kranju. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo I itres in Antijriz. Ponuditi lam bomo olje Proton. Petrol je slovenska najina družba, ki skrbi tudi za to, da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi na Kranjskem. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Kranju, na Bledu in v Medvodah. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja. Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri. PETROL Slovenska naftna družba i V ATENI OBLJUBLJAJO, DA SE VAM BO MODROST OBRESTOVALA Pred nami je čas, ko se bomo morali državljani RS odločiti, kam vložiti svoj lastniški certifikat. Razumljivo je, da bi ga vsi radi vložili tako, da se nam bo to čimbolj obrestovalo in bo hkrati tveganje čimmanjse. Ena od možnosti, ki jih imamo, je investicija certifikata v podjetje. Marsikdo med nami se bo odločil za to možnost - bodisi, da bo certifikat vložil v podjetje, v katerem je zaposlen, oziroma v podjetje, v katerem je zaposlen kdo od njegovih družinskih članov. Ali pa se bomo odločili za vlogo certifikata v podjetje, za katerega menimo, da dobro posluje, in od katerega si obetamo dobiček. Mnogi med nami se za investicijo certifikata v podjetje ne bodo odločili in to iz različnih razlogov: niso zaposleni v podjetju, ki se bo lastninilo ali pa ne zaupajo vodstvu podjetja, da bo s certifikati upravljalo z dobičkom. Mnogo pa je tudi takih, ki ne marajo pretiranega Poganja, kar vlaganje certifikata v podjetje vsekakor pomeni. Taki "ziheraši" imajo možnost vložiti certifikat v eno od investicijskih družb, ki jih bodo ustanavljale in upravljale družbe za upravljanje investicijskih družb. S tem, ko vlagatelj vloži certifikat v tako pooblaščeno investicijsko družbo, bostane delničar te družbe, prav tako, kot če bi certifikat vložil v kakšno drugo podjetje. Zbrane certifikate bodo te družbe vložile v delnice podjetij, ki se privatizirajo. V družbah za upravljanje investicijskih družb naj bi se zbralo več kot 20 % družbenega premoženja, ki se lastnini. Naložba certifikatov v Investicijske družbe predstavlja minimalno tveganje, saj je že z zakonom določeno, da bodo naložbe investicijskih družb razpršene na delnice več deset podjetij. To vlagateljem certifikata torej zagotavlja varno naložbo (saj se še spomnimo primerov na videz zelo uspešnih, zatem pa na hitro propadlih podjetij). Ustanovljenih je že več kot 20 družb za upravljanje investicijskih družb. Končno število bo verjetno Čez 50. Možnosti, kam vložiti certifikat, bo torej ogromno. Možnost izbire Predstavlja prednost, hkrati pa tudi večjo negotovost in strah, ali bo naša odločitev Pravilna. Certifikat bi vsak rad vložil v tako družbo, ki bo zagotavljala, da bo od svojega certifikata imel tudi dobiček. Takega zagotovila pa žal ni. Prav gotovo pa je večja verjetnost, da bodo porodne in kasnejše težave preživele in v nekaj letih tudi prinesle dobiček tiste investicijske družbe, ki bodo imele za sabo strokovno zaledje, dobre kadre in močna finančna sredstva. Ena takih i* prav gotovo ATENA - pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov. Njeni botri ji zagotavljajo vse zgoraj naštete vrline. ATENA je bila ustanovljena konec leta 1993 na pobudo SKB banke d.d. Združuje še tri kkušene družabnike s področja zavarovalniškega posredovanja in finančnega inženinnga. Namen ATENE je, da s certifikati napolni tri pooblaščene investicijske družbe, ki jih bo A^ovila, ko bo od Agencije za trg vrednostnih papirjev pridobila ustrezna dovoljenja. Pn ATENl so optimistični glede svoje prihodnosti. Razlog za optimizem je v vrhunski opremi, ^nemu strokovnemu zaledju, v izkušnjah na področju investicijskega bančništva, °pravljenih analizah velikoga števila podjetij in njihovih bilanc, perspektivnosti in sposobnosti managementa ter razvejani mreži poslovalnic po celi Sloveniji, kar vse Ugotavljajo SKB banka in partnerji, ki so se ji pridružili. "Investicijska politika ATENE bo usmerjena v pridobivanje aktivnih lastninskih deležev v •najboljših slovenskih podjetjih ter aktivnih lastninskih deležev v podjetjih, ki trenutno ne Poslujejo najbolje, za katera pa bo strokovna skupina, ki jo je že ustanovila ATENA za fcdelavo analiz finančnega in tržnega položaja podjetij, ocenila, da so pespektivna", je Povedal Andrej Urbas, direktor ATENE, eden prvih borznih posrednikov v Sloveniji. "Z aktivnim lastništvom, ki ga bomo skušali doseči v podjetjih, katerih delnice bomo kupovali, si bomo v ATENI zagotovili, da bomo sodelovali v upravnih odborih podjetij in pri Poslovnih odločitvah podjetij. Vodilo pri vseh naših investicijah bo maksimalno varna naložba." Investicijske družbe bodo tudi regionalno usmerjene. Skušale bodo pridobiti aktivne deleže v podjetjih iz posameznih regij, med drugim v podjetjih Domel Železniki, Merkur *ranj in Žito Gorenjka. Državljanom, ki bodo zamenjali svoje lastniške certifikate za delnice pooblaščenih investicijskih družb, bodo zagotavljali potrebno stopnjo varnosti In ustrezen donos vloženih sredstev. Edina naloga družb za upravljanje je Čim bolj smotrno upravljanje s premoženjem •nvesticijskih družb. V ATENI bodo ob pomoči SKB banke, enega največjih borznih posrednikov, skrbeli, da bodo delnice pooblaščenih investicijskih družb čimprej kotirale na ljubljanski borzi. Izkušeni borzni posredniki bodo skrbeli za njihovo tržnost. Zbiranje certifikatov bo, ko bo ATENA pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih Papirjev, potekalo v poslovalnicah SKB banke, d.d, ter tudi na drugih mestih, ki bodo Jobila pooblastilo za prodajo delnic pooblaščenih investicijskih družb, ki jih bo ustanovila *TtNA Zbiranje bo potekalo po vsej Sloveniji. Natančno kdaj, kje in kako bo zbiranje certifikatov potekalo, boste pravočasno izvedeli preko sredstev javnega obveščanja. v ATENI pravijo MODROST SE OBRESTUJE. Z vašimi certifikati bodo ravnali preudarno in Prodro.i Potrudili se bodo, da se vam bo zaupanje vanje obrestovalo. Z zaledjem, ki ga lrnajo, jim bo to verjetno tudi uspelo. UJINK HRUS ZASTOPSTVO IN SERVIS 2ASL0VENIJ0 6J000 KRANJ, ttti . ^b«»ova 8 064/224-103 *•°64/224-103 211-505 • CILINDRIČNI VLOŽKI WINKHAUS VISOKE KVALITETE •DODATNA KLJUČAVNICA Z VARNOSTNO ZAPONKO •VARNOSTNO OKOVJE • KUKALA • PRENOSNE KASETE ZA DENAR • TREZORJE ZA OSEBNO IN PROFESIONALNO UPORABO (ZA MENJALNICE NA 2 - KLJUČA) • TREZORJI IN KLJUČAVNICE ZA OROŽJE VSI ARTIKLI SO IZ UVOZA ! SMtm KLJUČEV IN ODPIRANJE STANOVANJ Na podlagi 5. člena Pravilnika o merilih in pogojih za dodeljevanje sredstev iz proračuna občine Radovljica za pospeševanje razvoja malega gospodarstva (Ur. I. RS št. 46/93) in sklepa 18. seje Izvršnega sveta z dne 31. 5. 1994 Izvršni svet Skupščine občine Radovljica (občina) in Gorenjska banka, d.d., Kranj (banka) objavljata RAZPIS za pridobitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Radovljica pod ugodnejšimi pogoji I. Skupni znesek razpisanega posojila pod ugodnejšimi pogoji znaša 43 milijonov tolarjev, in sicer: a) za financiranje investicijskih programov 25 milijonov tolarjev (dolgoročna posojila) b) za financiranje obratnih sredstev in premoščanje likvidnostnih težav 18 milijonov tolarjev (kratkoročna posojila) II. Prosilci za posojila so lahko: - majhne gospodarske družbe - samostojni podjetniki posamezniki - fizične in pravne osebe, ki so pri pristojnem organu oz. sodišču vložile predpisane dokumente za registracijo opravljanja gospodarske dejavnosti. Sedež prosilca in kraj investicije morata biti na območju občine Radovljica. III. DOLGOROČNA POSOJILA 1. Dolgoročna posojila bodo dodeljena prosilcem, katerih programi in dejavnosti izpolnjujejo naslednje pogoje: - povečujejo zaposlovanje na podlagi novih programov ter samozaposlovanje - pospešujejo in spodbujajo konkurenčnost malega gospodarstva na mednarodnih trgih - uvajajo sodobne tehnologije v enotah malega gospodarstva - ustanavljajo in razvijajo enote malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja - ustanavljajo in razvijajo enote malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti 2. Prednostno se bodo pospeševale naslednje dejavnosti po vrstnem redu: - proizvodne dejavnosti - obrtne dejavnosti in osebne storitve - turistične in gostinske dejavnosti - ostale dejavnosti 3. Pogoji, pod katerimi bodo posojila dodeljena: - dolgoročna posojila lahko pridobijo prosilci, ki med viri financiranja zagotavljajo najmanj 50 % lastnih sredstev - posamezni prosilec lahko pridobi največ 4 mio SIT dolgoročnega posojila - odplačilna doba: do 5 let - realna obrestna mera: fiksna 8 % letno - način plačila realnih obresti: mesečno na osnovi obračuna - način vračanja posojila: v mesečnih obrokih - realno vrednotenje posojila: posojilo se revalorizira z veljavno stopnjo revalorizacije - zavarovanje posojila in ostali stroški: v skladu z bančnim pravilnikom in z veljavno tarifo nadomestil banke 4. Rok za oddajo vlog za dodelitev dolgoročnih posojil je 30 dni po objavi tega razpisa. Kasnejših vlog in nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. IV. KRATKOROČNA POSOJILA 1. Pogoji, pod katerimi bodo posojila dodeljena: - kratkoročna posojila se bodo dodeljevala na osnovi poslovne politike in pravilnikov banke, vendar bo banka kot dodatni kriterij upoštevala največjo možnost pridobitve posojila v višini 400.000 SIT na vsakega redno zaposlenega delavca pri prosilcu - odplačilna doba: do 6 mesecev - realna obrestna mera: fiksna 8 % letno - način plačila realnih obresti: mesečno na osnovi obračuna - način vračanja posojila: v mesečnih obrokih - realno vrednotenje posojila: posojilo se revalorizira z veljavno stopnjo revalorizacije - zavarovanje posojila in ostali stroški: v skladu z bančnim pravilnikom in z veljavno tarifo nadomestil banke. 2. Rok za oddajo vlog za dodelitev kratkoročnih posojil teče od dneva objave. 3. Razpisan kreditni potencial bo na voljo eno leto od dneva objave tega razpisa. Popolne vloge se bodo reševale po vrsti kot bodo dospele, odobritev bo možna le v primeru, da bo na razpolago neizkoriščen razpisan posojilni potencial. V. 1. Seznam potrebne dokumentacije in dokazil, ki jih mora prosilec priložiti vlogi, ter dodatne informacije dobijo prosilci v naložbenem oddelku enote banke v Radovljici, Gorenjska 16. 2. Na osnovi predloženih vlog s priloženo zahtevano dokumentacijo in strokovni obdelavi v banki in po pridobitvi soglasja občine za odobritev posojila po obrestni meri iz tega razpisa ter ureditvi zavarovanjposojila, prosilec sklene z banko posojilno pogodbo. TOVARNA OBUTVE "PEKO" TRŽIČ Cesta Ste Marie aux Mineš 5 64290 Tržič objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO 1. OBRAT PUR - objekt se nahaja v starem mestnem jedru mesta Tržič, Koroška cesta 5. Kompleks obsega pet masivno zgrajenih zgradb. Zgradbe so bile zgrajene od leta 1909 dalje. Skupna kvadratura prostorov znaša 5334,80 m2, zemljišča pa 2992 m2. 2. SKLADIŠČE - LOKACIJA BPT - objekt se nahaja neposredno ob glavni cesti Kranj - Tržič in Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. Kompleks obsega tri zgradbe, zgrajene leta 1968. Skupna kvadratura prostorov znaša 2245,80 m2, zemljišča pa 4695 m2. Razpisni pogoji: 1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v R Sloveniji, oziroma fizične osebe z državljanstvom R Slovenije. 2. Najnižja cena za obrat PUR pod tč. 1 je 124.313.790,00 SIT za skladišče - lokacija BPT pod tč. 2 pa 67.650.358,00 SIT. 3. Prednost pri nakupu bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. 4. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 8 dneh od dneva, ko se bodo odpirale ponudbe. 5. Na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe mora biti plačana kupnina v vrednosti 20 % od ponuđene cene v 8 dneh po podpisu pogodbe. 6. Promenti davek in vse druge javne dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. 7. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru po telefonu 064/53-260 int. 288 ali 284. Pisne ponudbe v zapečatenih ovojnicah z oznako "PONUDBA" bomo sprejemali na naslov PEKO TRŽIČ, SLUŽBA ZA INVESTICIJE IN PROJEKTE, Cesta Ste Marie aux Mineš 5, 64290 Tržič, v roku 15 dni od dneva objave. mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 A ŽELEZNINA ^| JEKLO A vy . w TEHNA M±2± UTOŽELEZNI KOTU NA PUN IN OUE BOJLER s črpalko in veznimi cevmi 80 litrov 90.000 SIT 150 litrov x 106.500 SIT ...iti-'/.' IDEAL CLIMA trgovina - zastopanje - inženiring STENSKI PRETOČNI GRELNIKI NA PLIN OLJNI GORILNIKI BALTUR KRANJ, STRAŽIŠČE -Tel.311-378, 311-984 ISKRATEL Kranj Podjetje telekomunikacijskih sistemov, d.o.o., Kranj Ljubljanska c. 24 a 64000 Kranj POVABILO K SODELOVANJU ISKRATEL Kranj vabi k poslovnemu sodelovanju mlajše INŽENIRJE IN ELEKTROTEHNIKE - Delo obsega integracijo telekomunikacijskih sistemov in poteka na terenu v Sloveniji in v tujini. - Za uspešno delo pričakujemo nove sodelavce s končano šolo elektrousmeritve V. in VI. stopnje in poznavanje angleškega jezika. - Zaposlitev bo sklenjena za določen čas z možnostjo podaljšanja ali zaposlitve za nedoločen čas glede na uspeh v poskusnem obdobju 6 mesecev. Prijave sprejemamo na naslov: ISKRATEL Kranj, Kadrovski sektor, Ljubljanska 24 a, 64000 Kranj. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 064/273-085 pri g. Kovačiču. TURISTIČNO PODJETJE ^ CASINO BLED, d.o.o. [ /vjl]\| | organizira ^BLED^ TEČAJ ZA CROUPIEJE NA AMERIŠKI ROULETTI IN BLACK JACKU Kandidati morajo izpolnjevati naslednja pogoja: - da imajo status študenta - starost do 23 let Vse zainteresirane kandidate vabimo, da se v ponedeljek, dne 6. 6. 1994, ob 17. uri osebno zglasijo v prostorih TP Casino Bled, d.o.o., 64260 Bled, Cesta svobode15. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati iz bližnje okolice Bleda. Za dodatne informacije nas lahko pokličete po telefonskih številkah 741 811 in 741 150. KOMPAS KRANJSKA GORA POZIV ZA VPISOVANJE IN VPLAČEVANJE DELNIC IZDAJATELJ DELNIC: KOMPAS Hoteli p.o. Kranjska Gora Borovška 100 64280 KRANJSKA GORA Podjetje se bo v skladu z odobrenim programom lastninskega preoblikovanja razdelilo na dve delniški družbi: JASNA Kranjska Gora d.d. in KOMPAS Hoteli Kranjska Gora d.d. Ta ponudba velja za delnice družbe KOMPAS Hoteli Kranjska Gora d.d. VRSTA DELNICE: navadne, imenske SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE: 1.627.000.000 SIT, od tega v javni prodaji 976.200.000 SIT NOMINALNA VREDNOST DELNICE: 10.000 SIT IZHODIŠČNA CENA DELNICE: 7.121 SIT, in je določena na podlagi ocenjene vrednosti podjetja na dan 1.1. 1993 PRODAJNA CENA DELNICE: a) Pri vplačilu z lastniškimi certifikati državljanov znaša prodajna cena 7.121 SIT. b) Pri vplačilu z lastniškimi certifikati denacionalizacijskih upravičencev se prodajna cena določi tako, da se izhodiščna poveča za koeficient rasti drobnoprodajnih cen od 1. 1. 1993 do dneva izdaje lastniškega certifikata denacionalizacijskemu upravičencu. c) Pri vplačilu v gotovini se prodajna cena določi tako, da se izhodiščna poveča za koeficient rasti drobnoprodajnih cen od 1. 1.1993 do dneva razpisa. Na dan 3. 6. 1994 znaša 9.387,50 SIT. Prodajna cena delnice se lahko za vse načine vplačil dodatno korigira zaradi presežka ali manjka vpisov. Tako se v primeru odstopanj vrednosti vpisanih delnic od razpisane vrednosti za do 30 % navzgor ali navzdol, cena posamezne delnice zviša oziroma zniža za enak odstotek, vpisovalcem pa se proporcionalno zniža oziroma zviša vpisano število delnic. NAMEN IZDAJE DELNIC: lastninsko preoblikovanje podjetja PODATKI O DMDENDAH: Delničarji, ki vpišejo in vplačajo delnice iz javne prodaje bodo, tako kot ostali delničarji celotne emisije, udeleženi na morebitnem dobičku iz poslovanja v letu 1994 in naprej. Dividende bodo izplačljive najkasneje v 60 dneh od spejema letnega obračuna na skupščini družbe, praviloma na sedežu družbe. ZAČETEK IN KONEC (DATUM) VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA DELNIC: začetek 3. 6. 1994, zaključek 2. 7. 1994 VPISNA MESTA: na sedežu podjetja KOMPAS Hoteli, Borovška 100, Kranjska gora, vsak delovni dan od 10. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure, ter v prostorih podjetja Kompas Holidavs, Slovenska cesta 36, Ljubljana, vsak delovni dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure VPLAČILNA MESTA: za vplačila s certifikati na vpisnih mestih, za vplačila z gotovino v prostorih UBK Banke d.d., Ljubljana, Tržaška 116 Pravne osebe, ki organizirajo, pripravljajo in izvajajo prodajo novo izdanih vrednostnih papirjev: KOMPAS Hoteli p.o. Kranjska Gora, v sodelovanju s podjetjem EUROIN FOND d.d. Ljubljana Prospekti so vsem morebitnim kupcem delnic na voljo na vpisnih mestih, kjer je možen tudi vpogled v ostalo dokumentacijo podjetja. foto bobnar Cementni izdelki DRAŠLER Kranj, tel. 064/211-317 VEUK IZBOR CEMENTNIH IZDELKOV •Lepila in tesnilne mase KEMAPuconci •Samotni dimniki »Izdelava in montaža XSEX55- \\ HYunoni \\ ROVER Prodaja po tistemu staro za novo Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in prodajamo rabljena vozila JANEZ KADIVEC Pipanom 46, Šenčur Tel.: 0*4/41 -»T* UGODNO! VSE VRSTE OBRAZCEV BIRO OPREMA PRODAJA PISARNIŠKEGA MATERIALA NA NAROČILNICE ŠOLSKE POTREBŠČINE FOTOKOPIRANJE K4RIN Gregorčičeva 6, Kranj Tel.064/213-162 MEGGI TOURS MIRABILANDIA 4.6. še nekaj prostih mest GARDALAND vsako soboto POČITNICE V ŠPANIJI z letalom za samo 498 DEM NOVO! ROBINZONOVE POČITNICE NA KORZIKI 13 dni za samo 399 DEM MEGGI KRANJ, Slovenski trg 8, tel. 064/223-870,214-791 TOURS Škofja Loka, Titov trg 3a, tel. 064/623-173 VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o SREDNJA ELEKTRO IN STROJNA ŠOLA KRANJ Kranj, Kidričeva cesta 55 razpisuje naslednja prosta dela in naloge v srednjem izobraževanju 1. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN UMETNOSTNE VZGOJE 2. UČITEUA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 3. UČITEUA FIZIKE 4. UČITEUA ŠPORTNE VZGOJE 5. UČITEUA EKOLOGIJE Z BIOLOGIJO 6. 4 UČITEUE ZA POUČEVANJE STROKOVNIH ELEKTRO PREDMETOV 7. 3 UČITEUE ZA POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA - ELEKTRO 8. UČITEUA ZA POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA - STROJNA 9. KNJIŽNIČARJA Pogoji: Pod tč. 1, 2, 3, 4. 5, 9: izobrazba ustrezne smeri in izpolnjevanje pogojev po ZUI (Ur. list SRS 11/80) Pod tč. 6: diplomirani inženir elektrotehnike - elektronika Pod tč. 7: inženir elektrotehnike - elektronika Pod tč. 8: inženir strojništva Za dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje: - Pod tč. 1, 2, 5, 6, 7, 8, 9: za določen čas s polnim delovnim časom - Pod tč. 3, 4: za določen čas s polovičnim delovnim časom Za vsa dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje s 1- *' 1994. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Srednja elektro in strojna šola Kranj, Kidričeva cesta 55, 64000 Kranj-Kandidati bodo o izboru obveščeni po izteku roka za vloŽit©v prijav. >MERKUR - trgovina in storitve, d.d. Kranj, Koroška c. 1 vabi k sodelovanju mladega, sposobnega, inovativnega, ekonomičnega sodelavca za delovno mesto VODJA TISKARNE Delo se opravlja v manjši tiskarski delavnici v Kranju, Gregorčičeva 8. Če imate ustrezno znanje in sposobno^1 ter nekaj izkušenj in se želite preizkusu v sodobni in uspešni d.d., pričakujemo vašo ponudbo v 8 dneh od objave na naslov: MERKUR Kranj, Kadrovsko socialna služba, Koroška c. 1, 64000 Kranj- Petek, 3. junija 1994 GOSPODARSTVO UREJA:MARLTA VOLĆJAK 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Predsednik zbornice Dagmar Šuster med gorenjskimi direktorji Prigovori le še na tečaj tolarja Vse več gorenjskih direktorjev tarna, da kljub veliki brezposelnosti ne morejo dobiti delavcev. Kranj, 31. maja - Seje odbora Območne zbornice Kranj se je - — J---•---1---i— tl,>.,„„;:„ rinmnar —-"j* •»*• maju - j c j c ^T »s__„„_ udeležil tudi predsediiik Gospodarske zbornice Slovence Dagmar Suster, ki je ocenil aktualne gospodarske razmere in pn tem napovedal, bolje rečeno stavil, da bo tolar v bližnji prihodnosti devalviral ter dodal, da se s tem nikakor ne zavzema za višjo inflacijo. Ekonomska politika je tudi pri nas postala preprosta, *ato prepirov ni več, le nekaj prestižnih o tečaju. Zbornica bo te dni podjetjem razposlala gradivo o novi zbornični organiziranosti, ki temelji na večji samostojnosti območnih zbornic in branznin (draženj. Izvozniki niso zadovoljni s svojim položajem, ocenjujejo ga kot slabšega, letošnji izvoz je na predlanski ravni, slovensko gospodarstvo pa s prodajo na tuje ustvari le petino prihodkov. Slab položaj izvoznikov je Posledica tečajne politke, previsoke javne porabe in visokih obresti za financiranje izvoza, je Poročilo o aktualnih gospodarskih gibanjih na Gorenjskem strnil Andrej Prislan, direktor Območne zbornice Kranj. Hitrejša rast kot v Sloveniji Gorenjska doživlja večjo gospodarsko rast kot Slovenija, saj Se je obseg industrijske proizvodnje v letošnjih prvih štirih Jnesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za l3»3 odsotka, v Sloveniji pa 4,1 odstotka. Proizvodnja narašča v "raj vseh najpomembnejših Po nedeljskem referendumu sem boljše volje, saj Slovenci niso tako neumni, kot mislijo nekateri, za slovensko gospodarstvo pa sem prepričan, da ni neumno. Upam, da so dobili lekcijo, da ne morejo odločati le v vrhovih političnih strank. Politika se mora znebiti Iluzije, da bo obvladala kapital, ne pa da mu bo v korist. Če predsednik zbornice ni pravega političnega prepričanja, naj se ga zamenja, ne pa da se spreminja zbornični sistem, Je dejal Dagmar Šuster. Med gorenjske direktorje je prišel predsednik gospodarske zbornice Dagmar Šuster. Foto: G. Sinik jn"T*"j iiaj^uiuciiiuiivjoin manj kot marca "»austrijskih panogah, razen v brezposelnimi je veliko mladih, Proizvodnji končnih tekstilnih saj je ^ar 15 odstotkov takšnih, Agencija za privatizacijo je °fsleiprejela 164 privatiza-evskih programov, med nli-5' Šestnajst z Gorenjske. Dostej Je bila revizija opmvljena v 44 gorenjskih todjejjih, v osemnajstih je v teku. Sveže natiskan denar ni rešitev Likvidnost je zelo problematična, saj je tretjina slovenskega Gospodarstva v blokadi, dejans-o je še večje od 45 milijard tolarjev, kakor prikazuje SDK, saj podjetja ne prijavijo vseh plačil. Gre za torej zelo visok znesek, ki predstavlja tretjino denarne mase v Sloveniji, če bi natisnili tolikododatnega denarja, bi inflacija zelo poskočila. Sploh pa to ne bi bila rešitev, saj so problem slovenskega gospodarstva izgube, tega problema saj je kar 15 odstotkov taksnin, PaJni moč preprosto pomesti ki iščejo prvo zaposlitev in 30 P™ preprogo. Slovensko gos-odstotkov mlajših od 26 let. P°darstvo.. ->e imel° v zadnJm pa ni zadovoljnih s plačili za svoje izdelke. Brezposelnih je bilo na Gorenjskem konec marca 10.293, kar je 7,5 odstotka manj kot decembra lani in 5,2 odstotka lani. Med Na zanimiv zaplet pri zaposlovanju je opozoril direktor kranjske Save Viljem Žener. Ukinili so stransko dejavnost in delavce, ki so ostali brez dela, bi lahko zaposlili v tovarni avtoplaščev, kjer jih primanjkuje. Toda, v glavnem niso imeli dovolj ročnih spretnosti, da bi ostali na četrti stopnji, večinoma bi jih morali preza-posliti na tretjo. Ker pa to ne smejo, so jih morati najprej odpustiti ter seveda izplačati odpravnino, hkrati pa iščejo nove delavce. šestih letih neto izgubo, ki je dosegla približno 10 milijard mark. Sanacija slovenskih bank do jelkov, ki je bila za 9 odstotkov manša, v lesni industriji za 3 odstotke, v obutveni za 2,5 postotka in v prizvodnii kruha ter testenin za 6 odstotkov manjša. Izrazito izvozno usmerjeno |°renjsko gospodarstvo je v stlrih mesecih letošnjega leta parilo za 61 milijonov dolar-lev presežka. V slovenskem *zvozu pa je imelo gorenjsko gospodarstvo 14-odstotni delež, ^edni izvoz gorenjskega gospo-oarstva v pravo tujino je bil VeCJi za 13,8 odstotka. darstva, tudi posojila so še vedno do trikrat dražja kot v Nemčiji, kjer so obrestne mere 7-odstotne, pri nas od 12 do 15-odstotne, prišteti pa je seveda Eotrebno še veliki R, medtem o 7-odstotne nemške obresti vključujejo tudi inflacijo. Slovensko gospodarstvo pa gospodari z vež kot 50 odstotki sposojenega denarja. Finančni sistem, ki le petini podjetij zagotavlja posojila (komitentom A) ni normalen, dober bi bil v primeru, če jih le petini ne bi zagotavljal, je dejal Suster. Stavim, da bo tolar v bliinji Prihodnosti devalviral, vrašanje je samo kdaj in se bo prej dogajalo z '■fvozom. Ko sem pred letom an« napovedal gospodarsko 5"*^ tega mnogi niso verjeli, ?e čez tri mesece pa so se nalili z njo. Včasih tudi **lašč rečem, da bi morala *»«*a veljati 87 tolarjev, **v*da brez dodatne infla-CJM tudi v Italiji je tira Jtvolvirala brez dodatne 'gflactje, je dejal Dagmar Sava bo delavce "uvozila" s Ptuja V gradbeništvu vlaga anarhija, zlasti manjša podjetja izgubljajo posel za poslom zaradi konkurence zasebnikov, ki ne plačujejo vseh dajatev, material pa kupujejo po "čudnih" poteh, zato so lahko cenejši, je dejal direktor škofjeloškega Tehnika Ivan Torkar. Zakon o graditvi je napisan, zelo rigorozno, zato takšen verjetno ne bo sprejet, kar seveda pomeni, da zelo potrebnega zakona še ne bo kmalu. Zakon denimo predvideva, da bi gradbeno dejavnost lahko registriralo le podjetje, ki bi imelo za nedoločen čas zaposlenega vsaj enega gradbenega inženirja, tega pogoja pa zasebna podjetja ne izpolnjujejo. Lani smo iskali nove delavce, vendar jih kljub veliki brezposelnosti nismo dobili, je še povedal Torkar. Kako težko je dobiti nove delavce, je ponovno opozoril direktor kranjske Save Viljem Žener, ki je dejal, da je vsled tega proizvodnja manjša za 100 tisoč potniških avtoplaščev. Plače so v Savi rahlo nad povprečjem slovenskega gospodarstva, res pa je delo tam trdo, v več izmenah. Obupali so že, da bi dobili nove delavce na Gorenjskem zato jih namera- Rfl7mprp _rpip vajo "uvoziti" s Ptuja in nasta- nmuicic zicil niti v samskem domu, kar bo za konvertibilnost tolarja seveda povečalo stroške. Vsak dan je več glasov, da podjetja ne morejo dobiti de- Tečajna politika je zdaj ugodna za tiste, ki najemajo tuja posojila, na drugi strani pa je denarna politika trda, zato to predstavlja nesrečo za državo. aanacija siovcusiuu umi*, uu- uivu»Vu,.ju * —- -------- slei ni zmanjšala izgub gospo- Potrebujemo dinamično gospo darsko rast, kar pa ni moč doseči z večjim domačim pov praševanjem. Slovensko gospodarstvo je lani 21,2 odstotka prihodkov ustvarilo s prodajo na tuje, kar je polovico manj kot pred desetimi leti. Kdaj bo uveden davek na dodano vrednost, je zanimalo direktorja blejskega Lipa Franca Bajta, saj se zdaj les, razen podjetjem, prodaja brez aavka. Čeprav se poseka več lesa kot pred leti, ga našim tovarnam primanjkuje. Dagmar Suster je povedal, da s prihodnjim letom davka nadodano vrednost verjetno še ne bo, stvar se bo verjetno zavlekla za eno leto, saj je sprememba davčnega sistema zelo zapletena. Blokiranih *Jko zasebnih podjetij drsiva nPrunjske«a 8osP°-,lneIo več iri°ncu aJ>rila Je račun bln£- •..pet dni žiro v visin: 4 Jjanin 233 podjetij, "«iwiaUJa, MJ ^ 6 bilo zam9 K£.J°laije* kar P?kaza!