[DVIGA. rv Lli LETO II GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA JULIJ 1973 Kje smo pri ustanavljanju TOZD že leta 1972 smo v podjetju začeli ustanavljati temeljne organizacije združenega dela. Za to delo je bila imenovana osemčlanska komisija, ki naj bi uresničevala ustavne amandmaje, predvsem pa 21. in 22. ustavni amandma, Komisija je skupaj z družbeno političnimi organizacijami v podjetju skušala analizirati predvsem politično situacijo v zvezi z uvajanjem ustavnih sprememb v podjetju. Ker gre pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela predvsem za kvaliteten premik — tako političen kot družbenoekonomski — v vsaki organizaciji združenega dela, je komisija leta 1972 opravila predvsem delo s področja javnega obveščanja pri organiziranju temeljnih organizacij združenega dela, analiziranja ekonomskega in političnega stanja v podjetju ter možnosti uvajanja ustavnih sprememb v prakso. Od 18. do 25. decembra 1972 so bili v podjetju zbori delovnih ljudi, na katerih so bile razložene ustavne spremembe predvsem na področju ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela. Na osnovi sprejetih sklepov zborov delovnih ljudi se je komisija lotila izdelave elaborata, s katerim naj bi delovnemu kolektivu prikazala utemeljenost ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela v našem podjetju. Z odhodom posameznih članov komisije iz podjetja in z nekaterimi kadrovskimi spremembami v podjetju je bilo delo komisije otežkočeno. To je vplivalo tudi na kasnitev posameznih rokov, ki so bili postavljeni za ustanavljanje TOZD. Junija je komisija obravnavala predosnutek organizacije TOZD in nekaj načelnih določil, katere naj bi vseboval bodoči samoupravni sporazum. Delavski svet je junija imenoval tudi novo delovno komisijo. Komisija ima 11 članov in je ko-optirana s člani tistih delovnih enot, ki se bodo med letom organizirale v TOZD. Julija je komisija obravnavala drugi predosnutek organizacije TOZD v podjetju. Predosnutek obravnava splošni del in obstoječe stanje v podjetju, temeljno organizacijo združenega dela — tovarna stavb- nega pohištva, TOZD — tovarna montažnih objektov, TOZD — trgovska mreža in pa organizacijo skupnih služb. Predlog organizacije strokovnih služb, samoupravne organizacije in vlogo družbenopolitičnih organizacij je komisija v celoti sprejela. Posamezna nerazčiščena vprašanja oz. pripombe, ki jih je komisija dala na predosnutek, naj se dokončno izdelajo. Tak elaborat naj obravnavajo in potrdijo bodoči zbori TOZD. Za normalen in čim hitrejši potek dela je komisija sprejela naslednje sklepe: 1. Predosnutek se s pripombami osvoji. Dokončno izdelan predlog naj obravnavajo družbe- nopolitične organizacije podjetja med 20. in 30. avgustom 1973. 2. Predlog naj se da v obravnavo (bodočim zborom TOZD) septembra in oktobra. 3. Imenovane so bile naslednje komisije: komisija za izdelavo samoupravnega sporazuma v sestavi: Boštjan Jocif, predsednik; Franc Gaber, član; Tomaž Peternel, član; komisija za delitev premoženja med TOZD v sestavi: Jurij Žebre, predsednik; Lovro Kalan, član; Miloš Martinovič, član; komisija za osnutek samoupravnih aktov TOZD v sestavi: Tine Kokelj, predsednik; Franc Pavlin, član; Tor. ~ Kužnik, član. Ker je področje opisa posameznih poslovnih funkcij v strokovnih službah precej problematično, prav tako pa tudi posamezna delovna mesta, obseg dela na le-teh in vprašanja odgovornosti, naj se to dopolni v predlogu tako, da se formira komisija za opis poslovnih funkcij posameznih služb in opis delovnih mest v sestavi: Boštjan Jocif, predsednik; direktorji sektorjev, člani. 4. Celotna izdelana dokumentacija naj se predloži komisiji za ustanavljanje TOZD v verifikacijo, septembra in oktobra pa predloži zboru TOZD in se začne s konstituiranjem TOZD. Boštjan Jocif, dipl. inž. Kako smo gospodarili v prvih petih mesecih Proizvodnja je plan dosegla 82 %, če pa upoštevamo nižjo zaposlenost kot je planirana, pa znaša dosedanja doseg proizvodnega plana podjetja 99 %. Če ito primerjamo še z letnim planom, ugotovimo, da je proizvodnja izpolnila 36 % letnega plana, ob upoštevanju nižje zaposlenosti pa 41 °/o. Od proizvodnih obratov sta plane dosegla le obrat vratnih elementov in letev ter enota montažnih objektov. Drugi obrati pa ne dosegajo plana. Če podrobneje pregledamo doseganje proizvodnega plana, ugotovimo, da proizvodnja posameznih izdelkov ni usklajena s planom, kar povzroča tudi težave pri realizaciji. Plan prodaje prav tako ni dosežen, saj znaša skupno dosežena realizacija v prvih petih mesecih 65,514.000 din, planirana pa 87,975.000 din, kar predstavlja le 74 %. Dosežena grosistična realizacija znaša 46,183.000 din, dosežena realizacija v trgovski mreži pa 19,452.000 dim. V primerjavi s planom je torej doseganje prve 74 %, doseganje druge pa 75 %. Podjetje je v periodičnem obračunu izkazalo 38,083.000 din celotnega dohodka, porabljena sredstva so znašala 32,206.000 din, dosežen dohodek pa je znašal 5,877.000 din. Iz tega doseženega dohodka je podjetje moralo pokriti 8,551.000 din dohodka, ki se nanaša na celotni dohodek v tem razdobju. Negativna razlika predstavlja izgubo v višini 2,674.000 din, ki je nastala zaradi nedoseženega dohodka. V skupni izgubi predstavljajo odpisi terjatev, ki so starejše od 90 dni, 3,013.000 din. Te terjatve pa je podjetje po zakonu dolžno odštevati od celotnega dohodka oz. na ta način zmanjšujejo ustvarjeni finančni rezultat. Aprila je podjetje zaradi večje realizacije kot v preteklih