Po§*n. (govornik je navedel celo ime) in sc je predstavil kot tajnik okrožnega odbora samostojnih demokratov v , .:;• ■ t. On nam je ponudil po pol milijona dinarjev, meni in šc dvema tovarišema, in potne liste za vsako državo, v katero hočemo, in siguren beg. Rekel je, da se to dela z znanjem Maksimoviča. šlo je za izvršitev atentata na dr, Spaha in na dr. Korošca, ki sta bila v opoziciji skupno z Davidovičem. Gospodje, jaz sem s svojima tovarišema ogorčen zavrnil to ponudbo, ker sem smatral, da je to največja žalitev, ki sc lahko človeku prizadene. Da govorim pošteno, človek bi za idejo morda tudi ubil, za čast bi pa ubil vsakega, za denar pa ne bi ubijal nikdar. Mi smo o tem obvestili g. Davidoviča, or. pa je o tem poročal Nj. Vel. kralja.* odstopi č Zagreb, 15. okt. (Tel. -Slov.-') Stara borba med enim delom federalistov in županom Heinzlom se je danes končala s pismom, ki ga jc poslal župan Heinzel klubu Hrvatskega bloka v občinskem svetu. V njem sporoča, da bo v kratkem času podal ostavko. Kakor smo že svoječasno poročali, upa del federalistov, da bo župana Heinzia nadomestil dr. Srkulj, ki je najbolj primeren federalist in zelo ostro nastopa proti današnjemu režimu. Tudi sam Srkulj je sporočil, da bo prišel na župansko mesto. Da bi pa Hrvatski blok omogočil Heinzlu časten odstop, jc na sobotni seji izrekel Heinzlu polno zaupanje. Zasebno pa se mu je spo- ročilo, da se vsekakor želi njegova ostavka Nepristranski krogi, posebno meščanstvo, ki mu je na srcu napredek zagrebškega mesta, obsoja to nastopanje enega dela občinskega sveta, ki stvarno zahteva odstop župana samo zato, da i>i na župansko mesto prišel prononsiran federalist, ne glede na to, ali ima sposobnosti, voljo in energijo za napredek mesta, kakor jih je imel Heinzel. »Hrvat«, ki jc bil v vsem tem sporu v občinskem svetu stvarno na strani rušiteljev župana, poroča, da je volitev novega župana že zagotovljena in da jc tudi zagotovljena nova delovna večina. nfertnee č Zagreb, 15. oktobra. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je končala škofovska konferenca. Pre-vzv. gg. so se razšli domov razen dr. Šari-č a, ki je odpotoval na Dunaj v zasebnih poslih. D r. B o n a f a č i č pa je odpotoval v Rim. Radi neresničnih poročil o delu konference so izdali službeni komunike, ki se glasi: »Dne 12. in 13. oktobra se je vršila v zagrebškem nadškofijskem dvorcu konferenca katoliškega episkopata SHS. Konferenci je predsedoval dr. Ante B a u e r , nadškof v Zagrebu. Prisostvovali so pa o. Rafael R o d i č, nadškof v Belgradu, dr. A. B. Jeglič, škof ljubljanski, dr. Josip M a r u š i č, škof v Se-nju, dr. Klemen Kvirin B o n e f a č i č, škof v Splitu, dr. Anton Akšamovič, škof v Djakovem, dr. N j a r a d y , škof v Križevcih in dr. Ante Š a r i č, nadškof vrhbosanski. Seji 13. oktobra je prisostvoval tudi papeški nuncij msgr. Hermenegild Pellegrinet- t i. Zapisnik je vodil kanonik dr. A. SI a m i č. Na konferenci se je razpravljalo o versko-cer-kvenih vprašanjih. Konferenca je rešila vloge, ki so prišle od lanskoletne konference. Epi-skopat je imenoval predsednika, podpredsednika in tajnika stalnega odbora za prirejeva-nje narodnih evharističnih kongresov v kraljevini SHS. Ti gospodje se bodo