°' .da *a enostavna dela seveda"morala banka Slovenije 9 odstotkov več kot nijjudi, je dejal predsednik braniti obojestransko, e d? al Suster. Favcev, zato bo zbornica napravila anketo in opozorila na problem, ki ima več vzrokov, saj gre za kombinacijo sociale s "sivim" delom in za strukturna neskladja, saj se bo šele dobro Razmere so zrele za odpravo revalorizacije (velikega R), ki vsebuje inflacijski naboj, hkrati pa naj bi drseči tečaj tolarja zamenjali s fiksnim na višji ravni in razglasili konvertibilnost tolarja. Takšna devizno finančna reforma bi pomenila korak naprej, fiksni tečaj pa bi lani v tem času. Medblokiram-mi podjetji je kar 60 odstotkov Osebnih podjetij, ki nimajo Nobenega zaposlenega, gre zlas-tl za storitvena in trgovska Podjetja. Sicer pa je v blokiranih podjetjih 13.400 zaposle-nih. V stečaju pa je bilo 25. ^aja letos šestnajst podjetij, v n»h je 1.200 zaposlenih. haloge so bile v letošnjih Prvih štirih mesecih 9 odstotkov manjše kot lani v tem času, 2° odstotkov podjetij ima težave pri prodaji v tujino, kar 84 °dstotkov anketiranih podjetij in iiuui, j- —xj— r GZS Dagmar Suster. S plačili so problemi zelo veliki, le četrtino računov nam plačajo z denarjem, kar tri četrtineJe blagovne menjave, naše terjatve znašalo le približno 4 milijarde tolarjev, je povedal direktor kranjskega Merkurja Jakob Piskernik Banke dajejo posojila komitentom A, pri njih pa si sposojajo slaba podjetja. Veliko podjetij se bo lastninilo z notranjim odkupom. Za likvidnost podjetij bi bilo zelo dobro, če bi ta denar drfava pustila v podjetjih, morda kot ugodno posojilo na dolgi rok, ie predlagal Piskernik. Dagmar Suster je dejal, da bo to pobudo podprl upravni odbor GZS, saj obstaja nevarnost, da bodo zaradi angažiranja sredstev v notranjem odkupu investicije v gospodarstvu še manjše kot so sedaj. Državna poraba v letošnjih prvih štirih mesecih je stabilna, žal pa na previsoki lanski ravni, ki je za 13 odstotkov večja kot leta 1992. Sprejet je bil visok državni proračun, tudi tuji strokovnjaki opozarjajo, da je 406 milijard tolarjev previsoka številka. Vlada letos lahko stvarno zmanjša javno porabo, saj re-nominacije ni več, odpovedati pa se bo seveda morala rebalansu proračuna. Plače so bile marca letos v slovenskem gospodarstvu realno za llodstotkov večje kot marca lani in za 43 odstotkov večje kot marca 1992. Upajmo, da bo z zakonom podprt dogovor "pil vodo", saj je dokaj prijazen, pače naj bi se v naslednjih šestih mesecih realno zmanjšale za 3 do 4 odstotke, z njim naj bi torej v bistvu preprečili nadaljni dvig plač, je dejal Šuster. Nova zbornična organiziranost Gospodarska zbornica se z novo organizacijo odloča za decentralizacijo, saj naj bi bistveno povečali samostojnost območnih in branžnih zbornic, ki naj bi same sprejemale svoj načrt, kadrovske rešitve in bile lahko tudi pravne osebe. Zelo pomembno je, da zbornični sistem ne bo dražji, ostala bo enotna članarina, o njeni razdelitvi bo odločala skupščina, posameznezbornice pa se bodo lahko odločile za dodatno. Članstvo naj bi bilo obvezno, zbornica pa naj bi ponovno dobila zakonodajno pobudo in nekatera javna pooblastila. Približno 28 tisoč podjetij bo v prihodnjih dneh dobila gradivo o novi zbornični organiziranosti, ki naj bi bila podobna kot v Nemčiji, Avstriji itd. • M. Volčjak Spet dva sejma v Ljubljani Tehnika za okolje in sejem Kontri Ljubljana, 30. maja • Od 7. do 10. junija se bodo razstavljala dveh vsebinsko sicer različnih panog predstavih na Ljubljanskem sejmu, in sicer takih, ki se prirejajo vsaki dve leti - sejem Tehnika za okolje - ENV, 13. mednarodni sejem sredstev in naprav za varstvo okolja in za saniranje že načetega okolja, ter sejem Kontri, 10. mendarodni sejem strojev in opreme za konfekcijo in trikotažo. Temu bo takoj sledil še simpozij oblačilnega inženirstva, ki ga bo organizirala Univerza v Mariboru 8. junija. Ob sejmu Tehnika za okolje bodo potekale tudi razstave Zveze gozdarskih društev Slovenije o varovanju gozdov, Slovensko ekološko gibanje bo predstavilo svoje dejavnosti, dve pomembni razstavi bo pripravilo Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. Predstavilo se bo 67 razstavljalcev iz osmih držav, največ iz Slovenije. Prikazali bodo okolju prijazno embalažo, vozila za čiščenje ulic, gradbene in izolacijske materiale za varčevanje in porabo, inženiring dejavnosti in še mnogo drugega. Drugi strokovni sejem Kontri, ki je tudi namenjen zlasti strokovnjakom, bo programsko zelo bogat in obsežen. Prišlo bo 43 pomembnejših podjetij, bodisi neposredno prisotnih ali zastopanih podjetij, razen iz Slovenije tudi iz Nemčije, Italije, Tajvana, z Japonske. Pomemben bo za tiste, ki se ukvarjajo s Eroizvodnjo konfekcije, trikotaže in strojne opreme, izmenjali pa odo tudi strokovne izkušnje s tega področja. Razstavni program bo prikazal različne vrste materialov (stroje za zlaganje in pakiranje), police in regale, krojaško orodje, obdelavo podatkov, organizacijo in pripravo dela. Sejma sta velikega pomena, kajti skrb za okolje je vse pomembnejša, zadeva vse nas in tudi v svetu mu posvečajo ogromno pozornost. Veliko zastopnikov tekstilne industrije pa tudi kaže na to, da smo kot trg vedno bolj zanimivi. Špela Vidic Olajšano delo hotelirjem Bled, 3L maja - PIN d.o.o. iz Ljubljane, specializirano podjetje za hotelske informacijske sisteme, je na Bledu pripravilo srečanje za predstavitev možnosti povezave hotelskega informacijskega sistema s telefonsko centralo (zastopnik Alcatela Ljubljana) s turističnim informacijskim sistemom Slovenije. Projekt je v celoti domače izdelave. Nebojša Jovanovič z ECS-a, zastopnika svetovno znanega podjetja Alcatel (računalništvo, telekomunikacije) je povedal, da se na primer ob vpisu gosta v hotelu vsi stroški beležijo v enem prostoru avtomatsko, na primer v recepciji. Tudi druge storitve je moč prenašati na ta sistem. Omogočen je check in - check out Erek terminala HIS, izpis stroškov telefonskih pogovorov, vnos ujenja in podobno. Direktor PIN-a Srečko Gospodaric ie dejal, da poskušajo z rednimi srečanji enkrat do dvakrat na leto pritegniti pozornost hotelirjev. Letos sta se srečanja udeležila tudi predstavnika Gospodarske zbornice Lučka Lebič in Miro Pretnar. Razočarani pa so bih nad odzivom ostalih povabljenih - od 130 povabljenih iz vse Slovenije jih je prišlo le 10, z Bleda ni bilo nobenega Eredstavnika, prisu pa so s celjskega, prekmurskega in še aterega okrožja. Špela Vidic SKB BANKA D.D, PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d. d. od 1. 6. 1994 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne mere obrestne mere VPOGLEDNA SREDSTVA - hranilne vloge 80% mesečne 0,80 % • žiro računi stopnje rasti cen - računi tujih fe. oseb na drobno - tekoči računi - dovoljena prekoračitev Rp+15% 2,17% - nedovoljena prekoračitev Rp + 25% 2,87% VARČEVANJE -nad 12 do 24 mesecev Rt-h 10,5% • nad 24 do 36 mesecev Rt+11% - nad 36 mesecev Rt* 11,5% VEZANI DEPOZITI -od 31 do 60 dni Rp+7,5% 1,60% - od 31 do 60 dni' devizna klavzula D + 10% - od 61 do 90 dni Rp + 8% 1,64% - od 91 do 120 dni Rp + 8,5% 1,68% - od 121 do 180 dni Rp + 9% 1,72% - od 181 dni do 1 leta Rp+10% 1,79% - nad 1 leto Rt* 10,5% •nad 2 leti Rt + 11 % -nad 3 leta Rt* 11,5% Glavni pokrovitelj slovenskih olimpijskih reprezentanc Banka obračunava obresti na konformni način. Opomb«: Rpm rast cen na drobno v preteklem mesecu R /• rast orni na drobno v tekočem mesecu ' Najnižji znesek vezave z devizno klavzulo je 1 000 DEM v tolarski protivrednosti. Pri vezavi depozitov nad 100.000,00 SIT se obrestni menpnšteje odstotne točke glede na višino zneska depozita: odstotne točke ■ nad 100.000,00 do 500.000,00 SIT 0,50 -nad 500.000,00 do 1.000.000,00 SIT 075 ■nad 1.000.000,00 SIT 1,00 Obiščite nas v: - poslovnih enotah na Gorenjskem: Titov trg 4b v škofji Loki, tel: 064/622-955, Koroška 5, Kranj, tel: 064/212-750, 212-751 - ekspozituri Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tel: 064/217-663 - agenciji Radovljica, šercerjeva 18, tel: 064/714-409 - agenciji Škofja Loka, Novi svet 22, tel: 064/ 622-567 - agenciji Bled, Ljubljanska 4, tel: 064/ 76044 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK *M NA ŠTIRIH KOLESIH Cenejši marutiji ZAŠČITA POTROŠNIKOV POGODBA Globus Motors International je znižal cene popularnih marutijev 800, ki še niso opremljeni s katalizatorji in smejo biti v prodaji še en mesec. Avtomobili po novem stanejo 9900 mark z vsemi dajatvami, kar je skoraj za poldrugi tisočak mark manj od običajne cene. Cena bo seveda veljala samo do 1. julija oziroma do razprodaje zaloge, ob začetku veljave nove odredbe o katalizatorjih pa za uporabo avtomobilov brez njih tudi po tem datumu ni nobene ovire, kot si nekateri napačno razlagajo. Maruti 800 DX (s predpisanim katalizatorjem) naj bi bil pri nas naprodaj v avgustu, stal pa naj bi okoli 12.000 mark. • M.G. Precejšnja čistost Petrolovih goriv Slovenska naftna družba Petrol v motorna goriva, ki jih prodaja na svojih bencinskih servisih že skoraj leto dni dodaja aditive britanske firme Lubrizol. Lubrizol je eden največjih svetovnih proizvajalcev aditivov za motorna goriva, ki pri izgorevanju zagotavljajo večjo čistost in daljšo življensko dobo ventilov v glavi motorja. Evropski trendi že nekaj časa narekujejo aditiviranje bencina, zato so se ga lotili tudi pri Petrolu. Sicer pa se naša država po porabi neosvinčenega bencina uvršča med Francijo in Belgijo, kar približno preračunano pomeni, da zeleni bencin uporablja že skoraj polovica vozi, delež pa se bo s "katalizatorsko odredbo" verjetno še povečal. Pred kratkim je Petrol pri Lubrizolu opravil preizkus čistosti in kakovosti svojega osvinčenega in neosvinčenega bencina, v katerih so dodani aditivi. Osvinčen bencin so testirali z Renaultovim 1,1-litrskim motorjem, trajal je dvakrat po šest ur, z vmesno 18-urno prekinitvijo, motor pa se je izmenično na dve minuti vrtel z 800 in 1800 vrtljaji. Čistost vplinjača je znašala pri bencinu brez aditivov 3,11, z aditivi pa 6,25, medtem, ko je čistost tovarniško novega vplinjača 10. Test neosvinčenega bencina so opravili z Mersedesovim dvolitrskim motorjem z direktnim vbrizgom goriva, ki tako kot Renaultov ustreza evropskim meritvenim predpisom. Preizkus je trajal šestdeset ur, motor pa se je izmenično vrtel z 800,1300, 1850 in 3000 vrtljaji. Čistost sesalnih ventilov pri bencinu brez aditivov je bila 8,3, z aditivi pa 9.1. Petrol je moral za preizkus zagotoviti 1000 litrov goriva, ki so ga načrpali z rezervoarjev na različnih svojih črpalkah. Po mnenju Lubrizola ima Petrol tudi na evropskem nivoju zelo čista goriva, strošek za aditiviranje, ki ga za zdaj država še ne upošteva pri oblikovanju cen, pa znaša okrogel milijon mark letno. • M.G. Nova trgovina z avtodeli Podjetje Trgocom iz Preddvora je v petek na Ljubljanski cesti v Kranju odprlo novo trgovino z rezervnimi deli in dodatno opremo za avtomobile. V trgovini imajo pestro izbiro rezervnih delov in univerzalne dodatne opreme za vse avtomobile, po ugodnih cenah pa so na voljo tudi maziva in motorna olja OMV - Mapetrol iz Maribora, za katera je Trgocom zastopnik za Gorenjsko. MEŠETAR Pogodba je dvostranski pravni posel, ki nalaga obema strankama dolžnost izpolniti svojo obveznost. Predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za samo veljavnost posla, so poslovna sposobnost stranic (polno poslovno sposobnost pridobi fizična oseba s polnoletnostjo, vendar lahko nekatere pravne posle sklepa tudi prej). Stranki morata imeti pravo voljo (pogodba ni veljavna, če je bila stranka v zmoti o kakšni pomembni okoliščini ali če je pogodbo sklenila pod prisilo, oz. je bila prevarana). Posel mora biti mogoč in dopusten, v nekaterih primerih mora biti izjava volje podana v posebni obliki (pisno ali pred posebnim organom). Obveznost lahko ugasne samo s soglasno voljo obeh strank ali na podlagi zakona. Tako tudi v našem pravu ni možna enostranska razveza pogodbe brez posledic. Stranko, ki ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti zadanejo odškodninske sankcije na podlagi samega zakona ali pa v pogodbi določene kazni. Ločimo več institutov, s katerimi stranke utrdijo veljavnost pogodbe. Našteli bomo le tiste, ki se največkrat pojavljajo v potrošniškem pravu. Ara je premoženjska korist (največkrat gre za gotovino), ki jo ena pogodbena stranka izroči drugi ob sklenitvi pogodbe. Če se pogodba pravilno izpolni, je potrebno aro bodisi vrniti ali pa vračunati (npr. v ceno blaga ali storitve, ki je bila predmet pogodbe). V kolikor pa do izpolnitve ne pride, pogodbi zvesta stranka pridobi znesek are. Pogodbeno kazen stranki določita za primer neizpolnitve v pogodbi. Za razliko od are se ta ne izroči vnaprej. Plačati (oz., če ne gre za gotovino, na drug način izpolniti) jo mora stranka, zaradi katere pogodba ni bila izpolnjena. Pridržna ali retencijska pravica je pravica, na podlagi katere sme imetnik (npr. izvajalec storitve) pridržati stvar, ki jo je dolžan izročiti drugemu, dokler mu tisti, ki je upravičen do stvari, dolga ne plača. Pogodba se torej (brez posledic) lahko razveže le s soglasjem obeh pogodbenih strank. Ena stranka lahko zahteva njeno razvezo le, če je možnost dogovorjena s pogodbo ali pa zakonsko določenih primerih (npr. če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali jo izpolni nepravilno in ne ponudi pravilne izpolnitve). Pravna pisarna ZPS Jure Markič Cene traktorjev znamka in tip ' Fiat 45-66DTS * Fiat 55-56 DT * Fiat 55-66DTS * Fiat 60-94 DT * Fiat 70-56 DT * Fiat 72-94 DT ' Fiat 80-66 DTS * Fiat 88-94 DT •Fiat 110-90 DT * Fiat F 130 DT * Fiat 140-90 DT * Fiat 180-90 DT * Belarus 552 E * Belarus 820 U moč (kvV/KM) 33,1/45 40,4/55 40,4/56 44,1/60 51,5/70 51,5/70 58,8/80 62,5/85 80, 9/110 96/130 103/140 132,4/180 42/57 60/81 cena 32.264 DEM 26.139 DEM 32.437 DEM 39.898 DEM 29.518 DEM 45.796 DEM 38.419 DEM 52.541 DEM 56.031 DEM 88.682 DEM 73.766 DEM 96.124 DEM 15.730 DEM 20.700 DEM VILA BElL-A TEL: 45-398 Nov žvečilni gumi STIM0R0L Ljubljana, 1. junija - Ponudba žvečilnega gumija v Sloveniji se je povečala, česar bodo veseli predvsem mladi. Kot so dejali predstavniki Stimorola, je ta žvečilni gumi namenjen predvsem mladim, je brez dodanega sladkorja in celo varuje zobe. Stimorol žvečilne gumije proizvajajo v Vejlu na Danskem, v tovarni, ki je bila ustanovljena leta 1915. Pomočnica generalnega direktorja za marketing pri Žitu Bojana Hočevar je povedala, da je sodelovanje Žita s Stimorolom obrodilo dobre sadove, obojestransko zadovoljstvo pa sta potrdila predstavnik Stimorola z Danske Jan Ravnholt in Vesna Mardonovič, direktorica Stimorola Ljubljana. • Š. V. Sokrat na video kasetah Kranj - Podjetje Finco iz Ljubljano je pred nedavnim izdalo šest video kaset z osnovnošolsko matematiko. Izobraževalni program, so ga poim ponovitev koncu šole. Učna snov je sestavljena iz devetnajstih najpomembnejših poglavj osnovnošolskega programa matematike, uolžina vsake kasete Je približno eno uro in pol, cena za šest kaset pa 15.900 tolarjev-Učenci se najprej seznanijo s potrebnimi znanji za posamezno poglavje, sledi razlaga snovi, nato pa še preverjanje znanje s prime0 in nalogami. Avtorji so pri tem izrabili možnosti, ki jih omogoča sodobna avdio vizualna tehnika. Za ponazoritev matematične snovi so uporabili grafični program, ki daje prostorski občutek. Da snov ne bi bila preveč zgoščena, so za sprostitev dodali smiselne posnetke iz življenja. Izobraževalni program Sokrat sta recenzirala Bela Somi in Zlatan Magajna. • C. Z. icu hmmi m. miiurumuiiKU maiiiiiaiifcu. uuunucrmiu |jiugiw»i ga poimenovali Sokrat, je namenjen za učenje matematike oz. i* movitev osnovnošolske matematike pred preizkusom znanja ob KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA GLASBENA ŠOLA AKORDEON Vpis novih učencev Hotel Evropa, 5. nadstropje, popoldan ali tel.064/225-078 k ^Jf^P0™™ vam odobrimo 20% popusta AVTO VLEKA PREŠERNI PREŠERNI JOŽ^ 64248 LESCejf Savska 360; MOBITEL0609-610-633; NON STOP OPIS POTOVANJA DOPUSTZArf/; TEMISACE, JAORAL« r VREME Za danes nam vremenostevd Odpovedujejo |f $0818^ fe«^af pa $e bo popoldne *e sad foJoe so tevlhle,tediv *ooote S« »edeljo bo vr«oift nekoliko slabše. IMEMBE C Inji krnfec flusf 0pli ol Srečanje citrarjev - Ermanovec '94 Na Ermanovcu bo veselo Na Ermanovcu nad Sovodnjem v Poljanski dolini je domala hrl^v PIiPravljeno za 4. srečanje slovenskih citrarjev, ki bo v nedeljo, 5. junija, ob 14. uri ob planinskem domu. Zagotovo odo nastopili: Miha Dovžan s pevkama Jožico Kališnik in peto Malus, Karlo Gradišnik, Rado Kokalj in Marinka Golob, £arJja, Katja in Matjaž Kokalj, Nuša Cvenkelj, Boštjan Sušnik, J\°k Oman, Katja Kobal, Miha Lokar, Cirila Pogačnik ter n,3^3 ?°g°revc ifl skupina Strmina. Žal zaradi omejenih "»ožnosti Planinsko društvo iz Sovodnja novih prijav skorajda e oo moglo več sprejemati. Čeprav vedo, da je v tej deželici na e.setine ljubiteljev tega glasbila. Zato kljub vsemu na srečanje Pnsrčno vabljeni vsi. DJ^rnen ermanovškega srečanja je, da se med seboj spoznajo Prekaljeni "citrarski asi" z mladimi citrarji. Miha Dovžan je, penimo" že srečal "Abrahama", s svojimi citrami pa nas tehVeSelj'ure že več kot 35 let, najmaljša - Katja Kobal - pa bo v !j dneh končala peti razred osnovne šole. ln kako priti na Ermanovec? Ne bo težko. Iz Škofje Loke se ^Peljete gori do Hotavelj, Trebije, Sovodnja ali Kladja nad V*rknorn. Iz Hotavelj lahko nadaljujete pot prek Slajke, kjer l*ua T\jp_^x_ Bfc* gram'« T*J""' r»v-....-.- r.—;— r~ --j------- na ' ' Prav Pa "Prometna ^a" Pa Je tU(u u Kladja navzgor, doh -106 ^3 Prosy° prireditelji, da zaradi gneče pustijo vozila v The lazy band "NAŠ ZAŠČITNI ZNAK JE POLŽ" Ansambel The lazy band iz vzgojnega zavoda Frana Milčinskega s Smlednika je na majskem srečanju najmlajših zabavnoglasbenih skupin v Sežani kot edini predstavnik Gorenjske osvojil drugo mesto. Turistično društvo iz Hotavelj svoj dom in kjer boste tudi lah aZn° Postreženi, iz Trebije prek Stare Oselice, iz Sovodnja Ura ° 2aviJete Proti prireditvenem prostoru po "Tajnikovi Srečanje citrarjev bo v primeru slabega vremena v dvorani adružnega doma v Sovodnju. Em° končanem srečanju citrarjev bo ob planinskem domu na "C anovcu planinsko rajanje. Za zabavo bo skrbel ansambel Dr a 11 R°ga^e Slatine, s prijetnim "skečem" pa se bodo nrf rfitavila tudi "mlada dekleta" iz skupine "Strune" iz Zasipa ^ Bledu. Vstopnine ne bo! pj*eneralni pokrovitelj srečanja slovenskih citrarjev na "nanovcu je Gorenjski glas. J. Govekar Kdo sestavlja ansambel? "V glavnem smo sami osmo-šolci, nekaj pa je tudi mlajših. Robert Albauer je bobnar, Denis Kazič pevec, Dejan Nikolič basist, Kristjan Kocijančič kitarist, na sintesizer pa igra Miha Gruden. Imamo še spremljevalne vokale in sicer Moniko Kle-menčič, Sandro Alešič in Denisa Pavelška. Naš mentor je Marjan Gradišar, ki je sicer tudi sam basist in je igral pri nekaterih znanih skupinah." Koliko časa delujete in kako ste sploh začeli? "Igrati smo začeli pred osmimi meseci, ko smo od sponzorjev dobili inštrumente. Nekateri smo znali igrati že prej, oba kitarista pa sta se s pomočjo mentorja v osmih mesecih naučila kar dobro igrati. Zdaj, ko že kar nekaj znamo, za nov komad potrebujemo dve do tri ure." Kakšno glasbo igrate? "V glavnem posnemamo tuje in slovenske ročk skupine, npr. Guns'n'roses, Sokole, Pop Design, Bijelo dugme. Imamo pa tudi svoj komad, ki smo ga v bistvu naredili vsi skupaj in smo z njim nastopili tudi v Sežani. Radi pa poslušamo tudi druge zvrsti glasbe, recimo rap ali techno." Kaj pa nastopi, snemanja, načrti za prihodnost? "Nastopamo v glavnem v zavodu, prvi nastop smo imeli pred socialnimi delavci in smo imeli ful tremo. Drugi nastop je bil pred socialnimi delavci, sodniki itd., ki so iz enajstih držav prišli na ogled našega zavoda, ki je med najlepše urejenimi. V studiu Akademik v Ljubljani smo posneli tudi svojo skladbo Ko se zbudiš, v kratkem pa bo izšla tudi kaseta vseh devetih ansamblov, ki smo nastopili v Sežani. Nastopali smo tudi na televiziji, v Pilu sta o nas izšla že dva članka. Igrali bomo tudi na valeti, pri- Eravlja se namreč program za sto ,udi - cel zavod, socialni delavci, starši. Težko je delati načrte za prihodnost, saj smo večinoma osmošolci, ki se bomo jeseni razkropili po mnogih srednjih šolah, nekaj pa jih bo ostalo tudi tukaj in bodo mogoče dobra osnova za naprej." Ob koncu pogovora je ravnatelj zavoda, gospod Ravnikar povedal, da se njihovih uspehov zelo veselijo, da pa ie vse to možno predvsem zaradi dobrega in zainteresiranega mentorja, ki otroke zna navdušiti. Povedal je še, da so se za tako zvrst glasbe odločili zato, ker so ugotovili, da klasični inštrumenti otrokom v zavodu ne ležijo in ie treba zagrabiti tisto, kar jih veseli. Muzikante pa je še pohvalil, da lepo pazijo na inštrumente, ki jih bodo lahko uporabljali še njihovi nasledniki. E. Gradnik Po popolni, polomiji nedeljskega referenduma za nove slovenske komune so Politiki spet ratali silno pametni. Eni, ki so na vsej črti razočarani in kijih je ljudstvo tako gladko potisnilo ob zid, *o se poskrili v mišje luknje in *am ven nekaj mijavkajo, češ, aa narod ni vedel, da je bil narod dezinformiran in take Pesmice. Drugi so napihnjeno Ponosni, češ, saj smo mi ia v*deli, kakšna katastrofa to bo se zdaj napihujejo kot **kšne žabe. Ce pogledamo nedeljsko molitveno nedeljo še iz enega Zornega kota, pa bi bila pravzaprav polomiada še znatno n"jša, če bi na referendum ° vas vprašam? Pa ja stvar obrniti drugače. Davkoplačevalci so pravzaprav na POIZVEDOVALNEM referendumu POIZVEDOVALI ali testirali sami sebe, kaj mislijo o tej strašni samoupravi. Državni zbor, ki je tam nekje visoko v nebesih in ki vse skupaj gleda tako zviška, jih je pravzaprav primorat, da so si sami financirali nedeljsko burkaštvo: narod je plačat zato, da je POIZVEDEL, kaj mu roji po lastni glavi. Da ti sam plačo za humanitarne namene, če so ga z lokalno samoupravo tako sračkalt. Kaj pa še! Tega filma nikoli ne boste videli, kot ne boste videti, da bi se zaradi takega referendumskega poloma kar razpustili. Sami sebe? Dajte no! Če se namreč pri nas razpusti en sam minister, potem od začudenja kar dol padamo! Vsi - od predsednika vlade do parlamentarcev in navadnega folka, vse na mile viže vije roke tn hvali, kako da je korekten in kreposten in sploh ah in eh! Ah in eh samo zato, ker do zdaj niti en sam še ni hotel odstopiti! In je ena moška poteza tak bum! Konsekvenca, ki mene skrbi, je ta, da odslej kratko in malo nimam svoje občine. S to slavno poizvedbo se je namreč izkazalo, da so bili v večjih občinah ljudje kratko malo tudi PROTI sedanjim občinam. PROTI so bili seveda zato, ker so vsega skupaj do grla siti, ampak spraševalo se je po občini In v večjih občinah smo ostali brez občin - če smo pošteni! Kje je zdaj moja občina? Na Gorenjskem so bili za eno večjo le v Radovljici in v Tržiču. Naj mi, brezobčani, moledujemo po Tržiču, če nas marajo in vzamejo? Ali pa naj se prijavimo na sekretariat za notranje zadeve skupščine občine Kropa, kler pa so izglasovali svojo občino? In kaj, če sekretar sekretariata Sob Kropa ugotovi, da smo nezaželeni tujci in da nimamo pogojev? In bomo tavali po tistih "tamalih" občinčkah, kjer so bili ZA in jih fehtalt, če nas vzamejo? Srbi gor ali dol, v nekem trenutku so bili res daljnovidni Nekoč so nas poslali nor avanost v Philadelphio. In očitno mi nič drugega ne Sreostane, da spokam kufre in aid v eno od zveznih ameriških držav. Le - tam so namreč lokalno samoupravo že zdavnaj absolvirali in me vsaj glede aspektov in perspektiv lokalne samouprave ne bodo dan na dan gnjavili.. • D.Sedej 3. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev Prihodnje leto drugače Letošnje 3. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev prihodnjo nedeljo 12. junija v Desnici bo podobno lanskemu. Zanimanje za letošnje 3. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev je veliko večje kot lam ali predlanskim. Še pred iztekom roka so Ereditelj, zabeležili že 40 prijav. Strokovni vodja tekmovanja v snici Janez Fabijan zato napoveduje, da bo prihodnje leto tekmovanje v Besnici potekalo drugače. "Mislim, da bomo letos pri organizaciji gorenjskega prvenstva dosegli prelomnico. Že prihodnje leto bomo najbrž organizirali predhodno izbirno oziroma selekcijsko tekmovanje. Pa tudi število sedanjih starostnih skupin bomo morali najbrž povečati. Letos so namreč v prvi starostni skupini tekmovalci od 6. do 16. ieta starosti. Število tekmovalcev v tej skupini je že do zdaj kar veliko, v skupini pa lahko pričakujemo tudi precejšnje kvalitetne razlike. Nekaj podobnega pričakujemo v drugi skupini od 16. do 45. leta." Torej je tudi na Gorenjskem zanimanje za "frajtonarico" vedno večje? "Mislim, da se zdaj na Gorenjskem dogaja tisto, kar se je po zaslugi Ljubečne pred leti začelo na Štajerskem, ko je bilo zanimanje za diatonično harmoniko iz leta v leto večje. Res pa je tudi, da ima na štajerskem diatonična harmonika že od nekdaj drugačno tradicijo, kot na Gorenjskem." V Besniški dolini pa je frajtonarica vendarle nekako doma. Bo na tekmovanju letos večina tekmovalcev iz Besniške doline? "Diatonična harmonika je v dolini res zelo razširjena, vendar pričakujem iz doline le kasnih šest tekmovalcev. Drugi bodo iz različnih krajev Gorenjske pa tudi z onkraj meje na Koroškem. Besniško tekmovanje je namreč eno od desetih izbirnih tekmovanj za Ljubečno. Sicer pa bo konec avgusta v Mengšu za območje Dolenjske, Notranjske, Primorske in Gorenjske polfinalno tekmovanje, finale pa bo potem 11. septembra v Ljubečni." • . Žalar NAGRADNA IGRA - Danes do 12. ure je še čas, da nam pošljete oziroma sporočite odgovor na vprašanje: Kdo je strokovni vodja letošnjega tekmovanja harmonikarjev v Besnici. Do torka, 7. junija, do 12. ure pa sprejemamo odgovore na dopisnici in sicer na vprašanje: Vkolikostar-ostnih skupin bodo letos razvrščeni tekmovalci? Odgovore pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Izžrebali bomo štiri vstopnice za prireditev v Besnici. Janez Fabijan, strokovni vodja tekmovanja ZADETEK U PETEK Natanko danes, 3. junija in natanko ob pol osmih zvečer na frekvencah Radia Žiri: ZADETEK V PETEK od A do 1. Oddajo bosta vodila Saša Pivk in Jože Drabik, do 22. ure pa boste s sodelovanjem pokroviteljev oddaje (ki se s svojo ponudbo predstavljajo tudi v tem članku) in z Gorenjskim glasom ugibali polna polja. Lik s 30 črkami smo objavili minuli petek in ponovno v torek, prisluhnite oddaji in ne bo težko. Najavljamo pa družinski ZADETEK V PETEK, ki bo prvič na sporedu prihodnji petek, lO.junija. To bo družinski izobraževalni kviz, kajti letos je LETO DRUŽINE. K sodelovanju vabimo družine, ki bi želele preizkusiti znanje in se potegovati za lepe nagrade (vsak pravilni odgovor prinaša nagrado v vrednosti 1.500 STT). Družinska ekipa mora imeti tri člane, med oddajo bomo dovolili tudi dve zamenjavi članov ekipe. Rezervni tekmovalci morajo biti izmed družinskih članov ali sorodnikov. In najvažnejše: tekmovanje bo potekalo pri družini doma, potreben je le telefonski priključek zaradi direktnega prenosa. Če želite tekmovati, se prijavite na RADIO ŽIRI - pisno ali po telefonu. Vabljeni! TRAVA D.O.O. AVTO MARKOVIČd.o.o. trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka telefon.0641620-647 fax: 622-031 Ledine center, 1. nad. km, Kotnikom S, Ljubljana, tet. $61/1313024 Pasaža hotela Transturist, Titov trg 4b,Škofja Loka taLM4mi 961(372) ZMEocCne ■pCe.te.nine. Tavčarjeva 7 Škofja Loka Tel.:064/631-217 ga» I ZiZ E R I a POD JELENOVIM KLANCEM ODPRTO vsakdan od 12.00 do 4.00 IZDELAVA AVTOMOBILSKIH * PREVLEK Martin Koa škofja Loka vlrmaše 130 Tel.064/632-285 fotoAKI ŠKOFJA LOKA MIRA M0H0RIĆ _w?toMo - um \m imd M.: (064) 621 278 »bo« 9.00 12.00 4 DZS d.d.. TRGOVINA . 64220 SkcX)u Loka, Mrntrt tre » tal 064/621 270. tm: 064/621 270 alpina TIJDI OBUTEV JE Trgovina s tekstilom Forme 12 Škofja Loka TeL.064/632-015 Cesta talcev 1 Trgovina jšk. Loka 64220 t metrskim tel.:064/621-549 blagom in dodatki MODNO ŠIVILJSTVO SOBOTA, 4. JUNIJA 8.00 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Lonček, kuhaj; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.30 Bolha, grški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.50 Večerni gost: Mirni Malen- šek 15.00 Samotna strast Judith Her- nove, ponovitev angleškega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Neverjetne živali v Avstraliji, avstralska poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.30 Gore in ljudje 21.30 Korenine slovenske lipe: Spoznanja, umetnost, ki nas določa in združuje 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Taggart, škotska nanizanka Nedeljski morilec, francoski film vanje je sladko, ponovitev ameriške komedije 12.00 Pavlovo potovanje, avstrijski film 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Tukaj sem - tukaj bom ostala, nemška komedija 14.40 Cirque du soleil, kanadski cirkus 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Cornelius pomaga 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Musikan-tennstadl 22.20 Zlata dekleta 22.45 1996, angleška kriminalka 0.20 Čas v sliki 8.00 Vremenska panorama 12.50 Mojstri jutrišnjega dne 13.00 Pariz 13.45 Mojstri jutrišnjega dne 14.00 šport 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozri se po deželi 17.45 Kolesarska dirka po Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Doc Hollvvvood, ameriška komedija 21.55 čas v sliki 22.30 šport 22.45 Kloniranje Joanne May, angleška serija 0.05 Round mid-night 0.35 Poročila/Ex libris IEZNIK 12.15 Sova, ponovitev 13.40 športna sobota: Veslanje osmer-cev univerz, reportaža iz Maribora 13.55 Pariz: Odprto prvenstvo Francije v tenisu, finale ženske, prenos 15.30 Almeda: EP v rokometu (m): Slovenija - Danska, prenos 16.55 Praga: EP v gimnastiki (m), prenos 18.50 Modra divjina, ameriško-angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.10 Jezdeci, angleška nadaljevanka 21.05 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, koprodukcijs-ka dokumentarna serija 21.30 Poglej in zadeni 22.45 Sobotna noc: Zlata doba rock'n'rolla; Panda; Koncert: Clrff Richard (From the Hip) 2.00 Giro d'Italia, posnetek kolesarske dirke 19.00 Po Schonbrumnskih sobanah "Inkognito" (1. oddaja) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj (13. oddaja) TELETU SCI 0.00 Videostrani 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Risanka 20.10 Druga sobotna sreča '94 (ponovitev poletne akcije TA Odisej. TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ, Gorenjskega glasa in Radia Tržič) 20.40 Iz sveta glasbe: 1 x band 21.30 Večer slovenskih narodnih pesmi na Kokrici: Še bomo peli 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Kapitan Zaspan 11.00 Mali juke box 12.00 Poročila 12.05 Portret Tomislava Neraliča, oddaja resne glasbe 13.00 Prizma 13.45 Narodna glasba 14.00 Poročila 14.05 Pa ste mislili, da so vaši starši čudni, ameriški film 15.40 Hišni ljubljenčki 16.10 Beverly Hills 90210, nadaljevanka 17.00 Poročila 17.05 Hrvaška knjiga, dokumentarna oddaja 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Na tuji zemlji, angleški barvni film 21.45 Film video film 22.30 Poročila 22.35 Športna sobota 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja dm V ■ ■ io zin KM Ml KM) . <.)I.L' Mil/ • Škotj.. I.ok.i H'.).H Ml I/ - IViljausk.i (IdIim.i in /iii •Mi. I MI I/ Sd.