mesecih ustvarilo 450.000 din dobička, maja pa je bila realizacija zopet nižja od aprilske in je podjetje izkazalo 33.000 din izgube. Tako lahko ugotovimo za preteklih pet mesecev poslovanja izgubo v višini 2,551.000 din. Izguba se je v primerjavi s prvim tromesečjem zmanjšala, vendar aprila in maja v finančnem rezultatu niso upoštevani odpisi iterjatev — te je treba obračunavati le ob periodičnih obračunih — ki pa se ne bodo zmanjšali. Ugotavljamo, da se direktni stroški gibljejo na planirani višini, saj znaša odstotek doseganja 100. Prav tako ugotavljamo, da so indirektni stroški, čeprav so planirani visoko, pod planom, saj znaša odstotek doseganja 95. Kljub temu seveda trdimo, da so visoki in da prj tej višini moramo zdržati. Kljub velikemu povečanju cen nekaterih osnovnih materialov stroški niso planskih cen nič prekoračili, očitno pa so porabljene vse rezerve. Povečanje cen materialu bo v negativnem smislu vplivalo na finančni rezultat v drugem polletju. Boljši odstotek doseganja plana proizvodnje kot odstotek doseganja plana realizacije, poleg drugih kazalcev kaže tudi na večanje zalog izdelkov in trgovskega blaga v poslovalnicah, ki so se, čeprav vrednotene le po direktnih stroških, povečale za ca. 10.000.000 din. To povečanje pogojuje tudi povečanje napak na področju financ za zagotovitev nemotenega procesa proizvodnje. Ko ugotovimo, da se direktni stroški gibljejo na nivoju planiranih, in indirektni stroški ne presegajo planiranih in da proizvodnja izpolnjuje plan bolje kot prodaja, da dosežene nabavne cene še ne presegajo planskih cen oz. povečanje v masi ne presega rezerve v planskih cenah, da dosegamo planirano stopnjo kritja, potem je očitno, da slab finančni rezultat izhaja iz premajhnega obsega prodaje. Čeprav je vzrok visokih zalog delno tudi v nesortiranoati izdelkov, je njihova višina in tudi finančni rezultat pogojen s premajhno prodajo. Zato povečanje obsega prodaje poleg ostalih naporov v poslovanju in proizvodnji zagotavlja boljši finančni rezultat. Jurij Žebre aktiva ZM Jelovica Konferenca V soboto, 30. junija, je sekretariat osnovne organizacije ZK našega podjetja organiziral mladinsko konferenco, ki so se je udeležili tudi direktor, predsednik poslovnega odbora in predsednik sindikata. Udeležba jc bila sicer dokaj skromna — prisotnih je bilo okoli 40 mladink in mladincev v glavnem iz proizvodnje. Kljub temu so vsi menili, da je mladinska organizacija potrebna in da se mladi želijo vključiti v družbenopolitična dogajanja podjetja. Konferenca je skušala ugotoviti vzroke dosedanjega mrtvila, saj je kljub dobro pripravljeni in številno obiskani ustanovni konferenci 1. 1971 mladinski aktiv obstajal le na papirju in se je tako upravičeno slišala kritika, da so mladi v Jelovici nesposobni in nezainteresirani. Mladina, kot tudi ostali, ki delamo v družbenopolitičnih organizacijah, bomo morali enkrat resnično ovreči te trditve in dokazati, da mladina v Jelovici ni nič drugačna kot v drugih podjetjih in da je sposobna in dovolj zrela, da aktivno poseže v samoupravno življenje podjetja. Ob vedno bolj poudarjeni vlogi mlade generacije Jelovica ne sme stati ob strani, saj je 1/3 zaposlenih mladih. Generacije, ki danes stopajo v proizvodnjo, stopajo z boljšo delovno izobrazbo in s precejšnjo sposobnostjo za hitro prilagajanje sodobnim tehnološkim procesom. Seveda jim primanjkuje izkušenj. Strnejo se okrog vsega, kar je novega, sodobnega ter obeta perspektivo in v proizvodnji in družbi postanejo nosilci novega. Starejši so bolj vključeni v obstoječi sistem, bolj so vezani in manj kritični. Res pa je, da v sedanji situaciji mladi nimajo tistega vpliva na odločanje, ki jim pri njihovem položaju pri delu, po njihovem proizvodnem prispevku pripada. Velika večina mladih proizvajalcev je še vedno povsem v mezdnem odnosu, ki je podoben položaju nekvalificiranih delavcev. Čeprav je delavski razred zelo mlad, pa je zelo slabo zastopan v organih samoupravljanja. Energijo mlade generacije in pripravljenost, da prevzema določene naloge, moramo čimbolje izkoristiti. Razprava na konferenci je pokazala, da so osnovni in najbolj bistveni vzroki, zakaj mladinska organizacija pri nas ne more zaživeti naslednji: pasivnost družbenopolitičnih organizacij, predvsem ZK, kadrovanje v vodstvo aktiva, odnosi vodstvo — člani aktiva, kakor tudi sama aktivnost mladih. Osnovna organizacija ZK v našem podjetju je bila pasivna in se ni dolgoročneje ukvarjala z mladinskimi problemi. Bila je sicer iniciator ustanovne konference, [vendar je premalo spremljala in sodelovala z aktivom po konferenci. Je pa res tudi to, da so mladi premalo aktivni in prizadevni, da pridobijo zaupanje in dostojno mesto v družbenopolitični akciji. Želja članov osnovne organizacije ZK je, da bi organizacijo pomladili in da potem ti mladi komunisti ne bodo dovolili pasivnega obnašanja do problematike mladih. Vsaka organizacija ima tudi vodstvo in njej v prid je, da ni le formalno izvoljeno, temveč da je resnično vodstvo. Zaradi tega je izredno pomembno, katere mladince in mladinke se voli v predsedstvo in potem v ožji vrh aktiva. Vodstvo, ki je bilo izvoljeno pred dvema letoma zasluži ostro kritiko. Posebno predsednik Brane Dolinar se je pokazal kot zelo neresen in ni pokazal prav nobene volje za delo. Izjema je bila le Smiljana Oblak, ki pa je ob začetni zagnanosti kmalu obupala. Novoizvoljeno vodstvo bo moralo imeti pred očmi predvsem to, da se bo moral vsak član izobraževati sam, analizirati svoje