Ml
11. SEPT. 1970	,
L. IX.
ST. 33
glasilo delovnega kolektiva zp ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Iz polletnega poročila ISKRA COMMERCE
Glede na dosedanjo dinamiko poslovanja, da drugo polletje močneje vpliva na skupne rezultate, lahko z gotovostjo trdimo, da bodo planirane vrednosti blagovnega prometa na domačem in zunanjem trgu presežene za najmanj 10 °/o, enako predvidevanje velja za izpolnitev plana storitvenih dejavnosti — servisa,'montaže, inženiringa in nabave.
Povečani fakturirani realizaciji je sledil močnejši priliv plačil kupcev na domačem in zunanjih tržiščih, zato je planska izpolnitev (%) veliko ugodnejše realizirana, kot v prvi polovici preteklega leta; dosežena plačila so s stalšča likvidnosti le relativno ugodnejša, ker je trend terjatev močnejši od fakturiranega prometa, vezava pri kupcih, predvsem na domačem trgu, pa se povečuje. Primankljaj lastnih plačilnih sredstev za vzdrževanje zadostne likvidnosti je bil krit z najetimi bančnimi krediti, delno kot dolgoročna sredstva, predvsem pa kot občasna obratna sredstva prodaje serijske opreme in premostitveni krediti.
Navedeni kazalniki poslovanja organizacije ISKRA COMMERCE imajo svoj odraz v polletnem finančnem obračunu dohodka; če iščemo merilo finančnega uspeha, smo v primerjavi s planom uspešno realizirali celotni dohodek in vse oblike sredstev za pokrivanje režije in osebnih dohodkov; ekonomičnost poslovanja kljub porastu materialnih stroškov, pogodbenih in zakon-
skih obveznosti ni upadla glede na preteklo leto, ker je povečanje režije relativno nižje od rasti blagovnega prometa.
Tudi ustvarjeni dohodek je zadoščal za kritje osebnih dohodkov; dosežena je bila ugodnejša delitev od planirane tj. 62,4 % za osebne dohodke in 37,6% za sklade, s čimer smo v skupnem rezultatu presegli poprečno stopnjo planirane rentabilnosti.
PRODAJA
Prodaja na domačem trgu je dosegla za 35 % višji trend rasti kot v istem obdobju preteklega leta in že v polletju realizirala 53 % letnega programa.
Doseženi uspehi so odsev ugodne tržne konjukture, agresivnega nastopanja na tržišču in kreditiranja prodaje določenih blagovnih skupin.
Iz usmeritve prodaje je po vseh področjih opaziti povečanje blagovnega prometa, vendar se je struktualni delež povečal predvsem v Sloveniji, Hrvatski in BiH na škodo ostalih področij.
(Dalje na 6. strani)
Turški premier Sulejman Demirel si je 3. septembra s številnim spremstvom ogledal proizvodne obrate kranjske Iskre. Na sliki: Dobrodošlica pri vhodu v kranjsko tovarno
Predsednik turške vlade Sulejman Demirel v Iskri
Kranj, 3. septembra — Turški premier Sulejman Demirel, ki je prišel na petdnevni uradni obisk v našo državo je v četrtek, 3. septembra prišel ob 16.20 uri na obisk v Iskro, kjer so ga pozdravili predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar in gen. direktor našega podjetja Vladimir Logar, nakar mu je v imenu kolektiva izrekla dobrodošlico tov. Slavka Stružnik in mu izročila šopek nageljnov.
Po uvodnih pozdravih si je visoki gost s spremstvom ogledal produkcijo, obrat avtomatskih telefonskih naprav, obrat števcev in obrat kinoakustike, kjer je bila pripravljena mala razstava naših izdelkov, na razpolago pa so bili tudi številni prospekti.
V kinodvorani, kjer je bilo pripravljeno za krajši oddih,

okrepčilo in razgovore, je gen. direktor ZP Vladimir Logar na kratko orisal razvoj in poslovanje podjetja z naslednjimi besedami:
Gospod predsednik vlade, gospodje, spoštovani gostje!
Dovolite, da vas pozdravim v imenu delavcev našega podjetja ISKRA. Na žalost časovna omejitev vašega obiska ne dopušča, da bi se podrob
Pogled na Iskrino tovarno »Elektromehanika« v Kranju, kjer je delovni kolektiv 9. septembra 1950. leta prvič volil člane samoupravnih organov. Pred 20. leti je direktor izročil simbolični ključ predsedniku prvega upravnega odbora. — Kratek atis razvoja kranjske tovarne objavljamo na 3. in 6. strani. O proslavi bomo poročali v naslednji številki
l
l
I
I
I
I
I
neje seznanili z našim podjetjem, zato mi dovolite, da povem nekaj bistvenih podatkov o združenem podjetju Iskra.
ISKRA je nastala pred 2S leti v deželi, kjer na področju telekomunikacij, elektronike in avtomatike ni bilo nobene industrije. Zahvaljujoč lastnim razvojnim in raziskovalnim institucijam, sodelovanju z inozemskimi partnerji in naporom naših delovnih ljudi, je uspelo razviti naše podjetje v eno od vodilnih podjetij tovrstne industrije in sploh vodilnih podjetij v Jugoslaviji. Osnovni usmerjevalec vsega našega razvoja in programske orientacije so tržne potrebe doma in na tujem.
ISKRA zaposluje prek
18.000	delavcev v 30 tovarnah in obratih na področju 3 jugoslovanskih republik. Najvišji organ upravljanja v podjetju je delavski svet združenega podjetja, ki ga volijo vsi delavci našega podjetja. Delavski svet odloča o vseh temeljnih vprašanjih poslovne politike in strategije poslovanja podjetja. Operativno izvajanje poslovne politike pa leži na izvršilnih organih podjetja, to je odboru za poslovno politiko, generalnemu direktorju ter organih upravljanja in vodenja v naših tovarnah in obratih.
V svojem razvoju je ISKRA ustvarila razmeroma širok proizvodni program, ki je v osnovah naslednji:
Predsednik turške vlade Sulejman Demirel v Iskri
K članku: Nastaja vprašanje smotrnega izobraževanja poklicnih delavcev
V 27. številki glasila ISKRA, 18. julija, je bil objavljen članek z naslovom: NASTAJA VPRAŠANJE SMOTRNEGA IZOBRAŽEVANJA POKLICNIH DELAVCEV, v katerem avtor sprašuje, kakšne bodo posledice zaskrbljujočega nizkega vpisa v našo poklicno šolo (že na tem mestu naj pojasnimo, da vpis ni bil tako zelo nizek, saj je po naknadnem vpisu vpisalo v šolo skoraj enako število učencev kot v prejšnjih letih) za naše delovne organizacije in naslavlja na kadrovske službe vprašanje ali so navedeni problem zaznale in v kolikšni meri so se zavzele za njegovo reševanje.
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	telekomunikacije, ki obsegajo telefonske centrale in aparate, naprave za VF kanalno telefonijo in telegrafijo in ostalo opremo;
—	elektronski in elektromehanski elementi in aparati, ko obsegajo zlasti merne instrumente, kondenzatorje, upore, ferite, magnete, pol prevodnike na osnovi germanija in silicija, železniške sig naino varnostne naprave, pro-gramatorje, oddajne postaje za RTV idr.;
—	široka potrošnja, TV sprejemniki, radio aparati, gramofoni, gospodinjski aparati, elektromotorji, električni brivniki, električna orodja, avtoelektrika zaganjalniki z dinamami, vžigalnimi tuljavami) in ostali proizvodi.
Vrednost proizvodnje v letu 1969 je znašala 1,350.000.000 N din, v letu 1970 pa je planirana na 1,800.000.000 N din pri 18.300 delavcih.
Prodajo proizvodov na domačem in tujem tržišču opravlja naša komercialna organizacija. Vsako leto občutno povečujemo izvoz, ker sc zavedamo, da naša prihodnost ni odvisna le od domačega trga, ampak je nujno, da se plasiramo tudi na tujih tržiščih. Veliko mednarodno tržišče nam lahko zago-
tovi dovolj veliko proizvodnjo, prav tako pa tudi od nas zahteva ekonomsko in rentabilno proizvodnjo. ISKRA bo letos izvozila za prek 16 milijonov dolarjev svojih proizvodov.
V mednarodnem sodelovanju predstavlja tržišče v Turčiji v naši poslovni politiki enega od zelo pomembnih, hkrati pa tudi že tradicionalnih faktorjev. S turškimi poslovnimi partnerji Tiirktele-fon obstaja že dolgoletno uspešno komercialno sodelovanje. Pred 17. leti smo začeli izvažati kinoprojektorje, kasneje enofazne števce, telefonske centrale in aparate. Danes predstavljajo telefonske centrale in aparati osnovni izvozni artikel ISKRE v Turčijo. V cilju, da bi po sloviti stiki s turškimi partnerji ostali trajni, se pogovarjamo še o tesnejšem sodelovanju, med drugim o skupni izgradnji proizvodnih kapacitet v Turčiji. Smatra-
mo, da obstajajo realni pogoji, da se poslovno sodelovanje med ISKRO in turškimi partnerji krepi in razširja v poslovnem interesu obeh partnerjev, prav tako pa tudi v interesu obeh naših dežel.
Zatem je bil zbranim gostom predvajan barvni fdlm o Iskri. V spomin na obisk v Iskri so visokemu gostu izročili Iskrin 8 mm kinoprojektor, za njegovo soprogo pa Iskrin telefon, zakar se je g. predsednik iskreno zahvalil. Laskave besede, ki jih je zapisal v spominsko knjigo, pa kažejo, da je bil z obiskom v Iskri zelo zadovoljen in zaželel čim boljše sodelovanje s turškimi podjetji .
Pri odhodu so delavci Iskre navdušeno pozdravili visokega gosta, ki se je nato odpeljal v Ljubljano na sprejem pri predsedniku republiške skupščine.