posvetovali z episkopatom in sestavili popoln odbor. Ker je radi brezobzirnega izvajanja agrarne reforme v kraljevini SHS trpela veliko škodo ne samo katoliška cerkev, marveč tudi država, zato je episkopat ukrenil vse, da bi se očuvala cerkvena imovina. Splošno je znano dejstvo, da je katoliška duhovščina zapad-nega in vzhodnega obreda v skrajni bedi. Raditega se je episkopat zavzel, da se uredijo materialne razmere dušnih pastirjev. Na konferenci se je vzelo na znanje zanimivo poročilo o verskih in moralnih razmerah naših izseljencev v Argentiniji, ki ga je poslal epi- kazujejo ti listi, ne da bi mogel kdo količkaj oporekati. Levičarji so deloma opravičeno razočarani nad Poincarejem. On namreč ne slovi baš kot prijatelj katoličanov... Zato ugibajo na vse načine, kaj ga je moglo napoliti k tolikemu popuščanju. Sprožili so v svojih listih celo misel, da ni on niti vedel za omenjena člena finančnega zakona, ki so jih ^jezuiti« kradoma vnesli v budget, A je smešno! Poincare je sam sestavil proračun iu pravkar razglasil, da bo za takega kakor je zahteval zaupnico. Neprimerno bolje jo je pogodil Ch. Maur-ras, ki v »L aetion francaise« dokazuje, da sled omenjenih členov vodi v — zunanjo ministrstvo. Tako bo tudi v resnici. Nihče, ne Briand in ne Poincare nista katolikom blizu. A »ta oba patriota in državnika. Vesta, da jo v interesu Francije, da se čim preje in čim bolje urede razmere s Cerkvijo, ki postaja vedno jačja moralna sila med narodi. Francoski od- . nošaji z Vatikanom ne morejo biti drugačni kot prijazni. Kajti Francija ima zelo delikatne inierese ne le doma in v kolonijah, ampak zlasti v Sredozemlju. Poleg tega ni nobene zavezniške vlade, ki ne bi s trpkostjo gledala kulturnega boja v Franciji. Najmanj bi so jim to dopadlo v Londonu, kjer je vpliv katoličanov, kakor znano, na zunanjo politiko občuten in močen. Oficiolna Francija ne more sledili diktatu lože, ki dobiva od časa do časa epileptične ontiklerikalne popadke. Kakor so se proti ustavi obnovili pred štirimi leti odnošaji z Vatikanom, 1ako bosta proli ustavi sprejeta tudi omenjena člena finančnega zakona. Nič ne pomaga! Zakoni ki ne dovoljujejo Cerkvi nika-kih svobcSčin in jI ne odmerjajo niti tistih pravic kot navad: '.nc: u društvu, bo pač j krivični in modernemu svobodnemu duhu do- | cela nasprotni. Poleg tega postnjrjo francoski katoličani vedno močnejša kulturna sila, ki že Oprava le vKopIluricvl ut.M.ti Čekovni raion: £/i>I>J/umi Stev. 10.650 ln 10.34» ~o Inseratc. SaralevoSl.7503. Zaureb St. 39.011, Vratjf. In Dunaf St. 24.797 Dr Eckener, poveljnik »Groia Zeppeiina«. skopatu Anton M r k u n, župnik na Homcu. Episkopat je prosil Mrkuna, naj stopi v stik z izseljeniškim komisariatom v Zagrebu. Predsednik konference je poročal, da se nahaja hrvatski obrednik v tisku in da bo doti-skan v par mesecih. Nadalje je poročal, kaj se jc vse podvzelo glede priredbe in izdaje šolskih veroučnih knjig in kaj se je vse uredilo glede verske vzgoje in pouka na strokovnih šolah in nadzorovanja verske vzgoje ir pouka po cerkvenih organih na državnih šolah. Episkopat je z zadovoljstvom vzel na znanje ugodno rešitev vprašanja zavoda sv. Jero-nima v Rimu in imenovanje dr. Djuke za ravnatelja tega zavoda. Episkopat je imenoval za svojega delegata v Belgradu dr. Jurija M a -d j e r e c a, konzultorja belgrajske nadškofije, in dr. G u n č e v i č a , profesorja v Zemunu.