ška dolina 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 17.00 Oddaja o kulturi - Radio Celje 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 12.25 TV koledar 12.35 Proti toku, ponovitev 13.05 Življenjski slog, ponovitev 13.35 To je ljubezen, angleška nanizanka 14.00 Športna sobota: Tenis 15.25 EP v rokometu 17.00 Od pola do pola, dokumentarna serija 17.30 To je ljubezen, angleška nanizanka 17.55 Rokomet: Finale DP (ž), prenos 19.30 Dnevnik 20.15Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Severna obzorja, ameriška nanizanka; V območju somraka, ameriška nanizanka, Iznakažene, ameriški film 7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino 11.00 Dance session, ponovitev 11.30 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 12.20 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 Video.strani 16.45 Spot tedna 16.50 ITV, oddaja za begunce 17.20 Nočni vlak proti Munchnu, ponovitev filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Belo zlato, dokumentarni film 20.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Maščevanje ukradenih zvezd, ameriški film 22.35 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev 23.25 Spot tedna 23.30 CTM 0.45 Borza dela 1.00 Video strani 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Otroški program 10.30 Mašče- R I 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke in pozdravi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Minute za družino 17.00 Novice 18.00 Alpe-tourovo turistično okence 19.00 Odpoved programa Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megašok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke KINO, SOBOTA CENTER amer. drama PHILADELPHIA ob 17. in 19.15 uri, prem amer. glasb drame THE DOORS ob 21.30 uri STORŽIČ amer. ris. MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 16. uri, amer. fant. film KUŠTRAVCI IV. ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. druž. kom. BEETHOVEN 2 ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. thrill. PRIDEN SINKO ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij film ALJASKA V PLAMENIH ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. melodr. WILLY ob 18 in 20.30 uri NEDELJA, 5. JUNIJA 8.20 Otroški program: Živ žav 9.10 Uporniki v službi kralja, ponovitev 9.45 Oscar Junior: Sibiline ljubezni 9.55 Oscar Junior Portorož 94 10.45 Slike iz Sečuana 10.50 Sonce v Sevnici (oktet Jurij Dalmatin) 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Modra divjina, ponovitev ameriško-angleške poljudnoznanstvene serije 13.00 Poročila 13.45 Od aprila do aprila, ameriški film 15.10 CIA, ponovitev angleške dokumentarne nadaljevanke 16.00 Še se bomo srečali, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Bližnji posnetki divjine, avstralska poljudnoznanstvena oddaja 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova: Veliki bataljoni, angleška nadaljevanka; Taggart, škotska nanizanka 8.35 Evald Flisar: Jutri bo lepše, TV priredba predstave Slovenske- ta komornega gledališča 10.05 ova, ponovitev 11.05 Gore in ljudje 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja 12.45 Poglej in zadeni, ponovitev 14.00 športna nedelja: Košarka NBA, posnetek 14.55 Odprto prvenstvo Francije v tenisu, finale moški - posamezno 18.30 EP v motokrosu, reportaža iz Lenarta 19.25 Almeda: EP v rokometu (m), Slovenija - Španija, prenos 20.50 Alpe - Donava -Jadran 21.25 Ognjena krogla, ameriški film 23.00 Športni pregled 23.45 Giro d'Italia, posnetek kolesarske dirke 0.30 EP v gimnastiki (m), posnetek iz Prage 8.25 TV koledar 8.35 Poročila 8.40 Narejeno v nebesih, angleški barvni film 10.00 Poročila 10.05 Poglej me 11.00 Malavizija 12.00 Poročila 12.10 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.05 Poročila 14.10Zmagovalci 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Kissin' Cousins, ameriški film 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.40 Šport 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja 13.00 TV koledar 13.10 Jadranje 13.25 Jadranje, reportaža 13.45 Košarka: NBA liga 15.00 Tenis 17.25 EP v rokometu 18.45 Tenis 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Spartak, ameriški film, Leteči cirkus Montvja Pvthona Hona, angleška nanizanka 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.25 Koala, risanka 8.40 Male živali, ponovitev 9.00 Hiavvatha, risanka 9.55 Video igralnica 10.25 Maščevanje ukradenih zvezd, ponovitev ameriškega filma 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 17.25 Taborniška kanu turneja, reportaža 18.20 Avtocross Puconci, reportaža 18.50 Koala, risanka 19.05 Hia-vvatha, risanka 20.00 Veseli EMŠO 20.05 Ulica rumene nevarnosti, angleška nanizanka 21.00 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.45 Zdrava video glava, glasbena oddaja 22.30 Tropska vročica 23.20 Spot tedna 23.25 CTM 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Štirideset milijonov išče moža, ameriški film 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Otroški program 16.35 Paraker Levvis 17.00 Mini čas v sliki 17.10Klub za seniorje 18.00 Jedi z zgodovino 18.30 Doktor Trapper John 19.30 Čas v sliki 19.48 šport 20.15 Liselotte Pulver: Vse zaradi ljubezni 21.00 K, kultura v živo 21.50 Herbert Boeckel - Korošec, Antoni Tapies - Katalonec 22.35 Kloniranje Joanne May ■\VSIRIJA2 12.20 Dober dan, Koroška 15.00 športno popoldne: Mednarodno teniško prvenstvo Francije, Kolesarska dirka po Avstriji 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 20.15 Kraj dejanja 21.50Čas v sliki/Šport 22.05 Hej, sestra 22.30 Kaj je novega mucka?, ameriška komedija 0.15 Čas v sliki 0.20 Umor v Sydneyu, avstralska kriminalka 1.45 Poročila/1000 mojstrovin TVI1L 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (12. oddaja) 19.00 "Sever-ina v Primadoni" - prispevek LOKA TV (1. del) 20.00 Po sveti deželi -dokumentarna oddaja Jožeta Tavčarja (7. del) TELETU 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 10.30 Vse najboljše (glasbene čestitke) 10.50 EPP blok 11.00 3 - 2 - 1 gremo (videospoti) 14.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Kamna Gorica 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 14.00 Študentska tribuna 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Škofjeloških 6 18.00 Zabavno glasbena lestvica 19.00 Odpoved programa / Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS KINO, NEDELJA CENTER amer. glasb, drama THE DOORS ob 17. in 21.30 uri, amer. drama PHILADELPHIA ob 19.15 uri STORŽIČ amer. ris. MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 16. uri, amer. fant. film KUŠTRAVCI IV. ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. druž. kom. BEETHOVEN 2 ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. thrill. PRIDEN SINKO ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film ALJASKA V PLAMENIH ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. kom. WAYNOV SVET ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. melodr. WILLY ob 18. in 20.30 uri PONEDELJEK, 6. JUNIJA 10.50 Huckelberry Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 11.15 Korenine slovenske lipe: Spoznanja, umetnost, ki nas določa in združuje, 1. oddaja: Kanalska dolina in Rezija 11.35 Znanje za znanje, učite se z nami 12.05 Neverjetne avstralske živali, avstralska poljudnoznanstvena nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Alpe - Donava - Jadran 13.35 športni preglsd 15.55 Videomoda; Moška moda 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček; Cobi in prijatelji; Slike iz Sečuana 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Sedma steza 20.35 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia 21.15 Omizje 22.35 TV dnevnik 23.00 Sova: Grda, umazana, zabita, angleška nanizanka; Taogart, škotska nanizanka 14.30 Forum 14.45 TV mernik 15.00 Utrip 15.15 Zrcalo tedna 15.30 Nedeljskih 60 16.30 Obzorja duha 17.00 Sova, ponovitev 18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 20.10 T. Marchant: Zbogom, kruti svet, angleška nadaljevanka 21.05 Studio City 22.45 Brane Rončel izza odra 23.40 Giro d'ltalija, posnetek kolesarske dirke po invaziji v Normandiji 17.00 Kolesarska dirka po Avstriji 17.30 Lipova ulica 18.00 Zlata dekleta 18.30 Povej resnico 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v si* j 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.07 Stric Sam in brat Vanja 22.00 Čas v sliki - Šport 22.» Divji lovec 23.10 TAjfunovo oko, dokumentarni film 0.10Reklame 1.00 Poročila/1000 mojstrovin 17.00 Ostržek - odrska predstava učencev OŠ Železniki (1. del) 20.00 Po Schonbrunnskih sobanah "'n' kognito" (2. oddaja) . Kontaktne oddaje vsak dan o« 20. do 21. ure. 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 TV šola 11.35 Okoli sveta v 80 dneh 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Popolna tujca, serija 13.05 Ciklus angleških povojnih filmov: Adam in Evelina, angleški film 14.35 Monofon 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Modul 8 16.30 Otrok, šola, dom... 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Plenetarij: kabaret 22.15 Poročila 22.20 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja TOM HANKS f oskarza l NAJBOLJŠO MOŠKO M GLAVNO VLOGO TELETU 0.00 Videostrani 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Risanka 20.10 Športni konec tedna 20.30 Predstavljamo Plavalni klub Triglav Kranj 20.55 EPP blok 21.00 Skriti gost v studiu (v živo) 23.00 Videostrani 15.05 TV koledar 15.15 Okoli sveta v 80 dneh, ponovitev 15.40 Vrnitev domov, ponovitev 16.30 Čaj in simpatija, ameriški film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Tajni agent 21.00 Vas bomo že kako prepričali, angleška dokumentarna oddaja 22.00 Popolni tujci, ameriški film 23.30 Električni cowboy 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 Helena, ponovitev 13.50 Pozitiv 14.25 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.35 Spot tedna 16.40 Na velikem platnu 16.55 Poslovni dosje, dokumentarna oddaja 17.25 Zdrava video glava, ponoviteg glasbene oddaje 20.00 Popspot 20.30 Brlog, španska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.10 Zadnje opozorilo gospoda Mota, ameriški film 22.30 Ameriških deset 23.05 Na velikem platnu 23.20 CTM 0.45 Borza dela 5.30 Dobro jutro 7.40 Preg dnevnega tiska 9.00 Gorenjs* včeraj, danes 9.20 Tema dne* 10.40 Informacije - zaposlovanj 12.30 Osmrtnice - zahvale 13-": Pesem tedna 14.00 Gorenjs* danes 14.30 Točke, metri, sekuno? 15.30 Dogodki jp odmevi (RS) 1f£ Gorenjska danes, jutri 18.20 J"" box 19.30 do 24.00 Večerni P'° gram 5.30 Napoved programa 5.40 S visne informacije 6.00 Agencij* novice 6.20 Noč ima svojo rn 7.00 Novice in dogodki 8.00 n dijska čestitka 9.30 Glasbo izbira', vi 10.00 Dopoldanske novice 1* Škofjeloških 6 13.00 Morda[flJS slišali 13.45 Osmrtnice l4-301^ oglasi 15.00 Dogodki danes - Jr 15.30 RA Slovenija 16.30 Knj^ novosti za mlade 17.00 Ovo^j mladinski program 19.00 OdP°v programa 9.00 čas v sliki 9.05 Hej, sestra, ponovitev 9.30 Klub za seniorje 10.15Kaj je novega, mucka, ponovitev ameriškega filma 12.00 Sporni primeri, ponovitev 12.20 šiling 13.00 Čas v sliki 13.35 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravniki 14.45 C za cigane, ponovitev 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vvurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 19.55 šport 20.15 Športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 Krik po ljubezni, ameriška kriminalka 22.45 Dobrodošli v hudih časih, ameriški vestem 0.30 Kloniranje Joanne May 1.50 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.35 Tisoč mojstrovin 14.45 Petdeset let 19' Oddajamo vsak dan od 16. d°cffl ure, ob nedeljah od 10. do '^HZ ure, na UKV stereo 88,9 in 9= w ter srednjem valu 1584 KHz. rflSt«) 5.00 Dobro jutro (vreme, ^ ^ 7.00 Včeraj na tujem, včeraj a« c. 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 i q0 na kronika 8.30 Te leg rat »-^ Horoskop 10.30 Novice i*: e BBC novice 12.10 Osmrin^. 13.00 Športni pregledI 13.3" dy3 enjci na cestah 14.00 Mf£,|e-tedna 14.15 Obvestila 14.3" fi15 graf 15.00 Osrednja poročila 1 Obvestila 16.30 Osmrtnice i ■ e Domače viže 17.00 zMeSC melodije 18.00 Čestitke18.3" ■» 18.50 Telegraf ___' KINO, PONEDELJEK CENTER amer. glasb, drama THE DOORS ob 16., 18J5 in 2°: f3nt-STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ arrw-film KUŠTRAVCI IV. ob 18. in 20. uri ^ 6S 19 VSEBINA 59: DO KOD SEGA (ZLO)RABA BESEDE? ZELENO JE GNEZDO MOJE SLIKE MITNICARSKA HIŠA V KRANJU UBRANO PETJE IN KAKOVOSTNI PROGRAMI BESEDA UREDNICE Uvodni prispevek tokratnih Snovanj sestavljajo delci razmišljanja nekaterih udeležencev pravkar končanega pisateljskega srečanja na Bledu, ki so govorili na temo strpnosti in nestrpnosti. Akademska slikarka Brigita Poiegar - Mulej ie desetletje ustvarja v mirnem zavetju Lancovega, svoje slikarsko videnje sveta je razgrnila v intervjuju. Olga Zupan predstavlja ugotovitve, ki so jih sodelavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in zunanji sodelavci odkrili ob P/enavljanju ene najstarejših kranjskih hiš - mitničarske hiše. Vinko Sorli pa je ocenil del zborovsko pevskega dogajanja na Gorenjskem. Lea Mencinger CVETOVI V KAMNU - V galeriji Šivčeve hiše v Radovljici te dni razstavlja akademski slikar Peter Abram, ki z akvareli še bolj pa z kamnitimi plastikami govori o svojem poglobljenem odnosu do narave in skrivnostih povezanih s tem. Jezik sovraštva, jezik tolerance DO KOD SEGA (ZLO)RABA BESEDE? Pisatelji iz raznih koncev sveta, zbrani na 27. mednarodnem srečanju pisateljev združenih v PEN so pred kratkim na Bledu le na videz uporabljali različno govorico, ko so skušali opredeliti letošnjo temo razgovora. Pravzaprav so govorili isti jezik le zato, ker so vsi do zadnjega Pozdravljali izbrano temo srečanja kot nekakšen zdravilni kamen, s katerim se morda zaustavlja furije besa, ki se na nekaterih koncih sveta trgajo z vajeti. Toda, če njihovo besedovanje že ne more umiriti divje vzvalovanosti sovraštva in priklicati spokojnosti v razmišljanja in Zmernosti v dejanja ljudi, je po drugi strani znova pokazalo: da je namreč svet enako grd, ostuden, nesprejemljiv in enako lep, enkraten in sPoštovanja vreden, če ga gledamo s katerekoli točke sveta. Iz referatov prebranih na blejskem srečanju, objavljamo odlomke nekaterih slovenskih udeležencev in del referata ameriške pisateljice Karen Kennerly. Boris A. Novak Tu se sosočamo s starim, večnim etičnim Problemom: zakaj je destruktivnost bolj učinkovita od pozitivnega, konstruktivnega odnosa °-o sveta? Zakaj je za rušenje hiše ali določenega medčloveškega odnosa potrebnih le nekaj sekund, medtem ko je za graditev hiše in graditev medčloveškega razmerja potreben neprimerno daljši čas? Radikalizirajmo vprašanje: zakaj je zlo močnejše od dobrega. S tem nočem reči, da je zla na svetu več kot dobrega, ampak le to, da že majhna doza zla zadošča za to, da uniči sadove mukotrpnega dela mnogih, premnogih dobrih energij. Na ravni diskusije o jeziku sovraštva in jeziku tolerance se to vprašanje kaže kot grozljivo nesorazmerje med velikansko količino tolerance, ki mora biti vgrajena v jezik človeških komunikacij, da bi nevtralizirala skrajno učinkovite, uničevalne učinke jezika sovraštva. Kaj to pomeni? Da se moramo odpovedati Pasivnosti, trpnosti, principa s-trpnosti, da bi toleranca postala bolj učinkovita? m tu se skriva nevarnost, v katero so doslej Padla že vsa gibanja, ki so temeljila na toleranci, etično dilemo je mogoče formulirati na naslednji način: ali princip tolerance zahteva, aa moramo biti netolerantni do netolerantnos-»' Ce je tako, potem toleranca izniči samo sebe in se sprevrže v lastno nasprotje. Po drugi strani pa: če princip tolerance Konsekventno izpeljemo do sklepa, da moramo p»w tolerantni tudi do netolerantnih, mar s tem i e obsodimo tolerance na neslaven propad, na jepodušniško retoriko, ki si že vnaprej odvzame kakršnokoli možnost vplivanja na stvarnost, na "varnost učinkovitega nasilnega, netolerantne- Gre za etično aporijo, v katero je ujeto tudi naše razmišljanje o jeziku sovraštva in jeziku tolerance. Dane Zaje. Ko se je pojavil radio, je Miroslav Krleža napisal, da je s tem, ko lahkoresnica prestopi državne meje, konec duhovnega nasilja in državne indoktrinacije, pa seveda tudi ideološke propagande. To je bilo leta 1929. Koliko zaslepfjanj, koliko laži, koliko hujskanj je od takrat spregovorilo iz radijskih sprejemnikov! In danes z ekranov, iz časopisov! Res je, da sodobnik lahko izbira. Je pa tudi res, da zmeraj izbere lažjo pot. Za sovraženje ni treba premagovati samega sebe. Samo duška je treba dati svoji strasti. Ponižati tistega, ki ga je treba uničiti, saj ni vreden, da živi, saj je podčlovek, Turek, musliman, Žid itn. Kdor pa hoče premagati sovraštvo v sebi, mora na težavno pot očiščenja. Očiščenje je brez strasti. Je skromno in je brez heroizma, brez medalj. Je težavno in samotno. Karen Kennerly: V Zahodni Evropi izbruhi rasnega in etničnega sovraštva (s tem pa napovedi ksenofobije) izkrivljajo mreže socialnih redov, temelječih na standardih vladanja; tisti, ki verjamejo v odprte in pravične družbe (in se imajo za pripadnike takih družb), so se znašli v nekakšni psihični in intelektualni zmedi, ki ponavlja nestrpnost njihovih vzhodnoevropsih kolegov. Ko je Jac-ques Blum pisal o novem fenomenu rasizma na Danskem, je svoj članek naslovil "Rasistične kače v danskem paradižu". Kakšno osuplost in srčno bolečino izražajo te besede - kakšen vsiljeni konec lažnega življenja! Ameriško podobo kazi nekoliko drugačen vzorec; tukaj mletje mehanizmov povzroča nove iskre ksenofobije in rasizma. Propad gibanja za državljanske pravice je zdaj, celo generacijo kasneje, zgodovinsko dejstvo. Vsepovsod lahko najdemo okope, polarizacije, občutek, da so se ameriške sanje izčrpale. Televizijska podoba Rodneva Kinga, ki ga pretepajo beli policaji, je za Afroameričane nesprejemljiv simbol, da gre dominantni kulturi samo za to, da "skrbi za red" pri manjšinah, pahnjenih v brezizhodno življenje. Fundamentalisti vse bolj vztrajajo pri eni sami vrsti vrednot za družbo, katere identiteta v bistvu temelji na pluralnosti. Prostaška sovražna kampanja Ljudstva islama zoper Jude je tako pretresljiva, da se Američani, za katere je svoboda izražanja samoumljiva, prvič sprašujejo, ali ni Amerika tako globoko padla, da ne more več braniti "svobode mišljenja, ki ga sovražimo". Vsak dan smo v medijih priča strašnemu uničevanju, ki ga žene sovraštvo za jezikom sovraštva, ne glede na to, kje na svetu se dogaja -na primer v Ruandi, v Bosni, v arabskem svetu; gledamo tudi, kako se Združeni narodi vse globlje pogrezajo v krizo nove opredelitve, pa tudi nemoralno neodločnost naših lastnih vlad. Tovrstno pasivno opazovanje prinaša s seboj tudi dušo ubijajočo utrujenost. Bodimo pošteni in priznajmo, da smo poleg tega, da smo osupli, tudi nekoliko naveličani našega sovraštva polnega časa. Prepričana sem, da je nujno, da si priznamo lastna porušena ravnotežja, ki naj bi nas ščitila pred ostrimi oziroma nepotrpežljivimi ali strašljivimi odgovori, ko se skušamo spoprijeti z vprašanjem jezika sovraštva in s tem, kakouskla-diti njegov pogubni vpliv s potrebo po ohranjanju svobode izražanja. Alenka Puhar. Morda se vam zdim prav vsakdanja oseba, varno spravljena v srednja leta in ženski spol, vendar se ne pustite tako zlahka prepričati. Utegnem biti nevarna, nepredvidljiva oseba, ki ji je normalnost krinka; ali pa morda sem to, kar zgledam, pa vseeno obveljam za nekaj nevarno drugačnega. Denimo, da bi svoj spis rada uvedla z drobcem poezije, ki mi je pri srcu, od Silvie Plath: Herr Bog, Herr Lucifer, pozor, pozor. Iz pepela vstajam z rdečimi lasmi in kot zrak goltam ljudi. Morda se vam zdi, da gre za primeren citat, ki naj uvede razpravo o pusti zemlji jugoslovanski, od vojne razdejani, zli in ogabni, toda prebivalci te bivše države bi ga dojeli drugače. V njem bi videli dokaz, da sem fašistka ali nasistka, vzeli bi ga za priznanje, da pripadam plemenu ljudožercev. Ta pojav traja Že precej časa: jezik umetnosti in poezije tu ne velja za metafore, temveč ga razumejo dobesedno, in bolj ko je srhljiv, več možnosti je za to. Besede se tako izgovarjajo in se tudi tako razumejo. Pesniki in pisatelji v teh krajih se vidijo v vlogi glasnikov aktivnega, vsakdanjega, družbenega, političnega dogajanja - vseeno pa uporabljajo jezik poezije. Kadar torej spregovorijo, se nikdar ne ve zanesljivo: Je to, kar izrekajo, njihova notranja stvarnost ali opis stvarnosti ali nasvet stvarnosti? Gre za pričevanje o stanju njihovega duha in srca? Gre za sugestije za akcijo, morda celo za hujskaško propagando? Izpovedujejo svojo bolečino ali pa spodbujajo mržnjo in ščuvajo k nasilnim dejanjem? Vse to se izreka s podobnimi besedami. • Odlomke iz referatov odbrala Lea Mencinger Lea Mencinger Pogovor s slikarko Brigito Požegar - Mule j ZELENO JE GNEZDO MOJE SLIKE Moja generativna slika je zelena, gozdna slika - tam, kjer večina ljudi vidi kaos, neznano, skrito, vidim popoln smisel in red. Zelena barva je nekakšen simbol odnosa do gozda, do narave in do sveta sploh. Najti samega sebe, doživeti samorealizacijo, pomeni doživeti radost, mir. Ni važno kje, v Radovljici, v Nemčiji, v ogromnem kulturnem konglomeratu New Yorka, o čemer pravzaprav razmišlja že nekaj časa. Verjame v svoje delo, verjame vase in se pripravlja, da jo slikarska ustvarjalnost izstreli v orbito, kjer seveda stvari ne bodo nič lažje kot so zdaj, bodo pa vsekakor nekoliko dlje od ustvarjalnega purgatorija, iz katerega se zdaj prebija z izjemno slikarsko energijo, ki je kos orjaškemu dvanajsturnemu delovniku v ateljeju - in za stopnjo višje. Odločena, da je našla svoj izbor, kritična do vsake tudi najmanjše poteze svojega slikarskega čopiča stoji pred slikarskim platnom, slika naravo, jo z občutkom človeške nebogljenosti pred njeno veličastno lepoto prekriva s čipkastim zelenilom listov in išče med njimi prostor, na katerega je človek današnje civilizacije že skoraj pozabil. Simbolno in z upanjem mu dodaja svojo avtoportretno figuro. Pri nas ni ravno v navadi, da bi slikarji sami predstavljali svoje slike, vi pa to delo, ki smo ga vajeni od umetnostnih zgodovinarjev in kritikov, zadnje čase opravljate sami. Slike naj bi "govorile" same, vi pa dodajate svojo razlago, zakaj? Govorim o svojih slikah iz preprostega razloga, ker se mi zdi to potrebno. Nisem slikarka, ki bi sledila modnim trendom ali povprečnemu likovnemu okusu obiskovalcev likovnih razstav. O svojem slikanju govorim kot o nekem ontogenetskem pojavu, predstavljam pravzaprav razvoj svojega slikanja in sebe same. To lahko počnem pravzaprav lahko, ker sem bila v bistvu kot slikarka vedno sama svoja, nisem sledila nobenim -izmom. Ko so drugi slikali abstraktno, sem sama upodabljala figuro. Slikarski razvoj pa me je pripeljal do ekstremo močno konceptualne abstraktne faze, ki pa je bila, kot sem kasneje ugotovila, čisto etapna, epizodna, dala pa mi je osnovo za moje sedanje v bistvu zelo konkretne slike. Z njimi sledim času, v katerem živim, ne pa kakšnemu prevladujočemu trendu. Zadnje leto ste Imeli tudi kar nekaj predavanj v radovljiški knjižnici, govorili ste seveda o svojem slikarstvu, pa tudi na razstavah ste svoje slike predstavljali sami. Boste s tem nadaljevati? Kaže, da bo to moje verbalno predstavljanje slik zdaj nekaj časa počakalo. To poletje me čaka naporno, a obenem tudi lepo delo. Odločila sem se namreč, da bom določeno odbobje posvetila izključno slikam, ki jih hočem slikati, slikam, s katerimi se potrjujem kot slikarka. Mislim, da nastopi v ustvarjalnem opusu vedno trenutek, ko slikar ve, da mora nadaljevati samo v eni smeri, to je brezkompromisna pot samoreali-zacije, ko začuti v sebi umetniški tok samouresniče-vanja, izpovedi, ki ni samo osebna izpoved, pač pa odseva tudistanje kulture, ožjega in širšega okolja in časa. Že pred časom sem na slikarskih predstavitvah govorila o svojem slikanju kot integraciji narave in kulture. Človeška figura je bila vedno dominantna tema za evropske slikarje, toda malo je bilo videti figuro vklopljeno v naravni ambient. To je v bistvu logična posledica odtujevanja naravi. Ko se je človek oddaljeval od narave, jo je manj slikal - vse od renesanse naprej je bilo tako. V mojih sedanjih slikah pa se vse pogosteje pojavlja moja avtoportretna figura. Zdaj, ko se ukvarjam s to temo, pravzaprav vidim, kako ljudje in tudi sama malo vem o naravi. Ob tem slikanju pravzaprav doživljam bogatenje resničnosti. Vaše delo ste zadnja leta predstavljali pod naslovom Velika narava. Je ta metafora lahko oznaka vašega sedanjega slikanja? Ob koncu drugega tisočletja z nešteto katastrof po vsem planetu, ekoloških problemov, problemov odtujenosti od narave se poraja med umetniki tendenca, da umetnost spet približujejo ljudem. Zanimivo, da se tega početja med umetniki lotevajo večinoma slikarke. Počasi, s trdim in doslednim delom skušam dodajati svoj umetniški prispevek k temu tudi sama. Kakšna je pravzaprav umetnost koncem drugega tisočletja? Nekdaj se je človek z umetnostjo lahko udejanjal v vseh segmentih, to je bila ars una, ko pa se razbije na posamezne segmente - ko glava dela nekaj druga kot roke - srce ni povezano, ni življenjskega pretoka, - je jasno, kako je nekaj hudo narobe s človekom samim in s civilizacijo, v kateri živi in jo ustvarja. Umetniki, ki so ohranili integriteto človeške dejavnosti, se zdaj borijo za celovito človeško in umetniško dogajanje. Vendar pa sem prepričana - kar se je v človeškem svetu pokvarilo, se bo tudi popravilo. S počasnim, napornim sanacijskim delom na posameznih eksistencah, skrajno dezintegriranih in odtujenih tej živi naravi bo počasi, kapljico po kapljico prihajalo do bolj zdravega, naravnega funkcioniranja celotnih družb. Prepričana sem, da bo do tega prišlo: umetnik mora postati in bo postal obujevalec konkretne, naravne, čiste in žive percepcije v človeku. O tem bo lahko odločal sam, kaj je zanj umetnost in kaj ne, in ne zato, ker jim bo okus narekoval ta ali oni od žive kreacije odtujeni umetnostni teoretik. Zato slikam naravo. Ko ste pred desetimi leti prišli v novo okolje, na Lancovo, vas je prevzelo zelenilo prostora ob vodi. Ali ta prevzetost še vedno traja? Seveda. Narava je vse, je global biti, neselekcioniran od človeka, je večni tok neskončnega števila impulzov. Samo notranje živa človeška narava se lahko veže na tako zunanjo naravo, drugo beži od nje, saj se ob njenem miru srečuje s svojo lastno notranjo praznino. Med umetniškim organizmom in naravo zunaj njega pa je vzpostavljen živ pretok, stanje pozitivne indukcije. Narava izziva vedno znova z barvami, odtenki, svetlobo, oblikami, dogajanji. V naravi ni nič kaotičnega, vsa je harmonična, od tega se moramo učiti. Moje slikanje narave je povedano v dokaj klasičnem jeziku, hkrati pa je tudimoder-no. Moderna, abstraktna slika se hoče sicer v želji po kar največji čistosti slikarskega jezika omejiti zgolj na govorico barvnih, ploskovnih, ges-turalnih odnosov, na čisto optično dejstvo in se v skrajnih konsekvencah celo ukinja. Sama se vseh mogočih kono-tacij konkretnih prostorov ne bojim in se jih ne izogibam. Moja generativna slika je zelena, gozdna slika. Precej časa sem potrebovala, da tam, kjer večina ljudi vidi kaos, neznano, skrito, nevarno ( v gozdu je volk doma!), gledam popoln smisel in red. Današnji človek pa beži od tega, ker s svojo skrajno oslabljeno možnostjo percepcije in odtujenostjo od naravnih instinktov ne more več zaobjeti največje možne poli-valence informacij in impulzov, ki mu jih daje to brezmejno VSE - lahko rečemo narava, lahko tudi gozd. Za vaše slikarstvo je potem to VSE zelena barva, v kateri največ ustvarjate? Moja osnovna slika je zelena slika, zelena gozdna slika. Ko sem bila še na slikarski spe-cialki v Ljubljani, sem slikala abstraktno, ko pa sem se preselila v Radovljico, se je abstraktnost povezala na okoliško zelenilo in na spomine zelenja iz Haloz, kamor sem iz Maribora hodila po prve slikarske impulze, po zeleno slikarsko mehkobo. To je tudi bazična situacija tega srednjeevropskega prostora, ki je izredno sočen. Tukajšnja zelena barva je drugačna od zelene barve v Franciji, severni Nemčiji, tega naravnega bogastva ima Slovenija izredno veliko. Zelenilo je pravzaprav bogastvo in meni kot slikarki zdaj ni treba od tam, kjer živim, nikamor po slikarski impulz. Svoje slikanje zato čutim vraš-čeno v glavni tok evropske tradicije z vsemi njenimi prepoznavnimi duhovnimi potenciali, moje delo je torej tudi kulturno ozemljeno. Slikar je pač vedno vegetativno vezan na nek prostor in se ne more seliti v slikarskem smislu zdaj tja zdaj drugam, lahko le slikarsko presega okolje, nikoli ne more docela pobegniti iz 'svojega' okolja. Vaše slikanje gozda je pravzaprav poseganje v konkretni prostor. Kako se znajdete s čopičem v roki in zeleno barvo na paleti pred neskončnostjo, ki jo predstavlja zeleni gozd? Mislim, da je tak način slikanja - zelenilo gozda -neizogiben pojav v sliki koncem dvajsetega stoletja. To ni samo vzpostavljanje protipola abstraktnim, naravi odtujenim slikam. Nezmožnosti zaznavanja pristnega čutenja je treba postaviti nasproti odprto, otroško čisto gledanje. Če si človek uspe ohraniti tako gledanje, je to največ, kar mu uspe v življenju. Kako naj naša civilizacija ob koncu dvatiso-čletnega obdobja preživi s konzumno kulturo, ki abstra-hira vsa ta naravna dejstva v človeku in v naravi? Kar poglejte ljudi pred slikami gozda, narave sploh - nanje se odzivajo bolj intelektualno in duhovno razgibani ljudje, medtem ko se v povprečju ljudje odzivajo večinoma na manj problematične pejsaže, tihožitja. Ljudje se preprosto gozda bojijo, človek odtujene narave se v današnji kulturi gozda boji. Gozd je za našo kulturo nekaj amorfnega, je nekaj, v čemer se lahko človek izgubi - ni več dom, iz katerega človek dejansko izhaja, kamor se vrača, kjer se obogati in najde mir.Gozd se kot element v slovenskem slikarstvu skoraj ne slika več, v romantiki pred dvesto leti sicer še, potem pa počasi izginja. Večina umetnikov podlega zahtevam konzumne družbe - pobegnili so od tega skrajno kompleksnega globalnega dejstva. Nekje ste zapisali, da so vaše zelene slike pravzaprav vaše natalne slike. Zadnja leta pa se sredi tega zelenila pojavlja figura, večinoma vaša podoba. "Res, iz tega zelenega, zame osnovnega kolorita, prihaja iz ozadja v prvi plan figura -vendar samo na način diskretne vraščenosti v zeleno okolje, ki ga čutim kot gnezdo. Prepričana sem, da bo moje slikarsko obdobje vseskozi potekalo v takih okvirih. Avtoportreti, gre za gole figure v zelenem ozadju - to je simbolizacija naravnega stanja stvari. Seveda te figure ne morejo nikakor biti odraz kakšnega ekshibizionizma, pač pa izraz samozavedanja, zavedanja svoje eksistence. Zame narava ni tisto romantično dejstvo lepe pokrajine z gorami, jezerom in bočenjem mavrice, pač pa gledam na naravo globalno. Za slikanje goščave ali segmenta z vodo je potrebno veliko več znanja in energije, kot pa za slikanje človeškega obraza. Da slikar ujame s čopičem ta komplicirani zeleni segment, je potrebna vsa natančnost lovca iz pradavnine, ki se je moral odzivati vsak hip na sprotne pojave v naravi, da je preživel. Pri vseh teh slikah zelene goščave, pravzaprav dejansko najbolj prihajam do same sebe, saj je slikanje pravzaprav pot samorealizacije, ni le polaganje barv, pač pa pot do sebe, je pot spoznavanja in razpoznavanja, kot je lahko pot samospoznavanja tudi katerakoli druga dejavnost, mislim seveda pri tem na neodtujene. Umetnost je seveda najbolj integrirana dejavnost, ki umetnika dejansko približuje sebi kot posamezniku pač pa tudi kot socialnemu bitju vraščenemu v širšo skupnost. Ko slikam zelenje, te neznane naravne scene, spoznavam pri tem dejansko mnogo več sveta kot če slikam na primer tihožitje. Vsi tt zeleni labirinti, po katerih iščete s čopičem, pa vsaj na prvi pogled ne odražajo kakšne mračne, temačne ali celo grozljive izpovednos-ti - nasprotno, zal se, da v vaše slike zadnji čas vstopa vse več svetlobe Temni modernizem - kot slovensko slikarstvo označuje dr. Tomaž Brejc v svoji knjigi, torej ni vaša značilnost? Tako je, slikam jasni dan, kar pa je seveda težje kot slikati noč, temno sliko, ki vse pokrije. Slikarji depresivnega temnega slikanja v slovenskem slikarstvu vsekakor niso prva vrsta slikarjev, ki bi ljudem kazali pot. To prednost imajo pač slikarji - borci, ki slikajo svetlo, zeleno sliko, četudi so morda trenutno v drugi vrsti; danes je vsekakor moderno biti depresiven in žalosten, tragičen, lep, estetski in črno oblečen - tako pa je tudi veliko lažje slikati. No, moja izbira je drugačna, je Foto: Gorazd Šinik izbira poti k svetli sliki. ?