ABC
Vsem našim bralcem in avtorju navedenega članka, ki v njem poziva »zadevne službe k živahni, ostri in kritični polemiki o tej problematiki«, mora referat za izobraževanje in štipendiranje pri organizacijsko-kadrov-skem področju strokovnih služb ZP ISKRA, kot verjetno ena najbolj »zadevnih služb« pojasniti, da za nas obravnavani problem ni neznan, in ne le nadvse resen, ampak tudi ni nov in specifično letošnji, saj smo se z njim srečavali ob vpisih v poklicno šolo ISKRA že nekaj let nazaj. Nova je letos pravzaprav le njegova dimenzija in ostrina, ki pa je nikakor ne moremo pripisati nezadovoljivi prizadevnosti ustreznih služb ali posameznih odgovornih delavcev, kot bi bilo iz omenjenega članka mogoče domnevati, pogojujejo jo namreč nekatera dejstva, na katere se vpis navezuje: razpis je bil letos občutno večji kot v preteklih letih, odziv (čeprav številčno skoraj enak kot vsa pretekla leta) pa slabši, ker je majhno tudi število učencev, ki so na teritoriju, iz katerega kranjska poklicna šola ISKRA sprejema svoje novince, uspešno končali osemletko.
Število učencev, ki se vpisujejo na šole II. stopnje je dosti manjše od skupnega števila prostih učnih mest teh šol; učencev je torej manj, kot bi iih šole II. stopnje lahko vpisale. Ker je obenem tudi zanimanje za srednje šole: gimnazija, ekonomska srednja šola. upravno-admi-nistrativna šola, tekstilna srednja šola, itd. zaradi najrazličnejših razlogov kot so npr. boljši statusni in materialni pogoji po končani šoli, želja po socialnem prestižu idr. — relativno veliko, saj so bi-la večinoma že ob svojem prvem vpisu in celo z različnimi selekcijskimi pogoji zasedena vsa razpisana mesta, je povsem razumljivo, da se na vseh poklicnih šolah pojavlja problem premajhnega vpisa. Navedene trditve bomo skušali nekoliko podrobneje pojasniti in dopolniti s konkretnimi podatki.
V kranjski občini konča osemletko letno od 600 do 650 otrok, v letošniem letu 656 — 306 učenk in 350 učencev. če upoštevamo, da se v tehniško in poklicno šolo šol-
skega centra ISKRA vpiše približno 8 do 12 učenk, nam torej ostane za vpis 350 učencev. Na TSš se je vpisalo 90 učencev, v poklicno šolo pa bi jih letos vpisali 120, torej bi jih vpisali že samo v šolski center ISKRA 210 ali kar 60%. Seveda je treba upoštevati tudi dejstvo, da so v kranjski občini še nekatere šole druge stopnje, k imajo tudi »precejšnje kapacitete« (gimnazija 130, ekonomska srednja šola 120, upravno-administrativna šola 32, administrativna šola 32, tekstilna srednja šola 120, center za blagovni promet 190 in druge), tako da lahko zaključimo, da je prostih učnih mest, kot tudi potreb gospodarstva po učencih v poklicnih šolah, precej več od števila absolventov osnovnih šol.
Za navedenimi dejstvi pridemo do bistva problema: v Sloveniji uspešno konča osnovno šolo približno 60% vseh otrok!? Ker je pogoj za nadaljevanje šolanja na katerikoli šoili druge stopnje, uspešno končana osnovna šola, praktično »izgubljamo« vsako leto kar 40% generacije. Vsiljuje se vprašanje: Ali smo toliko bogati, da si smemo privoščiti take izgube?! ... Gre torej za zelo širok problem, zato bi morala o njem razmišljati in ga reševati širša slovenska javnost z gospodarstvom in šolstvom na čelu.
V večini delovnih organizacij, ki so vključene v ZP ISKRA, sc je uveljavilo spoznanje, da so poklicni delavci različnih strok pomemben dejavnik v proizvodnem procesu in poslovnem uspehu, zato so letos razpisale veliko več učnih mest za učence poklicnih šol kot v prejšnjih letih. Samo na ožjem »kranjskem« področju, torej za potrebe kranjskih tovarn »Elek-tromehanika« Kranj, »Instrumenti« Otoče, »Elektromotorji« Železniki, ki jih vpisuje poklicna šola SC ISKRA Kranj, je bilo razpisanih 106 prostih učnih mest! Poklicna šola bi jih lahko sprejela 120, saj so njene kapacitete temu primerne, zato se je zaostrilo vprašanje kje dobiti potrebno število absolventov osemletke? Problem v ljubljanski poklicni šoli ni tako pereč kot v kranjski, ki J® vezana na ožje področje.

♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
::
Priznanje Mihi Marinku
Pri slovesnosti ob 70-letnici rojstva člana sveta federaciji Mihe Marinka je tov. Edvard Kardelj izročil slavljencu red jugoslovanske zvezde z lento, s katerim ga je za njegove zasluge odlikoval predsednik republike Tito. Tov. Kardelj je v svojem govoru poudaril, da izroča visoko Odlikovanje v imenu socialistične skupnosti kot izraz priznanja za vse, kar je slavljenec storil za našo revolucijo in naše narode.
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Prvi delavski svet leta 1950 je štel 120 članov
PRED 20. LETI, 9. SEPTEMBRA 1950 JE V KRANJSKI ISKRI DIREKTOR TOVARNE IZROČIL KLJUČ PRVEMU PREDSEDNIKU UPRAVNEGA ODBORA, KOT SIMBOL DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
Za glasilo »Iskra« govori prvi predsednik delavskega sveta v kranjski tovarni »Iskra« — tov. IVAN BEČAN
V tem letu, ko v naši državi proslavljamo 20-letnico samoupravljanja, bi bilo prav, da se ob tem pomembnem jubileju spomnimo prehojene poti. Ne bo odveč, če se spomnimo prvih začetkov samoupravljanja, saj se je kolektiv tovarne ISKRA v Kranju z vso voljo in odgovornostjo vključil v izvajanje takrat sprejetega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj. Se mnogim članom kolektiva kranjske tovarne bo ostal v živem spominu dogodek ob volitvi 120-članskega delavskega sveta in predaje tovarne v upravljanje delavcem s tem, da je direktor izročil ključ, kot simbol samoupravljanja v roke predsedniku prvega UO.
Po izvolitvi DS in UO tovarne ISKRA v Kranju smo se predvsem trudili, da bi našli kar najboljše oblike delovanja, ki bi v največji meri zagotovila, da bi težnje navedenega zakona zaživele v praksi. Značilnost je bila predvsem v tem, da je večina članov DS aktivno delovala, saj so bila pred in po zasedanjih organizirana posvetovanja s člani kolektiva. Tej pomembni obliki dela lahko pripisujemo takratne uspehe pri doseganju velikih ISKRINIH rezultatov, izvrševanju proizvodnih nalog, povečanju produktivnosti, izboljšanju medsebojnih odnosov, delovne discipline itd. Pri vseh takih in podobnih akcijah je aktivno sodelovala sindikalna organizacija, ki je imela pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja pomembno vlogo.
Težko je v kratkem sestavku našteti vse oblike in odnose v procesu samoupravljanja, omenim le-to, da je bilo samoupravljanje v tovarni ISKRA KRANJ vedno za zgled mnogim drugim delovnim organizacijam, ki je s svojimi izkušnjami dajala svoj delež naši družbeni skupnosti.
Kratek oris razvoja tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov ISKRA Kranj
• V Letu 1949 je znašala proizvodnja 917 milijonov, v letu 1969 pa 28 milijard S din • Za leto 1970 je predvidena realizacija plana proizvodnje v vrednosti 32,5 milijarde S din
Tovarna Iskra v Kranju je bila ustanovljena dne 8. 3. 1946. Delovni kolektiv, ki je bil od osvoboditve do leta 1946 zaposlen v strojnih tovarnah Kranj, se je lotil proizvodnje izdelkov s področja elektrotehnike in finomehani-kc. Proizvodni program je v prvih letih temeljil predvsem na izdelkih, ki so bili potrebni za obnovo, po letu 1948 pa so se v tovarni že pričeli oblikovati bolj kompleksni proizvodni programi. Tovarna ISKRA je po 1. 1948 osvojila proizvodnjo električnih števcev, merilnih instrumentov, avtoelektričnih izdelkov, vrtalnih strojev, kinoprojektorjev, usmerniških naprav in telefonije. Postopoma so se začele oblikovati posamezne proizvodne panoge, ki so tvorile osnovni proizvodni program tovarne. Od skromnih začetkov je delovnemu kolektivu v sorazmerno kratkem času uspelo hitro dvigati proizvodnjo in s tem zagotoviti tovarni ISKRA pomembno mesto na področju elektroindustrije.
Spričo potreb po večji integraciji slovenske industrije
je tovarna sprožila iniciativo po združitvi podjetij IEV, TELE, ISKRE in TELEKOMUNIKACIJ v skupno podjetje. Sklep po združitvi je bil sprejet dne 15. 4. 1961.
Spričo velikega povpraševanja po izdelkih je tovarna pristopila k izgradnji dislociranih obratov v Šempetru pri Novi Gorici, Trbovljah, Novem mestu in Otočah. Tem obratom je tovarna odstopi-
Za leto 1970 je planirana realizacija plana proizvodnje v vrednosti 32,5 milijarde S din.
Tovarna sedaj razvija naslednje proizvodne panoge:
—	avtomatsko telefonijo
—	stikalno tehniko
—	električne števce in merilne naprave
—	rotacijske stroje in
—	kinoakustične naprave
la del svojega proizvodnega programa in jim nudila tudi vso potrebno pomoč pri ute-kavanju proizvodnje. Ti obrati so sedaj samostojne tovarne v okviru ZP ISKRA KRANJ.