ravnanje in odpravljati napake. Obstaja pa tudi možnost, da bo kljub prizadevanju vodstva slišati kritične pripombe o delu organizacije. Velikokrat namreč poosebljamo organizacijo z vodstvom in pozabljamo, da je organizacija le toliko aktivna kolikor so aktivni njeni člani. Konferenca je sprejela naslednje sklepe: posvetiti se in dati poudarek vprašanjem, ki so razen za mladino pomembni tudi za ostale člane kolektiva. Predvsem skrbi za družbenopolitično pravilnost vseh pomembnejših ukrepov v podjetju, ker zahteva dajanje pripomb in predlogov najprej poznavanje problemov, znanja in izkušenj, naj se poskrbi za organizirano izobraževanje mladih, organizacija športnih, kulturnih prireditev, zabav, izletov, srečanj itd., predsedstvu naj bo osnova pri sestavi delovnega programa sprejeti program iz leta 1971, vendar naj bo v njem zapisano le toliko, kolikor se bo resnično napravilo. Preobširno zastavljene naloge imajo za posledico, da s programom preveč obljubljamo, storimo pa malo. Kar je sprejeto, mora postati resnična obveza. V predsedstvo aktiva ZM so bili izvoljeni: Vinko Mesec, Jože Repinc, Tatjana Likar, Anica Uše-ničnik, Marjan Arnol, Matjaž Tičar, Milan Božič, Roman Oblak, Stane Okorn, Dušan Selak, Zdenko Repič, Milan Kalan, Marija Krek, Mira Bergant in Milena Demšar. Nadzorni odbor: Cveto Kajin — predsednik, Kati Zupančič in Jože Okorn. Novoizvoljeno predsedstvo je na prvem sestanku izvolilo petčlanski sekretariat, ki ga sestavljajo: Vinko Mesec — predsednik, Jože Repinc — podpredsednik, Tatjana Likar —■ tajnik, Anica Ušeničnik — blagajnik in Marjan Arnol — član. Novoizvoljenemu vodstvu želimo uspešno vodenje aktiva in upamo, da bo oživel mladinsko organizacijo. Prav je, da tudi mladi prispevajo k reševanju trenutno zelo perečih problemov, ki zahtevajo dosledno izpolnjevanje sprejetih nalog. Sekretar 00 ZK Brane Medja lavcem Spremenjena najmanjša dolžina letnega dopusta Delavski svet podjetja je na seji 29. junija sprejel sklep, da znaša dolžina dopusta najmanj 18 dni. Do dopusta je upravičen delavec že po 6-mesečnj neprekinjeni zaposlitvi. Tako imajo letos vsi delavci, katerim je bil določen letni dopust na manj kot 18 dni, pravico do najkrajšega dopusta v podjetju 18 dni. Delavcem, ki so imeli dopust določen na 18 dni ali več, pa ostane dolžina letnega dopusta nespremenjena. Sprememba dožine najkrajšega dopusta je bila sprejeta na delavskem svetu po hitrem postopku zaradi tega, ker je začel veljati maja 1973 zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Le-ta je predpisal likšnem obsegu bomo lahko uveljavili še druga merila. In kaj predstavlja povišanje dolžine najmanjšega do pusta? Povišanje dolžine najmanj, šega dopusta predstavlja ne-planiran večji izpad delovnih seču. Zato je dolžnost obra-tovodje alli vodje oddelka oz. posameznega direktorja sektorja, da je pozoren na to, da bo delavec, ki ima letni dopust določen na dolžino 12 dni, dopust uporabil talko, da bo v njegovi dolžini najmanj ena prosta sobota. Delavec, ki ima iletni dopust 18 dni, najmanj ena do dve prosti soboti. Delavec, ki ima letni dopust 24 dni, najmanj dve prosti soboti. Delavec s 30 delovnimi dnevi, pa najmanj tri proste sdbote. Ivan Breznik Štipendiranje iNaše podjetje štipendira 20 dijakov oz. študentov na raz-nih šolah, štipendije imajo študentje na naslednjih šolah: tehnična srednja šola, lesni odsek — 4 štipendije; gradbena srednja šola — 2; ekonomska srednja šola — 5; upravno-administrativna šola — 3; ekonomska fakulteta — 2; biotehniška fakulteta, lesna smer — 3; filozofska fakulteta — 1 štipendija. iPoleg rednih štipendij orno. 'n zaposlenim de- __ _______: podjetja. Delavci izredno študirajo na naslednjih šolah: tehniška šola, lesni odsek — 2, tehniška šola, najnižjo dolžino letnega dopusta. S povišano najnižjo dolžino letnega dopusta se je tako zmanjšal razpon med najdalj, šo in najkrajšo dolžino letnega dopusta s 16 na 12 dni, saj je ostala najdaljša dolžina letnega dopusta nespremenjena, in sicer 30 dni. Delavski svet bo konec letošnjega leta razpravljal o nadaljnjih spremembah meril za letne dopuste, saj so s prenešenim zakonskim predpisom dejansko prizade-ti delavci, ki so imeli do sedaj odmerjen letni dopust na 18 dni. Sprememba meril pa bo zelo težavno delo, saj zakonski predpisi določajo, da morajo delovne organizacije pri določanju dolžine letnega dopusta upoštevati predvsem: težo ddla, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesno in duševno napetost pri delu, posebne socialne razmere, v katerih živi delavec idr., letini dopust pa je odvisen predvsem od delovne dobe in od drugih obdobij, ki so po zakonu izenačena z delovno dobo. Ce pa želimo, da bi z dolžino letnega dopusta stimulirali delavčevo delovno dobo ter imamo za stimulacijo 40 let oz. 35 let delovne dobe na voljo 12 delovnih dni, pa je vprašanje, kalko in v ko- ur ob tem, da so izostanki z dela že tako v podjetju vsako leto v nenehnem porastu. Prizadevanja samoupravnih organov pa so usmerjena v zmanjšanje izostankov z dela. Zato lahko pričakujemo, da bo kakršnokoli povečanje dolžine letnega dopusta tud: drugim delavcem v letu 1974 zelo težko in verjetno nesprejemljivo. Saj bi morali gledati predvsem na to, da bi z novimi merili dosegli tako razdelitev dolžine letnega dopusta, da ne bi še dodatno povečevali izostanke z dela. In še tole. Na seji delavskega sveta je bilo postavi j e-no vprašanje glede prostih sobot v času dopusta. Vsem članom kolektiva zato še tole pojasnilo: Proste sobote