« HSS zahteva siovs ustavc-tvorno skupščino č Zagreb, 15. okt. (Tel. »Slov.«) >Narodni val« je poročal o sestankih, ki jih je priredil dr. Pernar z občinskim svetnikom ing. šurino. Na nekem sestanku je Pernar nenavadno estro govoril. Zavaroval se je proti raznim izjavam, ki pravijo, da je belgrajski zločin osamljen. Zatrjeval je, da ni osamljen, nego da gre za razbojniško bando, ki se bo v vsakih okoliščinah poslužila enakih sredstev proti vsem, ki branijo hrvatski narod. Dalje, da za Hrvate ni ustave niti njenih mej, pač pa da obstoja grobo nasilje proti Hrvatom. Pernar je najbrezobzirnejše napadal sprejetje ustave in vse, ki so pri sprejetju sodelovali. Pernar se je posluževal tudi prostih izmišljotin. Zato sporoča Belgradu, da Zagrebu ni treba nobenih parad, najmanj pa 1. decembra. Naglaša, da so danes tudi tisti zagrizenci (misli na SDS), ki so v svojem navdušenju pričakovali veliko demokratično Jugoslavijo, razočarani in da se skupno s HSS borijo proti nasilju in korupciji. Zahteva volitev za ustavotvorno skupščino, brez katerih volitev ni spremembe položaja. Končava, da bodo Hrvati dobil zadoščenje ali pa bedo šli narazen. — Radi tega članka jc bi! »Narodni val« zaplenjen. danes toliko pomenijo v javnem življenju, ia preko njih ne bo mogla iti nobena ljudska vlada. — Herriot je pred svojimi pristaši najprej izjavljal, da ni vedel za 70. in 71. člen novega finančnega zakona. A ta je biLi vseeno malo predebela. Ne le, da so jo finančni zakon vsaj desetkrat obravnavni v vladi, kakor ga je takoj demantiral drug minister, jo bil novi proračun v pregled in presojo poslancem in ministrom natisnjen žc 28. junija. — Sedaj poročajo, da je g. Herriot zbolel. Sicer ga boli menda Ir noga, a napovedujejo žo naprej, da dalj časa ne bo mogel nikamor in da tudi ne more dajati nikakih izjav... Bolj moško jc napravil protestant o vsk i •rLe Tempsc. Nikakor ne gre, tako piše, da bi danes, po 30 letih, oblekli strgano in zamazano sukno koinbiz-ma (ln d6froque u»agtve du eombisme). To nam bolj imponira. »Lo Temps« pa je vedno prvovrstno informiran in oficiozno glasilo zunanjega ministrstva. Vo5!vrcf soor&zum med SDS in SKS? Včerajšnje zagrebške »Novosti« so objavile po zaslugi svojega ljubljanskega dopisnika izjavo g Žerjava o političnem položaju v Sloveniji. Izjava je zanimiva le vsled svojega konca, ko napoveduje g. Žerjav za prihodnje volitve volivni sporazum med SDS in SKS. G. Žerjav ve povedati v glavnem to-le: Čeprav volitve še niso razpisane, je vendar bila od SDS in SKS izražena želja, da se dogovorita obe stranki glede glavnih črt volivnega sporazuma in da bi se potem žc sedaj mogle pričeti voldvne priprave. Poslovni odbor KDK v Zagrebu je nato priporočil SDS in SKS, da že sedaj skleneta volivni sporazum. Vsled tega se je vršila v Ljubljani seja slovenskega poslovnega odbora KDK, na kateri jc bilo »klenjeno, da izvoli vsaka stranka po dva delegata, ki naj prično pogajanja za sklenitev sporazuma. Od SKS sita bila nato določena kot delegata gospoda Ivan P u c e 1 j m Albin P r e p e 1 u h , za njihova namestnika pa