Danes je tovarna ena id- . med organizacij Združenega podjetja ISKRA — KRANJ.
Prikaz gospodarske rasti tovarne v Kranju prikazujejo naslednji podatki:
Izmed teh proizvodnih panog zasluži posebno pozornost avtomatska telefonija, ki ima glede na potrebe jugoslovanskega PTT omrežja in " --ti izvoza največjo perspektivo. Zato tovarna vlaga velike napore v povečanje obsega proizvodnje avtomatskih telefonskih naprav.
čeprav je tovarna v te namene v preteklih letih inve-
stirala v nove proizvodne površine, sedaj pristopa k izgradnji novih kapacitet z gradnjo nove stavbe, ki bo omogočala, da se v perspektivi hitro poveča proizvodnja avtomatskih telefonskih naprav in telefonov ter pristopi k razvoju in proizvodnji elektronske telefonije.
Da bi dosegli čim hitrejše povečanje proizvodnje telefonskih naprav, je bil v letošnjem letu s sodelovanjem Občinske skupščine Jesenice odprt proizvodni oddelek na Blejski Dobravi, ki bo zaposloval 300 delavcev, predvsem žensk. Treba je povedati, da je bil nov proizvodni oddelek na Blejski Dobravi z velikim prizadevanjem Občinske skupščine Jesenice in tovarne zgrajen v sorazmerno kratkem času. Proizvodnja v tem odelku že teče. To je rezultat zelo uspešnega sodelovanja med tovarno in Občinsko skupščino Jesenice, kjer novi proizvodni oddelek rešuje tudi problem nezaposlenosti ženske delovne sile na tem področju.
Po predvidevanjih srednjeročnih planov bo znašala vrednost celotne proizvodnje tovarne v letu 1975 cca 73—80 milijard pri 6100 zaposlenih. Predvideno je, da bo v tem času dosežena vrednost izvo-
Izvoz po področjih (v 8)
za 15 milijonov dolarjev. To so vsekakor veliki načrti, ki bodo zahtevali od delovnega kolektiva velike napore, tako v pogledu organizacije in ekonomizacije proizvodnje, kot v pogledu zagotovitve ustrezne strokovne usposobljenosti zaposlenih in poslovne sposobnosti delovnega kolektiva.
Tovarna je sorazmerno zgodaj spoznala potrebo po izvozu izdelkov, saj je že v letu 1952 dosegla prve izvozne rezultate. Sistematično se razvija tudi poslovno sodelovanje z inozemskimi poslovnimi partnerji. Na področju telefonije je uspešno sodelovanje s firmo ITT, s katero se posebno v zadnjem času sodelovanje vsestransko razvija. S švicarsko firmo PERLES se ugodno razvijajo kooperacijski odnosi pri proizvodnji električnega ročnega orodja, že nekaj let pa uspešno poteka sodelovanje z vzhodno-nemško firmo ELEC-TROAPARATTE pri proizvodnji izdelkov stikalne tehnike.
Mrežo poslovnih odnosov z zunanjimi poslovnimi partnerji tovarna nenehno razširja, kar se kaže tudi v povečanju izvoza. Izvoz se je po letih nagloma povečeval; prikaz z zadnjih nekaj let je s podatki izražen naslednji:
Leto	Vredn. proizv. v milj. S din	Koeficient rasti (5 let)	Število zaposlenih	Koeficient rasti (5 let)
1949	0,917	1,00	1693	1,00
1954	3,531	3,85	2373	1,40
1959	8,128	8,86	3189	1,88
1964	14,266	15,55	4340	2,56
1969	28.200	30,75	4700	2,78
Proizvodnja ZP v juliju 1970
_____PLAN______IZPOLNITEV_ODNOSI
%
ORGANIZACIJA	o 2	es a XJ Si	es *3	C >o o		
	s o it	V) M	I	V) v s	«	iri
i	2	3	4	5	6	7
ELEKTROMEHANIKA	173.586	22.976	187.785	22.277	96,9	108,1
ELEMENTI	116.343	10.133	104.441	12.490	123,3	89,8
AVTOMATIKA	57.632	4.203	46.186	4.184	99,5	80,1
SPREJEMNIKI	30.201	2.245	32.429	2.522	112,3	107,3
APARATI	52.786	5.653	53.232	7.086	125,3	100,9
AVTOELEKTRIKA	96.872	9.797	106.080	8.636	88,1	109,5
ELEKTROMOTORJI	25.503	3.407	27.361	4.017	117,9	107,2
NAPRAVE	17.177	2.223	15.190	1.844	82,9	88,4
ELEKTRONIKA	16.909	2.478	11.430	2.048	82,6	67,6
KONDENZATORJI	33.453	2.869	34.398	3328	116,0	102,9
INSTRUMENTI	18.075	2.414	18.743	2.972	123,1	103,7
POLPREVODNIKI	27.482	2.573	17.464	1.889	73,4	63,6
USMERNIKI	8.022	991	10.207	1.607	162.1	127,2
RIZ	175.960	25.853	151.980	16.317	63,1	86,3
ORODJARNA	3.500	500	3.620	339	67,8	103,4
SKUPAJ TOVARNE	853.501	98.315	820.546	91.566	93,1	96,1
ZZA	38.000	6.000	58.942	9.411	60,0	155,1
COMMERCE	13.168	1.858	16.701	1.840	18,1	126,9
COMMERCE						
INŽENIRING	93.510	13.196	98.972	3.179	24,0	105,9
CAOP	1.137	162	1.139	163	100,7	100,1
SKUPAJ						
ORGANIZACIJE	145.815	21.216	175.754	14.593	68,8	120,4
SKUPAJ PODJETJE	999.316	119.531	996.300	106.149	88,9	99,7
MIKRON	10.500	1.500	3.948	447	15,0	38,0
SKUPAJ	1,009.816	121.031	1,000.248	106.596	88,0	99,0
Leto	Konvertibilno	Kliring	SEV	Skupaj
1966	736.128	889.063	372.115	1.997.306
1967	930.137	995.908	790.555	2.716.600
1968	1.700.538	387.370	944.092	3.032.000
1969	2.066.128	504.116	461.736	3.031.980
Plan				
1970	2.816.726	479.178	192.500	3.488.404
Realiz.				
1970 I	1.362.170	558.076	204.083	2.124,329
Izvoz izdelkov se je bistveno povečal po sprejeti druž-beno-ekonomski reformi in danes tovarna izvozno dejavnost in izvozne stike z zunanjimi poslovnimi partnerji vse bolj sistematično razvija.
V sodelovanju s prodajno servisno organizacijo ISKRA COMMERCE gre težnja, da bi bil proizvodni program tržno orientiran in zato ustvarjene možnosti za uspešen plasman izdelkov tako na domačem kot tudi na tujem tržišču.
Po krizi, v katero je tovarna prišla v 1. 1965, predvsem zaradi nerešenih ekonomskih odnosov znotraj enotnega podjetja ISKRA in ostalih težav, v katerih se je tovarna takrat znašla, je delovni kolektiv vložil velike napore, da premosti takratne težave. Ta prizadevanja so bila uspešna, saj je kolektiv od
1.	1965 do vključno 1. 1970 podvojil obseg proizvodnje in si zagotovil sredstva za kontinuirano rast tako osebnih dohodkov kot sredstev za sklade.
Poprečni osebni dohodek se je v letošnjem letu dvignil na 108.000 S din.
Poprečna letna stopnja rasti produktivnosti dela se je v zadnjih letih gibala od
8—10%. Pri tem je treba upoštevati, da je tovarna v 1. 1967 pristopila k postopnemu uvajanju 42-urnega delovnega tedna, ki je v 1. 1970 že realiziran.
V tovarni je trenutno zaposlenih 4912 delavcev.
Teži se za tem, da se z ustrezno kadrovsko politiko in z ustreznim nagrajevanjem, ki temelji na objektivnih možnosti, izboljša tudi kadrovska struktura. V tovarni je zaposlenih sedaj
142 delavcev z visokostro-kovno in višješolsko izobrazbo in
400 srednjestrokovnih delavcev.
Spričo zahtev po modernizaciji tehnološkega procesa pa bo morala tovarna v prihodnjih letih vključiti večje število predvsem mladih strokovnjakov.
Velike napore se vlaga tudi v izobraževanje že zaposlenih z organizacijo izobraževalnih tečajev in materialnim podpiranjem izrednega študija že zaposlenih na srednjih, viš-
Ali Inflacija zavira ali spodbuja gospodarstvo?
V 61. številki tednika »Gospodarski vestnik« je objavljen zanimiv prispevek z zgornjim naslovom. Prispevek zaradi aktualnosti ponatiskujemo, toda v nekoliko skrajšanem obsegu.
»Sigma«, glasilo švicarske pozavarovalnice, je v julijski številki 1.1. objavila zanimiv članek z gornjim naslovom, iz katerega povzemamo glavne misli.
V številnih drugih državal' je postala inflacija najvažnejši gospodarski problem. Posebno v industrijskih državah je gospodarsko rast spremljal bolj ali manj izrazit inflacijski trend. O vplivu tega razvrednotenja denarja na gospodarsko rast teorija ni enotna, zlasti ne glede obsega inflacije, ki je cena za gospodarsko rast in polno zaposlitev. Medtem ko nekateri avtorji odklanjajo vsako in flacijo spričo negativnih posledic na široke množice, vidijo drugi v denarnem razvrednotenju poživitev gospodarstva.
Pojem in bistvo inflacije
Pod inflacijo razumemo splošno gospodarsko povpraševanje po dobrinah in storitvah, ki presega splošno gospodarsko ponudbo, to je ponudbe dobrin. Tako nastaja nesorazmerje med denarjem in množino blaga, kar ima za posledico ob nespremenjenem obtoku aenarja zmanjšanje kupne moči.