se vštejejo v delovno dobo, ti dnevi pa so z drugimi tudi izenačeni glede drugih pravde iz delovnega razmerja. Zato se proste sobote tudi vštejejo v letni dopust, če pride prosta sobota v čas letnega dopusta. Vendar si ne smemo delati utvar, da bi lahko na ta način špekulirali in si podaljševali letni dopust tako, da bi prišli npr. na dan pred prosto soboto na delo ipd. Vodja obrata delavcu dovolj uje letni dopust, torelj tudi njegovo dolžino. Vsi pa vemo, da imamo v poletnih mesecih največ eno delovno soboto v me- Krvodajalska akcija Letos praznujemo 20-Ietni-co, odkar v Sloveniji brezplačno dajemo kri. Leta 1953 je bila dana .pobuda, da preidemo na brezplačno darovanje krvi. Marsikdo se je takrat spraševal, ali se bo krog krvodajalcev zmanjšal ali p oj večal. Ta/krat je rdeči križ Slovenije začel akcijo za zbiranje krvodajalcev. Tako pripravljena akcija je bila ena izmed mnogih, ki je pokazala humanost darovalcev krvi. Zamisel je presegla vsa pričakovanja. Leta 1952 je bilo registriranih 11.694 krvodajalcev. Že v prvem letu brezplačnega krvodajalstva pa je število naraslo na 20210 darovalcev. Po tem času je število krvodajalcev vsak leto skokovito naraščalo in lani doseglo 84.875 darovalcev. Prebivalstvo pa pokaže solidarnost tudi v izrednih akcijah. Tudi naš kolektiv se v vse večjem številu odziva na te humane alkcije in je lani darovalo kri prek 100 članov kolektiva iz vseh naših obratov. Občinski odbor rdečega križa Škofja Loka tudi letos organizira redno krvodajalsko akcijo 21., 22. in 23. avgusta. V Gorenji vasi pa 16. avgusta. Obdobje, v katerem bo ta akcija, je čas dopustov in v našem kolektivu bi darovanje krvi po posameznih obratih povzročilo velike težave v proizvodnji. Vsak član ko-lektiva, ki bo v teh dneh daroval kri, ima prost plačan dan. Prosimo vse člane kolekti. va, naj bi z razumevanjem upoštevali zgoraj omenjene težave in naj ibj vsak daroval kri po rednem delovnem času. Prosti dan pa bi dobil plačan na prosto soboto. V drugem primeru pa bi organizirali Skupen odvzem ‘krvi v Ljubljani na kakšen drug datum, tako kot druga leta Sindikalna organizacija bo takoj začela zbirati prijave in tudi obvestila vse člane kolektiva o tej akciji. Krvodajalstvo postaja resnično široka družbena akcija. Dvajsetletnico krvodajalstva pa bomo najbolje proslavili, če bomo tudi v našem kolek, tivu zbrali čimveč prijav in aktivirali še nove darovalce krvi. Uspeti moramo, da vključimo v to humano dkci. jo slehernega zdravega in sposobnega člana kolektiva. Franc Gaber strojni odsek — 1, ekonomska srednja šola — 2, upravno-administrativna šola — 1, višja ekonomsko-komercialna šola — 3, višja šola za organizacijo dela — 1, višja grad-bano-tehnična šola — 1. V podjetju se torej izobražuje 11 delavcev, od tega samo eden za delo na svojem delovnem mestu. Zahtevnejša strokovna mesta ali druga delovna mesta bodo torej na voljo 31 našim štipendistom in izrednim študentom. Kolegij glavnega direktorja podjetja pa je o štipendiranju razpravljal junija ter sprejel sklep, da se naj dodatno razpišejo v šolskem letu 1973/74 še naslednje štipendije: študij na visokih šolah — 3, študij na višjih šolah — 3, šolanje na srednjih šolah — 12. Ob predvidevanju, da bodo samoupravni organi sprejeli predlog o razpisu navedenega števila štipendij, bo podjetje izobraževalo v šolskem letu s štipendiranjem 49 dijakov oz. študentov. S štipendisti podjetja je bil 28. junija sestanek v podjetju, ki ga je vodil glavni direktor. Na sestanku so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Štipendistom se mora redno pošiljati glasilo podjetja. 2. Sistem določanja višine štipendij naj bi se spremenil, študente pa naj bi se nagrajevalo po opravljenih izpitih. 3. V nagrajevanju študentov po opravljenih izpitih naj se vključi tudi opravljanje izpitov tujih jezikov, ali pa naj se izobraževanje iz tujih jezikov uredi enako kot za drage člane kolektiva. 4. Študentom naj se pomaga pri nabavi knjig. 5. Komisija v sestavi treh štipendistov mora najkasneje do 30. julija 1973 izdelati predlog štipendiranja. 6. Študentje morajo praviloma opravljati seminarske naloge in diplomske naloge s področja problematike podjetja. Ivan Breznik Kadrovske vesti Izvoz in kvaliteta Naše podjetje že od leta 1971 izvaža stavbno mizarske izdelke v Zahodno Nemčijo, kjer je v dobavo vključena tudi neposredna montaža izdelkov na gradbiščih. Izvoz teh izdelkov je dosegel naj večji obseg v drugi polovici leta 1971 in prvi polovici ldta 1972. Dobave so bile predvsem namenjene za olimpijsko naselje in še nekatere druge stanovanjske objekte. Leta 1972 so bila v Nemčiji odprta naslednja gradbišča: (junij 1973) NOVI SODELAVCI V strokovnih službah: Vinko Orehar. V trgovski mreži: Pavel Nastran in Ante Karatovič. V obratu oken in notranjih vrat: Stanislav Guzelj in Av. gust Peternelj. V obratu vhodnih in garažnih vrat: Milan Božič in Andrej Lunar. V obratu montaže stavbnega pohištva: Jože Rupar. V obratu Preddvor: Miha Arnež. V obratu Gorenja vas: Jožef Zajec. V delovni organizaciji so se v času šolskih počitnic zaposlili tudi naslednji učenci in dijaki srednjih šol: Boris Fojikar, Drago Čarman, Darinka Orehovec, Zdenka Jezeršek, Franc Vidic, Marija Je-lovčan, Anka Golar, Gorazd Krajnik, Franc Tičar, Milan Bernik, Jožefa Florjanič in Janja Vujiča. Novim sodelavcem in dijakom želimo v novem delovnem okolju obilo dobrega počutja in delovnih uspehov. V istem času so prenehali z delom naslednji delavci: Na odslužen]e vojaškega roka so odšli: Ljubo Lozar, Leopold Kržišnik, Franc Mohorič, Branko Pirc in Božidar Omejec. V rednem odpovednem roku: Milka Setnikar in Janez Jeršin. Sporazumno prenehanje dela: Jože Blažič. Samovoljno prenehanje dela: Ivan Pavličevič. Upokojena pa je bila Antonija Novak, ki se ji za dolgoletno delo v podjetju zahvaljujemo. 