°st' oporna, kapljico po kaplji00' kot pravi kitajski filozof Konfucij. Slikati lepe, elegantne slike je lahka stvar, vendar to nt umetnost, to so slike za prodajo. Umetnost pa se danes ne dogaja v krasnem svetu, človek, če naj živo reagira na svet, ga pač ne more videti v lep' luči, ampak trpi z njim, sam ssvojo eksistenco, s svojo sa' morealizacijo predstavlja r*v' no tisto pozitivno. CIoveK mora trpeti, da postane Človek, iz tega trpljenja šele nastane svetloba v sliki. Ta m posledica nekakšnega rožnatega stanja zavarovanega z vato. pač pa je tudi to bitka za približanje umetnosti ljudem- Kot slikarka najbrž *f bitko razumete kot urni' kanje pregrad med umetn'' kom tn tn njegovo pubti*0' Zdi se, da govorite o bodočnosti, o poslanstvu umetno*' ti? Da, prizadevati si je treba za znosna razmerja med lju°' mi - tudi z umetnostjo. TaK razmerja pa seveda lahK ustvarjajo le samorealizir,30 ljudje, ljudje s samorealiz,ra' no življenjsko energijo njmaj in ne poznajo destrukcije; a takih posameznikih Pote^l lahko družba uspešneje 1 živahneje deluje - v tem 8 j perspektive v najširšem tu f)lanetarnem smislu. Samote izirani posamezniki so nos" bodoče civilizacije, ki bo P časi - kapljico po kaplji00 premagovala elekološke, 8 • cialne destrukcije, ki z°-, prevladujejo med posarnez1^ ki in med posameznikom družbo. Ne trdim, da je ume nik idealni član družbe, A* večkrat gre za značaj8* težavne ljudi. Bach je b» ^ primer skrajno napore' Beethoven prav tako, t0.e glasba, ki sta jo Pisala'v^ pozitivna, optimistična, se Q da tudi težka, toda ved^ stimulativna. Umetniki, m njimi tudi slikarji, so ve znali zaznavati takšna P^Ph^ navadno še preden so ^ prepoznavna v določen kulturnem in zgodovinsK okviru, in jim s svojim .^^j niškim prispevkom i21180^-podobo. Sama se temu pnai žujem s svojo zeleno sliko- MITNIČARSKA HIŠA V KRANJU £ia izmed najpomembnejših poznosrednjeveških stavb v Kranju je leta 1527 prezidana državna mitničarska hiša, ki bo v kratkem povsem obnovljena in °dprta. V njej so do 18. stol stanovali državni mitničarji. Od druge polovice 18. stol. dalje pa je prešla v zasebno last in v teku časa izmenjala vrsto lastnikov. V Zadnjih desetletjih tega stoletja je stavba propadala in šele leta 1991, ko jo je kupil novi lastnik, ki jo je želel prenoviti in ji dati novo vsebino, so stekle raziskave in prenova stavbe. hi* 1 znani lastnik, potem ko je "lsa prešla v zasebno last ,je bil goti koncu 18. stoletja Valentin jezmk. V začetku 19. stoletja P« ostrogar Tomaž Brecelj, od eta 1808 do 1847. Letnica 1809, so jo dediči prodali Jožetu Meznariču iz Medvod. Hišna imena so se ohranila: "Matja-žek", "Potočnik" in "Stirn". Hišne oznake pa so se menjale od Župniščne ul. št. 32, Mesto št. Mitničarska hiša v Tavčarjevi ulici pred obnavljanem stavK odkrita med obnovo bila unad P°rtalom, kaže, da je Pre -h a PrenovlJena in delno Nat a v njegovem času. J1? Je podedovala hišo hči M»P-e*a' ki se je poročila z 'a«Jo Potočnikom, učiteljem nji Slavni šoli v Preddvoru. V de» ifesti ie bila v ,etih od 1847 Mar!- • Nasledila jo je hči nikoJa Po.točnik. V lasti Potočić v bila mitničarska hiša do lastnii L0, ktVe Postal novi druž Franc *tim- V lastl te ne je ostala do zadnjega, ko 171, Bleiweisova ul. št. 31 do sedanje Tavčarjeva ul. št. 35. Iz pritlične obokane veže vodi stopnišče v obe nadstropji in poznogotski portal v kletne prostore. V prvem nadstropju so bili na desni strani hodnika bivalni prostori: velika soba v Eiomolnem delu in za njo kamra, z obokanega hodnika pa se je na levi strani prišlo v nekdanjo kuhinjo in shrambo. Tlorisno se razpored prostorov ponovi v drugem nadstropju. Hodnik se izteka na leseni "gank", ki v obeh nadstropjih oklepa dvoriščno fasado. Najbolj značilna in bogata pa je glavna fasada, ki jo odlikuje stopničasto oblikovano pomolno nadstropje, ki sloni na kamnitem poligonalno oblikovanem slopu. Z odkritimi elementi arhitekturnih poslikav in delno ohranjeno fresko nad portalom, kjer je bil verjetno naslikan mestni grb med dvema vzpenjajočima se levoma, mitničarska hiša predstavlja že v renesančnem duhu zasnovano meščansko arhitekturo. Arhitekturne raziskave so pokazale, da je bila hiša nadzidana za eno nadstropje v času okrog leta 1800. Takrat je bila spremenjena tudi fasada, ko so bila v prvem nadstropju predelana okna in odstranjeni renesančni profili iz peščenjaka. Zazidano je bilo tudi manjše okno oblikovano na "ajdovo zrno", ki je v pritličju osveljtevalo stopnišče. Pokazalo se je tudi, da je bil predelan hišni portal, ki je ohranil originalne kamnite elemente iz konglomerata le v spodnjem delu. Novi lastnik je v letu 1992 pričel s prenovo stavbe, ki je bila nujno potrebna obnove, saj je že njena zunanjost kazala, da je v zadnjih desetletjih močno propadala. Stavba je bila statično sanirana, zamenjani so bih dotrajani leseni stropi in izdelano novo ostrešje. Obnovljeni so bili vsi ometi, tlaki in stavbnopohišt-vo. Hiša je tudi ob prenovi ohranila staro tlorisno zasnovo in novi program uskladila s Detajl s poslikanimi okni na obnovljeni fasadi histočnimi vrednotami. Načrte za prenovo hiše je v skladu s spomeniško varstvenimi smernicami izdelala dipl. ing. arh. Biba Bertok. V letu 1993 je Zavod za varstvo narodne in kulturne dediščine v Kranju pred obnovo fasade ob Tavčarjevi ulici raziskal vse fasadne omete, ki so zaradi zelo slabe ohranjenosti bili predvideni za odstranitev. Pokazali sta se dve fazi stavbnih poslikav: 1. Poslikava fasade pritličja in prvega nadstropja iz 1. pol. 16. stol. z grafitno sivimi "šivanimi robovi", s poslikavo ob portalu, z ostankom figuralne freske nad portalom, z bogato dekorativno poslikavo ob obeh renesančnih oknih v nadstropnem pomolu ter s sgrafitnim dekorativnim pasom, ki je zaključil fasado. 2. Baročna poslikava fasade (I. in II. nadstropje) z nosilnimi Eilastri v pompejansko rdeči arvi in dvema horizontalnima pasovoma, ki so fasado razdelili na osem polj. Portal je bil poudarjen s sivo obrobo, prav tako pa dvojni loki na pomol -nem nadstropju in oktogonalni slop, fasado pa so obrobljali baročni "šivam robovi". Ker so na osnovi delno ohranjenih renesančnih okenskih profilov v I. nadstropju bila rekonstruirana okna v prvotni obliki in velikosti in zaradi danih elementov renesančne poslikave je bilo odločeno, da se prezentira poslikava iz 1. polovice 16. stol. Odstranjeni so bili vsi ometi razen ometov s fragmenti freske, dela poslikav ob portalu in dela sgrafitne dekoracije in šivane ga roba v I. nadstorpju. Fasada ie bila sprana in naneseni grobi omet v podaljšani malti ter fini zaglajeni apneni omet. Vse poslikave so bile izvedene v fresko tehniki, saj sta fasado istočasno obnavljala zidar in restavrator. Omet s fragmentom ohranjene freske, ki predstavlja na zadnjih šapah vzpenjajočega se leva (grifona), je bil utrjen, freska očiščena in restavrirana. Nad portalom je bila v mlajši plasti odkrita letnica 1809, ki je bila med obnovo sneta in vključena v prezentacijo portala. Drugo nadstropje je bilo prezentirano nevtralno z okenskimi obrobami v ometu in toniranimi v barvi "tuffa". V ometu so tudi vrezani in le nakazani baročni šivani robovi ter pilastri. Restavratorska dela na mitnica rski hiši so izvajali: prof. Franc Kokalj, restavrator specialist, dipl. akad. slikar Gregor Kokalj in akad. kiparka. Eva Tršar. Zidarska dela je opravil zidarski mojster T. Zupan, tehnična dela pa konservatorski tehnik Roman Vrtačnik. Zdaj potekajo še zadnja dela v notranjosti hiše, ki bo prenovljena tako v svoji historični strukturi, kot tudi vsebinsko obogatena, odprla vrata obiskovalcem razstavnih in gostinskih prostorov. Olga Zupan GORENJSKA PEVSKA SREČANJA UBRANO PETJE IN KAKOVOSTNI PROGRAMI P°d skupnim naslovom "Gorenjska pevska srečanja" so mišljeni koncerti najboljših otroških tn Mladinskih zborov, malih pevskih skupin ter odraslih pevskih zborov sedmih gorenjskih občin: Kr<>nj, Domžale, Kamnik, Radovljica, Tržič, Škofja Loka in Jesenice ki naj btjih izbrali Oznani slovenski strokovnjaki za vokalno glasbo na posameznih občinskih pevskih srečanjih. \d^na zasnova je nastala v Zvezi kulturnih organizacij Gorenjske, za praktično izvedbo k°ncertov pa so zadolžene občinske zveze kulturnih organizacij. namerformalnem diščih; namp *"""ainem smislu so diŠČih J3Sni vsa) v štirih izno" kaicov °mogočitl kontinuirano o2 ?Vostno rast pevske kulture niiev VečJih kovnih preki-udeist P°vezati zborovsko kih Iu°,VanJe v vseh življenjs-osno^dobjih - od "vrtcev", drug01 dejavnosti praktično ni opaziti), tem pridobile priložnost, da se del ter stilnih usmeritvah v kot posledica sistemsko neučin- publiki in glasbenim strokovn- celoti navdušilo tudi zahtev jakom predstavijo na tej, višji ljubiteljskih skupin; neprenehoma izobraže- Vodie rovodJe in umetniške nih na različnih zahtevnost-tretjfavneh doma in v tujini; tržerT S s°d°bnimi tehnikami Pomn3- ter z državno denarno alne t 0 P°staviti trdne materi-n0sti emf Je Obiteljski dejav-vadhp (glasbena literatura, noten"1 Prost°ri, ustrezno vred-artcirT- la zborovodij, sofin-in nfnJe uspešnih tekmovalnih sku£j°mociJskih udejstvovanj itd V; 'v koncertne dvorane bu j m četrto izhodišče vzpod-(soWt '• ohranjati in naln0 tJati slovensko - nacio-^Ituro svetovno glasbeno glede na to, da v marsi- —'u stvari že tradicionalno uleCeno potekajo, pa so v ysebinskem smislu zaskrbljuje heterogene: npr. od krize ^venskega mladinskega zborova (ocena o udeležbi na 14. reviji mladinskih pevskih zbor-y v Zagorju - Delo, 21. maja) ?° "dinamične pevske rasti" V°cena obeh koncertov Srečan-la odraslih pevskih zborov ^anjske občine - Gorenjski Blas, 22. marca). zaplete se torej že v osnov-fjn in še bolj v srednjih šolah VKjer v kranjski občini pevske kovito urejenega statusa zborovske dejavnosti po šolah, nadalje zaradi neizvedenih preglednih srečanj na nivoju občin (kdo in zakaj se jih je dolžan udeležiti?), časovne neusklajenosti prireditev na različnih nivojih, ne najbolje izdelanih kriterijev za prijavo na višjih oz. prostorsko širših glasbenih prireditvah ali pa tudi zaradi pretirane samokritičnosti zborovodij samih: npr. na 14. republiški reviji slovenskih mladinskih zborov v Zagorju je letos sodeloval samo en zbor iz kakovostni ravni. Nivo opredeljujejo premišljeno izbrani programi, ki jih predstavljajo na Gorenjskem malokrat slišane skladbe, muzikalna izvedba le-teh in, v glasbenotehničnem smislu, zahtevnejše pesmi. Organizacijska novost je v tem, da se vokalnim skupinam, ki so na državnem pevskem tekmovanju Naša pesem osvojili eno izmed treh najvišjih odličij, organizirajo samostojni celovečerni koncerti v različnih nejše poslušalce. Ne samo potreba po druženju, srčna navdušenost za vokalno glasbo, razvoj osebne kulturne rasti, ki je imanentna ljubiteljem zborovskega udejstvovanja, tudi opravljanje garaškega dela dirigentov - zborovodij pogojuje obilo žetev na gorenjski glasbeni sceni. Privoščil bi jim vsaj primerne pogoje za koncertir-anje (tudi poslušalcev bi bio več) - toda nekatere, sicer pametne glave, nosijo gluha ušesa. Pozornost zasluži še podrobnejša predstavitev programov orenjskih občin (OPZ OŠ krajih po Gorenjskem pod Stane Žagar Kranj), po mnenju skupnim imenom - Gorenjska strokovnjakov, ki so spremljali pevska srečanja. Z začetkom v posameznih pevskih skupin in Gorenjsko srečanje otroških in jesenski koncertni sezoni se njihove izvedbe: škofjeloški mladinskih zborov na Jesenicah bodo nizali koncerti: APZ oktet v povečani zasedbi (ime (20. maj), pa bi lahko brez France Prešeren (Damijan skupine je nesmiselno; bolje -sramu nastopila vsaj še dva Močnik) iz Kranja, Mešanega komorni moški zbor) je pod (OPZ OŠ Prežihov Voranc in PZ Cantemus (Janez Klobčar) vodstvom Tomaža Tozona za-MPZ OŠ Tone Čutar, oba iz iz Kamnika, Komornega PZ pel manj zahtevni skladbi V. Jesenic). Domžale (Karel Leskovec) in Mihelčiča Zdravica in J. Verbi Komornega PZ Loka (Janez Jocif) iz Škofje Loke. Na predlog strokovne komisije in predstavnikov ZKO Gorenjske pa se jim bosta pridružila še najboljša zbora sobotnega pregled-nega koncerta Dekliški cerkveni PZ Andrej Vavken iz Cerkelj in Komorni zbor De profundis iz Primskovega pri Kranju. Osem pevskih zborov sobotne prireditve, ki so jih glasbeni strokovnjaki predlagali oz. izbrali na posameznih toma glasovno neizenačeno iz občinskih srečanjih odraslih vedeno Kogojevo priredbo alipa na trenutek, ko so dosegle pevskih zborov, je v različnih ljudske Stoji mi polje in pre-svoj (po)ustvarjalni višek in s izborih in izvedbah glasbenih prostopriredbo ljudske Ribce Letošnja prva prireditev Gorenjskih pevskih srečanj, koncert odraslih pevskih zborov - zasnovana po novem ključu - se je odvila v avli OŠ Ivan Groharja v Škofji Loki, v soboto, 13.maja. V preteklih letih so se odrasli zbori, skladno z namenom prireditve: na skupnem koncertu predstaviti najboljše pevske skupine Gorenjske - pojavljali večinoma eni in isti zbori, uveljavljajoče se pevske skupine pa so morale počakati, da se je "izpraznilo" kakšno mesto ča Vasovalec ter priredbo ljudske Mam dro fletn' navajeno (C. Pregelj), ki jih tako (pre)rade izvajajo t. i. male Eevske skupine. V programs-em smislu nam niso posredovali nič novega. Izvedene so bile z barvno polnim "moškim" pevskim zvokom, ustrezno izbranimi tempi in dinamiko. Mešani PZ Groblje (Tomaž Pirnat) je intonančno čisto zapel skladbo Pater noster skladatelja A. de Klerka, mes- po murjici pvavajo (O. Dev) -tekoče in v interpretacijskih elementih ustrezno. Z v celoti solidno interpretacijo glasbenega tkiva vendar relativno nezahtevnim programom je nastopil Mešani PZ Titan iz Kamnika (Ana Štele). Ne do kraja razvit zborovski zvok in premajhna uravnoteženost solističnih in zborovskih prepletanj - npr. domiselna Vremšakova priredba V hart'lcu rasejo rože lepe in Boštjančičeva priredba ljudske Kaj pa je tebi ljubica - je verjetno posledica le trenutnih kadrovskih težav, ki so v zborovski dejavnosti na žalost zelo pogoste. Zahtevno in dovolj sveže je deloval izbor skladb Ženskega zbora Milko Škobrne iz Jesenic (Primož Kerštajn): z zgodovinsko stilno značilno Kdor je zares za glasbo vnet nizozemskega skladatelja Heinricha Isaaca, daljšo skladbo Jeseničana Janka Pribošiča Letni časi, ki bo učinkovitejša z interpetacijsko bolj pregledno oblikovano for-malnovsebinsko strukturo skadbe in z Ave Marijo L. M. Škerjanca, ki je izvenela zlita v kompozicijskih in interpretacijskih prvinah, vendar delno barvno neizenačenem dekliško - ženskem zborovskem zvoku. S tehnično zahtevnim in smiselno oblikovanim programom ter polnim zborovskim zvokom so navdušili pevci Mešanega komornega zbora Anton in Janko Ravnik iz Bohinja (Jurij Dobravec). Jutro M. Železnika, Zvečer M. Kogoja in V. Mirkova priredba ponar-odele Polju so izvenele inter-pretacijsko izdelane, v barvnem smislu pa - v moških legah -specifično mladeniško. Z zrelim zborovskim zvokom, večinoma s čisto in stabilno intonacijo, toda v nekoliko hladni interpretaciji skladbe G. Costeleva Kadar misli žalostne je zazvenel Mešani komorni zbor Peko iz Tržiča (Jožef Močnik), ki se je muzikalno razživel v skladbi Alojza Sre-botnjaka Vesna in Scherzandu Janeza Močnika (na besedilo Rudolfa Maistra). Slednji, ki se intonančno ni v celoti posrečila, pa bi veljalo po skladateljevem nasvetu poudariti njen šaljiv karakter. Dekliški cerkveni zbor Andrej Vavken iz Cerkelj (Damijan Močnik) je svoj nastop začel z daljšo Verdijevo skladbo Lau-di alla vergine Maria (Dante), nadaljeval s Škerjančeveo Ave Marija in zaključil s priredbo rezijanske ljudske Zeleni polog Pavleta Merkuja. Izvedene so bile natančno in zvočno čisto.v intenzivnem dramatičnem loku, toda s pičlo zasedbo, ki mu onemogoča večjo gradacijo zvoka, tako kot je zaželeno v značaju izbranih skladb. Kot zadnji je nastopil Komorni zbor De profunis iz Primskovega pri Kranju (Branka Potočnik), ki je dokaj zahteven program - Zoltan Kodalv: Adventi enek, Marij Kogoj: Večerni zvon, Gyorgy Ligeti: Kallai kettos - izvedel z veliko mero glasbene občutljivosti. Pod vodstvom muzikalne in temperamentne dirigentke je zaključil koncert ter obenem nadgradil visoko kvalitetno raven prireditve v celoti. Gorenjska pevska srečanja so se nadaljevala s koncertom otroških in mladinskih zborov iz šestih gorenjskih občin (Domžale svojega predstavnika niso prijavile) na Jesenicah, 20. maja 1994. O tem in o nastopu malih pevskih skupin pa v naslednji številki Snovanj 1. julija 1994 Vinko Šorli KOMENTAR Nova italijanska ofenziva Naši sosedje Italijani vsake toliko časa poskrbijo za to, da se zavemo, kako še vedno nismo sestavni del Evrope in da je pot v njo v veliki meri odvisna od njih. Tako so pred dnevi v Parizu na njihov predlog s seznama drlav, ki so jih bili pripravljeni prednostno sprejeti v Evropsko unijo, črtali ravno Slovenijo. Še dva dni pred pariškim srečanjem je bila naša država na seznamu deseterice izbrank, potem pa smo se nenadoma soočili z dejstvom, da si nas v Evropi tako hitro še ne želijo. Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je zaradi tega v Parizu takoj sestal z novim italijanskim zunanjim ministrom Antoniom Martinom. Slednji mu je jasno povedal, da bo Italija Slovenijo podprla v prizadevanjih za vključitev v Evropsko unijo le tedaj, ko bodo najprej rešena dvostranska vprašanja med državama. To pa zanje pomeni predvsem problem nepremičnin na slovenskem ozemlju, ki so last italijanskih državljanov. V ozadju pa je še nekaj, kar javno ni bilo izrečeno. Gre za italijanske apetite po slovenskem ozemlju, ki so bili že večkrat izraženi, nanje pa so pred kratkim reagirali tudi v ameriški diplomaciji. Nepredvidljivost italijanske diplomacije smo Slovenci po osamosvojitvi izkusili že nekajkrat, zato tokratni udarec ni bil popolnoma nepričakovan. Toda iz zgodovine vemo, da so se Italijani pogosto pokazali kot veliko izzivalci, pri konkretnih Marko Jenšterle akcijah pa so na koncu pogosto potegnili krajši konec. V tem smislu se je treba spomniti tudi njihove kapitulacije precej pred koncem druge svetovne vojne. Zaradi tega je slovenska politika v odgovoru na njihove najnovejše izzive hitro zaigrala s pravimi kartami. Lojze Peterle je svet spomnil, da lahko Slovenija v okviru takšnih pravil igre, kot jih zahtevajo Italijani, na dan potegne tudi nerešena vprašanja iz časov fašistične okupacije naše države. Tako bi lahko zahtevali odškodnino za žrtve, poleg tega pa je vroče vprašanje še položaj slovenske manjšine v Italiji. Svetovni mediji so izredno hitro zagrabili za ta stališča, kajti javnost že nekaj časa s posebno previdnostjo gleda na Italijo. Vstop neofašistov v italijansko vlado skrbi veliko držav in njihovih politikov, slabo vest pa imajo tudi v Italiji sami. V zadnjem času so namreč naredili kar nekaj kapitalnih napak. Voditelj Narodnega zavezništva Gianfranco Fini je na primer izjavil, da je bil Mussolini največji državnik tega stoletja, italijanski premier pa je v inter- vjuju za Washington Post dejal, aa je tudi "Mussolini naredil marsikaj dobrega" in da to potrjuje zgodovina. Za Slovenijo je ravno v tem trenutku zelo pomembno, da ima po svetu Čimveč zaveznikov in to predvsem tistih, ki se zavedajo nevarnosti naraščanja neofašizma in neonacizma. Strah Evrope pred tem pojavom je logičen in upravičen, saj izkušnje in druge svetovne vojne še nismo pozabili. Vprašanje je, koliko si slovenska diplomacija te zaveznike pridobiva, predvsem pa, če je njihova podpora dolgoročne narave. Glede na to, da našzunanji minster večino svojih potovanj namenja izvenevropskim državam, je strah pred tem, da izgubljamo evropske zaveznike, upravičen. Res, da je breme naporne diplomacije z Italijo nase prevzel eden najizkušenejših slovenskih diplomatov in državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob, vendar je za reševanje teh spornih problemov nujna prisotnost zunanjega ministra. Italijanska zunanja politika pod novo vlado bo očitno zelo agresivna. Na njenem čelu navsezadnje stoji človek iz stranke, ki jo v svetu vidijo kot dedinjo nekdanjega fašizma. Za Slovenijo ne prihajajo ravno rožnati časi, saj je znano, da so neurejeni odnosi s sosedi najtežji del zunanje politike posamezne države. Italijanski problem je za nas toliko težji, ker lahko zaradi njega izgubljamo energijo, ki je sicer potrebna še za reševanje težav, ki jih imamo s sosedno Hrvaško. Kaj pa Gorenjska? Predsednik slovenske vlade dr. Drnovšek je za novega ministra za notranje zadeve predlagal Kranjčana Andreja štera, ki bo verjetno zamenjal Kranjčana Iva Bizjaka, ki ga je spodnesla zadeva Smolnikar in odnesel celovški rop pozicijskih specialcev. Ministrico za delo Jožico Puhar, sicer Kranj-čanko bo verjetno zamenjala Jeseničanka Rina Klinar. Ker sta v vladi že dva Gorenjca Kacin in Bohinc bomo imeli Gorenjci tako štiri ministre v Drnovškovi vladi. To je neverjeten uspeh, verjetno celo ambiciozni Štajerci nimajo toliko svojih ljudi v sedanji vladi. Toda številke same po sebi ne pomenijo veliko, vsaj ne v politiki. Kljub temu, da so še drugi Gorenjci na pomembnih položajih v Ljubljani, veliko Gorenjcev misli, da Gorenjci, ko v Ljubljani pridejo na pomemben položaj, enostavno pozabijo, da so Gorenjci in ne naredijo veliko za svoj kraj in Gorenjsko. Če se samo spomnimo, da so pred kratkim v Novi Gorici odprli gledališče, kakršnega na Gorenjskem ne bomo imeli še desetletja, in pred nekaj leti v Mariboru knjižnjico, kakršne nima niti Ljubljana, in da Maribor gradi novo stavbo Drame in Opere, potem nas lahko boli glava, ko se npr. spomnimo, da nov bazen v Kranju gradijo že predolgo, ker velmožje niso sposobni zbrati denar. Še bolj boleče ie za nas Gorenjce, da nas tudi slovenska televizija ne obravnava enakopravno s Šta- Jože Novak jersko in Primorsko, saj sta si ti pokrajini izborili možnost, da na prvem programu Maribora in Kopra predstavljata svoje lokalne probleme, medtem ko Gorenjska nima te možnosti. Vsi ti očitki držijo, našteli bi jih lahko celo mnogo več iz drugih področij. Vendar pa odgovor na vprašanje, zakaj Gorenjska zaostaja in zakaj sodi v drugo ligo slovenskih pokrajin le ni tako preprost. Od ministrov in drugih pomemb-nežev verjetno preveč pričakujemo in ne upoštevamo, da so danes ministri najbolj iskani, najbolj kritizirani, skratka najbolj zaposleni, zato enostavno ne utegnejo veliko razmišljati o ?orenjskih problemih in tego-ah. Se težje je razumeti, da so se časi spremenili. Nekoč je zadostovala dobra volja partijskega veljaka, danes pa je proces političnega odločanja kompliciran, odloča se na številnih ravneh, poleg tega pa ima javno mnenje velik vpliv. Gorenjci se novim časom nismo znali prilagoditi. V Ljubljani Gorenjci nimamo svojega, kot se temu danes moderno reče, lobija, to je skupine ljudi, ki bi povsod tam, kjer se odloča, uveljavljala gorenjske interese. Toda kaj so sploh specifični gorenjski interesi, kaj potrebujemo, kaj hočemo? In kdo je tisti, ki bo artikuliral gorenjske interese? Politične stranke delujejo večino po (starih) občinah in za njih je Gorenjska bolj geografski pojem, kot pa pokrajina s svojimi specifičnimi potrebami Intelektualci ne razmišljajo o ustanovitvi Gorenjskega foruma, ker jih bližina Ljubljane enostavno posrka, tisti, ki pa so ostali na Gorenjskem, pa se bolj bojujejo za vsakdanji kruh, kot pa da bi poskušali uveljaviti ambicije in se dvigniti iz povprečja province. Predvsem pa Gorenjska nima centra, v katerem bi se kot npr. v Mariboru ali Kopru zbirali ambiciozni politiki, kulturniki in podjetniki, kajti Kranj je samo še vkrižankah glavno mesto Gorenjske. Predvsem pa najbolj pogrešamo tisto osnovno, s čimer se vse začne. To je spoznanje, da je Gorenjska pokrajina s svojimi specifičnimi interesi in potrebami, ki jih je potrebno artikulirati na različnih področjih od ekologije do ekonomije, od kulture do prometa, in zbrati skupine ljudi, ki jih bodo sposobni uveljaviti v Ljubljani. "Gorenjskega" centra ne potrebujemo, bolj rabimo pripravljenost za pogovor in dialog, kanček samozavesti in predvsem ne smemo pozabiti, da smo Gorenjci. PREJELI SMO Stroški za zgodovinopisje V teh dneh nas časopisi zopet obveščajo z dokaj "veselo" novico, da bomo davkoplačevalci dodatno dobili račun za stroške, ki jih bodo imeli zgodovinarji pri pisanju nove zgodovine. Pri tem gre predvsem za odstranitev laži in komunistične ideologije v zgodovini, ki so jo vsiljevali tudi v zgodovinopisje strokovnjaki z ideološko čistostjo. Imam drug predlog, kako do denarja za pokritje stroškov zgodovinopisja. Večina nezmotljivih ideologov še živi z visokimi pokojninami, mlajša generacija najod.govornješih funkcijah. Vsi ti so za zgodovinske laži neposredno odgovorni. Njim naj se izstavi račun. Seveda pa je potrebno tudi pri novoizbranih zgodovi-nopiscih odstraniti tiste, ki so "nezmotljivo" pisali zgodovino Že v prejšnjem režimu. Janko Pogačnik "Božja ilegala" 3. Šivala je deklica zvezdo, oj, zvezdo rdečo kot kri Preden pa se je Zveza komunistov, naslednica KPS, vrnila k svojemu izvoru -socialdemokraciji - (ali socializmu, kakor zdaj, po padcu Berlinskega zidu, poudarjajo "preimenovalci" od Baltika do Ljubljane), je bila seveda zvesta manirom, ki so se izoblikovale v prvi boljševistični državi. Leninu, Trockemu, Stalinu; njihov vpliv pa ni