Razlogi inflacije so:
Čezmerno povpraševanje po investicijskih dobrinah (financiranje z. novimi denarnimi viri, ne s prihranki) bodisi s strani podjetij, države ali zasebnih gospodinjstev (gradnja hiš).
Čezmerna potrošnja in pojemajoče zanimanje do varčevanja v zasebnih gospodinjstvih.
Proračunska inflacija, ki se s primanjkljaji v državnem proračunu pokrivajo z emisijo denarja, ali s krediti pri centralni banki.
Prehod prevelikega skupnega gospodarskega povpraševanja vodi vedno v inflacijo, če se ne da ponudba dobrin ustrezno povečati, bodisi z večjimi proizvodnimi zmogljivostmi ali z uvozom. Inflacija zaslužkov.
Pri posebnih razmerah na delovnem trgu — pri polni zaposlitvi, ko ni odvečne delovne sile, pri močni poziciji sindikatov — rastejo zaslužki hitreje kot delovna storilnost. Pri tem se povečani delovni stroški prevaljujejo na cene, dokler obstaja možnost take prevalitve. Različni produkcijski uspehi v posameznih gospodarskih vejah lahko vodijo k inflaciji stroškov, ker se zaslužki tendenciozno pri-
V Zvezni gospodarski komori preučujejo možnosti za
ustanovitev Sekcije za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami zahodne Afrike. To so predložile naše gospodarske organizacije na sestanku v Ljubljani, maja tega leta.
Naše gospodarske organizacije so se začele vključevati v gospodarske tokove
lagajajo ravni najbolj produktivnih gospodarskih panog.
Inflacijski mehanizem mednarodnega monetarnega sistema
Medtem ko je prejšnji denarni sistem na zlati podlagi deloval proti inflaciji, ima današnji mednarodni monetarni sistem, ki sloni na zla-todolarski osnovi, številne inflacijske elemente.
Tako se more pri visoki stopnji mednarodne trgovske izmenjave močna inflacija v eni ali več dežel, povezanih s trgovsko izmenjavo s sistemom trdnih menjalnih tečajev, prenesti na domače gospodarstvo. Uvoženo inflacijo pa je težko odpraviti.
Nadalnji inflacijski dejavnik tvori tudi postopno padanje dolarskega monetarnega sistema. Dolar se v neameriških centralnih bankah zadržuje kot valutna rezerva, po kateri se odvija večinoma tudi mednarodna trgovina. Dolar je danes rahlo vezan na zlato, ki ga lahko enostransko črpa Amerika, s čimer ustvarja mednarodno iikvid-
(Dalje na 6. strani)
tega področja. Pri tem sta posebno zanimivi Senegalija in Mavretanija. V Senegaliji je sarajevski »Energoinvest« začel s pogovori o izgradnji sistema za dobavljanje energije na področju reke Senegal, pričakujejo pa tudi, da bo to podjetje sodelovalo v formiranju mešane družbe, ki bi v začetku prodajala avtomobilske svečke »Bos-
Hiešane družbe
Po informaciji od našega dopisnika je tov. JELKA NOVAK zaposlena v Iskri — obrat Lipnica od 1962. leta. Pretežno je zaposlena pri vrtalnih strojih v produkciji
na«t pozneje pa začelo z njihovo proizvodnjo v Dakarju.
Vsi izgledi so, da bo tudi kranjska »Iskra« sodelovala na isti podlagi v mešani družbi, ki bo plasirala iin pozneje tudi proizvajala električne števce.
Ob priliki lanskoletnega obiska senegalske gospodarske delegacije so predložili, da bi jugoslovanska podjetja sodelovala pri izgradnji energetskih objektov na področju Dakarja, v elektrifikaciji Kaolaka iin pri izgradnji ob-
jektov za destilacijo vode. V poštev bi prišle mešane družbe. Dosedaj na tem področju ni ničesar storjenega, čeravi no obstajajo namenski krediti v okviru Tretjega načrta gospodarskega razvoja te prijateljske dežele, pa tudi v sredstvih Fonda za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov. Pričakujejo, da' bo tudi ljubljanska »Prehrana« odiprla prodajalno za prodajo naših izdelkov. .
(Po EP, julij 1970) Mi —
lunin,.........	........umnim.......umu iiiiiiiimiimimiimiiiimiii m...........	...........Milimi....im...........................im......................................milili........mm...........
Novosti iz telefonske posredovalne tehnike
Morda bodo naše čitalce, posebno Iskraše, ki se kakorkoli ukvarjajo s telefonijo, zanimale novosti, ki jih je zadnje čase prikazala nemška industrija. Podatke smo nabrali iz časopisa NTZ 4/70.
Velika zasebna avtomatska telefonska centrala
Za najnovejšo trgovsko hišo Karstadt, ki zajema 65.000 m! prodajne površine, je tovarna TN iz Frankfurta dobavila novo zasebno avtomatsko telefonsko centralo posebne kompaktne konstrukcije. Centrala je zgrajena za 1000 lokalnih priključkov in za 100 zvez v javno omrežje, vendar zajema le 12.5 X x 12.5 m2 površine.
Za posredovanje je 5 mest, vsako mesto pa ima le 5 odzivnih tipk saj pozivi »pri-
tekajo« prek delilnika. Posredovanje je enostavno, saj zasedbo priključkov nakazujejo posebne univerzalne zasedbene lučke. Zraven tega imajo posredovalci 50 priključkov tako prirejenih, da jih pozivajo samo z enkratnim pritiskom na tipko. Gre za priključke, kateri stalno dobivajo zveze. Nekateri glavni priključki pozivajo posredovalca kar s pritiskom na tipko, ne da bi dvignili slušalko. Zunanja mesta je možno pozivati z 2-mestno kodno številko brez pomoči jjosredovalca. S to kodno napravo je možno doseči 200 javnih, često pozivanih priključkov.
Istočasno je možno vzpostavljati 8 zvez, hkrati pa lahko poteka 60 pogovorov. Ker ima naprava urejeno tudi za-
računavanje pogovorov z javnim omrežjem, zato »zna« registrirati te-le podatke: številko pozivajočega priključka, namembno številko, število števnih, tarifnih enot, številko voda javnega priključka, dan in čas.
Glavna zasebna avtomatska telefonska centrala ima še podcentralo za 100 priključkov za povezavo uprave in skladišča. Ta centrala se namreč nahaja v drugem delu mesta. Tudi ta centrala je vključena s centralno tarifno napravo prek multipleksnega prenosnega sistema.
Za glavne uslužbence pa so centrali prigrajene še druge naprave kot odziv ob času odsotnosti in centralna dik-tirna naprava, ki ima vključenih 20 magnetofonskih aparatov za snemanje in 30 za reprodukcijo.
Avtomatski telefonski izbi-ralnik
Posebni avtomat vrste 260 sam izbira poljubne telefonske pozivne številke. Priključimo ga lahko h kateremu koli telefonskemu priključku, deluje pa na osnovi preluknjanih kartic, ki jih odčitava elektronska naprava. Luknjanje kartic je enostavno in ga opravljamo s pomočjo posebnih klešč.
Avtomat deluje, če vanj vstavimo preluknjano kartico, ne deluje pa, če je kartica napačno vstavljena ali preluknjana.
Izbiranje lahko prekinemo ali pa tudi ponovimo. Avtomatu pa lahko dodamo še pozivni oddajnik vrste 270, ki začenja z izbiranjem, ne da bi deležnik sploh dvignil slušalko z aparata. Programiramo lahko na kartici katero koli pozivno številko, doma ali v inozemstvu (če le obstoja avtomatsko vzpostavljanje zvez).
Velika javna avtomatska telefonska centrala v Hongkongu
Takšno centralo za 10.000 priključkov je dobavila firma Siemens v poznani tehniki ESK 10000 E. V govornih poteh so uporabljeni majhni in hitri ESK releji, krmiljenje pa je centralno, elektronsko, z integriranim vezjem, kar deluje tako hitro, da bi mogla imeti enota celo 100000 priključkov. Namreč, porast telefonskih priključkov je tudi v Hongkongu zelo nagel in kaže petkratno povečanje v zadnjih desetih letih.
Zraven tega pa zajema opisana centrala še polno posebnosti. Prekomorski pogovori se obračunavajo posamezno, drugi pogovori pa pavšalno. Ker je Hongkong poznano svetovno vozlišče, ima centrala zelo velik tranzitni promet. Samo v letu 1969 so zabeležili 460.000 odhodnih prekomorskih pogovorov. Postopek z impulzno kodno modulacijo, ki je mar-
K članku:
(Nadaljevanje z 2. strani)
Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj je ob koncu lanskega šolskega leta izvedel med učenci osmega razreda anketo o njihovih poklicnih željah; 107 jih je nameravalo nadaljevati šolanje na poklicnih šolah. Četudi upoštevamo še nekaj priliva na to vrsto šol v Kranju iz drugih občin, lahko zaključimo, da je bilo kandidatov za vpis v poklicne šole manj, kot bi jih lahko vpisali oziroma so imele podobno nizek vpis kot poklicna šola ŠC ISKRA tudi druge kranjske poklicne šole. Problem je torej splošnejši in razlogi za nizek vpis na »naši« šoli ne tako specifični, kot je navajal avtor v članku »NASTAJA VPRASA-« NJE . ..«
Veliko dejstev, ki jih je avtor navedel, sicer lahko drži, vendar pa lahko trdimo, da je med kandidati, ki se vpisujejo na poklicne šole, še vedno zelo dosti zanimanja prav za našo poklicno šolo. V ilustracijo podatek: poklicna šola za kovinsko in elektro stroko — »vajenska« — v Kranju je letos uspela zagotoviti le 91 učencev, čeprav so ji delovne organizacije posredovale kar 153 potreb. V citiranem članku je bila navedena tudi domneva, da je zanimanje za vpis v našo poklicno šolo manjše kot na »vajensko« šolo zaradi vajenske nagrade. Pripomniti moramo, da tudi naše organizacije na poklicni šoli SC štipendirajo precej svojih učencev, tako da smemo štipendijo smatrati za nekakšno protiutež vajenski nagradi.