1. Naselje Mozart (dobava oken in vrat) objekt I., II. v skupni vrednosti ca. 522.000 mark. 2. Olimpijsko naselje (dobava oken in elementov) 20 objektov v skupni vrednosti ca. 1,691.000 DM. 3. Objekti Miinchner Grund (sobna vrata) 4 objekti v skupni vrednosti ca. 167.000 mark. 4. Presscenter in G 2 (dobava vrat) 5 objektov ca. 310 tisoč DM. 5. Naselje Sintpert in Nau-pia (vrata) 5 objektov ca. 155 tisoč DM. 6. Fuschsbau (reprezent. stanovanjska stavba) 1 Objekt ca. 320.000 DM. 7. Objekti Perlach (okna in elementi) 5 Objektov ca. 185 tisoč DM. 8. Naselje Cundrom Andre-strasse (okna) 6 Objektov ca. 625.000 DM. Iz tega je razvidno, da so bila dela zelo obsežna, še težji problem pa je bil pri vgrajevanju na posameznih grad. biščih. Montažo izdelkov so opravljali naši usposobljeni monterji, v konicah pa je bilo na vseh gradbiščih več delavcev različnih poklicev iz različnih krajev naše domovine. Dobave so bile vezane na določene dobavne roke, ker je bil zaključek del za večino objektov vezan na začetek olimpijskih iger v Miinchnu. Razumljivo je, da podjetje za tak hiter start na inozemskem tržišču ni bilo dovolj pripravljeno in da so se s tem v zvezi pojavljale najrazličnejše težave. Sam obseg del je bil v celoti razviden šele, ko se je začela montaža na kraju samem. Danes, ko je zadeva mimo, lahko tr. dirno, da je podjetje s skupnimi napori proizvodnje in montaže opravilo gigantski posel in si s tem pridobilo neprecenljive izkušnje, ki so potrebne za nastop na tako zahtevnem trgu. Posebna zasluga gre našim starim monterjem, iki so vzdržali na terenu tudi v najtežjih pogojih in po svojih močeh prispevali h končni obliki in kvaliteti naših izdelkov pri vgrajevanju in oddaji del na kraju samem. Omembe vredno je dejstvo, da je za prodajo izdelkov pomembna izjava vsakega posameznega stanovalca, da na kvaliteto izdelkov nima nobenih pripomb. To pa predstavlja najtežji problem, ker stanoval ci čez dan niso doma, lovljenje v večernih urah pa predstavlja svojevrstno preizkušnjo živcev. Ljudje se izgovarjajo, da nimajo časa, da imajo goste, da so pri posebni televizijski oddaji, da se odpravljajo v gledališče, na obisk itd. Neštetokrat mora vodstvo montaže uporabiti vse mogoče načine, da se dokoplje do zahtevanih izjav. Te ovire pa ni možno obiti, ker je to določeno s splošnimi pogodbenimi pogoji. Naj v ilustracijo navedem nekaj primerov najrazličnejših pomanjkljivosti, Iki so opažene na teh gradbiščih. Pomanjkljivosti je možno JELOVICA — Glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja odbor delavskega sveta za informacije in tisk: Franc Jenko, inž. Tomaž Peternel, Jože Tičar, Jože Demšar, Mirko Bondi, dipl. inž. Jurij Šeme in Franc Pavlin — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tisk ČP Gorenjski tisk, Kranj v 1100 izvodih razdeliti v dve glavni Skupini. 1. Nedosledna izdelava in dobava, ki vsebuje skrite (a) in vidne (b) napake; 2. Nedosledna montaža, ki prav tako vsebuje skrite (a) in vidne (b) napake. Pod 1. a) lahko razvrstimo (naslednje primere: uporabo nepravilno osušenega žaganega lesa — osušitve, uporabo neustreznih lepil, nekvalitetno krpanje napak, neustrezna predpriprava za površinsko obdelavo, netočno nale-ganje na tesnila, netočna vstavitev tesnil in odkapnic, bojni spoji, nefunkcionalno delovanje okovja, poškodbe sten, podob, instalacij, stekel, opreme, grobo opravljena dela pri tesnenju fasade, nečisti zaključki pleskarskih del, napačno vgrajevanje izdelkov. Poleg tega povzročajo velike težave pri montaži tudi nekompletne dobave. To predstavlja dobave nekom-pletnih sestavov posameznih pozicij, nekompletnih enot posameznih etaž ali odsekov fasade po gradbenem planu, včasih pa tudi samo spojni in pritrjevalni material. TRgi app 1 H lJ mn *fi iy Ikilffi H1 uporaba neustreznega lesa za pokončnike vratnih kril, zabijanje lesnih vijakov — namesto uvijanja; Pod 1. b) razvrstimo naslednje primere: groba strojna obdelava, nepravilne dimenzije kril in Okvirjev, neusklajeno medsebojno stiče-nje, grobi sledovi brusilnih strojev, nekompletna montaža okovja, neustrezno montirano okovje, groba popravila posameznih sestavnih delov, groba predstavitev priporni, kov in nasadil, netočna širina sestavnih delov podbojev, površinska obdelava pomanjkljivo opravljena, embalira-nje premalo osušenih vratnih kril; 'Pod 2. a) razvrstimo naslednje primere: neustrezno spajanje posameznih elementov, neustrezno pritrjevanje posameznih elementov, površno tesnenje elementov ob betonski steni, zabijanje lesnih vijakov namesto uvijanja, grobo kitanje zunanjih površin; 'Pod 2. b) razvrstimo naslednje primere: grobe poškodbe izdelkov pri montaži, neustrezni zaključki in medse- Velike težave povzročajo tudi razne poškodbe na že vgrajenih izdelkih, ki jih povzročajo neznani povzročitelji, največkrat seveda gradbeni delavci ali izvajalci raznih obrtniških del. Ugotavljanje krivca je vedno problematično, v končni fazi pa moramo oddati intaktne izdelke. To daje približno sliko, kaj vse se lahko pojavlja pri izdelavi in montaži naših izdelkov. Če si posamezne primere podrobneje ogledamo, ugotovimo, da nobena od teh pomanjkljivosti ne predstavlja za nas nepremostljive