bilo zaznati le "teoretično", posnemanje v praksi je bilo popolno in dosledno in neizbrisno. Politični sistem z vso nadgradnjo in z vsemi represivnimi organi je našel tudi pri nas izrazito plodna tla. Kot nekakšna samoumevnost, ki so nam jo vbijali učenci sovjetskih komisarjev. Vsak odpor je bil v kali zatrt - strah in Udba in karier-izem, zunanja in notranja nevarnost, reforme, procesi, ateizacija; konformizem. Indoktrinacija jugoslovanske inačice marksizma je zajela vse družbene plasti, od gospodarstva, kulture in zlasti šolstva, od vrtca do upokojitve. Človek kot kolektivno bitje, človekove pravice so podrejene skupnosti kakor so jo določali na cekajih in izvajali po sisih. Socializem s "človeškim obrazom", ki smo mu kdaj pa kdaj nasedli in mu skušali verjeti, je slejkoprej temeljil na revolucionarnih osnovan boljševizma, se pravi na čistem totalitarizmu. Na silo osrečevanje ljudi. Poslušnost je precejšnjem delu bivših drffl komunistične provenienfr Svobodnim in "svobodni"1 volitvam navkljub so skom povsod (izjemi sta Češka '« Estonija) v nanovo nastaM državah na ključnih oblasta kih mestih bivši partijci. Pnf: še posebej; Kučan, DmovM Rigelnik - trije predsednic države, vlade in parlamem (da o sodstvu sploh ne godimo). In vsi trije zasedajo svoj^ Janez Poštrak bila največja vrlina in se je tudi obrestovala. S politiko se je pečala peščica skrbno izbranih in preverjenih ter - v samoupravni družbi - udtujenih kadrov. Ljudi se počasi ni več tikalo, kar so počeli oblastniki, zadovoljili so se z ograjevan-jem svojih zasebniških interesov. Delo je bilo vendarle zagotovljeno, krediti so bili ugodni, bolniške tudi. Z zviša-jočim standardom (na račun tujih kreditov) se je počasi tudi pozabljalo na teror, na prepolne zapore, na sam začetek prevzema in poteka komunistične oblasti. Ki je bila takor-ekoč identična in standardna po vsej vzhodni Evropi in kije kar preveč spominjalo na fašizem in nacizem, ko sta gradila svoja sistema • korporativistični in narodni socializem. Zloraba pojma in pomena "socializem" je bila popolna. In je pod težo zlorabe še vedno, pravzaprav se še kar zlorablja v položaje povsem legitimno- današnjem parlametnu po ali tako sedi, po izjavi predse?; nika ZL SD, vsaj dve tret0 bivših članov ZKS (in Zty< lepo porazdeljenih v razlit** strankah. Hudi "nove" demokracije, v strankah bivšega Demosa, ki si lastijo zasluge v> zlom bivšega sistema takoreko<-na podlagi "notranjega udaru Ter ob (samo)pomoči .'; sestopa z oblasti. Mimogrev. zasluga teh strank je zdajšnja porazdelitev na policijo in opozicijo, na Wl "levice" in sploh na njef "verodostojnost". Zato tudi®' likšno nerazumevanje S*1-znotraj vodstva in baze, nfc hove vloge v "levi" v/«J (kolaboracija) ter v odnosu w "sestrskih" strank "načelno programske koalicije, kjerpre' vladuje totalni antikomunizeM kije včasih le izgovor faŠistoK*' nim (raz)rešitvam nakopiČ^ težav v vseh družbenih segrnef' tih komunistične "zapuščine • Boj za dediščino, torej, 9 ideološki ekskluzivizem tako bivših članov CK pa zaseda visoke državne funkcije in po- (jCetie in SinOVi slanske klopi, pa še kdo bi se J našel, na raznih dobro plačanih Neizprosen je krik delavcev iz Koržetove tovarne Sukno Za-puže na Gorenjskem in prošnja, da naj oblastveni možje -OČETJE IN SINOVI, ki danes vladajo slovenskemu narodu, dajo vsaj kruh in sol za preživetje mnogih družin iz tega kolektiva. Vzporedno nastajajoči bogati sloji slovenske družbe, ki e napajajo iz nagrabljenega premoženja na osnovi strankarskih zvez in poznanstev, se temu klicu le nasmihajo v želji, da bi njihov pohlep in nemorala ostala nedotaknjena. OČETJE IN SINOVI iz obstoječe naveze oblasti ZL in LDS, ljudstvo vam kliče v opomin, da danes ne more samo en del slovenskega prebivalstva nositi vsega bremena družbene in gospodarske krize; ta del naroda je že v svoji zgodovini preveč pretrpel Podtaknjena ZGODBA O USPEHU je bila napisana samo za vaše sredine, kar je bilo kasneje tudi priznano. S svojo nakano pa ste prevarali vaše volivce in mnoge navadne državljane, ki se iščejo v tem usodnem času privatizacije in kršenju človekovih pravic pri neusmiljenem odpuščanju delavcev. Te brezobzirne kršitve niso bile še nikoli tako močne, saj so pravi sindikati prešibki, da bi se temu uprli. Koalicijski partner iz vodstva slovenskih Krščanskih demokratov se je utopil v vaših vrstah, saj so združene intrige, prevare in sprenevedanja premočna, da bi jih mogle dojeti naše še rosno mlade demokratične sile. To presnovo je kazal tudi skrivnostni znak Liberalne demokracije, objavljen na letošnjem blejskem kongresu. Prvi emblem je bil kasneje neslišno spremenjen, čeprav se v praski še vedno korenito izvaja politika izniče-vanja idejne substance Slovenske krščanske demokracije. Osnovno vlogo seveda igra mešan prodor LDS na ta volilni prostor v smislu namišljene ljudskosti in socialdemokracije. Vse igre seveda potekajo samo v neizprosnem boju za oblast. V tem smislu je bila izvedena politična odstavitev gospoda Janeza Janše, čeprav vladajoča kratkovidnost nima dovloj moči, da bi izničila bistvo njegovih korenin in za vedno izbrisala zgodovinske resnice nove slovenske samostojnosti. Tekmeci SKD-ju niso stranke na novi demokratični strani, ampak uničujoča vloga koalicijskih levih strank za izbris njihove identitete (razvoj dogodkov lepo opisuje avtor Bošj-tan Turk v časopisu Delo - sobotna priloga maj 1994). Tokratna agonija vladajoče velike koalicije kaže, kako levim sredinam ustreza podaljševanje, saj njeno vsakodnevno delovanje pomeni samostojno, divjo bogatitev njenih struktur v obstoječi nekdanji navezi, saj komunizem v SLOVENIJI še ni bil porušen, niti obsojen. Starih nosilcev komunizma in njihov* oblastnih sinov v Sloveniji "f moti niti tekoča obsodba w struktur danes v Albaniji, kor tudi predvideni zočW obračuna opozicije z MiloW čem v Srbiji Helena Dražen Ljubljana Gorenjska ^Banfg OBRESTI za junu TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V JUNIJU ZNAŠA 1,0% OBRESTNA MERA PRERAČUNANA.. MESEČNA y*n*A O. MERA O.W*Z HRANILNE VLOGE VARČEVALNA KNJIŽICA ŽIRO RAČUNI TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje dovoljeno negativno stanje nedovoljeno negativno stanje 55% Rm Rm 50% Rm 50% Rm Rm + 14% Rm+ 30% VEZAVE - od 10.000,00 SIT do 50.000,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 6% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+ 6,5% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 7% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 8% nad 24 mesecev Rm+ 8,5% 0,55% 1,00% 0,50% 0,50% 2,09% 3,20% 1,48% 1,52% 1,56% 1,64% 1,68% VEZAVE - od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT nad 31 dni do 90 dni nad 3 mesece do 6 mesecev nad 6 mesecev do 12 mesecev nad 12 mesecev do 24 mesecev nad 24 mesecev VEZAVE - nad 100.001,00 SIT nad 31 dni do 90 dni nad 3 mesece do 6 mesecev nad 6 mesecev do 12 mesecev nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 9% Rm + 10% Rm+ 6,5% Rm+ 7% Rm+ 7,5% Rm+ 8,5% Rm+ 9% Rm+ 7% Rm+ 7,5% Rm+ 8% 1,52% 1,56% 1,60% 1,68% 1,72% 1,56% 1,60% 1,64% 1,72% 1,79% 20,21} 20,77} 21,33} 22,46} 23,03* 20,77} 21,33} 21,90} 23,03} 24,1«* 9,5 nad 24 mesecev VEZAVE - nad 10.000,00 SIT od 10 do vključno 19 dni 70% Rm 0,70% od 20 do vključno 29 dni 75% Rm 0,75% V kolikor boste vezana sredstva potrebovali prf! potekom vezave, pa bomo v LB - Gorenjski banki d.d., Kranj upoštevali vašo željo in vam depo# razvezah. Petek, 3. junija 1994 GORENJSKI GLAS RADIO KRANJ 97,3 GREMO V PRIMADONO Oddajo pripravlja in vodi NATAŠA BEŠTER sreda, 8. junija od 17. do 18. ure DOMAČA LESTVICA 1 • Košir rap team: Slalom bit 2. Abrakadabra: Abrakadabra 3. Avia bend: Pandorina skrinjica 4 r\ ■ - ^lidsžna poija: Techno boom planet 5. Jan Plestenjak: Ne, ne, ne novi predlog: Marijan Smode: Ko ovenijo rože TUJA LESTVICA 1 • Mamah Carry - VVhitout you 2. Severina - Paloma blanka 3. Melodie MC -1 wanna dance 4. Jam & Spoon - Right in the night 5. FGTH - Two tribes novi predlog: Doop - Doop NAGRAJENCI: Kavbojke BLUE MOON Jeans cluba PETRIC v Kranju bo nosila Marija Gantar iz Zirov. Bon za 3.000 tolarjev bomo poslali Ivanki Kos v Šenčur. Dve PIZZI in PIVA V PIZZERIJI POD JENKOVO LIPO v Cerkljah dobi Marija Gregorič iz Kranja, VVEEKEND vstopnici za dve osebi s konsumacijo 2.000 tolarjev pa je sreča tokrat namenila Tjaši Novine v Škofjo Loko in Veroniki Glavač v Mavčiče, ki bosta tako lahko žurirali v PRIMADONI NATREBIJI. ČESTITAM! KUPON GLASUJEM ZA SKLADBO MOJ NASLOV 4 ! KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ. Koncert: Nick Cave & The Bad Seeds From Nick to... av!?n' "e kar so iz komada v komad dokazovale tudi navdušene tyj ,ClJe množice. A kljub temu, od prvega ljubljanskega koncerta Nick a v Ljubljani je minilo sedem let, kar je opazno tudi pri proj.°yem nedeljskem nastopu. Pomanjkanje žara, "preveč" cj0v^IOnalen odnos v komunikaciji z občinstvom, nastop sicer radilr i ov**' a manJ prepričljiv, bolj konvencionalen in manj ■^Kalen kot nekdaj, don^' Vendar, na koncertu, ki je trajal skoraj dve uri, smo slišali "naih i-xVes °PUS zan članov svetov so se odločili zelo previdno. Izbrali so Vsak P0Pomorna zaupajo. Prevladovala bo ostra kontrola, družh '£med družb bo imela direktorja in nadzorni svet. Direktor Križ -rona DO Tomaž Ramuš, člana bosta Marjan Cerar in Bojan Da M-' c*'rek:tor Krone Senior pa bo predvidoma Jože Tepina, člana Ly?lroslav Cerar in Sveto Kobal. Delnice Kroninih pooblaščenih 4- . b°do kotirale na Liublianski borzi Predvidoma drugo leto. Pela Vidic Ion posluje bolje ^užh' 2" JlI"'Ja " Skupščina Hranilnice LON, zasebne delniške *akr x se Je v tort>k, 31. maja, sestala in sprejela revidiran Jjjueni račun za lansko leto. (jra eln,čarji so del dobička razdelili, del pa razporedili v rezerve Prvih C; skupščina Je ugodno ocenila tudi poslovanje v letošnjih P°več Pet'h mesecih letošnjega leta, ko se je bilančna vsota °dstott Za ^ odstotkov, prihranki občanov pa kar za 49 ze|0 *0v- Temu primerni so seveda rezultati poslovanja, kar je OrP°metnDno °b sedanji novi emisiji delnic, hran so tudi nadomestne volitve v nadzorni svet. Upravi Pri- -niCe Pa je bila dana podpora pri nadaljnih pogovorih o ^°J>tvi ene od hranilnic k Lonu. Od certifikata do delnice vlad Ja"a' Jun'Ja ' Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in delnice"'1"' Z& m^orm'ranJe sla izda'u brošuro "Od certifikata do naProd^° so nat'snili v nakladi 50 tisoč izvodov, za 60 tolarjev je Jjudi 07^ na vseh slovenskih poštah. Tako se bo lahko najširši krog najbolj ,ron,a imetnikov lastniških certifiaktov čim bolje seznanil z SevCfj °Snovnimi vsebinami lastninskega preoblikovanja podjetij. Q3 Drerlvsem 7 mnJnnstmi in najini sodef predvsem z možnostmi in načini sodelovanja v tem procesu. BORZNI KOMENTAR Trese se gora, kaj pa se bo rodilo, pa bomo videli v kratkem. Po tem, ko na tradicionalnem srečanju Ljubljanske borze v Portorožu udeleženci niso slišali prav nobene nove informacije, ki bi na nek način spodbudila pozitivne trende na trgu vrednostnih papirjev in celotnega finančnega trga, in kjer je bil glavni poudarek na regulativi tega trga pri nas in kako preprečiti insiderske informacije v deželici, veliki kot predmestje kakšne svetovne finančne ali trgovske metropole, so se tačaji večine od zaenkrat še zelo skormne ponudbe vrednostnih papirjev, ki so v teh dneh ravno lovili smer navzgor ali navzdol, kajpak obrnili navzdol. Ampak udeležba na seminarju vseh pomembnih akterjev na tem segmentu in prodajanje manjših količin predvsem tistih delnic, ki so se po mnenju večine zdela že močno pregreta, seveda ne more biti razlog za tako globalno korekcijo tečajev navzdol oziroma za spremembo trenda v medvedji, negativen. Kaj bi še bili lahko razlogi za tak padec, so te dni najpogostejša vprašanja tako borznih analitikov kot posrednikov in investitorjev? Dejstvo je, da pravega razloga ni Celo nekaj več je razlogov, ki bi morali pričati v prid porasta tečajev, pa do tega ne pride, kljub že zaznanim trendom navzgor do že pred nekaj časa doseženih nivojev. Precej nižji R (1 %), zapadli kuponi nekaterih obveznic v prvin dnevih junija, pričakujoča tolarska likvidnost ob sprostitvi kuponov pri prvi emisiji državnih obveznic, nekajmesečno zaostajanje rasti tečaja marke in s tem spodbujanje varčevanja v domači valuti, vse to govori v prid umiritvi razmer na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev, ker pa očitno nekaterim ta stabilnost ni povšeči, saj ni možnosti za ustvarjanje velikih kapitalnih dobičkov, poskušajo trg še dodatno narediti nestabilen. Prav gotovo k stabilnosti trga ne prispevajo dosti tista podjetja, ki se že lastninsko preoblikujejo, pa so v različnih komentarjih in uradnih obvestilih seznanjala javnost o doseženih dobrih rezultatih in o delitvi dobička v obliki dividend, navsezadnje pa so določila 593. člena Zakoan o gospodarskih družbah, ki je stopil v veljavo že daljnega 10. 7. 1993, vsem poznana in jasna. Namreč, da podjetja, ki se lastninsko preoblikujejo, ne smejo ugotovljenega dobička iz poslovanja razporejati za izplačilo dividend, dokler ne zaključijo lastninskega preoblikovanja. Vendar ne gre vsa podjetja metati v isti koš. Nekatera so dovolj zgodaj in korektno obvestila javnost o ustvarjenem dobičku in opozorila na določila omenjenega člena, druga pa so z ne dovolj jasno objavo in za skrivanjem sklepov predvidenih skupščin delničarjev povzročila dodatno zanimanje investitorjev za naložbe v delnice in potencialno udeležbo na dobičku iz tega naslova (ki pa je bila zgolj iluzija). Tako so oziroma bodo v teh dneh izplačali dividendo naslednji izdajatelji vrednostnih papirjev, ki kotirajo na prostem trgu Ljubljanske borze: Dadas bruto 10.000 SIT, Nika bruto 4.000 SIT, Probanka bruto 1.000 SIT, SKB banka za obe delnici (redno in prednostno) po 480 SIT bruto in KBT bruto 5.333 SIT na prednostno delnico, Salus bruto 1.050 SIT za delnico, Grad bruto 119 SIT na delnico. Borzni posrednik: Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR NMDMMODMM NAKUFNMHOOVNl I NAKlWV»0O/WI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 m. A BANKA (Trztc, Jesenice) 77,90 78.50 10,97 11.15 8,00 8,15 AVAL Bled, Knn|skaoora 77,90 78,35 11,00 11.16 8,00 8.20 COPU, Kranj 78,00 78.60 11,85 11.17 8.10 8.20 CREDfTANSTALT N.banka LJ. 78,20 79.30 11,00 11,30 8,05 8,30 EROS^Starl M*yr), Kranj 78,00 78,15 11.61 11.12 8,00 8.18 F-AJR Trttt (Deteljica) ni podatkov GEOSS Medvode 78,00 78.20 11,84 11,12 8,05 8,15 HRANILNICA LON, d.d.Knn| 77,95 78,39 11.03 11,19 8,00 8,22 HDAtržnlca Ljubljana 78,10 78.40 11,00 11,08 8,05 8,15 HI POTE KAR NA BANKA, Jesenka ni podatkov INVEST Škof j« Loka 78,00 78,45 11.63 11,13 7.95 8,20 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 77,20 78.40 10.75 11,14 7,90 8.25 LEHA Kranj 78.00 78,30 11,85 11.17 8.10 8,25 MERKUR-Žet. postala Kranj 77.55 78.45 10,60 11,20 7.90 8,33 III KEL StraUice 78,00 78,40 11,03 11,15 8,04 8,18 POSTNA BANKA, d.d. (na poštah) 76,80 78,25 10.65 11,08 7.77 8.14 SHP-Stov. hran. In pot. Kranj 78.00 78.19 11.00 11.07 8.10 8.15 SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) 77,55 78.45 10,60 11.20 7.90 8.33 SLOGA Kranj 78.10 78,60 11.00 11,25 7.90 8,15 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 77,50 10,80 7,90 SLOVENUATUnST Jesenice 78,00 78.50 11,80 11,14 7,80 8.13 ŠUM Kranj 78,00 78,20 11.04 11,12 8,05 8.15 TALON Žal. postaja Trata, Šk. Loka 78,10 78.40 11,03 11.09 8,05 8.20 TALONZg. Bitnje 78,10 79,40 11,03 11.09 8,05 8.20 UKBSk.Loka 77,50 79,20 10.60 11,20 8,00 8,20 WILFAN Kranj 78,00 78,20 11,05 11,09 8,00 8,20 mrm Radovljica, Grajski dvor 78.00 78,30 11,83 11.12 8,05 8.23 POVPREČNI TEČAJ 77.86 78,45 10,94 11,15 7,99 8.21 Pri Šparovcu v Avstriji J« ATS ob nakupu blaga po 1 1,20 tolarjev. Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških teča^v glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. ŠPEDICIJA IN PREVOZI KOLODVORSKA 2, KRANJ TEL:222-021 INT 64 FAX: 222 - 306 POSEBNA PONUDBA: vsako carinjenje SAMO 2.000 SIT MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ. Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E RADOVLJICA. Hotel Grajski dvor tel : 064/714-013 MMM a O R Z H O POSREDNIŠKA H IS A d.d. POSLOVALI*H POSLOVALNICA PTUJ Koroiluc 2.64000 Kranj /nulantfm rubrc/|c lt.a22Wfla Mita (Wv»;il M4 iclrl.m 062^72-5)1 tdcIAv IKvJJII (,44 Iclrljks 062 "^h-Uftl NEPREMIČNIN I MAKLER BLED d.o.o. !p26o Bled, Ljubljanska cesta 3, ,e|:064/76461, fax:064/77-026 ZMaklerBled v svet prodabih nepremičnini DELOVNI ČAS; od 9. do 12. in od 17. do 19. sreda in petek od 9. do 12. ure ure Prodamo LOKAL NA BLEDU 55.000 DEM Prodamo GARSONJERO V BOHINJSKI BISTRICI 40.000 DEM ^'V'hII •tj,n°vanjske hiše - pritličje 56 S«ri Vf2!l*čem ter Parcelo (zazidljivo) v Počltniika hišica na zemljišču v Izmeri 907 m2. Urejen dostop do objekta. Možna je nadomestna gradnja stanovanjske hiše. ENA 33.000 DEM! BREZNICA PRI ŽIROVNICI Nedokončana gradnja stanovanjske hiše v naselju Dobe. V. gradbena faza. Vse inštalacije so v objektu. 240 m2 stanovanjske površine In 450 m2 zemljišča. Nedokončana gradnja večje poslovno stanovanjske hiše ob križišču Kranj -Jezersko - Brdo. V objektu je cca. 420 m2 stan. površine, od tega poslovne cca. 300 m. Objekt stoji na 1.800 m2 zemljišča! s,rODn« ,tan°vanje v mansardl dvonad-Vrta 67 J2radbe- Najemna garaža, del fa^.I/"2 »tanovanjske površine. ^JEPRJF Stanovanjska hiša v dvojčku na izredno sončni legi. 135 m2 stanovanjske površine. Poleg hiše se proda tudi manjše stavbno zemljišče 350 m2. Telefon, centralno ogrevanje, lončena peč. Nova stanovanjska hiša, kvalitetno izdelana na zemljišču v Izmeri 600 m2, z 200 m2 stanovanjske površine. rsTd7r?8Rritt»w>i rt yiTiTi i ^^^'^^^^R^^^^B Žirovnica!* NAJBOLJŠIH PONUDB!!! Stanovanjska hiša na lepi lokaciji, opremljena, centralno ogrevanje, telefon. 900 m2 zemljišča, 170 m2 stanovanjske površine. Takoj vselllva hlšaltl ENA UGODNA 220.000 DEM! Ctwkme*ka hiša *°8tmi n„T° msa z ohranjenimi značil-0Vr$ine Tfj°,m2 zem|j'*ca. 150 m2 stan. no- Takoj vseljiva. kSl»I« Starejša stanovanjska hiša na zemljišču 450 m2. Stanovanjske površine 125 m2, vseljiva, potrebna manjših adaptacij. Vpeljan dnevni bar v izmeri 80 m2, na dobri lokaciji. Lokal se proda ali pa odda v najem. M j ?rWJ ■ ■ g Ml j g t ft | rjM ^ Starejša stanovanjska hiša na zemljišču 600 m2. Lokacija hiše omogoča poleg bivanja tudi razne dejavnosti - trgovske, Sostinske... Zazidljive parcele: - POLJANE PRI SP. GORJAH; 300 m2; CENA 21.000 DEM. - KOČNA; IZMERA 700 m2; CENA 25.000 DEM, - KOČNA; 500 + 4.300 rn2; CENA 35.000 DEM - LOK. DOK., - JESENICE; IZMERA 360 m2; CENA 18.000 DEM, - PODNART; IZMERA 600 m2; CENA 24.000 DEM -LOK. DOK., - DUPUE; IZMERA CCA. 900 m2; CENA44.000 DEM. Stanovanja: - HRUŠICA DVOSOBNO 39 m2; CENA 39.000 DEM, pri gotovini 20-odstotno znižanje cene - JESENICE; GARSONJERA 36 m2; CENA 28.500 DEMI, - JESENICE; GARSONJERA 24 m2; CENA 21.000 DEM, - JESENICE; DVOSOBNO 60 m2; CENA 49.000 DEM, - LESCE; ENOSOBNO 39 m2; CENA 59.000 DEM, ALPSKI BLOK, - LESCE; ENOSOBNO 50 m2; CENA 67.000 DEM, ALPSKI BLOK, - LESCE; ENOSOBNO 41 m2; CENA 53.000 DEM, ALPSKI BLOK, - LESCE; DVOSOBNO 64 m2; CENA 70.000 DEM, - RADOVLJICA; DVOSOBNO 54 m2; CENA 69.000 DEM - PREDTRG, - RADOVLJICA; GARSONJERA 24 m2; CENA 35.000 DEM, - BLED; TRISOBNO 74 m2; CENA 115.000 DEM, ALPSKI BLOK, - ZG. GORJE; DVOSOBNO 64 m2; CENA 64.000 DEM, - SP GORJE; TRISOBNO 64 m2; CENA 72.000 DEM, Z MAKLER BLED V SVET PRODANIH NEPtiEMIČNIN! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Jazbeci rijejo po podbliških travnikih in njivah Kmetje rotijo lovce, naj vendar sežejo po puški Lovci se držijo lovopusta, ki za jazbeca traja od januarja do septembra. Zaradi prevelikih škod in nejevolje kmetov iz Podblice in z Jamnika se bodo morali vseeno prej odločiti za odstrel nekaj živali. Podblica, 1. junija - Štiri prijave kmetov, da jim jazbeci rijejo vsevprek po travnikih in njivah, je v sredo dopoldne privedlo na ogled škode v Podblici komisijo iz kranjske občine. Le-ta predlaga Lovski družini Jošt postavitev dveh prež in uvedbo nočnega dežurstva, obenem pa tudi dogovor s kmeti za izplačilo odškodnin. Kmet Franc Bešter razmišlja celo o opustitvi živinoreje, če ne bodo lovci naredili konec postopanju jazbečjih družin. Zaradi zemlje v silirani travi je namreč končal del hrane na gnoju namesto v jaslih. Problemi z jazbeci, ki pustošijo po travnikih in poljih, že nekaj časa rahljajo živce kmetom iz Podblice. Posebno 51-letni Franc Bešter, ki je kljub zahtevnemu delu poklicnega gasilca vztrajal pri kmetovanju in se mu še boli posvetil po upokojitvi pred dobrim letom, je že na koncu s svojim potrpljenjem. Živali mu namreč že četrto leto onemogočajo normalno košenje trave, uničen pa je tudi del pridelka. "Večji del od okrog 4 hektarov obdelovalne zemlje so travniki, ki dajejo hrano za 5 do 6 glav goveje živine. Le na eni njivi pridelujemo krompir in na zelniku zelenjavo za domače potrebe. Ker je le malo ravnine in je teren skop z zemljo, je dovolj težav s pridelavo krme in hrane že ob suši. Da bi bile nadloge še večje, so se v okoliških gozdovih pod Jelovico razmnožili jazbeci, ki rijejo Eo travnikih in poljih za ogrci. Luše na travnikih nas ovirajo f>ri košnji, zato jih večkrat čez eto ravnamo. Ker je spravilo in sušenje sena v bregovih težje, smo se odločili za siliranje trave. Problem pa nastane, ko zaradi ostankov zemlje med travo po košnji pride do kvar- Kmet Franc Bešter "Košnja razlitih travnikov je prava muka!" jenja silosa. Letos sem moral zato zavreči na gnoj za dobro traktorsko prikolico silaže. Sedaj spet začenjamo s košnjo, a je pred njo treba poravnati razrito zemljo med travo. Prosil sem lovce za pomoč pri tem, a so me zavrnili. Za lani so mi sicer nekaj plačali za delo pri ravnanju, a meni je bolj kot odškodnina pomembna rešitev problema. Žal že dolgo obljubljajo ukrepanje, vendar do danes v našem kraju še niso odstrelili Sestanek gozdarskih podjetij in GZS Na Gospodarski zbornici Slovenije so se v začetku tedna sestali predstavniki gozdno-gospodarskih podjetij in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster s sodelavci. Razpravljali so o nerešenih problemih v zvezi z organiziranostjo gozdno-gospodarskih podjetij po novem Zakonu o gozdovih, delitvi premoženja med Zavodom RS za gozdove, gozdarskimi izvajalskimi podjetji in zadrugami, problematiki presežnih delavcev ter odnosov s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov. Dogovorili so se, da bo GZS Vladi Republike Slovenije pobudo za čimhitrejše reševanje te problematike, poleg Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo pa naj bi sodelovali se dve ministrstvi, in sicer Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V zvezi s problematiko lastninjenja na tem fodročju bodo tudi razgovori s predstavniki Zadružne zveze lovenije. V svojih prodajalnah jr Kranju • MAJA - Planina • PINO - Stražišče • AURA - Zlato polje Tam nudimo: • cvetje in sadike • darila za vse • leseno vrtno pohištvo • cvetlične lončke in posode jazbeca," je Franc Bešter razočaran zaradi lovske neučinkovitosti. Prej divji prašiči, sedaj jazbeci "V Podblici imamo le enega lovca, sicer pa jih je v 4. sektorju okrog 20; skupaj je za okrog 4500 hektarov lovnih površin zadolženih 78 lovcev, od katerih je zaradi poprečne starosti nad 50 let le slaba polovica aktivnih," pove o Lovski družini Jošt njen gospodar Slavko Fabjan in razlaga: "Pred štirimi leti in več so nam največ skrbi povzročale divje svinje, ki so pustošile v okolici Besnice. Zaradi njih so izplačila škod včasih polovico vseh prihodkov družine. Komaj smo se znebili te nadloge, nam dela težave jazbec. Zanj velja lovo-pust od januarja do septembra, loviti pa se ga ne smeniti s pomočjo psov niti s pastmi, ali celo preganjati s plinom. Ker je nočna žival, je lov posebno težaven. Lani smo v besniškem nosti. Zahtevke za odškodnine morajo kmetje nasloviti na lovsko družino, ki ima svojo komisijo za ocenjevanje škod. Kolikor ne bo soglasja med kmeti in lovci o odškodninah, se bojim, da bo o problematiki moral razpravljati kranjski izvršni svet ali celo skupščina." Kot je prepričan Miran NflJJ* lič, specialist za rastlinsko pridelavo iz svetovalne službe Slovenije, gre preveč kmetove^ fa časa v nič zaradi težav pn ošnji. Ponovno sejanje razrite-ga travnika pomeni izgubo se; tudi mena, vprašljiva pa je Podbliška kmeta Vidic in Bešter sta ob pomoči komisije iz Kranja prepričala lovce v nujnost odstrela živali, ki delajo škodo. Joie Muri, kmetijsko-lovsko-ribiški inšpektor iz Kranja: "Zaradi povečanega števila jazbecev na tem območju smo se dogovorili z republiko, da je mofen odstrel Hvali tudi v času lovopusta. Zaenkrat je ovira visoka trava, zato se bo Lovska drullna Jošt takoj po košnji lotila te naloge," sektorju uplenili 3 jazbece - dve živali sta bili stekli, v tem sektorju pa ni bilo lovske sreče. Znano nam je, da so v okolici Podblice dve ali tri žive jazbine, kar je razvidno po številnih sledeh živali, ki si iščejo hrano daleč naokrog. Živali, ki delajo škodo, smo seveda dolžni držati na kratko. V poldrugem letu, kar sem gospodar, nismo imeli drugih pritožb, le kmet Bešter nas je opozarjal na škodo zaradi jazbeca." Njegova opozorila so segla tudi do Kranja, zato so strokovnjaki prvič prišli na informativni ogled 12. januarja letos. Ponovno so si ogledah Beštrov travnik 4. maja, ko so ocenili, da je zaradi izpada pridelka nastalo za 67.320 SIT škode; ob tem je treba upoštevati še stroške zaradi otežene košnje, poravnave razritega zemljišča in mani vredne travne mase za silažo. Škodo je dolžna povrniti Lovska družina Jošt. Kot se je izkazalo med obiskom Podblice 1. junija, pa to ne bo edini zahtevek kmetov za povrnitev škode. Ne le odškodnine, rudi ukrepi "Kmetje Milan Vidic, Marija Mohorič in Franc Pogačnik iz Podblice ter Srečko Bešter z Jamnika so zaprosili za pomoč kranjski oddelek za gospodarstvo," pojasnjuje svetovalec za kmetijstvo v njem Franc Malovrh. "Naša ugotovitev je, da se škoda zaradi jazbeca ponavlja. Glede na to predlagamo Lovski družini Jošt, da postavi v Podblici dve preži in organizira nočno dežurstvo. O tem naj lovci obveščajo kmete, naS oddelek pa bodo dvkrat na mesec seznanili z rezultati svoje dejav- kakovost "krme, zato siliranja } zemljo pomešane trave ne p1?' poročajo. Glede na to pričakuj od lovcev aktivnejše reševanje m Jazbeci kopljejo po travnikih * njivah, da bi prišli do Iič»n* majskega hrošča. groblema kmetov iz Podblice' o njegovem je edina možnost da lovci omejijo število jazbečjin družin v okolici. • Stojan Saj« Druga državna razstava krav črnobele pasme Na ogled skoraj sto najboljših živali iz Slovenije Društvo rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji kot organizator razstave pripravlja tud1 dražbo plemenske govedi. Zaenkrat le 9 prijav za prodajo teh živali. Groblje pri Domžalah, 1. junija - Po vzorcu profesionalnih razstav živine v tujini bo 12. junija 1994 na hipodromu v Komendi II. državna razstava krav črnobele pasme. Priprave na prireditev so podrobneje predstavili organizatorji iz Društva rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji. Obenem so tiskovno konferenco v Biotehniški fakulteti strokovnjaki izkoristili za opis razvojnih možnosti naše govedoreje, pri čemer igra vidno vlogo prav črnobela pasma govedi. Dve leti je minilo od prve državne razstave krav črnobele pasme. Druga razstava te govedi bo nova priložnost za predstavitev slovenske živinoreje v domačem okolju in širši evropski javnosti. Organizatorji so namreč povabili, kot je povedal predsednik pripravljalnega odbora mg. Branko Tomažic, prek 150 tujih strokovnjakov in društev s področja živi- ? noreje. Pričakujejo organiziran obisk predvsem avstrijskih rejcev, za ocenjevanje živali po svetovnih merilih pa bosta poskrbela nizozemska strokovnjaka Frank de Graaf in Piet Jansen. Za razstavni prostor po vzoru Evrope naša društva rejcev še nimajo možnosti, ker so se šele začela ustanavljati in organizirati. V teh razmerah daje najboljšo možnost za izvedbo razstave hipodrom v Komendi. Ta kraj je primeren tudi zato, ker gre za kmetijsko zelo intenzivno okolje, v katerem je črnobela pasma govedi močno razširjena. Glede na to, da večino te govedi redijo na ljubljanskem in gorenjskem območju, je odločilna tudi bližina kraja. Zaenkrat namreč društvo sofinancira dogon živine na razstavo, da bi spodbudilo interes rejcev za take prireditve. Za oceno se bo potegovalo 97 živali Za razstavo so izbrali najboljše živali iz vse Slovenije, ki so jih razdelili v štiri skupine. V prvi skupini bo, kot je naštel strokovni tajnik Društva rejcev mag. Peter Kunstelj, 17 starejših krav z zaključenimi tremi ali več laktacijami. Med temi kravami bo več živali, ki so dale v življenju preko 50.000 litrov mleka, pri rekorderki pa so namolzli preko 80.000 litrov mleka. V drugi skupini bo 34 mlajših krav, ki so končale eno ali dve laktaciji. V tretji skupini bo 19 prvesnic, to je krav po prvi telitvi, s katerimi bo prikazan genetski napredek v čredi črnobelih krav v zadnjem obdobju. Četrta skupina z 18 telicami bo predstavila naslednjo generacijo živali, ki bo vplivala na proizvodnjo v prihodnosti. Razen teh živali bo v Komendi še skupina mlajših telic in telic za prodajo. Zaenkrat so rejci prijavili za dražbo 9 živali, morda pa jih bo na avkciji še več. Kot je med drugim ugotovil profesor na oddelku za zootehni-ko Biotehniške fakultete dr. Jože Ferčej, je pomemben del visoko razvitegovedoreje tudi vzreja in prodaja plemenskih živali. Pretežno število plemenskih živali prodajo rejci na dražbah, ki so skrbno pripravljene v sodelovanju z rejsko organizacijo. Naše rejske zveze so še dojenčki ^ Tudi slovenski kmet je dolgo stopal korak z evropskim načinom organiziranj' ki pa je žal zamrl po drugi svetovni v°Jj\J Šele zadnja tri leta si pri nas intenzi** prizadevajo za novo obliko organiziranj kmetov, rejcev živali in živinorejcev, vend so naše rejske zveze kot dojenčki, ^ potrebujejo še veliko mleka za odra$ čanje, je podal slikovito primerja?0 tujino svetovalec ministra za kmetij8^ dipl. ing. Viktor Krek. Kot je nadalje^ primerjanjem, pri nas pogrešamo kmetijsko zbornico, ki bi sofinancira delovanje rejskih zvez. Nikjer še ni 3 ^ cijske hale, kjer bi bile stalne dra* plemenske živine. Njihovo ministrstvo^ skuša po svojih zmožnostih pomagat* v pri organizaciji razstav, kakršna D° Komendi. fe. Glavni namen povezave slovenskih jcev govedi črnobele pasme v društvu J kot je poudaril njegov predsednik *p Anton Dolenc, prav razvoj rejskega de .j, pomočjo strokovnjakov po vzoru svetog dosežkov. Njihova želja je spodbuj3^ uspešnega dela od prireje govedi trženja. > P11 Po grobih ocenah strokovnjakov J^„j nas v celotni populaciji govedi nekaj 1,1 3 kot 12 odstotkov črnobele pasme. *£jM točneje navedel profesor na BiotemJ jjjj fakulteti dr. Janez Pogačar, je 14.00^^ skupno 24.000 krav kontroliranih, &)^0 pa daje možnost večje izbire tudi vsar0at,ie nova generacija bikov za osemenjev3 L Ugledni strokovnjaki pa so se med drw y strinjali, da ima pomembno vlog ^ proizvodnji tudi črnobela pasma * e. čeprav strategija razvoja slovenskega * jf. tijstva daje glavni poudarek reji komD^ anih pasem - lisaste in rjave. Crxi°jeK pasme namreč omogočajo večji don {, pri litru mleka kot kombinirane Pa' sa Ker pri sedanjih cenah mleka in omogoča obstoj kmetij, so za ^rn°f^' pasmo govedi napovedali naraščanje.