g. inž. Zupančič; od SDS pa gospoda Adolf Rib nikar in ob!, poslanec Ivan Tavčar in koit namestnik dr, 2erjav. »Ni dvoma, da bo pri teh pogajanjih prišlo do sporazuma,« pravi koincem svoje izjave g. Žerjav. Nc bomo razpravljali o vzrokih in motivih SDS, da že danes, ko o volitvah sploh še ni resnega govora, prizna volivni sporazum s SKS, ker je to pač stvar, ki mora bolj zanimati SKS, ko nas. Pač pa jc potrebno, da o tem nameravanem in morebiti že sklenjenem sporazumu spregovorimo par besedi z načel-aega stališča. Kar brez ovinkov moramo povedati, da nas samo veseli, če tudi resnično pride do vo-livnega sporazuma med SDS in SKS, pa čeprav je naperjen le in edino proti nam. Toda ta sporazum ima to dobroto, da bo prinesel jasnost in da bo znatno pripomogel k razči-ščenju naših političnih razmer. Naj se vendar že združbo enkrat vsi, ki niso nič drugega ko libcralci in ki nc morejo živeti brez patentnega kranjskega liberalizma. Kaj bi govorili o sebi, da so nekai drugega, nekaj boljšega, če pa niso nič drugega, ko ljudje, ki . žive le od liberalne fraze. Liberalci skupaj in potem pogumno tudi z liberalno frazo in libe- j ralno firmo pred narod, da bo ta jasno videl in mogel pravilno ločiti. In nobenega dvoma tudi ni, da bo narod dobro in pravilno ločil, kajti na eni strani bo vse to, kar živi »ob široki cesti«, kar se zbira v »ekstracimru« vsake gostilne liberalnega prvaka, na drugi strani pa bo narod, ki ga je s svojim delom za narod zbrala SLS pod svoj prapor. Na eni strani prvaki brez armade, na drugi strani pa armada z voditelji, ki so izšli iz te armade in ki se ne sramujejo povedati m priznati, da so izšli iz kmečke hiše. Na eni strani produktiven element, nositelj in ustva- | ritelj naše duhovne in materialne kulture, na j drugi strani pa oni, ki samo žive od te produkcije. Zdrava in dobra ločitev je to, ker bo dala nov impulz za napredek in zato je samo želeti, da do nje čim preje pride. Ne fraze iz stare liberalne ropotarnice, temveč gospodarski interesi so danes merodajni za presojo političnih strank. In kmet danes ne sodi politikov in kandidatov po radikalnosti njih govorov, temveč po uspešnosti njih dela. Samo po volji nam je, če tudi v tem pogledu stopijo naši kmetijci in radičevci na stran liberalne gospode. Kako sijajno je ta gospodarila, pričaijo jasno številni polomi in konkurzi, ki so za desetletja zavrli razvoj Slovenije. Iz Žerjavove stranke je izšla nekdaj močna SKS in samo v redu je, če se zopet v njo povrne, j ko ji ni uspela njena misija, da bi po Žerja- 1 vovem naročilu razbila SLS. V interesu zdrave politike in razčiščenja pojmov pa je, da bo volivni sporazum med SDS in SKS res popolen, da bo javnost tudi enkrat znala, kakega mnenja so naši liberalci v ustavnem vprašanju. Danes je namreč tako, da je g. Žerjav še vedno za centralizem in proti avtonomisrtlčni ali celo federativni ureditvi države, dočim gredo v tem vprašanju kmetijci s Hrvati, pa čeprav so glasovali in omogočili centralizem. Tudi tu treba priti do jasnosti in pričakovati je, da bodo slovenski radičevci to jasnost pri sklepanju sporazuma tudi dosegli, ker drugače bo ves volivni sporazum čisto navaden lov za mandate, porojen iz onega napačnega računa, da so volivci le navadne