ovire. Ob upoštevanju splošnih strokovnih kriterijev, nekaj več pozornosti In vestnosti, nam odprava teh pomanjkljivosti predstavlja lahko le nekaj več vloženega delovnega časa, ki pa ni v nikakršnem proporcu z eventualnimi stroški popravil. Zavedati se mo-ramo, da z nekvalitetnim delom kvarimo ugled sebi in podjetju in da se bomo ob takih pogojih vse težje vključevali v domače in evropsko tržišče. Zdravko Ribnikar, inž. DOSEŽENA REALIZACIJA V JUNIJU Grosistična prodaja od tega izvoz Maloprodaja (poslovalnice) od tega izvoz Celotna realizacija 10,248.338,55 din 1,016.680,35 din 4,772.885,20 din 805.845,00 din 15,021.223,75 din 4 JELOVICA Iz kronike okteta Jelovica Nadaljevanje Celovečerni .koncert je oktet izvedel še v Ratečah, kjer pa je Ibill Obisk zelo slab. Vendar pa so najzvestejši 'ljubitelji petja toplo pozdravili pevce. V zimskih mesecih je oktet naštudiral nekaj novih skladb in jih posnel za arhiv RTV. Te skladbe so: Na vsočem Obirji, K’nis liepa, Sem se raj tov ženiti. Pesem samotarja in Kadar jes na pvaninco hrem. Prosvetni delavci s Koroške so imeli v Škofji Loki večdnevni seminar. Ob sprejemni slovesnosti je nastopil tudi Oktet Jelovica. Slavje se je potegnilo do poznih ur. Oktet je skupaj s koroškimi kulturniki zapel še preneka-tero znano pesem. Aprila je oktet zapel v Kranjski gori na zborovanju gorenjskih turističnih delav. cev. Dvajset pesmi je navdušilo številno Občinstvo. Tenorist okteta Jelovica Leon Marolt je povabil Oktet v obrat Slovenijalesa v Medvodah, da skupaj proslavijo jubilej te delovne enote. Leon Marolt je namreč direktor v tej tovarni, zato je bil ansambel še posebno toplo sprejet. Pevci so se oddolžili s številnimi pesmimi. Prvič je nastopil oktet Jelovica pred TV kamerami 24. aprila. To je bilo v ljubljanskem Tivoliju skupaj z Zadovoljnimi Kranjci v pesmi Naš trobentar. Radijski posnetki okteta Jelovica so bili predvajani v četrtkovem večeru domačih pesmi 4. maja. Ljubljanska TV je bila sredi priprav za nove oddaje narodnih in drugih pesmi. Med ansambli, ki so sodelovali pri tem snemanju, je bil tudi oktet Jelovica. Snemanje je vodil režiser Anton Marti. Ponovno je bil pred TV kamerami oktet Jelovica 9. maja. Tokrat v Škofji Loki. Ekipa TV je tedaj posnela samostojni program okteta Jelovica za tradicionalno oddajo Po domače. Za maj je bilo določeno ponovno snemanje na Radiu Ljubljana, tokrat pesmi, namenjene za tekmovalni program, ki ga je razpisal Radio Ljubljana. Da bi interpretacija teh skladb uspela, je oktet povabil na generalko Tomaža Tozona, producenta za narodnozabavno in narodno glasbo pri RTV Ljubljana. Tomaž Tozon je bil že prej znanec našega ansambla, saj je sam vodil nekatera snemanja Okteta Jelovica na RTV. Prav je, da vemo tudi to KVALITETA IN ZANESLJIVOST Ukrepi včasih In zdaj ... Precej je bilo napisanega glede kvalitete, vendar vse kaže, da se ponekod ne znamo ali pa ne upamo postaviti po robu nekvaliteti. Niti ni prepotrebnih ukrepov proti tistim, ki s svojim nevestnim delom povzročajo dosti izmeta, dodatno delo in velike stroške. Nekateri menijo, da je bilo od pamtiveka tako. O, kje pa. V starih časih so bili ukrepi precej strogi. Celo življenje je bilo na kocki. Pa si oglejmo, kakšni so bili UKREPI PETRA VELIKEGA GLEDE KAKOVOSTI IN ZA-NESLJIVOSTI povzeti po zgodovinskih virih. Ukaz se glasi: § 1- Ukazujem, da se gospodarju tovarne orožja v Tuli Kor. nilu Beloglasu naloži z bičem in ga pošlje v samostan na prisilno delo, ker se je on, nesramnež, predrznil prodati carski vojski neuporabne topove in puške. Starešino Frola Fuksa bičati in poslati v Azov, da ne bo žigosal slabega orožja. § 2. Ukazujem, da se oddelek za orožje iz Petersburga preseli v Tulo, kjer naj se pazi noč in dan, da bo orožje brezhibno. Upravniki pisarnic in njihovi pisarji naj pazijo, kako bo starešina žigosal orožje in če sumijo, naj sami kontrolirajo pregled in preizkusno streljanje. Vsak mesec naj se strelja z dvema puškama, dokler se ne pokvarita. Če se zgodi, da puške odpovedo v vojski, posebej še med bitko, in če se to dogodi zaradi nemarnosti upravnikov pisarnic in pisarjev, naj se jih biča, in to po goli zadnjici: — gospodarju se naloži 25 udarcev ter se ga kaznuje z 2 zlatnikoma za vsako puško; — starešina naj bo bičan, dokler se ne onesvesti; — višjega upravnika pisarnic se degradira v podoficirja; — upravnike pisarnic se degradira v pisarje; — pisarjem se za eno leto odvzame tedensko merico vodke, ki jim pripada. Novemu gospodarju tovar. ne orožja Demidovu ukazujem, da za upravnike pisarnic in pisarje zgradi hiše, ki ne bodo slabše od hiše samega gospodarja, če se pripeti, da bodo slabše, naj se Demidov ne razburja. Ukazal bom, da ga ubijejo. Pripomba: Ta ukaz ruskega carja Petra Velikega (1682— 1725) kaže, kako velik pomen so dali kakovosti in zanesljivosti v tistih časih. Ukaz je povzet po knjigi J. Sorin, A. Lebedev: Predavanje o zanesljivosti; druga predelana in izpopolnjena izdaja (Izda-vačko preduzeče »Znanje« 1968). Kot strokovnjak je prijateljsko odsvetoval snemanje, ker študij melodij še ni dozorel. Na radiu je predlagal odložitev snemanja na jesen 1972. Svojo odločitev je Tomaž Tozon podkrepil z odločnimi argumenti. Kot poznavalcu pogojev mu tudi ni ugajal izbor pesmi, saj nekatere ni-so ustrezale ne sestavu ansambla in ne strokovnim pogojem razpisa. Tomaž Tozon se je zadržal tudi pri načinu interpretacije, ki jo zahtevajo posebno renesančne skladbe, od katerih je bila ena določena za snemanje. Analiza izbora in