^ Širjenosti pri slovenskih rejcih. • * Saje OGLASI 23. STRAN • GORENJSKI GLAS NAJUGODNEJŠA PONUDBA MINOLTA FOTOKOPIRNIH STROJEV IN TELEFAXOV Možnost obročnega odplačevanja KAFtUN. d.o.o.. Kranl. tet.: 064/213 162 KAKO NAJHITREJE PRITI DO KUHINJE, DNEVNE, OTROŠKE S0RE... OBIŠČITE SALON POHIŠTVA Titov trg 7 (na avtobusni postaji) ŠKOFJA LOKA Tel.: 064-623-276 OTSIGLAS LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI ŠKOFJA LOKA p.o. objavlja prosta delovna mesta: *■ VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE Pogoj,; ' stopnja strokovne izobrazbe lesarske, ekonomske ali tehnične smeri * 3 leta delovnih izkušenj * poskusno delo traja 3 mesece 2. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA pogoji: " najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe lesarske, ekonomske ali tehnične smeri * 3 leta delovnih izkušenj " Poskusno delo traja 3 mesece 3- VEČ KV MIZARJEV IN KV TESARJEV pogoji: ' dokončana poklicna šola (IV. stopnja) * zaželene delovne izkušnje * Poskusno delo traja 2 meseca Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim oalovnim časom. Kandidati naj vlože pisne ponudbe z opisom dosedanjih |aposlitev in dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: LIO ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 56. n ml tapetništvo radovlfica p. o, Gorenjska c. 41, Radovljica razpisuje prosto delovno mesto 1. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2 naslednjimi pogoji: - VI. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri, - ustrezne delovne izkušnje, - aktivno znanje tujega jezika , ..„„•._, Plovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s Po.zkusn.m delom 6 mesecev. 2. KNJIGOVODJA 2 naslednjimi pogoji: " V. st. strokovne izobraze - ekonomski tehnik • ustrezne delovne izkušnje . 1? plovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas do đi. i* '994 s poizkusnim delom 2 meseca. Kandidati naj izjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. TRGOVINA ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO NUDI IZJEMNO KVALITETNE IN MED NAJCENEJŠIMI V SLOVENIJI IN ŠE IN ŠE, POCENI PROIZVODOV RAZLOG VEČ, DA SE DOBIMO V DEVETKI KOMPAS MAGISTRAT V Bistrici pri Tržiču - Deteljica - oddamo v najem trgovsko poslovni prostor velikosti 223 m.2. Vsa pojasnila po telefonu 061/212-868 - Ing. Brus, vsak dan med 7. in 9. uro. alples lesni program RAZPRODAJA -jedilnih miz -vzorcev pohištva -posameznih delov pohištva (plošče, stranice, ipd.) Prodaja bo potekala v soboto, 4.6.94 od 9. do 13. ure v skladišču podjetja v Železnikih Turistično društvo in KS Škofja Loko organizirata vsako drugo sredo v mesecu S€J€M V ŠKOFJI LOKI S POVDARKOM NA DOMAČI IN UM6TNI OBRTI prvič 8. 6. OD 8. -19. ure na Mestnem trgu ZfiNIMIVO, RAZNOVRSTNO, POC€NI! KO OP MOJSTRANA w KOVINSKA OPREMA d.o.o. MOJSTRANA - SLOVENIJA Upravni odbor v Kovinski opremi KO-OP Mojstrana, d.o.o., razpisuje na podlagi 39. člena Statuta družbe delovno mesto DIREKTORJA za čas štirih let. Kandidat za direktorja mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: - visoka ali višja izobrazba tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri - 3 oz. 5 let izkušenj na odgovornih delih in nalogah - primerne organizacijske in poslovne sposobnosti Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kovinska oprema KO-OP Mojstrana, d.o.o., Alojza Rabiča 58, 64281 Mojstrana, za upravni odbor. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8-ih dneh po sprejemu sklepa. SDK REPUBLIKE SLOVENIJE PODRUŽNICA KRANJ Slovenski trg 2 razpisuje prosto delovno mesto INŠPEKTORJA I (2 DELAVCA) Pogoji: - diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik z znanjem računovodsko-finančnega poslovanja, - aktivno znanje slovenskega jezika - izpit iz kontrolnega postopka - prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK - poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnimi računalniki - najmanj eno leto ustreznih delovnih izkušenj Mandat traja 4 leta. Kandidati, ki še nimajo opravljenega izpita iz kontrolnega postopka, ga morajo opraviti najkasneje v 6 mesecih po sklenitvi delovnega razmerja oz. imenovanju. K sodelovanju vabimo predvsem kandidate z računovodskim znanjem. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija SDK RS podružnica Kranj, Slovenski trg 2, 8 dni po objavi razpisa in objavlja prosto delovno mesto KONTROLOR I v ekspozituri JESENICE Pogoji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec - 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika - poskusno delo 4 mesece Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom, do 31. 12. 1994, z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba SDK RS, Podružnica 51500 Kranj, Slovenski trg 2, 8 dni po objavi. Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po Izbiri. Kaj so hoteli napadalci? Kranj, 3. junija - Štirje mladeniči - G. D., H. A. in B. N. so iz Domžal, L. S. pa iz Ljubljane - so v ponedeljek okrog štirih zjutraj pred hišo počakali Kranjčana J. J. Ko se je J. J. vrnil domov, so ga podrli na tla in krepko obdelali s pestmi in nogami. Napadeni se je branil in kričal, tako da so se fantje razbežali. Sedel je v svoj avto in se podal na lov za stoenko, s katero so se pripeljali v Kranj. Krpa, s katero so prekrili registrsko tablico, se je med vožnjo snela, J. J. si je zapomnil številko in poklical operativno komunikacijski center UNZ Kranj. Dobro uro kasneje so domžalski policisti že obiskali lastnika stoenke, ki je povedal še za imena drugih treh. Fantje so se v preiskavi zagovarjali, da Kranjčana niso imeli namena oropati, ampak so hoteli z njim poravnati neke stare račune. Vsem štinm sledi ovadba zaradi suma kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja. • H. J. S SODIŠČA "Zadeva Jeglič" Spet preloženo Kranj, 3. junija - Potem ko je zagovornik obtoženega sodišču predlagal številne nove dokazne predloge, je bila v ponedeljek nadaljevana glavna obravnava proti 37-letnemu Tonetu Jegliču, nekdanjemu v.d. direktorja prodaje plastike in plovil v Elanu Begunje znova preložena do 16. junija. Naj spomnimo, da je Tone Jeglič iz Podbrezij obtožen dveh kaznivih dejanj: zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, zaradi česar se zagovarja pred petčlanskim sodnim senatom kranjske enote temeljnega sodišča, in ponarejanja ah uničenja poslovnih listin. Obtožnica, vložena že novembra 1990, mu očita, da si je v škodo Elana dal na svoj račun v boroveljski banki nakazati zamudne obresti helsinškega dolžnika v znesku 150.000 šilingov, razliko od celotnega dolžnega zneska 519.522 šilingov pa Fincem s posebno izjavo kar odpustil. Obtoženi Jeglič je izjavil, da Elan nikoh ni zaračunaval zamudnih obresti, te tudi niso bile pogodbeno dogovorjene. Dobrih pol milijona šilingov je uporabljal zgolj kot grožnjo finskemu kupcu, da bi dosegel nižje plačilo. Jegličev zagovornik France Gohčič je senatu predlagal nove dokazne predloge, med drugim neposredno zaslišanje treh Fincev in nekdanjega vodstva Elana, finančni strokovnjak pa naj bi ugotovil dejanske zamudne obresti, ki naj bi jih finska firma dolgovala Elanu. • H. J. mhmdm POLETNA AKCIJA TRETJIČ 2. SOBOTNA SREČA Na Maistrovem trgu v Kranju, pred Turistično agencijo Odisej je bila v soboto, 28. maja, že druga prireditev iz poletne akcije Sobotna sreča '94, ki jo letos soorganizirajo Turistična agencija Odisej, TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ in Gorenjski glas. Beti Valič je s sodelavci predstavila plesalce Plesne Soie Kranj, ki so popestrili dogajanje in vzbudili zanimanje številnih gledalcev. Nastopili so plesalci: pionirski par Primož in Maja ter mladinski športni Rar Jagoda in Dejan. Turistično ponudbo je predstavil gost otei Imperial z Raba. Za ozvočenje je poskrbel generalni sponzor HI-FI Center, Vodopivčeva 12, Kranj. Vrhunec prireditve je bilo žrebanje kuponov Gorenjskega glasa. V Odisejev! stekleni kocki se je nabralo kar 400 odgovorov. Pravilni odgovor na vprašanje: Kje je novi sedež TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ, je bil: Nikola Tesla 2, Kranj. Prvo nagrado Turistične agencije Odisej: 7-dnevno letovanje v Španiji je dobil Jože Pirnat, Gubčeva 4, 64000 Kranj. Drugo nagrado slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways: 15-minutni panoramski polet je prejela Francka Kolbar, Gubčeva 4, 64000 Kranj. Žreb je tretjo nagrado, ki je vsebovala 7 polpenzionov za eno osebo v Hotelu Eva Rab namenil Barbari Pavec, Kališka 15, 64000 Kranj. Nagradno vprašanje za 3. Sobotno srečo '94, ki bo podeljena 11. junija ob 11. uri se glasi: Naštejte tri novinarje Gorenjskega glasa! ODGOVOR: o Ime in priimek: 2x£ Naslov: RUDMET d.o.o. Rudarska in gradbena dejavnost Podlubnik 159 64220 Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta: 1. TEHNIČNI VODJA IN VODJA SLUŽBE VARSTVA PRI DELU Pogoji: - dipl. ing. gradbeništva ali rudarstva - strokovni izpit iz gradbeništva - strokovni izpit iz varstva pri delu po 3. in 4. členu - aktivno znanje tujega jezika (an. ali nem.) - poznavanje osnov računalništva - vozniški izpit B kategorije 2. KV ZIDAR IN TESAR (2 delavca) Pogoji: - 2 leti delovnih izkušenj - delo na terenu Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh od objave na naslov RUDMET d.o.o., Podlubnik 159, 64220 Škofja Loka. Kandidate bomo o izboru obvestili v 10 dneh od roka za prijavo. Dodatne inf. po tel. (064) 620-222. Zamudnike čakajo kazni Po nova dovoljenja in tablice Kranj, 3. junija - Po podatkih ministrstva za notranje zadeve ima stara YU vozniška dovoljenja še vedno prek 260.000 oziroma slaba tretjina vseh slovenskih voznikov, prometna dovoljenja in registrske tablice z rdečo zvezdico pa okrog 150.000 vozil oziroma več kot osemnajst odstotkov vseh registriranih in evidentiranih vozil v Sloveniji. NE OLAJŠUJTE DELA ŽEPARJEM V množici se nekdo zaleti v vas. Je denarnica še na svojem mestu? ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! V občinskem sekretariatu za notranje zadeve se že pozna, daje 25. {'unij, ko stara vozniška in prometna dovoljenja ter tablice ne »odo več veljale, blizu. - Foto: G. Šinik Po zakonu o varnosti cestnega prometa stari jugoslovanski dokumenti in tablice v naši državi veljajo samo še do 25. junija. Vozniki, ki bodo po tem roku uporabljali stara prometna dovoljenja in registrske ali evidenčne tablice, bodo štorih prekršek, ki jih bo stal od 2400 do 48.000 tolarjev. Za voznike s starimi vozniškimi dovoljenji je zagrožena kazen 1500 tolarjev, za voznike s starimi potrdili o znanju cestnoprometnih predpisov, izdanih na obrazcih nekdanje SFRJ, 375 tolarjev, za voznike traktorjev, ki pri sebi ne bodo imeli veljavnega prometnega dovoljenja, pa je zagrožena kazen 1125 tolarjev. Policisti prekrškarjem ne bodo popuščali, pravi Božo Truden iz ministrstva za notranje zadeve. Neveljavne do- kumente bodo vzeli in JtD poslali občinskemu sekretariatu za notranje zadeve, ki jih Je izdal, iz prometa pa bodo izločali tudi vozila z registrskimi tablicami z rdečo zvezdico. Časa za zamenjavo je le »e tri tedne, glede na še vedno visok odstotek uporabe starin dokumentov in tablic lahko sklepamo, da bo v naslednjih tednih pred občinskimi vrati stopnjevana gneča. • Jelovčan STUDIO V STUDIU VAM NUDIMO: HUJSANJE PO NOVI METODI Z "B0DY SLLM LINE1' Trg Prešernove brigade 6/4 Kranj •NEGO OBRAZA •ZDRAVLJENJE IN ODPRAVLJANJE AKEN •ODPRAVO CELUUT1SA OZ. ODVZEM MAŠC0BNEGA TKIVA • DEPILACIJOZIGLO IN PINCET0 •LIMFNO DRENAŽO •S0LARIJ DELOVNI ČAS: OD 9. D012. IN OD 16. D019., SOBOTA OD 8. D013. URE ■ Planinsko društvo škofja Loka sprejme oskrbnlškl par za Dom na Lubniku Od kandidatov pričakujemo kvalitetno pripravo hrane, solidno postrežbo gostov in vzdrževanje objekta. Delo je primerno za mlajši upokojenski par za ves čas sezone ali celo za zaposlitev ene osebe. Plača je odvisna od ustvarjenega prometa. Prijavite se nam pisno v roku 8 dni od objave. Podrobnejše informacije lahko dobite po tel. 064/631-453 po 20. uri zvečer. Na podlagi sklepa 14. redne seje Sveta krajevne skupnosti, KS Bratov Smuk razpisuje delovno mesto TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Pogoji: - V. stopnja izobrazbe, - znanje strojepisja. Prednost pri izbiri bo imel kandidat z območja krajevne skupnosti Bratov Smuk. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusno dobo treh (3) mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih (8) dneh na naslov: Krajevna skupnost Bratov Smuk, Svet krajevne skupnosti, Likozarjeva 29, Kranj. O izbiri bodo kandidati obeščeni po končanem izbirnem postopku. Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ Kotnikova 5, Ljubljana OBVESTILO Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj obvešča zainteresirane, da je razpisalo natečaj za dodelite* sredstev spodbujanja razvoja demografsko ogroženin območij. Natečaj bo trajal do vključno 27. 6. 1»9T" Pogoji za pridobitev spodbud so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 28/94, z dne 26. maja 1»94- Dr. Davorin Kraču" Minister TRGOVINA s perilom kopalkami Gregorčičeva 8. 64000 Kranj kopalke Onhidet BLUZE MOŠKO PERILO 4LV#gL*J ^ FOKY. POSEBNI POPUST DO 1 1 . 6. 1 994 IN KUPON ZA ŽREBANJE CISTERNE KOVINSKE 1500 L...........22493,00 SIT + 20 CISTERNE KOVINSKE 2500 L..............30904,00 sit + 20 BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L 14750.00 + 10 BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L 15900.00 + 10 OUNI GORILCI Z PREDGR/LOP/POKR/DIZA 40823,00 + 20 ČRPALKA GRUNTFOS S HOLANDCII COLA 8990,00 + 10 REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE 3990,00 + 20 EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 3200,00 + 20 UGODNO TUDI RADIJATOR^ PEČI, VENTILI IN OSTALO BLAGO ZA INSTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 601-555, fax: 691-610 T? T/^1 A 2A GORENJKE, O GORENJCIH Ud J U/l MEDGORENJCI PO GORENJSKI^ MMa^BaaHBffl^MBMBMiam dan 0 junaka gorenjske osamostojitve za dan državnosti! Minuli mesec smo Gorenjci pokazali zobke, če že ne zobe. Konec koncev gre za eno samo vprašanje: SMO ALI NISMO!? Gorenjska banka postaja naša banka in Združenje Iskra se bori, da nam iz Ljubljane ne bi računali na zasoljen način, ker smo z Iskro v Kranju sploh začeli Pa roko na srce: Gorenjska banka bo še kako sodelovala tudi z Ljubljansko, saj denar pač ne pozna meja In tudi kranjska Iskra bo še vedno povezana z "veliko Iskro" v LJubljani. k"""^^fM^,;.MbMHB Toda: dva človeka sta pri jn vendarle dala vedeti, da gre za osamosvojitev, za £ °ces "postavljanja na lastne noge"... jjjto vam predlagamo ZLATKA KAVČIČA in NIKA BEVKA kdnKrer^ca meseca maja. V bistvu tokrat niti ne gre za to, 00 bo prvi in kdo drugi - našim kriterijem zanesljivo ustrezata oba. Prvi kot "Goldfinger" (ljubkovalni vzdevek) tn manager slovenskega bančništva de hvce, drugi kot človek, ki Je v času hude krize in splošne jamrarije ustvaril eno najboljših podjetij v Sloveniji -Iskro Števce. Prav zaradi tega je njun korak na svoje razumljiv in Gorenjska na ta način pridobiva ljudi s hrbtenico, ki ne bodo v Ljubljano hodili papagajsko ponavljat "razumem", "bom"... ampak bodo znali povedati tudi kaj več in bolje! GLASUJTE z dopisnico na naš naslov in obenem prisluhnite glasovanjem na gorenjskih radijskih valovih vseh lokalnih radijskih postaj! ČAKAMO VAŠE GLASOVNICE - delimo NAGRADE! TUDI TO ZMOREMO GORENJCI! Dva odstopa, dve častni dejanji. Peter Hawlina kot župan loški in Ivo Bizjak kot minister za notranje zadeve. Naslednje vprašanje velja najstarejšim Gorenjkam in Gorenjcem: SE ŠE KDO SPOMNI, DA JE V TEJ SLOVENIJI KDO PROSTOVOLJNO ODSTOPIL?! Zato, ker je mislil drugače, kot mu je velevala funkcija ali zato, ker je bil posredno odgovoren za nekaj, kar je storil podrejeni!? Pa če pustimo politični okvir vsega, kar se pri nas dogaja, moramo priznati: PETER IN IVO imata... (no, ja - saj veste kaj!) Nagrajenci za zadnji krog prejšnjega meseca pa so: &riZ«7^ G™ da Dodo ljudje znali ceniti des USrt1eritev"" Kot ^e Povedal direktor Viljem Žener (na sliki vre je nova občina res velika zmaga. Jezersko Jezerjanom EJGA BODE IN BOZA m? il se ne damo: če je "šel" Bizjak, pride "**r- Nič hudega, če ga v kranjski občini še niso Grešili s funkcije. Ko bo minister, bo lahko sam Seh* razrešil brez težav. Mim Dušan Mravlje bo p0 obkroženi in prečkani Sloveniji pripravil Poseben tek na Jošta nad Kranjem. Pridno vadi f Mije pravkar rojeni naraščaj. WJ&\ Dagmar **ster je dejal gorenjskim direktorjem, da bi ^ogim našim politikom (če bi bil novinar) Podvajal, kaj so govorili pred meseci. Potem bi ? ugriznili v jezik. Kaj bi bilo, če bi gospodu »Ktru predvajali, kaj je le vse govoril - onU y°°Si jezik, Tšfrm Za Gorenjca meseca predamo Zlatka Kavčiča iz Lesc Le kaJJ>°JfL p°menilo za Jožeta Dežmana iz Lesc? PfPHl Ufogico Manfreda so do zdaj poslušali kot n.0vinarko Radia Slovenija (za Gorenjsko), zdaj Jo bodo "brali" bralci Dnevnika. WTfE\ Kar-^anška voda močno smrdi, ampak ne pri izviru. t€°s Perne iz istoimenskega podjetja največ s>nradu voha na občini Jesenice. Giro v geniji je dirka po mejah Velike Italije. Rdcel n ostal živ: župan kranjski Vitomir Gros. Lfia&fil ŠE NA MNOGA LETA, FRANCELJ! Dva Franceta na eni fotografiji Mirka Kunšiča. Legenda Gorenjskega glasa in dolgoletni fotoreporter Franc Perdan je praznoval pred kratkim 65-letnico. Ob tej priložnosti iskrene čestitke in seveda poziv našim bralcem: kdo ima doma najstarejšo fotografijo, ki jo je napravil FRANCE PERDAN? Če jo imate, nam jo odstopite za objavo v ČASOPISU! Mi pa seveda našega gorenjskega Francija tako ali tako ne bomo pozabili. Je škljocnil vsaj milijonkrat... Sod na fotografiji ima doma! Na zdravje! TIMNI in zaradi tega NELEGITIMNA tudi vsa naša PRVA LIGA (državni zbor imenovana). Zaradi tega zdaj v drugih klubih energično brusijo jezike, prestop mimo "prestopnega roka" (volitve imenovanega) pa je le zbudil jezo pri ekipi BLACK CROSS (Črni krit), kjer so seveda ogorčeni nad ravnanjem dveh odličnih DESNIH IGRALCEV, pri klubu RED STAR (rdeča zvezda) pa so zatrdili, da so kaj takega pričakovali in da budno pazijo na svoje odlično LEVO KRILO, da ga ne bi kam "zaneslo". Le pri državnih prvakih moštvu LEVI-DESNI-SREDNJI, so mirni. Do zdaj so "kupovali" načrtno in zato ni preplaha. Manager kluba JANEZ "Smile" (nasmešek) DR. NOVŠEK je dejal ob senzacijah z Gorenjske samo tole: "JANŠA UNITED nima nobenih možnosti, saj za nas navija tudi sam MALI VELIKI MOŽ!" Neuradni nogometni prestopni rok prinaša senzacionalne prestope. Tako sta iz dokaj šibkega kluba z malo navijači, ki pa so bučni in zvesti, prestopila v klub "JANŠA UNITED" odlična igralca. Prvi je "pločevinasti napadalec" BRANE ERŽEN, sloviti DESNI NAPADALEC, ki mu po "pleh-natem udarcu" ni para v državi. Res je, da kraj dogajanja rad zapusti malo pred koncem tekme in ga potem možje postave poiščejo, toda njegova GORENJSKA TRMA zmaguje. Druga senzacionalna novica pa je, da bo ženska, mati, poslanka, energična DESNA BRANILKA in gospa IRENA OMAN v prihodnje dala dušo in telo za barve "JANŠE UNITED A" (SDSS). Iz tega kluba še nismo dobili potrdila o tem, koliko je stal senzacionalni prestop. Spomnimo pa se, da je kapetan tega moštva, trener, lastnik in vojda JANEZ ODSTAVLJENI večkrat zatrdil, da so taki prestopi NELEGI- JUNIJ - MESEC _ "PRED KOPALKAMI"!^ STUDIO MA gospe Mojce Zaplotnik v kranjskem nebotičniku je kar zasut s klici, vprašanji. Med tem naša nagrajenka IVANKA VELIKOVRH že uživa v posebni negi in shujševalni kuri, ki ne povzroča trpljenja, odrekanja... Veseli bomo, če bomo kmalu lahko objavili tudi KONKRETNE REZULTATE tega početja. Gospa Mojca pa pravi: "Pozna se, da prihaja čas dopustov in zato je seveda precej več skrbi, kako zlesti v kopalke. Vesela sem, da ljudje najprej pomislijo na zdravo prehrano in gibanje, rada pa seveda pomagam tudi s svojimi pripomočki.'' Tokrat pa vam ponujamo še en IZZIV. IMENUJE SE DERMALOGICA. Gre za vrhunski slog negovanja, ki ga lahko spoznate pri Mojci Zaplotnik. Tokrat kaj več nočemo odkriti, toda vaša urejenost, vaša koža in vaš videz nasploh bosta na ta način zanesljivo boljši, drugačni. Povprašajte torej, kaj in kako pomaga DERMALOGICA, v Studiu MA vam bodo radi pomagali! Pa ne pozabite na masažo in druge usluge. TOfIMK UREJA: Vilmi Stanovnik SMUČARJI SO ZADOVOLJNI Z MINULO SEZONO SKAKALCI GROZIJO Z ULTIMATI Sredina skupščina Smučarske zveze je izzvenela v zadovoljstvu nad uspehi naših smučarjev in uspehom akcije Podarim - dobim, manj zadovoljni pa so bili skakalci, ki še vedno niso znali uskladiti interesov vseh klubov. Ljubljana, 1. junija - Prav zaradi nezadovoljstva nekaterih skakalnih klubov je v začetku skupščine Franc Dolar iz Velenja skupaj s tremi delegati štajersko-koroške regije zapustil skupščino. "Vzrok za to, da zapuščamo skupščino, je predvsem dejstvo, da se ne strinjamo s sklepi predsedstva smučarske zveze, ki ni upoštevalo sklepov odbora za skoke in nordijsko kombinacijo," je odločitev na kratko pojasnil Franc Dolar. Kljub temu pa so delegati nadaljevali delo in se najprej dogovorili, da bodo problematiko smučarskih skokov rešili v tem mesecu, direktorja nordijskih reprezentanc pa bodo izbrali na podlagi javnega razpisa. "Mislim, da se z metodo ultimatov ne bo prišlo nikamor in da je za uspešno delo potreben predvsem pogovor in dogovor. Preživeli smo uspešno smučarsko sezono, problemi, ki občasno nastanejo v posameznih disciplinah, pa niso nič nenavadnega, saj je življenje pač sestavljeno iz uspehov in neuspehov. Glede rezultatov v skokih in nordijski kombinaciji pa lahko povem, da so bili uspehi res manjši od pričakovanih, čemur so bile vzrok tudi nesrečne okoliščine, saj so bili nekateri starejši tekmovalci poškodovani, mlajši pa tudi niso vedno znali nositi bremena. Razveseljuje pa dejstvo, da kljub temu, da ni še rešeno vprašanje izbora direktorja nordijskih disciplin, skakalci že normalno vadijo za novo sezono," je težave v smučarskih skokih zaokrožil predsedik Smučarske zveze Slovenije Stane Valant. Težavno sezono imajo za seboj tudi tekači, kombinatorci in akrobati, ki jih je prizadelo predvsem dejstvo, da niso bili med udeleženci olimpijskih iger. Kljub temu so delo na novo že zastavili, zlasti tekači se pod vodstvom novega češkega trenerja nadajajo večje motiviranosti. Ni pa na skupščini manjkalo pohval o dosežkih smučarjev in predvsem naših mladih smučark, pa tudi biatlonci inajo iz leta v leto več uspehov. Tudi Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja je delo prek zime opravila po načrtih, z doseženim pa so zadovoljni tudi smučarski sodniki. Zelo odmevna je bila letos ponovno tudi akcija Podarim -dobim, s katero so naši šporniki dobili okoli 1.375.000 DEM za svoje delo. Kot je povedal Ante Mahkota, je jubilejna akcija nov dokaz, da smo bili Slovenci ponosni na naše smučarje in da smo "osvojili" dejstvo, da je v primeru, ko imaš nekoga rad, lepše podariti kot dobiti - čeprav so bile tudi nagrade lepe. Če pa bomo hoteli, da bodo v naših klubih še rasli novi mladi smučarji, pa bo treba narediti marsikaj za boljše pogoje dela v klubih. Matjaž Hafner iz škofjeloškega Alpetoura je opozoril, da zaradi neurejene zakonodaje, nastajanja novih občin inlastninjenja prihaja do dodatnih zadreg (poleg finančnih), pri čemer pričakujejo tudi pomoč SZS in vlade. Ob koncu skupščine so delegati sprejeli tudi nov statut Smučarske zveze, podelili pa so tudi priznanja najuspešnejšim klubom, organizatorjem tekmovanj in posmeznim športnikom. Najvišje priznanje je dobil OK Planica. • V.Stanovnik BRATAŠ V JESENIŠKEM GOLU Jesenice, 2. junija ■ Pred dnevi je HK Acroni Jesenice podpisal pogodbe s štirimi ruskimi hokejisti, ki bodo v novi sezoni igrali za jeseniški klub. Tako kot v minuli sezoni bodo v moštvu prvakov napadalcilgor Belajsevski, Pavel Kadikov in Udar Rahmatulin, četrti tujec pri HK Acroni Jesenice pa bo vratar Oleg Brataš. Brataš je star 28 let, že več let pa je standardni prvi vratar kluba Krilja Sovjetov iz Moskve. V minuli sezoni je bil s povprečejem 2,19 prejeta gola na 39 tekmah rednega dela tretji najboljši vratar Rusije, v šestih tekmah končnice pa je prej v povprečju2,21 gola. Tako okrepljena ekipa Acronov Jesnic lahko računa tudi na dobro igro v evropskem pokalu državnih prvakov v hokeju na ledu. Naši se bodo namreč na četrtfinalnem turnirju skupine B v Budimpešti pomerili z ekipami domačinov Ferencvarosa, romunsko Steauo iz Bukarešte in danskim Herningom IK. To in vse ostale skupine so izžrebali minulo soboto v Zuerichu. • V.S. RED STEELERSI TUDI V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka, 1. junija - Prejšnji petek so navijači jeseniških hokejistov v Škofji Loki ustanovili svoj klub, z imenom Red Steelers, Škofja Loka. Na zboru so izbrali vodstvo kluba in se dogovorili o pogojih za članstvo in delu do začetka nove hokejske sezone. Pri tem jim bodo pomagali tudi tržiški Red Steelersi, ki imajo nekaj več izkušenj. V klubu je že okoli 50 članov, vsi so Ločani, ki bi skupaj radi bodrili prvake do nove zvezdice. Obveščajo, da dodatne informacije dobite v restavraciji "Na zdravje" (v Gradisovi menzi) na Trati. • V.S. MNK TRAMIN NAKLO organizira TURNIR V MALEM NOGOMETU v Kranju (Struževo) 12. junija 1994. Pričetek ob 8. uri. Prijave sprejemamo najkasneje do petka, 10.6. 1994, po tel. 064/48-038, 47-521. Prijavnina za ekipo znaša 5.000 SIT. Žrebanje bo v Okrepčevalnici ZAMORČEK na Planini II (poleg pošte) v petek, 10. 6. 