številke, s katerimi morejo liberalni generali poljubno razpolagati. Toda ta račun ne drži in o tem se bo g. Žerjav še temeljito prepričal in tudi g. Pttcelj. Mogli so slovenski kmetje glasovati za SKS, ker so bili prepričanj, da glasujejo za res kmečko stranko, ki je od liberalne gospode neodvisna, toda ko bodo videli, da jim ta »kmečka« stranka vsiljuje gospoda Žerjava, bodo glasno in odločno rekli: hvala lepa! Polagoma se slovenska politika oprošča vseh povojnih zablod in nejasnosti in kakor se je končala zgodba nekdaj tako kričave NSS, tako se pripravlja tudi konec SKS. Kajti samo to bo pomen'! volivni sporazum SKS s SDS in nič drugega. Le v interesu razvoja slovenske politike je, da se to zgodi in da pridemo zopet do prave ločitve duhov: na eni ___; ,-1--------|9__J____ 1_____ 51T tALl 1 I1JC1 d.'ua ^u:puua, ua ujugi 3U.LUI j o slovenski narod, na eni strani reakcionarna dekadenca, na druf>i strani pa plodno delo za narod. Slovenska politika prihaja na prava v Wasbington, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Ob 18. srednjeevropskega časa je letel »Zeppelin« nad Washingtonom V smeri proti Philadelphiji. Brezžična brzojavka pravi, da bo ob 22. uri zrakoplov dospel v Lakeburst. Nad Newyorkorn ne bo letel. v Newyork, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Po poročilih vremenskega urada je ime! »Zeppelin« na vsej poii močen nasproten veter, ki je včasih nevtraliziral vso hitrost zrakoplova. Ker je krmilna ploskev pokvarjena, je trpela tudi zmožnost knnarenja, posrečilo pa se je, to napako odpraviti. Bojazen, da je zrakoplov od sobote ponoči izročen vetrovom, je po poznejših poročilih neutemeljena, vendar jc pa bil boj z vetrovi in viharji zelo težak. Stabilizacijske ploskve so se morale včeraj še enkrat popraviti. V mornariških krogih sc naglasa, da je dr. Eckener v nekem oziru lahko zadovoljen s svojim poletom. Zrakoplov potuje sedaj že okoli ICO ur in je s tem dokazal, da je zgrajen z enormnimi varnostnimi faktorji. Ravno dolgotrajna možnost poleta je bilo ono, kar so iskali tehnični krogi. zacSsnsllri r Belgrad, 15. okt. (Tel. Slov.«) Včeraj je bil dan političnih sestankov. Predvsem je DS pokazala izredno živahnost in delavnost. Na več straneh je imela svoje sestanke, na katerih so njeni prvaki obrazložili volivcem DS sedanji položaj ter gledišče DS glede na aktualne probleme. Kar je posebno zanimivo in kar se je v vseh političnih krogih opazilo, je dejstvo, da so vsi za to, da pride čimpreje do neposrednega stika, ki bo vodil do sporazuma med tistimi, ki so za to pooblaščeni. Vsepovsod se je poudarjalo, da je skrajnostno stališče Pribičevičevo privedlo do zaostrenega razmerja, da je potrebno iskati izhodišče, na podlagi katerega bi bilo mogoče pričeti z običajnim medstrankarskim občevanjem. V tem pogledu se je posebno opazilo živahno nastopanje dr. Miloša Savčiča znanega bivšega prvaka SDS, ki je takoj po Pribičevičevih prvih nastopih izstopil iz SDS. On je v teku današnjega dne imel sestanke s predsednikom DS-kluba g. Ljubo Davhlovieem ln načelnikom SLS g. dr. Korošcem. G. Savčič je pri odhodu od g. Davidoviča izjavil časnikarjem sledeče: m č Bosanski Brod, 15. okt. (Tel. Slov.