Zaključimo torej lahko z ugotovitvijo, da nam letos v pokliicno šolo sicer res ni uspelo vptisati toliko učen-
Nastaja vprašanje...
cev, kot bi jih mogla sprejeti in kot bi jih naše delovne organizacije potrebovale, da pa smo vendarle uspeli zagotoviti celo večji delež (glede na potrebe), kot v drugih ustreznih šolah.
Čeprav problem ni tako zelo kritičen kot bi lahko sklepali po članku »NASTAJA VPRAŠANJE ...«, pa se moramo zavedati, da bo potrebno za zagotovitev zadostnega števila učencev v poklicni šoli ISKRA (in posredno poklicnih delavcev za gospodarske organizacije ZP ISKRA) organizirati šolanje po internatskem sistemu in v naše
šole pritegniti gojence iz oddaljenejših krajev ter zlasti organizirati akcije po osnovnih šolah, da bi učence pravočasno in v čim večjem številu zainteresirali za poklice potrebne našim organizacijam.
Na koncu se pridružujemo mnenju pisca navedenega članka, da če se ne bomo spoprijeli z navedenimi problemi najresneje, »si z zidovi in stroji ne bomo mogli kaj prida pomagati«.
Organizacijsko kadrovsko področje
Od sodelavcev se je poslovil in odšel v zasluženi pokoj tov. STANE KOVAČIČ, mojster na koordinatnih vrtalnih strojih v orodjarni kranjske tovarne. V teku let je nesebično vzgojil vrsto preciznih vrtalcev, več let pa je aktivno sodeloval v sindikalnem odboru. Njegov »konjiček« so bili izleti tako doma kot tudi po svetu, ki se jih ni udeleževal le zaradi potovanja in kratkega časa, pač pa si je ogledal, kolikor mu je čas dopuščal — vse, kar je obogatilo njegovo znanje. Marsikdaj si je medtem ko so drugi počivali ali sedeli pri dobri kapljici, sam ogledoval razne znamenitosti, muzeje itd., čeprav je odšel na izlet že dobro pripravljen in je včasih zato več vedel povedati o posameznih krajih kot določeni vodič. - Slovo je bilo prisrčno, saj je bil imenovani zaradi vestnosti in dobrih odnosov priljubljen med sodelavci, ki so mu za slovo poleg najboljših želja, izročili tudi lepa praktična darila, za kar se jim je tov. Kovačič iskreno zahvalil, jim zaželel čim večje uspehe in dejal, da bo še prišel pogledat »kako« delajo
Preseneča prevelik odstotek člankov, ki jih kategorizacija uvršča pod »druge te» me« in ki se nanašajo v prvi vrsti na informacije, ki imajo posreden pomen za dogajanja v kolektivih. Sodeč po redkih in nekompleksnih teoretičnih člankih, so po mnenju tistih, ki sodelujejo pri izdajanju glasil delovnih organizacij, za samoupravljanje najpomembnejše gospodarske informacije. V to kategorijo sodijo obvestila o občasnih proizvodnih načrtih, o pogojih gospodarjenja v Jugoslaviji in po svetu, o prodajnih cenah, nabavi surovin, raziskavi tržišča, notranjih
(Dalje na 6. strani)	¡
O čem pišejo listi delovnih organizacij?
Pod tem naslovom je na zahtevo sindikatov objavila Delavska univerza v Kranju analizo, ki nudi možnost, da se oceni pravi smoter tiska te vrste in da se delno odkrijejo razlogi njegove sedanje podobe.
Prepričanje, da so listi delovnih organizacij neka vrsta »stenskega časopisa«, ki ga zanimajo samo dogodki v delovni organizciji, je demantirano s podatki o velikem odstotku tekstov, ki obravnavajo tematiko splošnih jugoslovanskih aili svetovnih gospodarskih ali političnih dogodkov.
delovnih organizacij 161 lastnih glasil. Raziskava je zajela 30 % teh listov, a raziskano razdobje pa se začne z junijem 1963 ter se konča z istim mesecem naslednjega! leta. Raziskava vzorcev je pokazala, da nudijo glasila delovnih organizacij v Sloveniji svojim bralcem 760 do 780 tisoč odstavkov teksta.
Po podatkih iz aprila 1969 Vsebinska struktura. Skup-je izdajalo v Sloveniji 175 na struktura je v teh raziskavah razdeljena na 77 kategorij in na 10 posebnih področij: proizvodnja obsega 17,75 odstotka skupne vsebine, cene in tržišče 3,44%, notranja zakonodaja 4,84 %, finančno poslovanje 4,34%, kadrovska politika in delovna razmerja 13,88%, samoupravljanje 4,72 odstotka, socialna politika 11,38%, družbeno-politično organizacije 4,53 %, medsebojni odnosi 5,73 % in druge teme 29,40%.
BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
sikje šele v poskušnji, je v Hongkongu že v rabi od leta 1967. Hkrati pa je že od leta 1969 ta centrala ena od central za povezavo prek satelitov.
Nova telefonska posredovalna miza firme DeTeWe
Opisana firma je izdelala novo telefonsko posredovalno mizo vrste UVT 100, ki ima vgrajene tipke z lučkami zelo pregledno tako, da je posredovanje zelo enostavno. Posredovalcu sta na razpolago še impulzni oddajnik in pa pozivni oddajnik.
Na vsako mizo lahko nri-ključimo celo 60 javnih -’z, 4 ali 5 polj, vsako po 100 zasedbenih lučk ter še 10 na-javnih induktorskih ali CB vodov. Se posebej pa lahko Priredimo to mizo, če jo bo uporabljal slepi posredovalec.
Mala, delno elektronska zasebna avtomatska telefonska centrala
Na sejmu leta 1970 v Hannovru je firma SEL prikazala
malo zesebno avtomatsko telefonsko centralo, ki je zgrajena delno v elektronski tehniki. Gre za centralo za 10 do 25 lokalnih priključkov in 2 do 5 zvez v javno omrežje, z označbo »Minimat«.
študij prenosnikov pri telefonskem aparatu
Strokovnjaki firme Nemški Ericsson so nataknili na prste lučke ter snemali poteze, ki jih opravi roka telefonskega naročnika, ki vzpostavi zvezo in se pogovarja. S tem so nakazali, da odvečne premike rok mnogokrat lahko nadomesti telefonski aparat z zvočnikom, ki ima dodan še pozivni oddajnik, zraven pa še posebni končni ojačevalnik ter mikrofonsko zaporo, da sogovornik ne bi mogel poslušati medsebojne pogovore v sobi.
Nove avtomatske telefonske centrale za elektrogospodarstvo Slovenije
K tem novicam pa dodajmo še domačo vest. Naši strokovnjaki pravkar konču-
jejo priključevanje nove osrednje posebne zasebne avtomatske telefonske centrale vrste OM/60 za potrebe elektrogospodarstva v Ljubljani (v Klečah).
Iskra je svoj čas že zgradila nekaj posebnega telefonskega omrežja za elektrogospodarstvo v dravskem bazenu (ATC Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Slovenjgradec, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Pekre, Maribor, Cirkovci, Zlatoličje itd.), vendar to omrežje še ni bilo homogeno povezano z ostalim slovenskim in jugoslovanskim elektrogospodarskim telefonskim omrežjem. Sedaj pa so elektroenergetske organizacije začutile vse večjo potrebo po izpopolnitvi svojega omrežja in Iskra je že ali pa bo v kratkem zgradila še nove centrale te vrste v krajih Ljubljana, Trbovlje, Medvode, Kranj, Podlog, Šoštanj, Divača, Nova Gorica itd.
Gre za centrale posebne vrste. Pri že poznani konstrukciji central vrste OM/60 kot npr. ze železnice smo dogra-
dili še poseben smerni ¡zbiralnik z registrom. Na ta način smo dosegli to prednost, da medkrajevno zvezo vzpostavimo le takrat, ko je zares potrebno (ni torej slepih za-seženj), register lahko hitro vzpostavlja zvezo do pozvanega naročnika ali pa samo do namembne centrale, zasegamo lahko obhodne poti, vse zveze tranzitiramo 4-žično itd. Po osnovni razporeditvi so sicer končne centrale s pomočjo teh registrov hkrati lahko tudi vozliščne odn. tranzitne.
Prva od takšnih central velikega formata je EATC Ljubljana v razdelilni transformatorski postaji v Klečah, vendar kot osnova za vse ljubljansko območje za po-Irebe proizvodnje, prenosa in razdelitve električne energije. Ta centrala bo kot osrednja povezovala ostalo elektrogospodarsko telefonsko omrežje Slovenije in tudi drugih regionov Jugoslavije.
Kljub temu, da je koncept gradnje omrežja drugod po Jugoslaviji drugačen in da je
na več mestih že uporabljena tehnika s Siemensovimi ESK centralami, registri in prenosniki Iskrinih central vrste OM/60, posebej prirejenimi, »znajo« sodelovati tudi s takšnimi napravami, da je vse omrežje celota. Zraven tega pa so Iskrine centrale v svoj projekt zajele in uporabile celo že obstoječe centrale v Sloveniji in uredile enostavno in javno izbiranje s pomočjo odkritih karakterističnih telefonskih številk za vsako centralo posebej.