interpretacija skladb je bila v celoti temeljita. iPevci okteta Jelovica -so uvideli, da bo treba študij le-teh pa tudi preostalih skladb spremeniti. Za okte-tovce je bil sestanek s strokovnjakom na vokalnem področju Tomažem Tozonom kot revolucija. Sklenili so povprašati Tomaža Tozona, če bi prevzel vodenje in vadbo ansambla. Tomaž Tozon je odgovoril, da bi sprejel ponujeno delo. Ker pa čuti do sedanjega vodje prof. Pere-gri-na Capudra moralno in stanovsko spoštovanje, tega ne more sprejeti. Predlagal je, naj se pevci pomenijo s prof. Capudrom. Prof. Capuder je bil seznanjen s sklepom in je ponudeno ostavko sprejel. Oktet je obves-til Tomaža Tozona, da je prof. Capuder razrešen vseh obveznosti pri Zboru in da Tozon prevzame vodenje okteta. Tozon je pristal na ponudbo in tako je oktet dobil novega, nadarjenega strokovnjaka, prekaljenega dirigenta že nekaterih znanih zborov v Ljubljani in poznavalca vseh dogajanj v -sodobnem načinu dela na glasbeno-vokalnem področju. Vsi ti dogodki pa seveda ne pomenijo, da oktet pod vodstvom prof. Capudra ni uspeval. Nasprotno! Oktet je napravil pod njegovim vodstvom vzpon v tako kratkem obdobju, da ga tudi največ ji optimisti niso pričakovali. Prof. Capuder je oral ledino in bil skupaj s pevci deležen številnih sadov dela. Za vse uspehe treh let ima velik del zaslug. Ime Peregrina Capudra bo ostalo vidno v zgodovini okteta Jelovica. Pevci pa se ga bodo spominjali kot prvega učitelja ter kot umet-nika-člaveika. S Tomažem Tozonom je oktet vseeno precej pridobil. Je poznavalec razmer v -slovenski vokalni glasbi, saj je zaposlen pri RTV Ljubljana, kjer je priznan strokovnjak na področju glasbe. S tem pa še ni rečeno, da bodo odslej za oktet Jelovica vra-ta RTV odprta. Nasprotno! Tomaž Tozon je napovedal Obilico trdega dela. Šele nato bi si upal povabiti Oktet v studio. Tomaž Tozon je po tej plati zares samokritičen in nikakor ni zadovoljen tudi z relativno uspešnim -študijem. Delo je pogoj za uspeh. Pod novim vodstvom je oktet nastopil Ob 2(Metnici veletrgovine LOKA. Vaje okteta so bile namenjene predvsem nastopom v poletnih mesecih. Znano je, da smo bili Slovenci 1971. leta organizatorji III. jugoslovanskega kongresa medicine dela v Ljubljani. Ker je sedež jugoslovanskega združenja za medicino dela v sedanji štiriletni mandatni dobi po Statutu v Sarajevu, bodo takrat kolegi iz Bosne in Hercegovine organizatorji •naslednjega IV. jugoslovan. skega kongresa medicine dela. Ze tečejo priprave za določitev mesta kongresa, termina in okvirne tematike kongresa. Predvsem na področju tematike ,kongresa se predvidevajo pestre in sodobne no. vosti, ki bi dale kongresu čimbolj aktualni poudarek in čimvečjo strokovno raven. Upravni odbor jugoslovanskega združenja za medicino dela je na seji februarja 1973 določil preliminarne teme IV. jugoslovanskega kongresa za medicino dela. Kongres bo junija 1975. leta v Sarajevu. Oktet se je odzval razpisu »Festivala dalmatinskih kla-pa«, ki bo že 6. leto v Omišu. To je festival izvirne dalmatinske pesmi, na katerem nastopa po 15 najboljših sestavov iz vse Dalmacije pa tudi od drugod. Pred oktetom je bila avdicija in če bi uspela, potem se posveti vse delo omenjenemu festivalu. (Se nadaljuje) Franc Jenko Preliminarne teme so: 1. Zaščita zdravja delavcev v lesni industriji, 2. Biološki efekti in zaščita delavcev, ki so izpostavljeni elektromagnetskemu valovanju, 3. Ergonomija s posebnim ozirom na adaptacijo, 4. Eksperimentalne raziska. ve na celičnem in molekularnem nivoju medicine dela, 5. Invalidnost dela in zdravstveno varstvo delavcev, 6. Proste teme. Seveda so to le preliminarne razprave, vendar pomemb. ne in kar je posebej pomembno, pravočasne ter z vso potrebno širino. Organizatorji si želijo, da bi poleg aktualnosti in strokovnosti kongres bil tudi praktičen ter privlačen ne samo za zdravnike iz medicine dela, temveč tudi za varnostne inženirje, industrijske psihologe, socialne delavce v delovnih organizacijah, Industrijske medicinske sestre, šefe kadrovskih služb v delovnih organizacijah, •poklicne svetovalce in usmerjevalce, sociologe dela in politologe. Kongres bo organiziran in uspešen le ob vsestranski podpori sekcij za medicino dela zdravniških društev vseh republik in pokrajin ter vseh zainteresiranih družbenih in političnih skupnosti ter predvsem ob vsestranski podpori delovnih organizacij in delavcev, ki jim je kongres name. njen. dr. Mario Kocjančič Zgodnje priprave za IV. jugoslovanski kongres medicine dela Novi reklamni filmi Jelovice V okviru svojih propagand, nih prizadevanj ter v težnji, da se uveljavi na širšem jugoslovanskem tržišču, je propagandna služba Jelovice naročila izdelavo treh novih reklamnih filmov za predvajanje na televiziji in v kinematografih. Vsi trije filmi so posneti v barvah, kopije za predvajanje v kinematografih so barvne, za potrebe televizije pa črno-bele. Dva filma reklamirata stavbno ipohištvo, eden pa montažne hiše. Filme je posnelo podjetje Viba film v Ljubljani. Režirala pa sta jih režiserja kratkih in dokumentarnih filmov Jože Bevc in Milan Ljubič. Za filma sta napisala tudi scenarij, avtor scenarija za tretji film, ki je posvečen montažnim hišam, pa je Anita Šefer. Vsi trije filmi so po zvrsti kratki igrani in v njih nastopajo znana manekenka Anka Senčar, igralec Demeter Bitenc, mlada igralka, diplomantka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Barbara Jakopič, manekenka Tatjana Bušljeta, znana slovenska amaterska igralka Tonja Ponebšek, mladi