1994, ob 20. uri! Za tri najbolje uvrščene ekipe pokali in denarna nagrada 1.000 DEM KARAVANA KOLESARJEV IN SPREMSTVA SLOVITEGA GIRA D'ITALIA JE NA GORENJSKEM okupacija v dveh slikah Potem, ko so kolesarji in njihovo številno spremstvo včeraj dobesedno "okupirali Primorsko, Ljubljano in nazadnje Kranj, kjer je bil cilj 12. etape, bodo danes nadaljevali pot prek Gorenjske do Reteč v Italijo in nato v Linz, kjer je cilj današnje, 13. etape. Kranj, 3. junija - Desetine milijonov televizijskih gledalcev širom po Evropi pa tudi po nekaterih drugih koncih sveta, še posebno pa v sosednji Italiji in Avstriji si je včeraj popoldne ogledalo kolesarsko dirko Giro d'Italija, katere del je potekal tudi po Sloveniji. Devetnajst minut pred štirinajsto uro popoldne je flavnina dvajsetih kolesarjev prepeljala državno mejo pri olkanu, že prej pa je njihov prihod oznanila kolona več sto spremljajočih vozil. Povsod ob progi so jih pozdravljali številni gledalci, ki so zlasti spodbujali edinega Slovenca na Giru Valterja Bončo. V Kranju je bilo takorekoč "obsedno" stanje že od srede, ko so se začele zadnje priprave za velik športni in medijski spektakel. Kljub temu, da so se nekateri Kranjčani včeraj dopoldne jezili na zaporo glavnega dela mesta, pa organizatorji tako velike prireditve ničesar niso prepuščali nakluč-ju. Že zjutraj so začeli pripravljati cilj, redarji pa so usmerjali promet. V občinski stavbi so pripravili tiskovno središče in PTT Ha T sprejem za organizatorje, sponzorje in seveda tekmovalce. Mladi so v spremstvu Romane Kranjčan Giro pričakovali s pesmijo, Turistična zveza Krani pa je pred avlo občinske zgradbe pripravila predstavitev Slovenije, Gorenjske in še posebno Kranja. Pihalna godba in mažoretke so pozdravljali Giro, za ogrevanje pa so poskrbeli mladi kolesarji. Na Slovenskem trgu so nastopale folklorne skupine, malce po petnajsti uri, ko so bili kolesarji na poti proti ZAČENJA SE SEZONA PLASTIČNIH SKAKALNIC V. POKAL TRŽIČA Tržič, 3. junija • Smučarski klub Tržič je organizator tekmovanja v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji, ki bo od danes do nedelje v skakalnem centru Sebenje. Mednarodno tekmovanje bo že peto, na njem pa bodo nastopili najmlajši, stari do devet let, ter mladinci in člani. Najprej se bodo danes ob 16.30 uri pomerili najmlajši tekmovalci na 12-metrski napravi, nato pa še dečki do 11 let na 18-metrski skakalnici. Jutri bodo ob 10.30 uri nastopili dečki do 13 let na 28-metrski skakalnici, ob 16. uri pa bodo skakali dečki do 15 let na 39-meterski napravi. V nedeljo dopoldne bodo najprej nastopili mladinci do 16 let (tekmovanje se bo začelo ob 10. uri), nato pa bodo ob 15. uri skakali še mladinci in člani v absolutni kategoriji na 53-metrski skakalnici. Po končani nedeljski tekmi bodo organizatorji priredili posebno tekmovanje na 53-metrski skakalnici, na katerega se člani A in B reprezentance uvrstijo direktno, poleg njih pa bo skakalo še 20 najboljših iz glavnega tekmovanja. Tekmovalci bodo izvedli po en skok z dogovorjenega naleta, "najdaljši "pa bo prejel nagrado pokrovitelja tekmovanja, TGT, d.o.o. Tržič. Po končanem tekmovanju v smučarskih skokih se bodo naši najboljši tekmovalci v nordijski kombinaciji pomerili še v teku na 5000 metrov. Kot vsa leta do sedaj organizatorji obljubljajo, da bo dobro poskrbljeno tudi za gledalce, saj bo poleg jedače in pijače organiziran tudi bogat srečelov. • V.Stanovnik mi TRAČANI DVAKRAT IZGUBILI Škofja Loka, 3.junija - Konec prejšnjega tedna sta bila v super in prvi balinarski ligi odigrana kar dva kroga, že jutri pa je na sporedu osmi krog. Tračani so zadnji dve srečanji nesrečno, obakrat 8 : 9 (z Železničarjem doma in s Skalo v Sežani) izgubili, {"utri pa na domačem balinišču gostijo ekipo Planinca, ki ji v etošnji ligi še ni uspelo zmagati. Tekma v prvi super ligi med ekipo Trate in Planincem bo torej jutri na balinišču na Trati, s pričetkom ob 15. uri. Trača-nom, ki so dosedaj zbrali le štiri točke, pa samo zmaga zagotavlja boj za zgornji del lestvice, na kateri trenutno vodi ekipa Železničarja. V prvi ligi po sedmem krogu vodi ekipa Transporta s 14 točkami, ekipa Feroles Radovljice je z 8 točkami četrta, Huje in Primskovo imajo na šestem in sedmem mestu po 6 točk, Tržičani na osmem 4, Jesničani na devetem pa 2 točki. V osmem krogu bo na Jesnicah gorenjski obračun med ekipama Jesenic in Primskovim, radovl- JUNIJ 1994 lllMll^ilifillllilllll ......llPOHpiii POLJANO jiški Feroles gostuje v Postojni pri Soviču, Tržičani doma igrajo s Topolcem, Huje pa gostujejo v Izoli. Vse tekme bodo na sporedu jutri z začetkom ob 9. uri. V drugi ligi - vzhod je ekipa Rogovile trenutno z 8 točkami na četrtem mestu, Loka 1000 in Trata - mladi pa imajo le po dve točki in so na desetem oz. dvanajstem mestu. To soboto v osmem krogu ekipa Loke 1000 doma gosti Zarjo, Rogovila pa prav tako doma igra z Megra-dom. Mladi Tračani odhajajo na gostovanje v Velenje. Vse tekme se začnejo ob 9. uri. V 1. gorenjski balinarski ligi je bil odigran sedmi krog. Na lestvici vodi ekipa Bistrice s 14 točkami, Center in Planina pa imata po 10 točk, Kokra 8, Gradiš, Lesce in Alpetour pa po 6. Zarica je na osmem mestu s 4 točkami, Sava, Žiri in Čirče pa imajo po 2 točki. V 2.gorenjski balinarski ligi -zahod vodi ekipa Podnarta, ki ima po treh krogih vseh 6 točk, v2. gorenski balinarski ligi -vzhod pa prav tako po treh krogih vodi ekipa Železnikov z vsemi 6 točkami. • V.Stanovnik 13. etapa KRANJ - LIENZ odsek: Kranj - Rateče (meja) 1= 62.5 km V Start današnje 13. etape bo ob 10. 10 uri pred Gimnazijo *" Kranju, nato pa bo proga potekala prek Nakia, Bistrice* Podbrezij, Podtabora, Črnivca, Lesc, do Jesenic, kjer bodo kolesarji nekaj po 11. uri. Tam bo leteči cilj, nato pa b° karavana nadaljeval pot prek Hruške, Martuljka, Kranjske Gore in Rateč do državne meje, ki jo bodo predvidoma prestopih nekaj minut pred poldnevom. Kalcem, pa je začel 10-kilo-meterski tek supermaratonec Dušan Mravlje s prijatelji. Na ekranu so se že prikazovali kolesarji na zadnjem delu poti, že kmalu nato pa smo jih pozdravili na cilju, pred Gimnazijo v Kranju. S tem pa prireditve v Kranju še niso končane, saj bodo danes ob 10.10 uri kolesarji v Kx*$ začeli voziti 13. etapo. Še Pf bo na Slovenskem trgu vrt prireditev, od sprevoda maz° etk in godbe, do nastopa laj"a ja Rastka Tepine, vokaln6^ kvinteta Sava, Jože Horo« P; prikazal vožnjo z monob'* kolesom. V Športnem cen t se bo nadaljeval sejem "^setfl, kolesarje", zvečer pa bo nast pila skupina Californija. P*j| mestno hišo bo zvečer nastop? ansambel Nagelj. Program flP Giru se bo nadaljeval še '0 dopoldne z otroškim diren$ jem. • V.Stanovnik VABILA, PRIREDITVE i' v Namiznoteniške kvalifikacije v Križah - V osnovni &°w v Križah bodo to nedeljo, 5. junija, potekale kvalifikacije za vst°L II. državno namiznoteniško ligo. To bo za domači klub vrhi"1 letošnje namiznoteniške sezone. • M.S. Peugeout challenge golf turnir - To soboto in nedeljo h° blejskem golf igrišču potekal Peugot challenge turnir. Končal bo v nedeljo ob 17. uri s podelitvijo nagrad najboljšim. • V> ^ Tek na Mohor - Klub maratoncev Mali vrh iz Jamnika j^'j-junija, s startom ob 17. uri, organizira 17. tek na Mohor. Na j, kilometerki progi bodo tekli otroci stari do 15 let, na dalj*1'^ kilometerski progi pa bo tek moških in žensk. Prvi tr"JfJjo kategorijah dobijo medalje, prvih pet diplome, žrebali pa ^ tudi praktične nagrade. • V.S. j/ Mali nogomet za pokal Selške doline - Člani PIK kh,ba Železnikov organizirajo prihodnjo soboto, 11. junija, turu'. s malem nogometu. Turnir bo na športnem igrišču v Dašn.1^ pričetkom ob 9. uri, zanj pa se je moč prijaviti Zdravku MarWj% Primožu Habjanu po telefonu 66-021 (int.31)od 7. do 14 *j Prijave sprejemata do četrtka, 9. junija, ko bo ob 20.30 žrebanje v gostilni Pri Zalogarju v Dolenji vasi. • V.S. 1 BMW tennis cup Slovenije - Na igriščih Spin tenis cen*1^ Domžalah bo danes, z začetkom ob 8. uri, potekal BMW ten«s ^ Slovenije. Zmagovalci v posameznih kategorijah bodo potova'^j, BMW cup world masters, ki bo letos oktobra v Monte Carlu. •. A Gorski tek na Kamniško sedlo - V Kamniški Bistrici bo) ff 4.junija, start tradicionalnega teka na Kamniško sedlo. vanje bo potekalo na krajši in daljši progi, nastopijo pa |?J moške in ženske, ki bodo razdeljeni na tri starostne kategon) 'M kategoriji Slovenska vojska lahko nastopijo vojaki na slu* p vojaškega roka in pripadniki stalne sestave Slovenske vojsk6^ tekmovanje se je moč prijaviti na dan tekmovanja med 8. in ^:Jf Štartnina je 700 SIT, organizator pa udeležencem prevoz opreme in kosilo. Na koncu bodo podeljeni P~j p» medalje in praktične nagrade desetim najboljšim, vsi teka bodo dobili spominske majice. Teniški spored -VI. slovenski teniški ligi bo ekip3 0 Triglava jutri gostovala v Celju, v nedeljo pa bo na d0"1 igriščih gostila ekipo ŽTK Maribor. • V.S. u\t Nogometni spored -VI. SNL ekipa Živil Nakla že danesjjjj* uri igra v Ljubljani z SCT Olimpijo. V 2. SN ligi ekipaV*g Creine v nedeljo ob 16.30 uri gosti Slavijo iz Vevč, v slo v ^ mladinski in kadetski ligi pa ekipi Gorenjskega glasa l igrata 29. krog šele v torek, 7.junija (zaradi speedway prire . Ljubljani). V 3. SNL Visoko jutri ob 16.30 gosti Bilje, Jelov* ob isti uri Radomlje-Dob. ^ Pol finalni nogometni turnir za državne prvake - Na ^»^jj? stadionu v Kranju bo jutri, 4.junija, polfinalni turnir za &^U dečke - zahodna skupina. Na njem se bo ekipa Megamilka M uri pomerila z SCT Olimpijo, Piran pa bo ob 16.15 igra? pf# Gorico. Zmagovalca srečanj bosta nato igrala ob 18.30 urj- J polfinalni turnir bo v Ljudskem vrtu v Mariboru, za fi°aler)V bodo potegovale ekipe RCS Grametxa, Maribor Branika, v in Mure. • V.S. b01 Kasaške in kmečke dirke - Konjeniški klub Komenda ^ nedeljo organizator velikih kasaških in kmečkih dirk. Na vl^ bo pomerilo nad 80 najboljših konj, začele pa se bodo ob l4-Vabljeni v Komendo. • V. S. 4 i p«tek, 3. junija 1994 OBVESTILA, ODMEVI GORENJSKI GLAS • 27. STRAN Tekmovanje koscev Skorja Loka - Društvo podeželske mladino Škofja Loka organizira v nedeljo, 5. junija, ob 15. uri v poljanah na skofjo Loko tradicionalno regijsko tekmovanje koscev ln grabljic ter tekmovanje v ple-^nju na mlaj. Po tekmovanju bo veselica, igral bo ansambel Strmina. a Sfečanje Podeželske mladine Bled - Zveza slovenske pode-*9|ske mladine vabi jutri, v sobo-,0> na srečanje slovenske Podeželske mladine z ostalimi finskimi organizacijami ter pre-astavniki mladincev begunskih centrov. Program srečanja bo na °'edu in okolici potekal ves dan in D° veboval okroglo mizo, ogled Joteske Vintgar, regato s čolni, vecerjo in Don Mentoni žur. gasilsko tekmovanje Jaklo - Občinska gasilska zveza ffani organizira jutri, v soboto, "nale občinskega gasilskega tekanja 1994. Tekmovanje se bo °D 8. uri začelo na parkirnem ^ostoru pred poslovno stavbo Merkurja v Naklem. Šaljiva pošta Kranj - Pri DU Kranj bodo v nedeljo, 5. junija, organizirali zanimivo veselo prireditev z naslovom Šaljiva pošta. Pokrovitelj večera bo tistim, ki bodo prejeli največ šaljivih pisem, podelil nagrade. Veseli večer se bo začel ob 16. uri na sedežu Društva upokojencev, na Tomšičevi 4. V soboto Otroški direndaj Kranj - Vzgojno varstveni zavod iz Kranja letos spet prireja Otroški direndaj. Tradicionalna prireditev, ki bo v soboto, 4. junija, ob 10. uri na parkirišču kranjske skupščinske stavbe, bo tokrat že četrtič. Vzgojiteljice in otroci iz kranjskih vrtcev bodo pripravili likovne, tehnične, lutkovne in glasbene delavnice, kjer bodo otroci lahko po mili volji ustvarjali in izdelke odnesli tudi domov. Na odru bo tekel pisan program z znanimi izvajalci, ki znajo zabavati mlade: pevca Romana Krajnčan in Bojan Rakovec, klovnesa Eva Škofič Maurer, animator Sten Vi-lar, klovn Ferdo, kolesarji Kolesarskega kluba Sava, karate klub in še kdo. Držimo pesti za lepo sončno vreme, kajti v primeru dežja bo žal odpadla. • D.Ž. Srečanje mladih tehnikov Kranj - Jutri, 4. junija, bo v osnovni šoli Helene Puhar prvo "državno srečanje mladih tehnikov iz šol s prilagojenim programom. Svečana otvoritev bo ob 9.30, ob 10. uri se začenjata tekmovanje in rasztava tehničnih in likovnih izdelkov. Otroke iz vseh slovenskih šol s prilagojenim programom bodo nato popeljali na ogled Brda, ob 14. uri pa bodo prireditev sklenili s podelitvijo priznanj. •tltltltltltltltltltltltlt Mladi gostinci vabijo v Križe Križe pri Tržiču - Jutri, 4. 6. 1994, ob 11. uri se bo začel v osnovni šoli Križe 9. turistično gostinski dan. Letošnja prireditev, na kateri predstavljajo šolarji zanimivosti svojega kraja in obiskovalcem postrežejo zdomačimi dobrotami, bo potekala pod geslom "Nazaj k naravi". Zato bo divjačina glavna posebnost v gostinski ponudbi. • S. S. Predavanja If Torkovi večeri Radovljica - Knjižnica A.T. Linharta vabi na zanimive torkove večere, ki se bodo začeli v torek, 7. junija, s predavanjem Boštjana Kušarka z naslovom 11.000 milj po Združenih državah Amerike. Tečaj globinske meditacije Center za duhovno kulturo Ljubljana bo po Gorenjskem organiziral tečaje globinske meditacije -GAMA, in sicer bodo uvodna predavanja: danes, 3. junija, v Knjižnici A.T. Linharta v Radoljici, 6. junija na OŠ P. Voranc na HAL S8, HAL "ZT, GORENJSKI GLAS Naročila za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno a Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! ena oglasov in ponudba v rubriki: izredno ugodna. HALE LJUBLJENCE SC°LESA *C°TT USA T*GO VINE LIPA Zakaj na izlete f LENO ŽIRI te/.: 691-624) \°JOAKI *«OFJA LOKA SfpiBNS SLUŠNI APARATI i^LECTRONIC v'Z>EO, TV, AUDIO i^O ŠOLA ZŠAM ^OFJA LOKA ZnJiSKA PRODAJA V leL: 53-155 ggfe MREŽE l£«ERo RAZSTAVNO - mSP^Jm SALON 3V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI — Qf% ' Z MONTAŽO SAMO OOT * SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK ŠK.LOKA, GODKSlČ 125 TEL: 064 633-425 OSMRTNICA V 54. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat FRANCI CVEK klepar Od njega se bomo poslovili v petek, 3. junija 1994, ob 17. uri izpred kapelice v Kovorju na kovorsko pokopališče. Žalujoči: žena Ivica, sinova Damjan in Bojan ter vsi njegovi ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj na pragu življenja zapustila naša ljubljena hčerka, sestrica, vnukinja, nečakinja in sestrična MARTINA GAŠPERLIN Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrom, znancem in sodelavkam Planike Kranj za izrečeno sočutje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala gre tudi g. župniku za lepo opravljeni obred, pevcem iz Olševka in Cerkelj za lepo zapete pesmi in pogrebnemu podjetju Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mami Mateja, ati Jože, brat Klemen in ostalo sorodstvo Luže, 19. maja 1994 ***** N0V0*N0V0 DRUŽINSKA PIZZA ZA 3 DO 4 OSEBE DOSTAVA PIZZ ZA 3 DO 4 OSEBE del. čas: VSAK dan od 9. do 22."ure (\ (Z A I IH Cl 1 ob nedeljah od 12. do 22. ure Li UD4/OJ I 911 Prodam ŠTEDILNIK (3p+1e) nerabljen. Q211-736 13127 Sipovo nakladalko 19 kubično, traktor Zetor 57 18 in 60 I kotel za žganjekuho, prodamo. 0061/738- 607_13153 Prodam 2 CB POSTAJI, usmernik in dve anteni. O 43-526 13197 GLASBILA Prodam akustično KITARO YAMAHA s kovčkom. 078-689 13041 GR. MATERIAL Prodam 8 valne nove salonit plošče. 0332-115 12677 Gradbeni les, punte, bankine in nekaj desk, prodam na gradbišču v Besnici. 0311-909 12692 Prodam balkonska VRATA s podbojem in polknom nova dim. 70 cm x 220 cm. Kovor, 057-867 12693 Prodam rabljene radiatorje Fero-term. 0324-468 12716 Prodam krila vezanih oken 190x85 in 100x90 zamrzovalno skrinjo LTH. 0242-108 12803 Ugodno prodam 700 kosov strešne OPEKE VESNA NOVO MESTO. 0633-862 12845 SMREKOVE suhe PLOHE in TELIČKO sivko, staro 10 dni, prodam. Praše 14, Mavčiče 12B62 Prodam 200 kom POROLIT 12 cm. 0323-303 12866 Prodam 3500 betonskega špičaka, starega 6 let. 057-589 12B74> Prodam jesenov PARKET klasični 25 m2 po 2400 SIT. 0733-021 12917 Prodam 3000 litrsko CISTERNO znamke Bauer in električno gradbeno dvigalo. Skodlar, Podbrezje 67 12930_ Prodam gradbeno dvigalo, cena po dogovoru. O422-439 12943 Prodam OPAŽ 12 in 16 mm In suha DRVA 064-207_12956 Prodam štiri okenski KOZOLEC z betonskimi stebri, streho in latami. O45-433 12983 Prodam 10 ARMATURNIH MREŽ deb.10 na 6 in 500 BETONSKIH ZIDAKOV (kvadrovcev). O 421-772 popoldne 13031 Poceni prodam rabljeno STREŠNO OPEKO. 0310-307_13062 OKNO 100x140, železne ograje, kopalniško pipo, tervol ugodno, prodam. 0331-199 130B4 Za simbolično ceno prodam rabljena OKNA. 0622-140_13086 Prodam cca 3000 kosov POROLITA 12 cm. 047-150 13088 Prodam strešno OKNO 100x100 in balkonska VRATA 100 x 220. O 45-276 13118 Prodam DIMNIK (tuljave, vratca) za cen. kurjavo. 0211-565 13137 Prodam 1600 kosov rabljene STRESNE OPEKE Folc. O 312-390 lili Motriti 1 IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino, nemščino, matematiko in kemijo za osnovne in šole. O70-093 126BO Nemščina - prevodi in instrukcije. O65-797 12923 Instruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo. 0218-070 12998 Instrukcije ANGLEŠČINE za popravni izpit. O Nada, 0242-135 13047 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 10642 Odkupujemo vse vrste starinskega pohištva in ostalih starinskih predmetov, nudimo pa tudi zelo kvalitetne restavratorske usluge. 053-401 12112 Kupim 2000 kosov rabljene strešne opeke. 0401-088 12S48 Kupim bel kuppersbusch, dobro ohranjen, 43 cm širine. Ferian, Gor. vas 38, 0681-631 12859 Kupim obračalnik Favorit 150 za seno s kosilnico Sokol 145. Janša, Zasip Blejska 2, Bled, O78-367i2900 Kupim PUHALNIK Grič ali Tajfun. O 57-281 12911 Kupim rabljena garažna vrata in prodam mivko. 0312-259 12912 V Kranju kupim neizdelano podstrešje. Šifra: STANOVANJE 1300a Odkupujemo smrekovo, bukovo in hrastovo hlodovino, tudi lubadarke. 064-103 13097 Jedilni krompir sorte desire, kakovosten, po ugodni ceni, kupim. 0061/374-305 13164 ODKUPUJEM vozila tipa Yugo 45, Yugo 55 in Yugo 60 - lahko močno karambolirana in slabo ohranjena. O 061/712-647 13174 Kupim gradbeno PARCELO, v okolici Kranja (do 8 km). O 217-604 13189 LOKALI Prodam opremo za trgovino. 041-441, vsak dan po 19. uri 12753 Vpeljano restavracijo in kava bar na prometni točki v neposredni bližini carinarnice oddamo v najem. Pogoj odkup inventarja! OO861-303 12927 Oddam v najem dokončan poslovni prostor. Najemnina in dejavnost po dogovoru. Informacije zvečer na O 66-211 12944 V centru KRANJA in ŠKOFJE LOKE najamemo POSLOVNI PROSTOR za trgovino do 40m2.Ponudbe pod šifro "PREDPLAČILO' n M Oddamo lepo trgovino v letališki stavbi Brnik ttObO Velikost: 30m2 /k Trgovina je lično in y moderno opremljena. ■ Ponudbe sprejemamo ■ pod šifro: "Brnik '94" Oddamo poslovne prostore 30 m2. Q211-256_13159 V KRANJU oddamo biffe in pri RADOVLJICI pizzerijo, oba lokala sta opremljena in z odkupom opreme. APRON.O 331-292, 331- 366 13176 PONUDBA TEDNA: v najem dajemo utečeno gostilno v Kamniku z odkupom inventarja, K3 KERN, KRANJ, d.o.o., Komenskega 7, O 221-353 13187 PONUDBA TEDNA: več skladiščnih prostorov v Kranju in v okolici, K3 KERN KRANJ, Komenskega 7 O 221-353 13188 KOLESA Prodam MOTOR KAVVASAKI KMX 125, letnik 1990. 0212-835 12872 Iščem brezplačno žensko kolo -vozno, za begunce. 0633-862 12922 Prodam gorsko kolo GANA na 8 prestav, za velikost do 8 let. Nataša Varmaz, ul. Draga Brezarja 11, Kranj Prodam TOMOS AVTOMATIC za 24000 SIT. O331-568 12983 KOLESARSKI CMNTSH m prodaja vseh vrst koles, rezervnih delov in kolesarske opreme ■ servis koles ■ pooblaščen servis za kolesa Rog Možnost odloženega plačila s čeki. Kranj, Ljubljanska 21, Labore Tel.: 310-220 Ugodno prodam MOTORNO KOLO AUTOMATIK 35 , tip A 3 - S, rW» model, z litimi platišči, še v garant O 403-653_ g* APN 6 S in računalnik super LINTENDO, prodam. O633-72Si30* ATX, letnik 1990, 850 DEM, proda"1' 076-016 ,1042 Prodam ohranjen AVTOMATlK 0733-196 Prodam TORI MOPED 50 kubičnih 250 DEM, malo rabljen. Mlakarje^ 40, Šenčur_ ^ Prodam otroško dekliško KOLO, * starosti 12 let. O 861-404 popoldan 13168 _ Prodam žensko KOLO na 5 prestav, cena po dogovoru. O 57-632 P°J poldan 1«* OBVESTILA __ _ " Rezervirajte pravočasno PROSTOR POD SONCEM za dopust v Užnja^ - Medulin, 7 dni 11200 SIT. 818 od 16. - 22. ure IZLETI, potovanja v Munchen, Gardaland, Palmanova, s kombije"1 082-104 12«° -----*-i Hi**1 TV - video - nr-n soanr P*an%aaawartflrt^ UBL uams AKCUA: _ GORENJE $1 TTX *2*2 SONY .*STTX*-J2 8ONV U* - «0 *iS ODPRTO OD ».h DO I IN OO IS.hdo ta.h OB 8080TAH OO »♦» DO Ifffl- V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.: 222-055 ___4 OBLAČILA Prodam dve obhajilni obleki. 841-548, po 15. uri__<^J>- Grosistična prodaja italijanskei ^ fekcije. Na zalogi velika izbira W 1 0064/214-198, od 8. do 13- «r% ponedeljka do petka OTR. OPREM* POZOR! Italijanske otroške kogfij nirane VOZIČKE dobite že od t°T(. SIT naprej. Plačljivo na 3 c° 14 0217-020,218-061 ___l£" Kombiniran italijanski VOZI^L, stolček za dojenčka dobro onra'^, prodam. 0714-152 fotomodeli j aqencua«lx>behGI£>: V POVEZAVI Z BEflNAn^ MAROVT, VABI IZKUSgJ^ NEIZKUŠENA DEKLETA"1 FANTE NA (C IZBOR ZA SNEMANJ KATALOGA ZNAMKt „ "ARMANI" TELEFON: 061/125-82-12 INTJ208.VSAK DAN OD 10. DO 14. URE OSTALO Prodam CISTERNO 11000JJJ^ AL, teža 500 kg, cena po w ^ 0713-230 "rTsta" Prodam LESEN KOZOLEC « ^ O065/75-396 TAPISERIJO dam - zamenjam Možno doplačilo, fl L za žganiekV Prodam Britof 46 V zameno za letovanje.v v'M. (Gorenjska oz. Štajerska) ^ m možnost letovanja v P°°\L^j na morju - v mestu Krk). » ip 198, zvečer Prodam ELEKTROMATERjV zlične vrste, cena po °oy £ 053-004 ^-^4 Prodam okovane GAJBlCE P0,/ Srr. Ličar, Posavec 48 ZASTAVLJALNICA ro UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: •GA ZLATA IN NAKITA MOSTNIH PAPIRJEV >VIN TUJIH VALUT dan od 8~ 17 Prodam kvalitetne A LESTVE, cena 4000 SIT. «51-458 1306S Prodam ZEPPTER POSODO. »682-050 13111 AŽ PANJE 9 satne, polovičarje 7 satne In razno orodje prodam. ■312-065 13130 Prodam suha bukova in hrastova DRVA. 0 622-774 13169 PRIDELKI Prodam jedilni In krmilni krompir. »311-813_12976 Prodam JAGODE. Benedičič, Glo-22!? 11. Radovljica_13079 Prodam kvalitetno domače pol rcače vino. «78-548 13062 PONUDBA TEDNA: zazidljiva parcela 540 m2 na Kokrici pri Kranju. K3 KERN KRANJ, D.o.o. « 221-353 13166_ PRIREDITVE Glasbo za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAJ. « 421-498 12712 Ansambel ZARJA s pevko vam igra na zabavah in ohcetih. «51-759 GD Podbrezje prireja v soboto 4. junija ob 20. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igral bo priznani ansam-bel POP DESIGEN. VABUENII 13109 POSLOVNI STIKI Trgovci, sponzorji! Poceni majice, primerne tudi za propagandni dotiskl «311-078 10752 Prodam novo KUHINJO SVEA dolžina 5 m z vgradnim štedilnikom 2+2. Cimerman, Gor. odreda 18, Kranj 12973 Prodam zakonsko posteljo z jogije-ma, dve nočni omarici in psiho. «622-234 12997 Prodam novo KUHINJO Gorenje Adriarta G 142, po zelo ugodni ceni. B 876-158, sobota, nedelja, v Ratečah 13029 ŠTEDILNIK (2 + 2), s pečico, vgradni, bel in nov, prodam. « 70- 770 13030 Prodam rabljeno KUHINJO, cena po dogovoru. « 620-576 13076 Polkavč in dva fotelja, zelo ohranjeno, prodam. «50-869 13096 Prodam komplet otroško SOBO za 15.000 SIT. «401-046 13100 Upravnemu odboru Gasilskega društva Šenčur se zahvaljujem za vsestransko pomoč Pri opremljanju in otvoritvi VIDEOTEKt MtlYV... VIDEOTEKA HERA je v Gasilskem domu v Šenčurju. Odprta je vsak delovni dan od 18.-20.30 ure. Našim obiskovalcem nudimo širok izbor na|nove|š.h in najbolj gledanih filmov. Člani imajo 10 % popusta. VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V GASILSKEM DOMU V ŠENČURJU! <3fS!j£/t VDEOTEKA KoSn,k Jan,na uqJwE,LCar letošnji prodam po .g^^ceni. »310-268_13089 vRrSe!avi Pri Šenčurju že prodajamo cen« , J*GODE. Dobijo se ves dan, 13095 28 k9 je 200 SIT! «41-026 gađani JEIDLNI KROMPIR. «421- iji°s Sfczplačno oddamo KOŠNJO trave Lvojašnici Kranj. «260-656 ali 260- 22___13117 v/f^am INDIJSKI TAGETIS In SAL-VUE. «422-484 13128 POSESTI do^m-oddam VIKEND za eno leto tam«-95 "a Golniku pri Kranju na 2T«rn ob potoku za 1000 DEM. laso32-06'*. 332-542, od 16. ure dalje ^Jjarn zazidljivo PARCELO v bližini ^22jf«212-135 12886 ,;ipdam HIŠO ob cesti med škofjo ločim Panjem (Forme= s pripada-' *®mlJ'ščem in gosp. poslop-^llcite med 17. In 20. i J^O-231 ali 061/263-732 v2E^!LH,So v V gradbeni mxt3rŠ£3*A materiala v f -i nr. Irž,cu> cena po dogovoru. .Proda ie 'm„«niijiscem in fcnJ^,ite mod 17- ,n 20- uro na ~--^Zp-231 ali 061/263-732 12960 Pfodam w —-u_ni fazi z ' Podiju- ^004 prodam zazidalno PARCELO 900 pod r m dokumentacijo v Planini 19 uri ° " Prihodi- • 871-045 po _____ 13171 Pr^dimo novejše hiše v Kranju, pri ču RV?ru, 4-200 m2 KRANJ. D2 Sparno 2a 90.000 DEM. KŠ^KERN ^o.o. « 221-353 13185 PROJEKTANTSKE STORITVE, NADZOR PRI IZGRADNJI OBJEKTOV IN OPREMLJANJU INTERIERJEV • PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA • PROJEKTI NOTRANJIH OPREM • UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA LEGALIZACIJO ČRNO ZGRAJENIH OBJEKTOV • ORGANIZACIJA IZVEDBE IN STROKOVNI NADZOR CREATIM INŽENIRING d.o.o. Kranj, Soceva 23. rt 064 241 110 ŠPORT Poceni prodam SURF F2 z novim in starim jadrom. «241 -663 12907 Ugodno prodam čoln Maestral 9 SD in motor TOMOS 4 z vso dodatno opremo ter jadralno desko z dvema jadrama. «217-107 12935 Prodam gum. čoln Maestral 9 z motorjem Tomos 4,5, vse za 650 DEM. «41-675_12941 Ugodno prodam univerzalni domači FITNESS (fassi), primeren za 14 vaj. «76-027 12954 STORITVE Prodam CERTIFIKATE 50% cenejue od vrednosti. «82-449 13110 Prodam za 20 % nižjo ceno CERTIFIKAT. « 70-621_13167 ( RAZNO PRODAM Prodam bukova DRVA in BUTARE. «421-345 9190 Prodam lltoželezno kopalno kad, školjko za WC in ročni voziček. «242-108 12802 LESENE LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje, «061/611 -078 12834 Bukova DRVA prodam in dostavim. «061/714-909_12892 Prodam suha bukova drva. «681- 567 12920 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW, lesen čoln na vesla, dolžina 3 m, čmobel TV Gorenje in ženski kombi-nizon blago št. 42. «891-634 12994 Prodam obžagan les za ostrešje, elektromotor in gare. «65-643 13039 Prdam INDUSTRIJSKE ŠIVALNE STROJE, KOTEL za žganjekuho. « 41-643 13190 STAN. OPREMA Prodam komplet dnevno sobo in pralni stroj. «328-549 12679 Prodam kopalniško pohištvo in sanitarno keramiko. «57-646 12750 Moderno, mladinsko raztegljivo sedežno GARNITURO, ugodno prodam. «48-098 12792 Poceni prodam KUHINJSKO MIZO, plinski štedilnik in kuhalnik. «211- 340 12884 Prodam mizo in 6 stolov ter mizo 60x80 novo. Kupim JUGO 45 A. «325-107 12906 Prodam ali dam v najem visoko vitrino za trgovino (dol. 2m). 0213- '141 12925 Prodam novi POGRAD 190x80 z vzmetnicami. «331-659 12949 PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. «325-815 9623 ROLETARSTVO BERČAN nudi žalu-zije, rolete, ter lamelne zavese, telefon in fax 061/342-464, «061/342-703 (stanov.)_10332 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter elemente za vse vrste ograj. 045- 346 10386 NOVO! MORSKE SPECIALITETE Pl BIP DOSTAVA. 0221-051 PIZZER-IJA DARE, VABLJENI - POKLIČITE! Dostava od 8. do 02. ure 12298 Izdelujem snegolovilce za vse vrste streh, plačilo možno s 3 čeki. 0324- 468 12715 VODOVODNE INSTALACIJE na hiši in hlevu, kakor tudi manjša popravila (štemamo sami), vam naredimo Hl-TRO in STROKOVNO! 0218-427 Izdelujemo kovinske zaščitne in okrasne mreže za okna, vrata po naročilu. 082-104 12835 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0621-443, zvečer 12882 S kombijem (prostornine 10m3) opravljam PREVOZE blaga do 1500 kg, ugodno. 0064/52-130 12891 Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA. Imam skupino, delamo hitro in poceni. 0213-628, od 19. do 22. ure 12898 Montaža raznih oblog, ograj, napuš-ča, podstrešja z izolacijo. 0061/ 823-127 12933 Izdelujem pocinkane smetnjake in cisterne 1500 in 1800 litrov. 0324- 457 12934 Montaža in popravilo TV ANTEN. 0215-146, 57-420 12958 Nudim nego, masažo, razgibavanje, merjenje krvnega tlaka, pedikura. Pridem na dom. Šifra: MEDICINSKI TEHNIK 12988 KRANJ A-Mltour Avtobusni muozi ORGANIZIRA 5-DNEVNI IZLET V DEŽELO LEGO KOCK IN ANDERSEN0V1H PRAVLJIC LEGOLAND IN ODENSE na Danskem od 20.-24. julija 1994. Cena izleta je samo 45.000 SIT, za otroke 30.000 SIT. Vožnjo boste uživali v dvonadstropnem avtobusu. Informacije dobite po tel. 213-160 aH 328-602 DIMNIKI - če imate problem z dotrajanim dimnikom in je potreben obnove, vam hitro in kvalitetno vstavimo tuljave iz nerjaveče pločevine (rostfrai). 0063/701 -709, zvečer 11653_'_ Nudim prevoze do 16 oseb. 065- 461 11855 POLETNA ŠOLA NEMŠČINE - za učence (začetniki) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) - za odrasle (začetniki) Inf. po tel. 621-998, K0N Podlubnik 253, Škofja Loka (prof. Meta Konstantin) SATELITSKE ANTENE, montaža klasičnih anten, dograditev A kana-la, M MTV kanala. 0310-223 12386 Izdelujem kovinske stopnice, tudi okrogle, vrata, ograje, zastekljujem balkone. 0631-537 12562 Izdeljujemo in prodajamo suhe smrekove, macesnove in borove OBLOGE (OPAŽ), raznih dolžin In širin, LADIJSKI POD, smreka, bor, macesen, ter KLASIČNI PARKET hrast, macesen, bor. 0 64-103 12638 Bmm TI PO 1,4S • 16.990 DEM 5 vrat, model 94,ojačana karoserija, garancija 1 leto. MONTANA, Celovška 135, Lj. Tel.: 061-558-376,0609-615-648 V Kranju zamenjam STANOVANJE (76 m2) za enosobno ali manjše dvosobno z doplačilom. 0328-140 13003 3-sobno STANOVANJE z garažo v Radovljici, oddam. Šifra: 1. JULIJ V Podnartu prodam 2,5 sobno STANOVANJE, staro 7 let in rabljena okna in vrata. 0720-020, sobota, nedelja 13104 Oddam 1 -sobno STANOVANJE v Radovljici. 0733-107_isiso V Železnikih prodam ali oddam v najem lepo STANOVANJE 50 m2 v pritličju. 0329-875, v pon., sreda ali petek od 16. do 19. ure 13152 1 sobno stan. 38 m2 nizek blok, Planina I, zamenjamo za 2-2.5 sobno. APRON, 0 331-292, 331-366 13177 V KRANJU, RADOVUICI in ŠK. LOKI kupimo garsonjero, enosobna in manjša dvosobna stan. APRON, 0 331-292.331-366 13178 Nove rezervne dele za JUGO 101 zastava 30 % ceneje, prodam. 051- 221_12932 Prodam AUSTIN 1300 za rezervne dele. 0311-228 i3oee Prodam KLJUKO za Jugo 45 in nosilec za prevoz koles. 041-843 13146 Prodam novo AVTOPRIKOLICO. 