Posebnost teh naprav so pa še posredovalni pane#, vgrajeni v dispečerske komandne mize, da predstavljajo funkcionalno celoto pri upravljanju c-iektroenergetJke. Dispe-čer pa ima le dodatno posebej dodano napravo za hitro izbiranje, da le s pritiskom na eno tipko izbere odrejenega (od desetih možnih) priključkov kjerkoli v elektrogospodarskem omrežju. Hkrati se zaradi važnosti in var« nosti vsi njegovi pogovori zapisujejo na magnetofonskem traku.	inju .j
¡1
*
Ali inflacija zavira ali spodbuja gospodarstvo?
O čem pišejo listi delovnih organizacij ?
(Nadaljevanje s 4. strani)
nost in dodatni inflacijski
potencial.
Z uvedbo posebnih pravic pa sc je povezanost medna-
ror’----monetarnega sistema
na dolar še posebno zrahljala. Gre za prisilno kreditiranje bogatih dežel, ki imajo velike mc-ttamc rezerve d:u-
gih dežel, ki imajo veliko pa sivno plačilno bilanco. Prve države tvorijo tako rekoč dodatni vir mednarodne likvidnosti in vnašajo s tem inflacijski dejavnik v svetovno gospodarstvo. Po drugi strani pa odvezujejo pasivna dežele od prizadevanja, da bi uravnovesile pasivno bilanco, namen, ki se navadno da do-
Iz polletnega poročilo ISKRA COMMERCE
(Nadalj. s I. str.)
Po blagovnih skupinah je prodaja sorazmerno enako uspešna v vrednostni izpolnitvi plana in stopnji povečanja glede na lansko obdobje.
SEKTOR I — Za prodajo telekomunikacijskih naprav vlada na tržišču konjuktura, vendar pa poslovanje otežko-čajo nekompletne in nepravočasne dobave opreme iz proizvodnje ATN; večje število objektov ni možno obračunati in zaključiti zaradi manjkajoče opreme.
SEKTOR II — Prodaja merilne tehnike je potekala uspešno; zaloge enofaznih enotarifmh števcev se zmanjšujejo in bodo do konca leta povsem normalizirane. V prodaji dvotarifnih števcev je podobno kot preteklo leto čutiti pomanjkanje zaradi pre-majnih proizvodnih kapacitet; kljub predvideni povečani proizvodnji tega sortimana v zadnjem kvartalu in naslednjem letu ne bo možno zadostiti vsem potrebam na trgu. Nezadostna proizvodnja stikalnih ur je bila v glavnem krita z intervencijskim uvozom.
Tudi prodaja merilnih naprav je na temelju kreditnih aranžmajev potekala uspešno, s čimer je uspelo precej znižati zaloge.
Realizacija stikalne tehnike je ugodno dosežena zaradi odprodaje zalog, ki so se že povsem normalizirale; prodajni uspeh bi bil lahko še večji v kolikor ne bi prišlo do izpada proizvodnje. Ta izpad je pokrila konkurenca, ki bo na naš račun zaradi premajhnih kapacitet proizvodnje pridobivala tudi v drugi polovici leta.
Zelo uspešno je potekala tudi prodaja elementov, čeprav so v zadnjih mesecih močno narasle zaloge kondenzatorjev; porast zalog je začasen, ker izvira iz razlik v dinamiki proizvodnje in do. bav kupcem po pogodbah.
V letošnjem letu je prodaja polprevodnikov ponovno potekala prek naše organizacije IC in je uspelo v celoti realizirati sporazumljeni plan za prvo polletje.
SEKTOR III _ Prodaja elektronskih in elektromehanskih naprav je v celoti potekala v okviru prezidanega plana. Na visoko realizacijo je vplival širok sortiman
izdelkov zaščitne tehnike, kjer smo konkurenčni v dobavah in kvaliteti, sproščene investicije za blagovne skupine elektroopreme, varilnih in požarnovarnostnih naprav, ter razširjen sortiman kino akustike iz uvoza.
SEKTOR IV — Uspešna prodaja rotacijskih strojev je rezultat velike konjukture na domačem trgu; povpraševanje je še vedno večje od domačih proizvodnih kapacitet in tovarna kasni z dobavami skoraj polovico planiranih količin za prvo polletje; izpad je uspelo nadomestiti z dodatnim sortimanom iz uvoza in s tem realizirati zaključena naročila. Pri veliki konjukturi se zaradi naše premajhne ponudbe in ne. redne dobave pojavlja konkurenca s kompletnim sortimanom iz uvoza in nam s tem podira že ustvarjene solidne pozicije na trgu. V prihodnjem letu je pričakovati, da lastna proizvodnja še ne bo zmožna kriti vseh naročil kupcev.
Prodaja sortimana široke potrošnje je uspešnejša kot minulo leto, planski izpad izvira iz nedobavljenih količin TV, sesalnikov in loščil-nikov. Naveden izpad v domači prodaji je bil ublažen z dodatnim uvoženim sorti-mannom. Prodaja RA in gospodinjskih strojev je v planiranih okvirih, težavnejši pa je plasman izdelkov iz proizvodnje mikrona.
Realizacija avtoizdelkov je presežena, tako glede na minulo leto kot operativni plan; preseg je posledica uvedbe novega sortimana zaganjalnika 6 KS v prodajni program. Na področju prodaje avto-žarnic je nasprotno realizacija zelo slaba zaradi nedobavljenih količin iz proizvodnje.
Prodaja rezervnih delov po blagovnih skupinah je uspešno realizirana. Na realizacijo je pri sortimanu avtoelek-trike vplivalb delno zvišanje cen in boljše dobave iz proizvodnje. V letošnjem letu se je precej razširil sortiman rezervnih delov, električnih ročnih orodij, dobave niso najboljše zaradi kasnitev v proizvodnji; občuten porast je tudi v prodaji rezervnih delov široke potrošnje — zaloge se gibljejo v okviru normativa.
seči doma le z borbo proti inflaciji.
Boj proti inflaciji
Čeprav je pojav razvrednotenja denarja gospodarsko teoretično osvetljen in pojasnjen, pa se še do danes nobeni državi ni posrečilo, da bi se proti temu uspešno borila. Prenos gospodarsko teoretičnih spoznav v ustrezno gospodarsko-politične ukrepe, naleti v praksi vedno na vrsto težav. Inflacijo, če ne preseže določene stopnje, ocenjujemo v pretežni meri, ne sicer kot pozitiven, vendar praktično kot neizogiben spremljevalec visoke konjunkture, pri čemer v konfliktu med gospodarsko rastjo in polno zaposlenostjo na eni strani in denarno stabilnostjo na drugi strani, dajemo prednost prvemu dejavniku. Spričo številnih koristnikov inflacije, je učinkovita borba proti inflaciji politično le težko izvedljiva.
(Nadaljevanje s 5. strani) cenah, reklamacijah, servisni dejavnosti itd. Takim obvestilom je posvečenih 19,56 % celotne vsebine listov. K temu lahko dodamo še vedno majhno število informacij o poslovanju podjetij.
Majhen odstotek »pogledov v bodočnost«. — Z ozirom na dejstvo, da je za odločanje potrebno poznati vsebino dogajanj, alternative in posledice — še pred sprejetjem določenega sklepa, bi :bilo realno pričakovati, da bo v tisku delovnih organizacij več takšnih naslovov. Analiza je zajela tudi časovni aspekt informacij, da bi dobili sliko o pravočasnosti informiranja. Izkazalo se je, da obravnava 45,12% člankov pretekle dogodke, 45,81 tekoča dogajanja, 7,55% tisto, kar naj bi se šele zgodilo, a za 1,52% ni časovnih dimenzij.
Glasila so potemtakem usmerjena v sedanjost in preteklost, a analiza je pokazala, da se o bodočih perspekti-
vah zelo malo piše. Takšna vsebina seveda ne omogoča aktivno vključevanje v samoupravne procese.
Raziskava je nadalje pokazala, da avtorji člankov zelo pogosto »razčlenjujejo« prevladujoča družbena stališča. Celih 70,39 % člankov zavzema neopredeljena stališča, opredeljenih je 21,41%, »programskih« pa 8,20 odstotkov. Tako visok odstotek ncanga-žiranega pisanja je verjetno odraz nesamostojnega položaja uredništev glasil in dokaz, da obstaja v podjetjih »cenzura« člankov, ki jih objavljajo listi delovnih organizacij.
(Po »Ekonomska politika«.
8/70)
DOPISUJTE V ISKRO
Kratek oris razvoja tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov ISKRA Kranj
(Nadaljevanje s 3. strani)
jih in visokih šolah. Dodatno se izobražuje prek 200 delavcev.
Tovarna sofinancira tudi šolski center Iskra, ki izobražuje poklicne delavec in tehnike. Letos je bilo razpisanih tudi 35 štipendij za srednje, višje in visoke šole.
Tovarna je vseskozi posvečala tudi posebno skrb druž benemu standardu zaposlenih. Tako je v preteklih letih zgradila za potrebe svojih delavcev preko 600 stanovanjskih enot in ima razvite oblike pomoči pri stanovanjski izgradnji. Tako daje posojila svojim delavcem za individu-
alno gradnjo in ima razvit sistem odkupa stanovanj. Treba je povedati, da je tovarna v glavnem rešila doslej stanovanjski problem bivših borcev NOB. Tovarna nudi delavcem tudi regres za dopuste.
Delovni kolektiv tovarne si je začrtal v pogledu perspektivnega razvoja velike naloge. Predvsem je treba v nekaj prihodnjih letih bistveno povečati obseg proizvodnje avtomatskih telefonskih naprav in čimpreje aktivirati investicije, ki jih v to proizvodnjo sedaj vlaga. Poleg tega bo treba vložiti napore v modernizacijo tehnologije in poslo-
vanja. V zvezi s tem je potrebno čimprej v polni meri angažirati sodoben elektronski računski center, ki ga je tovarna nabavila predvsem za potrebe krmiljenja proizvodnje in modernizacije poslovanja. Težiti bo treba, da se stalno krepijo prizadevanja za povečanje izvoza izdelkov in za sistematično razvijanje poslovno-tehnične-ga sodelovanja tako z domačimi kot tudi inozemskimi poslovnimi partnerji. Z večjo ekonomizacijo poslovanja in modernizacijo poslovnega procesa pa bo treba izbirati sredstva za kontinuirano rast osebnih dohodkov, produktivnosti in nove investicije.