igralec Črt Kanoni ter še cela vrsta nastopajočih, ki je sodelovala zlasti pri snemanju reklamnega filma z delovnim naslovom Na trati. Snemanje, ki je bilo opravljeno maja in junija, je bilo v okolici Sikofje Lake in Ljubljane. Propagandna služba Jelovice želi z novimi reklamnimi filmi predstaviti kup. cem svoj najnovejši proizvodni program za leto 1973. Ob tem velja omeniti še en filmski projekt, in sicer film o izdelavi in uporabi stavbnega pohištva. Del tega filma je bil že posnet med lanskoletno olimpiado v Miinchnu, kjer je Jelovica opremila s stavbnim pohištvom več zelo impozantnih stavb v olimpijski vasi. Tudi ti filmski posnetki so narejeni v barvah, in sicer na 16 mm filmskem traku. Posnel jih je snemalec Ivan Marinček. Posnetkom z olimpiade, ki so za zdaj še vedno delovna kopija, bo potrebno dodati ustrezen vsebinski okvir, obogaten s posnetki iz delovnega procesa v tovarni. Film bo lahko kupcem, poslovnim partnerjem in obiskovalcem tovarne ustrezno predstavil ne samo stavbno pohištvo kot končni izdelek, temveč tudi delovni proces in kvaliteto dela, ki pelje do končnega izdelka, s katerim želi tovarna zadovoljiti kupca. Ob tej priliki, ko smo tesneje sodelovali s filmskimi ustvarjalci, smo naprosili na. šega filmskega sodelavca režiserja Milana Ljubiča, da za naš list napiše nekaj misli, ki zadevajo film kot propagandni medij. FILM V SLUŽBI SODOBNE PROPAGANDE Kljub vrsti stabilizacijskih ukrepov in inflacijskih težav, ki tarejo ne samo naše, tem. več celotno evropsko in svetovno gospodarstvo, je iv svetu opazen pojav, da proizvajalci vise več pozornosti posvečajo sodobni reklami. Naj bo še taka denarna stiska, sleherna tovarna, ki izdeluje blago in je namenjeno širšemu krogu potrošnikov, mora nujno skrbeti za to, da so občani redno obveščeni o izdelkih, ki jih tovarna pošilja na tržišče. To je potrebno iz več vzrokov, med katerim se bom omejil predvsem na tiste, ki so najbolj značilni za lesno industrijo. Veliko število tovarn, ki izdelujejo stavbno pohištvo sodobnih oblik in visoke kakovosti, terja veliko aktivnost informativne službe, kajti naj bodo izdelki določane tovarne še tako dobri in razprodani, bo tovarna ob zanemarjanju informiranja potrošnikov — seveda če druge sorodne tovarne te dejavnosti ne zanemarjajo — sčasoma pri široki javnosti (pozabljena. Posledica je zmanjšano povpraševanje po izdelkih te tovarne in povečanje povpraševanja po izdelkih druge tovarne, ki ima lahko izdelke slabše kakovosti, a več pozornosti posveča intenzivni in sodobni re. klami. Odpiranje meja, zmanjše. vanje deviznih ovir, svobodnejše razpolaganje z devizami omogoča tudi prodor tujih proizvajalcev na naš trg, na katerem se bo kljub dokajšnji zasičenosti še vedno inašel prostor za tistega, ki z močno propagando, licencami, intenzivnim pritiskom na kupce vpliva na potrošnikov okus, žep in seveda tudi na odločitev. (Kljub bogati izbiri, dolgoletni tradi. ciji in nesporni kvaliteti domačih sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač, ki so dobile vrsto zlatih odličij, je prodor uvožene coca-cole in pepsi-oate uspel takorekoč čez noč, podobno lahko zapišemo o številnih cigaretah, raznih alkoholnih pijačah — le kdo še pije dobro staro slivovko, vsi hočejo whisky, čeprav umeten itd.!). Star pregovor pravi, da dober glas seže v deveto vas. To drži. Toda ne pozabimo, da se danes dober glas poslužuje vrste sredstev javnega informiranja, kot so časopisi, radio, film, televizija, oglasi, lepaki in podobno, da bi segel čim dlje. To pa z drugimi besedami pomeni, da je danes potrebno vzdrževati stalne stike z vsemi sredstvi javnega obveščanja ter jim posredovati čim več informacij ne samo tistih, ki imajo reklamni pomen, temveč tudi tistih, .ki zadevajo splošna vprašanja delovne organizacije in kolektiva, sindikata, mladinske organizacije itd., kajti na ta način dosežemo, da informiranje javnosti ni le kričeča propaganda, temveč da dobiva človeške dimenzije s tem, da ne posvečamo pozornost samo izdelkom, temveč tudi tistim, ki jih proizvajajo, živim ljudem in vsem tistim človeškim težavam in radostim, ki so značilne za naš delovni vsakdan. Vest o tem, da se je kolektiv odpravil .na izlet, ki ga je preživel v prijetnem vzdušju, da je poskrbljeno za otroke zaposlenih mater, da je v tovarni urejena družbena prehrana, ni nič manj pomembna od tiste, da je tovarna na primer pretekli teden izdelala sedemsto belih oken z najsodobnejšimi senčili, ki so na voljo kupcem po ugodnih cenah. Toliko za uvod. Morda se marsikateri propagandist ne bo strinjal z menoj, a na informativno in propagandno službo gledam prav tako z vidika informiranosti o delovnem kolektivu kot tudi informiranosti o izdelkih tega kolektiva. Kajti ne smemo pozabiti, da za vsemi izdelki stoji pridnost proizvajalcev. To so ljudje 'in človeški odnos do ljudi, ki ne smejo pasti v senco svojih izdelkov, je eden izmed prvih pogojev uspešne informativne dejavnosti. Sedaj pa k filmu kot enemu izmed propagandnih medijev. Znano je, da je najbolj uspešna propaganda tista, ki kombinira različne medije: časopisne vesti, članke in oglase, lepake in transparente, radijske in televizijske oglase, kinematografske in televzijske reklamne filme, diapozitive v kinematografih, propagandne brošure in prospekte. Vse to pa naj temelji na osnovi dobrih, cenenih itn i vsestransko uporabnih izdelkov, katerih življenje naj po možnosti ne poteka od danes do jutri. Film kat sredstvo propagande je že dolgo priznan v svetu, s pojavom