0421-576 13147 na IZ obrokov! SAT TRADE tel; 064/422-585,421-108 VARSTVO Servis Iskra, Bosch, Black & Decker, Hilti Nakita. Bremec, Gubčeva 1, Kranj, B 323-118 13014 Servis elektromotorjev, električnega orodja in gospodinjskih aparatov. Bremec, Gubčeva 1, Kranj. « 323-118 In 212-083_13015 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. «215-211 13051 GOSTINSKA OPREMA na leasing, brezplačna dostava....PINGO, d.o.o., Oprešnikova 74, Kranj Primskovo, «216-141 13053 VRTNI BETONSKI KAMINI - sprejemam naročila, cena 11000 SIT. Možna dostava na dom. «82-520 13063 Nudimo računovodske storitve za obrtnike in podjetnike. «682-076 13068 ESP SERVIS elektromotorjev in hladilnih naprav. «682-076 13073 Sprejmemo vsa zidarska dela, delamo poceni in kvalitetno. 0310- 601 13080 TLAKUJEMO dvorišča z vašim ali našim materialom. Dežman, Strahinj 15, Naklo, 048-542 130S3 Slikopieskarske in parketarske storitve, izdelava Demit fasad. 0324-943, po 19. uri 13121 EXPRES popravila gospodinjskih strojev. 0211-140 in 0609/615-616 13131 AVTOLIČARSKA in avtokleparska dela opravljam na Yugo 45, Yugo 55 in Yugo 60, po zelo nizkih in konkurenčnih cenah. Na zalogi imam tudi rezervne dele za zgoraj navedene tipe avtomobilov. 0 061/712-647 13173_ GLOBINSKO ČIŠČENJE avtomobi-lov, talnih oblog, ter ostalega oblazinjenega pohištva. 0-46-149 13200 STANOVANJA Kranj, dvosobno STANOVANJE, 61,5 m2, prodam. 0064/218-520 Takoj kupim za gotovino 2-sobno stanovanje komfortno v Kranju, za-željeno nižje nadstropje (CK, telefon). «064/332-636 sobota, nedelja, 061/ 223-139, od ponedeljka do petka Iščemo varstvo za dveleti in pol starega fanta in enoletno punčko v Bitnjah. «312-285_12999 Iščemo varstvo za eno leto staro punčko v okolici Cerklejali Zaloga, s 1. septembrom. «061/721-54113056 AMBOLIRANA VOZI NOVEJŠIH LETNIKOV 242-364 VOZILA DELI Prodam TRAKTORSKE GUME BAR-UM raznih dimenzij. Kumer, «681- 687 12921 ^331-339 D OSTAVA. PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAIM VOZILA Prodam ENOSOBNO STANOVANJE 50 m2. « 326-617 12709 Prodamo VIKEND HIŠO, smer Golnik (brez posrednika) z urejeno dokumentacijo in lastništvom, dohodom, zidano, staro 10 let, površina 120 m2, z garažo vred, urejenimi sanitarijami, vodovodom, CK, elektriko, telefonom, kozolcem (toplar-jem) 5 x 3 in sadnim vrtom oz. zemljiščem 1.200 m2, s plačilom v 200.000 DEM, tt 061/327-916 12742 GARSONJERO 30 m2 v Kranju zamenjam za stanovanje v Ljubljani ali njeni okolici. «061/210-610 12873 V KRANJU oddamo opremljeno: garsonjero, 3-sobno stanovanje ter hišo v Sk. Loki in Šenčurju. APRON, « 331-292,331-366 13179 ŠKOFJA LOKA: Frankovo nas. v nizkem bloku prodamo 2 sobno stan. 62 m2 in 2+2 sobno cca 90 m2. APRON, «331-292, 331-366 1318O PONUDBA TEDNA: prodamo več 3 tabnih stanovanj v Kranju, Planina, orlijevo naselje, Zlato polje, K3 KERN KRANJ, D.o.o. « 221-353 13182 PONUDBA TEDNA: enosobno stanovanje na Planini po 1.100 DEM/ m2, K3 KERN KRANJ, D.o.o. « 221- 353 13183 Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije «242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! «325-981 4734 SUZUKI MARUTI, letnik 9/91, reg. do 9/94, prevoženih 52000 km, metalic modre barve, prodam. «061/485-378 10597 PRODAJA ODKUP rabljenih vozil. «064/217-528 ali zvečer po 20. uri 325-659_12160 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, reg. do 2/1995, 83.000 km, cena 2.300 DEM, tt 632-333_12704 Prodam avto LADA SAMRA 1300/ 5v., letnik 1991, reg. do 4/95, rdeče barve, garažiran, prvi lastnik. «219 901 12705 Zelo poceni prodam AMI 8, vozen, neregistriran. « 45-659 12708 Prodam R 4, letnik 1987. «861-664 12729_ Prodam TAM T 80 kiper, star 5 let. «45-248 12746 Prodam R 4 TL, reg., letnik 1986 avgust, 1800 DEM. «720-117, od 18. ure dalje 12778 Prodam avto VAUXHALL, letnik 1978, bel, dobro ohranjen. «332- 644 12794 JUGO SKALA 55, rdeče barve, letnik 1989, dobro vzdrževan, cena po dogovoru. Ogled po 18. uri. End-liher, črneta 7, Kranjska gora 12847 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1988. «631-537_128S1 Prodam Z 128, letnik 1982, 108.000 km, dobro ohranjen, reg. do 27.2.95. «802-658 12853 Prodam 126 P, letnik 1987, reg. do 5/ 1995. Zupan Anton, Dvorska vas 12, Begunje, «733-810 12856 Prodam KOMBI VW D 7+1, letnik 1985, reg. celo leto, cena 12000 DEM. «81-228 12858 Prodam R 9, letnik 1983, dobro ohranjen. «880-087 12877 Prodam GOLFA, let. 81, reg. do 29.12.94. Benedikova 2, Kranj 12S78 Prodam SIMCO, letnik 1979, reg. 24.4.95, cena 2600 DEM, zelo ohranjena. Bohnec, Golnik 19 12879 Najugodnejši katalog v Sloveniji Slomška obalo: Umag, H\%\, Rovinj, Krk, Rob... 7. polpenzioB od 150 DEM Apartmaji!« hoteli A, B kategorij«: G rti jo, Špaiija, Toiis, Ciper, Sicilija, Cafabrta, Torcljo Loolsenzii Kriiarjeije299DEM TURISTIČNA AGENCIJA Maistrov tr$2, 64000 Kranj TEL: (064) 213-261, 21S-S86 U2 Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 0043-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici Prodam R 18, letnik 82/83, reg. do 16.6.95, cena 3600 DEM. «329-328 12860_ Prodam avto ŠKODA 136 L, letnik 1990, dobro ohranjeno. «242-862 12861_ R 18, letnik 1983, reg. do 4/95, prodam. «51-868 do 12. ure 12M3 Prodam dobro ohranjenega FIČKA ugodno. «49-436 12B70 R 4 GTL, rdeče barve, nov/90, garažiran, zelo dobro ohranjen, 40.000 km, prodam, cena po dogovoru. «84-273 12871 Prodam R 18 zelo lepo ohranjen, metalno modre barve, usnjene prevleke, avtoradio, kljuka, zelo ugodno. «324-813 12875 TRGOVINA S PREMOGOM vam po konkurenčnih cenah dostavi na dom vse vrste domačega in uvoženega premoga, bukova drva in brikete. Brezplačna dostava, možnost plačila s čeki M zamikom. ^^061/823-585 in 824-096 Se prlporočamol -ib^t^ PGL, letnik 1987, lepo ohranjen, reg. 18.6.95, 44000 km, prodam, 1850 DEM. «70-086_12M1 AUDI 80, sive barve, alarm, klima, prodam. « 881-452, od 11. do 23. ure. 12883 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 120 L, letnik 1989, 49000 km, prvi lastnik. «48-051 izsas Prodam Z 101, 12/83. 12887 r 70-138 VOLVO 245 GLS, D 6 KARAVAN, letnik 1983, reg. do 17.12.94, z vso dodatno opremo. «85-276 128M GOLF GTI, letnik 1980, dobro ohranjen, reg. do 2/95, prodam. «85-276. 12890 Prodam ohranjeno ŠKODO 135 SL, letnik 1991, cena 7600 DEM. «312-255 12SM AUDI 80 TD, letnik 9/90, prodam. «632-924 12886 R 5 CAMPUS, rdeče barve, 5 vrat, letnik 1990, prodam. Bajt, Bavdkova 5 12896 R 5, letnik 1979, registriran celo leto, cena zelo ugodna, prodam. «46- 507 12897 Prodam GOLF JX 80.000 km, letnik 1988 za 9.900 DEM. «801-3O0i2908 Prodam GOLF diesel, letnik 1983, ličarsko obnovljen. Eržen Vili, Ribno Izletniška 20, Bled 12909 AUDI 100 diesel CD, letnik 1981, klima naprava, centralno zaklepanje, dobro ohranjen, prodam. «57-741 JUGO 55, letnik 1989, ugodno prodam. «66-943 12028 Prodam LADO SAMARO, letnik 1990. Hrka Dragomir, Partizanska 29 a, Kranj 12029 Prodam FLORIDO, letnik 1989. «681-443_12929 Prodam JUGO 45, prva reg. 25.2.1991. «632-151_12931 MITSHUBISHI LANCER 1.5 GLX, letnik 1987, metalno sive barve, odlično ohranjen, prodam za 9300 DEM. «061/813-309 12945 Prodam Z GTL 55, letnik 1986. 045-207 12947 Prodam R 11, letnik 12/1985, za 6300 DEM. «403-095 12948 JUGO 45, letnik 1983, 78000 km, dobro ohranjen, za 1700 DEM. «733-173_12951 LADA 1500, letnik 1981, 80.000 km, modre barve, redno servisirana, garažirana, poceni prodam. «76-443, Golja, Za žago 8, Bled 12952 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. «328-819 12957 Prodam zaleteno Z 101, letnik 1982, celo ali po delih. «723-158 12959 JUGO KORAL 45, letnik 1990, prodam. «59-074 12991 Prodam AUDI 80 LS, letnik 1974, ugodna cena, reg. do konca leta. Ogled vsak dan. «325-244 12966 R 4, letnik 1983,133.000 km, reg. do 10/1994, vlečna kljuka, radio, prevleke, nove gume, prodam. «310- 663 12966 Prodam R 4, letnik 1982, registracija potekla. «733-260 12967 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989, pravkar registrirano. «328- 292 12968 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. do 2.2.95., ugodno. «310-203 12969 Prodam Z 101 GTL 55, rdeče barve, letnik 1985. «328-137_12970 Prodam GOLF, letnik 1980, reg. do 4/95, cena ugodna. Kokaš, Frankovo nas. 68, Škofja Loka 12977 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1991. «218-921 12993 VW PASSAT, letnik 1981, lepo ohranjen, nove gume, radio, ugodno prodam. «324-116 12995 Prodam GOLF, december 1981, lepo ohranjen za 4000 DEM. «78-728 Zelo ugodno prodam R 4 TL, starejši letnik, reg. do 16.11.94. Metka «401-402 13000 Prodam R 4 GTL, letnik 1982, reg. do 1/1995. čarman, Sp. Senica 6, Medvode 13004 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989, temno rdeče barve, reg. do aprila 95. prva lastnica. «222-725 Prodam JUGO 45, letnik 1988, 67000 km AL platišča. R 4 GTL, avgust 90, 27000 km, odlično ohranjen, Z 101 GTL, letnik 1987 109000 km, karambolirano, vozno. Potoki 30, Žirovnica, «801-009 13009 Prodam LADO 1200. Breg ob Savi 30 13011 Prodam YUGO 45 AX, letnik 1987, dobro ohranjen. Dijak, Poljšica 49, Zg. Gorje 13013 Prodam OPEL CORSA, letnik 1987. B 620-500 13019 PEUGEOT 405 Mi 16, 150 KS. letnik 12/1990, 67.000 km, odlično ohranjen, s serijsko vgrajeno dodatno opremo, prodam za 29.000 DEM. « 51-298 od 19. do 22. ure 13020 Prodam FORD ESCORT 1100. letnik 1973, rdeče barve. « 212-535 ali 212-687_13021 Prodam YUGO 45, letnik 1985. « 45-497 13022 Prodam ohranjen GOLF, 5 V, letnik 5/ 1989, prva barva, prvi lastnik. « 312-255 13023 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976, ohranjen, reg. do 9/1994. tt 58-436 VW TRANSPORTER, 6 oseb + tovor, letnik 1981, motor nov, neosvinčen, 75.000 km, reg. celo leto, kompletno obnovljen, notranjost zaščitena z lesom, prodam ali menjam za osebni avto. « 51-149 13028 Prodam Z 101, letnik 1979, reg. do oktobra, cena 900 DEM. «217-815 KADETT GSI 2.0 I, letnik 1988, dodatno opremljen, zelo ugodno prodam. Možna menjava za cenejše vozilo. «76-382 13037 Prodam JUGO 45, letnik 1984, reg. do marca 95, cena 900 DEM. «620- 986 13038 GOLF III. 1.4 GL, letnik 1992, 23000 km, z veliko dodatne opreme, prodam za 23000 DEM. «632-465i3092 ASTRO GSI 16 V 2.0, letnik 1993, z vso dodatno opremo, prodam za 35000 DEM. «632-465_13003 BOLHO, letnik 1981, ohranjeno, registrirano, prodam za 1000 DEM. •632-465 13094 Z 101, letnik 1983, rdeče barve, garažirana, ugodno prodam in moško novo KOLO Rog ter pralni STROJ Gorenje. «78-936 1300a Prodam JUGO 45, letnik 1986. prevoženih 70.000 km, cena po dogovoru. Zg. Bitnje 235, Zabnica Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 12/ 1990. reg. do 18.5.1995. «421-485 Prodam SEAT IBIZA z vso dodatno opremo, letnik 1993. «52-116 13102 Prodam FORD SIERA, letnik 1986, cena po dogovoru. «421-004 13103 Prodam Z 750 S, dobro ohranjeno, ugodno prodam. «421-374 13107 do o mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od2290 DEM v SIT dalje ' 1 na KREDIT ali LEASING TeASING: polog 469 OEM ^ V12x201DEMvSIT> Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317 061/12-51-288 VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov [JE mobitel KUPILA pri YANNI d.o.o. (Audi Auto - Krainer CELOVEC. ftOSCNTALERSTRASSE 1». ie) 004J-4M-2141S Prodam Z 750, letnik 1984. 652 t622- 12899 Prodam GOLF, letnik 78, rdeče barve, reg. do 4/95, cena po dogovoru, m 713-378 12902 Prodam FIAT COMPANIOLO z diesel motorjem 10/94. «880-017 12903 Prodam po ugodni ceni Z 101, letnik 1982. »46-065 12905 FORD FIESTA CLX, letnik 1991, oktober. «325-543 12979 Zelo ugodno prodam Z COMFORT, letnik 1982. «329-143_12000 Prodam FIAT UNO 45 FIRE, letnik 1986, november. «325-543 12981 Z 101 GTL 55, lepo ohranjeno, letnik 1987, ugodno prodam. «221-437 12985 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1985, reg. do 4/95. «721-008 12986 Prodam R 4 GTL, obnovljen, letnik 1986. «622-581_12990 Prodam GOLF JXD, letnik 1988, Srevoženih 85000 km, lepo ohran-m. «45-435 12991 Prodam osebni avto ŠKODA FAVORIT 136 LS, letnik 1991, prevoženih 20.000 km, v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni. «84-377 12992 Prodam FIAT 127, letnik 1979, reg. do 1.5.1995, soliden, cena 1900 DEM. Kovor 74, Tržič, « 57-921 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Tavčar, Škofjeloška 45, Stražišče OPEL KADETT 1.6 D. 5 vrat, letnik 1985, lepo ohranjen, prodam. «332- 178 13048 Prodam FIAT 126 P, 55000 km, garažiran, prvi lastnik, za 1300 DEM. «78-782_isoso Prodam R 4 GTL, letnik 1982, poceni. «632-265 13055 GOLF diesel, letnik 1983 december, brezhiben, prodam. «84-216 isoao Prodam 126 PGL, letnik 10/1987. «51-347_13071 ALFA 33 1.5, letnik 1985, bela, radio, reg. do 1995, prodam za 6200 DEM. «733-129 13072 Prodam YUGO 45, letnik 1987. Koroška 53, Kranj 13075 LADA SAMARA, letnik 1988, ugodno prodam, tt 622-030 13078 Prodam GOLF diesel, letnik 1988, prevoženih 66000 km - čirče. Smled-niška c. 20, Kranj isoai Prodam FIČOTA 850, letnik 1983, registriran do 10.3.1995. Šučur, Groharjevo 5, Sk. Loka 13087 Prodam KADETT 1.6 D, letnik 1984. «723-054_13112 Prodam ALFA ROMEO 33 1.3 S, letnik 1987. «325-320_13116 GOLF JXB, letnik 1987/88, ter GOLF JXD, letnik 1988/89, prodam. Odkup, ?rodaja in prepisi vozil. MINEX RADE, d.o.o., «212-073 13119 Prodam JETTA letnik 1982, reg. do 3/95, odlično ohranjen, cena po dogovoru. Ogled v soboto. «681- 386 13124 Prodam GOLF diesel, letnik 1983, dobro ohranjen. «695-728 13129 Ugodno prodam Z 128, letnik 1988. «401-303 13140 Prodam Z 101 comfort, letnik 1982 in JUGO 45 A letnik 1987. «310- 537_13142 Prodam JUGO 45, letnik 1987 september. «51-614 13145 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1991. «64-013_131*1 Prodam VVARTBURG 1.3, letnik 1989. «736-219_13154 Prodam GOLF J, 9/78, rdeče barve, obnovljen. «403-337 13155 Prodam FIČOTA, letnik 1978, registriran, cena 450 DEM. «83-602 13156_ Ugodno prodam VVOLKSVVAGEN POLO KUPE, letnik 1993. «241-034 13157 Prodam OPEL KADETT 1.3 S limuzina, letnik 1987/11. «48-662 13161_ Prodam JUGO 45, bele barve, letnik 1989, 49500 km za 3200 DEM, odlično ohranjen. «70-596, sobota popoldan 13193 Panasonic A«ranecH«raiett8toii tBlsUcBlzapmpoeiGvnaiB SSMS 7 OftJftNAl NUJ DR I Klub Skala Preddvor vabi mlad« OCm» L OTlirirUJlM UOJ fante in 8jmpatjčna dekleta za delo v strežbi. Informacije dobite v Discote; ki. Takoj zaposlim NATAKARICO jO KUHARICO. OD po dogovoru, nudimo tudi stanovanje in hrano. « 06* 881-453 iži» Redno ali honorarno zaposlim d«*" za delo v bifeju. «43-583 »jf FRIZERJA z delovnimi izkušnjami redno zaposlimo, šifra: FRIZER tgj Honorarno zaposlimo FANTA • 631-457 1»* Zaposlim OPTIKA, dan po 19. uri t41-44i, vsaK 127B POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENUO TELEFON iRsoviNA - sE=r?s/is Upravi tal 064 222 868 tU 064 222 867 UUBUAIMA. tel/foK.; 061 159 0 232 KRANJ tel/foK OM 222 ISO Prodam Z 101 GT 65, letnik 1986. « 212-441_13178 Prodam Z 101, letnik 1986, reg. 14.3.1995 in Z 101. letnik 1982. reg. 18.6.1995. « 326-820_tti« Z 101 GTL 55, letnik 1985, reg. do 5/ 95, prodam. « 738-028 13104 Kupim ohranjen registriran avto do 2.000 DEM. « 326-094 13109 Prodam YUGO 55, letnik 1987. • 620-483 13201 Prodam Z 101 GT, letnik 1984. « 422-221 13202 12»« Zaposlimo samostojno osebo, W* ima prakso v prodajalni z neživi«*"" blagom. Šifra: ŠKOFJA LOKA tgg Honorarno delo v juniju in ju"j" nudimo: organiziranje in prodaja poletne revije. Potreben avto, telefon. Dober zaslužek. «0602/42-47' 13010_ ^. Iščemo žensko, lahko tudi z kom, ki bi bila pripravljena negov*1 invalidno osebo. Nudimo sobo n plačilo po pogodbi. Center za sociai-no delo Radovljica « 714-346 od »■ do 15. ure ____J^l! Zaposlimo pripravnico v živ'lskl trgovini. Informacije v trgovini BjWj DA, Hrastje 43 A, Kranj ZAHVALA Poštena najditelja moje denarnice, Marjan Bobnar iz Smlednika in Anton Aljančič iz Bistrice pri Podbrezju, zaposlena pri Elektro Kranj - še enkrat vama iskrena hvala! Karolina Jakun iz Kokrice 12S64 Honorarno zaposlimo žensko ** čiščenje poslovnih in privatnih p«* torov. «331-441___ Restavracija CAMP ZAKA Bled zaposli KUHARICO ali kuharsK« pomočnico za določen čas. 712 ali 741-713 1318 ZAPOSLITVE Honorarno zaposlim dekle v gostinskem lokalu v Škofji Loki. «632- 928 12836 ŠOFER C in E kat. z izkušnjami dobi zaposlitev. Šifra: TAKOJ 12S46 Kako zaslužim svoj prvi mlljon.? Mivemo kako! «620-565 12840 Podjetje s sedežem v bli*"' Nove Gorice, zaposli komercialistko. Pogoji: ustrezna srednješolska izobrazba, materin jezik nemški, zaželeno razumevanje Ita"" janskega jezika. Ponudbe z dokazili in navedbo dosedanjih izkušenj pošljite na naslov: p.p. 51, 65291 Miren. ZAPOSLIMO PRODAJALKO V ŽIVILSKI PRODAJALNI ZA DOLOČEN ČAS (MOŽNOST ZAPOSUTVETUDIZA NEDOLOČEN ČAS). NASTOP DELA TAKOJ. Ponudbe pod šifro: SB C0M Redno takoj zaposlim 1 priučeno kuharico. OD po 5 vonj. «064/881-453 Jf> £ V pizzeriji v Cerkljah zaposlim, <*jj J a strežbo in pizzopeka. •43*JJJ \- za 421-226 KAVA BAR v Kranju redno * fi honorarno zaposli dve dekle'; ^ «331-654 1313* Za specialni OTROŠKI PROGRAM redno ali honorarno zaposlimo potnika-co ali vodjo skupine. Nudimo: svobodno, kreativno in odlično plačano delo. Inf. tel.: 064/620-000 Honorarno zaposlimo prijetno mja* dekle za delo v pizzeriji. »241 -3Z° 13141___ ^X Takoj zaposlim KV KLEp*gj5 (monter klima naprav) ali ^SrTpo klepar za nedoločen čas. ®vaSt dogovoru. Jože Belehar, Klima« . instalacije, Hrastje 74, 64000 n*^ •324-496 — , itn |si Zaposlim delavcas, starega 00 pri stroju za brizganje plasticnin > (Šenčur). «41-153___J> Peka ali delavca zaposlim. Zai^ izkušnje. Pekarna Sezam uKusnje. murna ow»" ' —J„ \t Begunje. «332-336 od 14. 0°^ ure Simpatično dekle dobi okrepčevalnici, zaželjene «*u ^ «310-524_——-> V delovno razmerje sprajm*"? |«t VILJO ali krojačico z neka) ^ -323-03*^ Prodam starejšega FIČKA. 854 zvečer 691- 13165 Prodam GOLF, letnik 1990, 126 P, letnik 1985, GOLF GT116 V1.8, letnik 1986. 217-528 ali zvečer 325-659 AX 1.4 diesel, letnik 1989, reg. do 12/1994, 5V, 5P, prodam za 9,200 DEM. tt 733-038 13170 Takoj zaposlimo KV MIZARJA. Mizarstvo Stare, Zg. Bitnje 186, tt 312-405 12765 PIZZERIA ŠPELA iz Tržiča, išče natakarico za redno zaposlitev. Infor. na tt 50-267 ali osebno v lokalu 12775 MK vzame v redno del. razmerje 5 ljudi iz področja Gorenjske in okolice. Delo je razgibano z dobro in stimulativno plačo. »632-330, 56-105 ali 0609/620-475_12770 Natakarja-ico za lokal v Radovljici, iščem, tt 715-886 12781 Redno zaposlitev dobi zastopnik MK za delo po določenih naslovih. Plačilo je vedno tedensko »212-260 ali 0609/620-560 128I6 delovnih Izkušenj ponedeljka dalje Zaposlim ŠIVILJO ali pripravnic^ Bledu, tt 77-213 ai 76-132, Iščemo dekle za delo v 621-023 VREDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM PEKA TEL 41-280 ŽIVALI Prodam PERZIJSKE MUCg■ PjjJ ni. «328-272, samo dopoWan AMD AVTOIMPEX-ŠKODA TOLIKO "ŠKODE" NA ENEM MESTU PA ŠE NE! NAJ ŠKODA PIKNIK, DOLENJSKE TOPLICE, sobota, 11. junija 19i ubij Celovška POHITITE S PRIJAVAMj; 3L STRAN • GORENJSKI GLAS AKRIS, d.o.o. GORENJSKO POGREBNO PODJETJE IN TRGOVINA KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, POKOPI, PREKOPI, POGREBNI OBREDI POSEBNO UGODNO - UPEPELUVE _ PRODAJA POGREBNE OPREME IN SVEČ NAROČILA PO TELEFONU IN OSEBNO 24 UR NA DAN Nova vas 17,64240 RADOVLJICA TEL.064/733-365 In 328-373 Kupim SIMENTALCA do 300 kg težkega. «061/841-108 13070 Prodam enoletne KOKOŠI in MOLZ-Nl STROJ Alfa-laval. « 49-323 13077 Prodam sansko KOZO dobro mle-karico in SENO iz travnika. «620- 265_13088 Kupim PAŠNO TELICO 10-12 me-secev simentalko. «710-529 13091 Kupim BIKCA simentalca od 180-250 kg. «421-082 13108 Dobijo se PURANI - beli za nadaljno rejo! «217-128 13113 12826 ^JPdam 40 kg prašiče in 2 KO , senčke, oče Novofundlandec. Pin-»061/823-581_13044 taf 076.391_ Udarno mladega belega KU2KA. pritlikave ZAJČKE hermelin za v 13049 stanovanje, prodam. «403-09713139 ŠNAVCAR, srednji, barva poper sol, ZAJCE - OVNAČE, samce m samice, 1 rodovnikom, naprodaj. «83-115 po izbiri, poceni prodam. « 45-532 ~RiAur .Arw.~-—!-TTZ- Prodam PRAŠIČE. Mencinger, Sp. PSI "JAVE JARKICE, stare 8 tednov, ™v?, radovuica 13034 — P^am. Oman, Zminec 12, Škofja otoK 7' Haqov|J|ca- p„ ^___^ SIMENTALKO lepo, pred II. telitvijo, Jfttam dva mlada 7 tednov stara prodam. «77-618 ^ZKA - mešančka z labradorko •733-742 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, tete in tašče JULIJ ANE ZUPANC iz Zalega Loga, p.d. Jurčkove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in jo spremili na njeni zadnji poti. Bil Jgm VSI NJENI Dolenja vas, 31. maja 1994 Kupim 10 dni starega TELETA, Kupim TELETA simentalca starega prodam DRVA. «738-876 13Q54 do 10 dni. «70-260_13162 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Prodam KRAVO SIMENTALKO s •45-787 13059 teletom. Jezerska 106, Kranj 13172 Prodam TELIČKA simentalca, star- Prodam granaste JARKICE ini man- eaa 7 tednov za nadaljno rejo. jše In večje PRAŠKE. Stanonik, Log K?ajnik, Godešič 11, Škofja Loka 9, Škofja Loka. tt 65-546 13199 OSMRTNICA Umrla je JELKA VIŠIČ upokojenka Pogreb bo v petek, 3. junija 1994, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. PRIJATELJI nadaljnjo rejo prodam. 12950 8t'?dam TELIČKO slmentalko, staro i^ov- Gorenjesavska 20, Kranj &fi? 7 tednov staro "TELIČKO sSjgJko.Sp-Besnica 151 12955 sfem, 1 »eden starega TELETA ■^"jajca. tt70-510 12978 Pa^am KRAVO s teletom, traktor *r»ra" ter KOSILNICO Alpina. Z^5/808-095 12982 15°mamo PONIJA ŽREBCA starega leoo^ecev, črno bel, manjši, cena DEM. «622-481 do 15. ure, in •5X23 tei!čka simentalca do 14 dni L^edalje 621-006 »46-282 13001 pUrj8pir!idEM ŽIVALI podarim kužke ••^Si^gKE mesančke. »733-449 ^AR?cm č'stokrvne NEMŠKE OV-^t. stare 7 tednov. »59-105 V SPOMIN Koliko je roiic sred polja, ali zame ni nobene -koliko je misli sred srca, a vesele niti ene. /Murn/ 2. junija mineva žalostno leto dni, odkar nas je zapustil ljubljeni mož in oče MATEVŽ JENKO mi Vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate, iskrena hvala! VSI NJEGOVI Praprotna Polica, 3. maja 1994 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete ANE BLAŽUN • Lukčeve iz Visokega snr»5valjujemo skrbnikom Doma oskrbovancev Preddvor, vsem, ki ste jo obiskovali, jo g, ju .,na nJeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje, sveče, izraze sožalja. Hvala Pniku za lepo opravljen pogreb, pevcem, podjetju Navček, g. Milki Ropret, vsem, ki ste karkoli pomagati, iskrena hvala. VSI NJENI Visoko, Praprotna Polica, Ljubljana, 26. maja 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata ALBINA ŠTERA Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih sočutno stali ob strani. V SPOMIN Tih in boleč je spomin, ko nas je pred 3. leti zapustil dragi mož, oče in stari oče JANEZ MRAVLJA Mestni trg 3, Škofja Loka Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani zadnji dom. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage hčerke, mame, sestre in babice ERNE SITAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala sosedi Jelki za njeno nesebično skrb, nego in pomoč, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, pevskemu zboru iz Kokrice, bivšim sodelavcem INTEREUROPE in MERKURJA Kranj, pogrebnemu zavodu NAVČEK, ter še vsem drugim, ki ste jo poznali in jo boste ohranili v lepem spominu. Hvala Vam vsem. VSI NJENI ZAHVALA Ugasnil zdaj je Tvoj pogled za vedno so sklenile Tvoje pridne se roke in po plačilo večno odšlo Tvoje dobro je srce. Ob prerani smrti naše dobre žene, mami, sestre in tete BERNARDE GUČEK iz Preddvora se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih dneh kakorkoli pomagali. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali maše, sveče in cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. dr. Hriberniku za zdravljenje, g. župniku iz Preddvora, g. župnikom iz Želimelj in Škocjana za lepo pogrebno svečanost, Boštjanovim in Brigitinim sošolcem za spremstvo na njeni zadnji poti, pevcem iz Nakla za zapete žalostinke, trobentarju za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! ZAHVALA V srcu te vedno bomo nosili, nate nikdar mi pozabili. Ob nenadni izgubi sina in brata MARKA VOLČIČA se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, sosedom iz Dolenje vasi za nesebično pomoč pri pogrebu, vrstnikom, ki ste ga spremljali na poslednji poti, pevcem in gospodu župniku za čutno opravljen obred, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje ali nam kakorkoli stali ob strani, skupaj z družino Peternelj, kateri se za vse še posebej zahvaljujemo. VSI NJEGOVI VSI NJEGOVI Visoko, 25. maja 1994 Srečna številka: Spodnja Bela 13 Trinajstica za srečo V akciji Gorenjskega glasa "Vsak teden ena srečna družina več" je bila med vrsticami torkove številke objavljena številka hiše na Spodnji Beli 13. "Iz postelje sem se dvignil bolj pozno, nekaj čez osmo zjutraj," je začel Primož Serpan, ki z družino iivi na "srečni številki". Tuš, britje..., Primož se je pripravljal za odhod v Kranj, v tistem pa... "dol je pribrzela stara mama Elizabeto (slednja iivi v zgornjem nadstropju hiše na trinajstki) in jelo pripovedovati, da jo je po telefonu poklicala prijateljica »" povedala, da je v Gorenjskem glasu izžrebana njihova hišno številka." Fant na začetku niti ni vedel za kaj gre, no, kaj hitro pa se je v roki znašla telefonska slušalka in poklical je v. uredništvo Gorenjskega Glasa. Nagrada je bila oddana. Nekaj kasneje se je na časopis, nevedoč za Primožev klic, oglasil tudi oče, kar iz službe. Čeprav pri Serpanovih Gorenjskega gloS° nimajo naročenega, ga radi preberejo, če jim le pride pod roke, prav pa jim bo prišla tudi tokratna nagrada, vredna celin dvajset tisočakov. LK. Pričakovali in pričakali smo Giro - Kranj je ie od začetka tega tedna Uvel z eno največjih špotnih prireditev na svetu, Girom d'Italia. Kolesarski navdušenci so se pomerili na različnih kolesarskih tekmovanjih in spretnostnih vožnjah, v torek pa so mladim kolesarjem razdelili 1000 čelad za varno vožnjo. Poleg kolesarskega sejma ie od ponedeljka v Kranju potekajo različne športne in kulturne prireditve, cestarji pa so zadnji hip "pokrpali" luknje. • V.S., foto: G.Sinik r. 77 J Girodbalia bGazzattidrdiSMrt j ^MERKUR Zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo gradi najceneje v deželi tej? lefimfjdifu tfvuivfvpojđ c\ vLduvvd v$9iidqpvj8 v8dto<\s jw/po 9f Jop% V najboljšem trenutku GRADBENI MATERIAL po najnižjih cenah. vreča cementa ANHOVO, tip 450 z osnovnim 4 % popustom z Merkurjevo kartico zaupanja že za 480.95 SIT vreča apna IGM Zagorje z osnovnim 4 % popustom z Merkurjevo kartico zaupanja že za 408.95 SIT modularni blok BH 6 z osnovnim 4 % popustom z Merkurjevo kartico zaupanja že za 43.10 SIT strešna opeka ĐRAMAC z osnovnim 4 % popustom z Merkurjevo kartico zaupanja že za 98.70 SIT Cene veljajo za takojšnja plačila ali na potrošniško posojilo in so z Merkurjevo kartico zaupanja lahko še nižje ! Uspešni kranjski veterani v Celju Letošnje državno prvenstvo za atletske veterane so uspešno pripravili celjski atletski delavci. Veterani (nacionalna kategorija se pri moških začne i 35 leti, pri ženskah pa pri 30 letih) so dosegli nekaj telo dobrih rezultatov, še zlasti v metih, kar je dober obet pred evropskim prvenstvom veteranov, ki bo v začetku meseca junija v Atenah. Na letošnjem državnem prvenstvu je zelo uspešno nastopilo tudi pet atletov kranjskega Triglava, ki so osvojili kar sedem naslovov državnih pravkov. Tekmovanje je spremljalo deževno vreme. Naslove državnih prvakov med veternai so osvojili Dušan Prezelj v skoku v višino s 180 cm, Lado Konc v suvanju krogle s 12,74 m in metu diska s 39,98 m, Bojan Klančnik je zmagi v metu kopja s 53,64 m in suvanju krogle s 11,90 m. Zelo uspešno pa sta nastopih tudi veteranki Ana Jerman, ki je zmagala v teku na 400 metrov s časom 1:04,4, v skoku v višino pa je zmagala Stanka Prezelj s 159 cm. J. Kuhar Novo vodstvo v Alpetourovi potovalni agenciji Kranj, L junija - Potovalna agencija Alpetour, Iger je 378 zaposlenih) ima od danes novo vodstvo. To je n* današnji seji sklenil delavski svet, to nt več potrdil mandata dosedanjemu direktorju Vettmirju Peticu. Slednji je vodil podjetje štiri mandate, sklenu pa je kandidirati Še za petega, nam je povedal predsednik večinskega suv dikta cestnega prometa v podjetju Rudi Gomboc. Toda delavski svet novega mandata ni več potrdil. Za vršilca določnosti direktorja so soglasno izvolili Janka Knafliča, to ima po besedah sindikalista Rudija Gomboca polno podpro sindikata tfl delavskega sveta. • D .Ž. PTT PIT PODJETJE SLOVENIJE Spoštovani! Komuniciranje v kakršnikoli obliki je že od nekdaj osnovna človeška, socialna in ekonomska potreba, ki danes, v času vse večje dinamike, postaja neizogiben pogoj osebne in poslovne uspešnosti posameznika in družbe. Zato smo se v PE PTT Kranj odločili, da omogočimo pridobitev telefonskega priključka pod ugodnimi plačilnimi pogoji (na območjih, kjer imamo proste kapacitete): - ob takojšnjem plačilu nudimo 10% popusta ali - omogočimo obročno plačilo v šestih mesečnih obrokih Z ugodnimi plačilnimi pogoji želimo približati možnost pridobitve telefonskega priključka slehernemu krajanu* s tem pa tudi uporabo telekomunikacijskih storitev. Vabimo vas, da se zglasite v PE PTT Kranj -Pričakujemo vas! Informacije po telefonu 262 - 228. cunj 973 m V NEDELJO 5. JUNIJA OB 10.00 NA VALOVIH =tADi* <=?AnJ DEŽELA KRANJSKA NIMA LEPŠ'GA KRAJA: KAMNA GORICA