Posnetek v montažni hali ATN v Kranju
Akcija sindikata, socialne : službe in obratne ambulante
H
Kratke vesti
TELEFONSKI APARAT BREZ VRVICE
ITT je razvil nov telefonski aparat, ki nima vrvice za slušalko. Signali iz aparata na slušalko potekajo brezžično iz indukcijske tuljavice, obratno pa po sistemu radio-zvez. V smeri od aparata k slušalki je na razpolago 7 kanalov v frenkvenčnem področju 20 kHz do 120 kHz. V obratni smeri pa so na razpolago prenosne frekvence okoli 40 MHz. V obe smeri je uporabljena frekvenčna modulacija.
Potrebni mali sestavni deli, feritne antene, dinamični pretvornik, integrirano vezje in drugi so montirani kar v telefonski slušalki. Napajalni akumulator se napaja po spojnem vodu, ko je slušalka položena.
ALI POZNAMO ITT?
Mednarodna telefonska in telegrafska družba ITT — international telephon and telegraph corporation s sedežem v New Yorku je ena največjih proizvodnih organizacij na svetu. Že leta 1968 je izkazala prometa za 4,1 milijarde ameriških dolarjev in je bila 11. največje podjetje v ZDA. Ta promet se bo leta 1970 povečal na 6 milijard ameriških dolarjev. Zraven tega ima ITT svoje proizvodne organizacije v 67 deželah in zaposluje preko 300.000 sodelavcev.
Kako vzpodbujati proizvodnjo
Svet Zvezne gospodarske komore za trgovino in gostinstvo bo v drugi polovici septembra obravnaval položaj notranje trgovine, ki — glasom pripravljalnim materialov — nima zadosti močnih lastnih virov za povečanje prometa in pospeševanje proizvodnje. Iz podatkov, po katerih sodeluje nabavna vrednost blaga v skupnem dohodku trgovine na drobno z 81,8%, a pri trgovini na debelo z 83,9 %, izhaja zaključek, da bi morala imeti trgovina na voljo veliko večji del lastnih sredstev v primerjavi z drugimi gospodarskimi vejami, posebno z industrijo in rudarstvom. Sedaj je razmerje ravno obratno.
Od 1966. do preteklega leta se je delež lastnih obratnih sredstev v celokupnih obratnih sredstvih trgovine na drobno nenehno zmanjševal. šele v preteklem letu se je pokazalo določeno povečanje na raven kakih 30 %. V veletrgovini je znašal delež
lastnih obratnih sredstev v preteklem letu 19 %, kar je rta ravni 1966. leta. (V gospodarstvu je znašal delež lastnih obratnih sredstev v preteklem letu 34%, v industriji in rudarstvu pa 38 %. Koeficient vračanja obratnih sredstev se je lani povečal na 8,52 % in je še vedno nižji kot v 1965. in 1966. letu.
V	trgovini na drobno se je v preteklem letu povečal skupni dohodek ¿a 20%, a dohodek delovnih organizacij za 21 %. Razmerja v veletrgovini so po podatkih pod temi odstotki.
V	primerjavi z 1966. letom se je prodajni prostor povečal za 42%, za prav toliko pa se je povečal tudi promet. Naložbe so bile večje za 12 %, kar je rezultat ne samo povečanja cen, temveč tudi povečanja stroškov rente za mestna gradbena zemljišča. Z lastnimi sredstvi je bila trgovina na drobno udeležena pri investiciji s 66,15%.
MI
Avtomatika v Pržanu je poslala 25 svojih delavcev na okrevanje širom naše zemlje. Nekaj jih je šlo na Gorenjsko, Kranjsko goro, Trento itd., ostali ob obali oz. na morje, Poreč, Rab, Portorož, Selce itd.
Seveda so biK poslani delavci, ki so zdravstveno šibki, dolgoletni delavci v naši tovarni, delavci zaposleni na zdravju škodljivih delovnih mestih, starejši delavci z dela manjzmožnostjo itd.
Izbor je napravila socialna služba v sodelovanju z zdravnikom naše obratne ambulante. Zdravnik je na podlagi diagnoz prizadetih priporočal kdo naj bi šel in kam — na morje ali na Gorenjsko. Socialna služba je upoštevala socialne razmere glede na ekonomske zmogljivosti ter predložila spisek sindikalni organizaciji v dokončno obravnavo in odobritev.
Primer, kako se določene problematike lahko rešujejo samo teamsko, kar je tudi bolj objektivno in dosledno.
K sodelovanju je sindikalna organizacija Avtomatike pritegnila tudi Mestno sindikalno organizacijo, ki naj bi s sredstvi priskočila na pomoč, da bi tako okrevanci imeli čimmanj lastnih stroškov. Omogočil jim je, da so osebno vplačali samo 10 din dnevno, ostale stroške je pokrila Mestna sindikalna organizacija sama, kar je za okrevance precej ugodno. Komunalni zavod za socialno zavarovanje namreč ne pošilja več na okrevanje razen nujnih primerov direktno iz bolnišničnega zdravljenja v zdravilišče, zato je sedaj vse prepuščeno delovnim organizacijam.
Koristili so svoj redni letni dopust. Alpe Adria, ki je ta
okrevanja za Mestni sindikat organizirala v svojih domovih, je zelo razumno to urejala, upoštevala priporočila naše sindikalne organizacije, da so naši člani kolektiva dobili v glavnem mesta v domovih v času kolektivnega dopusta naše tovarne.
V glavnem (razen 4 primerov) so se okrevanci že vrnili
na delo in izrazili zadovoljstvo. Bili so zelo zadovoljni z okoljem, oskrbo in vsem ostalim ter si želijo še tako organiziranih počitnic, saj večina od njih v času letnega dopusta nikamor ne gre, ker jim je to spričo družinskih razmer (ekonomske zmogljivosti) nemogoče.
I. K.
ÍN
Tovarna elektronskih naprav v združenem podjetju ISKRA Kranj — LJUBLJANA, Stegne št. 11
sprejme na delo večje število
MLAJŠIH DELAVCEV ZA PRIUCITEV
na raznih delovnih mestih v tovarni
POGOJ: odslužen vojaški rok.
Kandidati naj pošljejo vloge kadrovski službi tovarne. Nastop delovnega razmerja je mogoč takoj ali po d o govoru.
ŠOLSKI CENTER ZP ISKRA KRANJ V KRANJU razpisuje
delovno mesto učitelja za poučevanje strokovnih predmetov strojne stroke.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednjega: diplomirani strojni inženir.
Stanovanje ni na voljo.
Kandidati se lahko prijavijo v 15 dneh po objavi.
Razpisna komisija v
ISKRI — Tovarni usmerniških naprav Novo mesto v ZP Iskra Kranj
RH
no
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
SEKRETARJA
■ ■ ■ ■
Razpisni pogoji:
1.	Visoka ali višja izobrazba pravne smeri in najmanj pet let ustrezne prakse;
2.	srednja izobrazba in deset let ustrezne prakse.
Vlogi je obvezno priložiti veljavna dokazila o izobrazbi in praksi.
Osebni dohodek po pravilniku o OD.
Prijave sprejema razpisna komisija do 25. 9. 1970.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiinnmiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiti:iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii(iiiiiiiiiiiiiniiiuniiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiii!i:ii!iiii!iiM!imi
Zakaj ni zanimanja za konferenčno gradivo Zveze sindikatov Slovenije?
Pred izidom lične brošure o letošnji konferenci Zveze sindikatov Slovenije, ki bo natisnjena v priročnem žepnem formatu in ki vsebuje poleg uvodnih misli predsednika ZSS Toneta Kropuška, uvodna referata na konferenci, sprejeti statut Zveze sindikatov Slovenije, sprejete politične cilje in naloge ZSS, na konferenci sprejete sklepe in povzetke vseh v razpravi sodelujočih udeležencev konference, smo pregledali število naročenih izvodov. Kljub nizki ceni — brošura velja le 2 dinarja — jo je doslej naročilo samo 34 občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije in vsi republiški odbori strokovnih sindikatov samo 5.130 izvodov. Od 16 občinskih svetov tudi po drugem pozivu nismo prejeli naročila.
V konferenčnem gradivu bodo za slehernega sindikalnega delavca zanimivi predvsem sprejeti sklepi, politični cilji in naloge ter statut Zveze sindikatov Slovenije. Vsebujejo obilo koristnih napotkov za politično delo in spodbuja k razmišljanju ter k
snovanju konkretnih delovnih programov, predvsem pa spodbuja politične in samoupravne akcije, da dosežemo cilje, ki izražajo današnje in jutrišnje interese delavcev na Slovenskem.
Zato preseneča slab odziv občinskih svetov pri naroča-
nju brošure, zlasti pa je težko razumeti naročene količine. Če naj gradivo služi sindikalnim delavcem za vsakdanje delo v osnovni organizaciji in če naj bo brošura osnovno gradivo za funkcionalno izobraževanje in usposabljanje sindikalnih delavcev na seminarjih, tečajih in sestankih, se zdi skoraj nemogoče, če ne kar neverjetno, da so nekateri sveti naročili samo po nekaj izvodov. Če že ne vsi člani izvršnih odborov osnovnih organizacij pa bi morali imeti v vsaki osnovni organizaciji vsaj po dva ali tri izvode.
Do 20. avgusta smo zbrali naslednja naročila občinskih svetov ZSS za kongresno brošuro: Ajdovščina 60, Celje 330, Cerknica 100, Črnomelj 35, Domžale 150, Idrija 70, Ilirska Bistrica 80, Jesenice 200, Koper 250, Kranj 10, Laško 70, Lenart 20, Litija 150,
Ljubljana 1.200, Maribor
1.000,	Metlika 30, Mozirje 40, Murska Sobota 100, Nova Gorica 300, Novo mesto 200, Ormož 70, Postojna 100, Ptuj 250, Radovljica 100, Ribnica 30, Slovenske Konjice 90, Šentjur 40, Škofja Loka 120, Šmarje pri Jelšah 40, Tolmin 100, Trbovlje 90, Velenje 100, Vrhnika 60, Zagorje 3 (!) in Žalec 75. Svojih naročil pa še niso sporočili občinski sveti ZSS: Brežice, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Krško, Lendava, Ljutomer, Logatec, Ravne, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Trebnje in Tržič.
Republiški odbori strokovnih sindikatov so naročili naslednje število brošur: RO delavcev prometa in zvez 80, RO delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji 30, RO gradbenih delavcev 100, RO delavcev storitvenih dejavnosti 80, RO delavcev druž-
benih dejavnosti 80 in RO delavcev industrije in rudarstva 110.
Ker brošura ni draga, priporočamo vsem občinskim svetom ZSS, ki so naročili manjše število brošur oziroma, ki še niso sporočili svojih naročil, naj zanimivo publikacijo takoj naročijo pri službi RS ZSS za informiranje, Ljubljana, Dalmatinova 4/IV. To informacijo naj sporočijo tudi osnovnim organizacijam ter jim priporočijo naročiti po nekaj izvodov. Hkrati priporočamo, da se člani komisij, katerih skrb je izobraževanje sindikalnih delavcev, povežejo z bližnjimi delavskimi univerzami ter predvidijo, koliko mladih sindikalnih delavcev nameravajo letos vključiti v program družbenoekonomskega izobraževanja in usposabljanja za delo v sindikalni organizaciji.
»Interne informacije«
Gremo na Triglav
Zaradi vzpona slovenskih železarjev na Triglav 19. in 20. septembra je izlet planincev preložen na 26. in 27. september.
Pri naši akciji izleta planincev ISKRE na Triglav smo naleteli na nepredvideno zapreko. Čeprav smo prijavili naš izlet že v juliju, so žele-zarji združenih železarn Slovenije določili na ista dneva, to je na 19. in 20. september svoj vzpon na Triglav in tudi to objavili v dnevnem časopisju. Tako bi ta dan obiskalo Triglav in prespalo v bližnjih planinskih kočah okrog Triglava, zlasti na Kredarici, nad 400 planincev, ne računajoč še druge obiskovalce, kar je praktično nemogoče.
Zavedajoč se pri tem nepopisne gneče, zmanjšanih možnosti za solidno organizacijo našega izleta in možnost nesreč, se je organizator odločil, da preloži izlet na teden dni kasneje, to je na soboto
26.	in nedeljo 27. septembra, čeprav bo povzročil s tem nevšečnost nekaterim že prijavljenim.
Planinci, ki poznajo razmere v gorah, bodo preložitev razumeli, saj se organizacija v celoti ne spremeni. Za vreme pa vnaprej itak nihče ne ve. Prevladuje le domneva, da so jesenski dnevi skoraj vsako leto lepi, čeprav so že občutno krajši.
Vsem udeležencem brez raz-
lik; bo zagotovljen brezplačni prevoz z avtobusi iz Ljubljane do Rudnega polja in na povratku od našega doma v Trenti na končno postajo v Ljubljani. Organizator — Planinsko društvo ISKRA — je določil na posebnem sestanku minuli teden, da bodo dobili vsi udeleženci na koncu izleta v Domu v Trenti brezplačno večerjo: klobaso z zeljem. Poleg tega bodo vsi udeleženci dobili v Vodnikovi koči ceneno kosilo (enolončnico), na Kredarici prav tako enolončnico za večerjo, drugi dan zjutraj pred vzponom na sam vrh Triglava pa skromen zajtrk seveda proti plačilu.
Cena za prenočišča bo za vsakega udeleženca ne glede na to, če je včlanjen v katerokoli planinsko društvo in tudi če ni zaposlen v Iskri (npr. sorodnik ali znanec pri-javljenca), znižana, ležišča bodo za vse rezervirana.
Praktično računamo — saj je do sedaj že 70 prijavljen-cev, rok za prijavo pa še ni potekal — da bomo zasedli malone celotno prenočitveno kapaciteto doma na Kredarici (kar bi bilo v primeru obiska železarjev nemogoče).
Vsem, ki so se dosedaj pismeno prijavili vodji izleta
sporočamo, da veljajo prijave za vse z istimi ugodnostmi le za novi termin izleta, t. j.
26.	in 27. septembra.
V nekaterih organizacijah ZP v soboto, 26. septembra ni prostega dneva, ker delajo. Planinsko društvo ISKRA zato naproša vse uprave teh organizacij, da omogočijo našim prijavljencem izlet s tem, da lahko le-ti nadoknadijo delovne ure kak drugi dan. V Elek-tromehaniki so tako določili, vendar s pogojem, da je delo opravljeno sporazumno s šefom oddelka pred izletom.
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega dragega očeta
KARLA KLEMENCA
se iskreno zahvaljujem celotnemu kolektivu obrata Otoče za darovani venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Metka Bešter
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega očeta
LOVRA LIKOZARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam na traku trifaznega števca v tovarni »Elek-tromehanika« Kranj, za izraze sožalja in podarjeni venec.
Hčerka Pavla Toplišek
Zaradi velike udeležbe — sedaj računamo že na 100 udeležencev — bo prireditelj zavaroval pri zavarovalnici celoten zlet, zaradi varnosti pri končnem vzponu pa razdelil udeležence na posamezne skupine glede na zaščito. Za sporazumevanje nam bodo služili naši ročni sprejemniki-oddajniki tovarne TEN.
Podrobnosti izleta, kdaj pelje avtobus itd., bomo objavili v naslednji številki našega glasila ISKRA. Vse prijavljen-ce zato posebej opozarjamo,
ZAHVALA
Ob smrti najinega očeta
ANTONA PORENTA
se iskreno zahvaljujeva kolektivu obrata ATN — linija stojal in relejev — za izraze sožalja, vence in za spremstvo na zadnji poti.
Hčerki Pavla Tičar in Darinka Križnar
—■■«mn 1111'iniii ■ i lll■l■llll■
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega očeta
IVANA PISKARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v TR — ATN tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Riko Piskar
naj pred izletom pazljivo preberejo obvestilo na zadnji strani. Za morebitna pojasnila (še nove prijave ali preklic žc odposlanih prijav), pa naj se člani naše organizacije obrnejo na vodjo izleta Marjana Kralja, IC sekretariat, Ljubljana, Masarykova 15.
In še nekaj. Glede na udeležbo tudi neizkušenih planincev naprošamo alpiniste iz vseh organizacij Iskre, da se pridružijo izletu in pomagajo neizkušenim na izpostavljenih mestih končnega vzpona na Triglav.
ZAHVALA
vsem sodelavkam na liniji žičnih oblik obrata ATN in sindikalnemu odboru se za darila in čestitke ob moji upokojitvi iskreno zahvaljujem.	•
Julija Flegar
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, jidustrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
piiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.......um.......mm.........mmimm...........i.....i....mmnimi...........mi.......m........mm........mi.......mi........um........mi.......um........iimiimu..............i.......mu.........umu.................iiimiiu........m..............
Poti do doma v Trenti
Kranjska gora — Mihov dom 1.15 — Koča na Gozdu 15 min. — Erjavčeva koča 1.15 — Tičarjev dom na Vršiču 15 min. — Koča pri izviru Soče 2.30 — Na Logu 1.30 Skupaj 7 ur.
Koča Tamar v Planici skozi Grlo in preko Slemena na Vršič 3 ure, odtod v Trento — Nad Logu 4 ure. Skupaj 7 ur. Dostop do koče Tamar je iz Rateče — Planica 1.30.
Aljažev dom v Vratih čez preval Luknja 2.30 in nizdol v Trento — Na Logu 2.30. Skupaj 5 ur. Dostop do Aljaževega doma je iz Mojstrane 3 ure.
Triglavski dom na Kredarici čez Dolič in skozi Luknjo v Trento — Na Logu 7 ur. Dostopi do Trigl. doma so iz Mojstrane mimo Aljaževega doma po Tominškovi poti 7.30, čez Prag 8 ur, skozi Kot 7 ur in skozi Krmo 7.30.
Dom Planika pod Triglavom čez Dolič v Trento — Na Logu 5 ur. Dostop do doma Planika je iz Mojstrane mimo Aljaževega doma in Triglavskega doma 7.30.
Tržaška koča na Doliču v Trento — Na logu 3. ure. Dostop do Tržaške koče je iz Mojstrane, skozi Vrata in Luknjo 6.30.
Koča pri Trigl. jezerih čez Hribarice na Dolič 3 ure, odtod v Trento — Na Logu 3 ure — skupaj 6 ur. Dostopi do Trigl. koče so od izvira Savice preko Komne 5.30 in preko Komarče mimo Črnega jezera 3.30.
Dom na Komni do koče pri Trigl. jezerih čez pl. Razor ali mimo Črnega jezera 3.30, čez Hribarice na Dolič 3 ure, odtod v Trento, Na Logu 3 ure. Skupaj 9.30. Dostop do doma na Komni je od hotela »Zlatorog« v Bohinju (3.30).
SauuuiniiiUfiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiuiiiiiii(iuiiiiiiiii:iiimi>iiiiiiiiiuiiiiiiiuimiiiiiiiiiiit[:iiiiiiiiiiiiiutuii:t::uiiiiiiuiiiiiiiii::iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiHiiiUMii(iiiiiiuii:ii
Počitniški dom Iskra v Trenti