«) Kadičevske razbojniške organizacije, ki postajajo v zadnjem času vedno bolj na?i!niške, izvajajo teror nad vsemi strankami- ki niso v KDK, posebno nnd pristaši HPS. Tako so »Bil sem pri svojem starem prijatelju.. Razgovarjala sva se o zasebnih stvareh. Potem sva seveda samoobsebi umevno govorila tudi o položaju.« »Nas ravno zanima ta del, ko sta se razgovarjala o političnem položaju. Ali nam bi mogli o tem kaj povedati?« so vprašali časnikarji. »Govorila sva, kaj bi bilo potrebno, da bi prišlo do sporazuma, ki ga želimo vsi.« »Ali nam bi lahko povedali nekaj konkretnega o tem razgovoru?« »To samo splošno. Zelja je, da je potrebno, da pride do sporazuma.« »Ali se boste ponovno sestali z g. Davidovičem?« so vprašali časnikarji. »Če bo treba, potem se bom še sestal.« Sestanek med g. Savčičem in načelnikom Sli? g. Korošcem se je vršil v predsedništvu vlade šele ob pol 8 zvečer in je trajal do pol 9. G. Korošec ni o tem sestanku hotel dati nobene izjave. Zvedeli smo pa, da je g. Savčič obiskal dr. Korošca povsem v zasebnih zadevali. Samoobsebi je umevno, da se je ob tej priliki razvil razgovor o aktualnih dnevnih vprašanjih, s posebnim ozirom na delovanje v poslednjih dneh o vprašanju sporazuma. Razgovor je potekel zelo prijateljsko. včeraj v Brodu na Savi napadle in težko ranile pristaša HPS profesorja Stjepana M a -1 c n i c o. Napad je izvršil napadalni odsek bojne organizacije. Malenica je težko ranjen, tako da se je vsak čas bati katastrofe. Posredovalec g. Savčič r Belgrad, 15. oktobra. (Tel. »Slov.«) Gosp. Savčič, ki je tekom današnjega dne obiskal g. Davidoviča in načelnika SLS gosp. dr. Korošca, bo skušal, kakor smo zvedeli istf njegove okolico, priti v stik tudi z ostalimi voditelji parlamentarnih skupin. Z ozirom na to pa je pričakovati, da se bo sestal i g. Sta-nojevičein in g. dr. Spahom. a r Belgrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Vsi poslanski klubi so sklicali svoje seje za prihodnje dni, da razpravljajo o bližnjem zasedanju s posebnim ozirom na velitve novega skupščinskega predsedstva. Predsednik DS-kluba g. Davidovič je osebno pozval vse poslance na sejo, ki se bo vršila 17. oktobra. Seja radikalnega kluba pa se bo vršila 20. oktobra pred skupščinsko sejo. r Belgrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Pred-ied-nik vlade g. dr. Korošec je danes obiskal Nj. Svetost patriarha Dimitrija. Z njim se je dalje časa razgovarjal. Patriarh Dimitrije je bil precej bolan. Danes pa je že precej boljši, vendar pa še ne sme zapustiti svoje sobe. r Bolgrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade g. dr. K o r o š e c je tudi danes imel sestanek s predsednikom radikalnega kluba g. Vukičevičem. Na njem sta razpravljala o vseh aktualnih vprašanjih. r Belgrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Dosedanji pomočnik zunanjega ministrstva g. Lukovič je predal svoje dolžnosti g. dr. Bakutiču. Prihodnje dni odide g. Lukovič v Budimpešto kot naš poslanik. Trgovinske pogodbe r Belgrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Čim se bodo končala pogajanja s ČSR za trgovinsko pogodbo, so bodo pričela pogajanja s Francijo. Kakor znano, so se ta pogajanja svoječasno že vršila. Do sporazuma tedaj ni prišlo. V glavnem bo delegacija enako sestavljena kakor svoječasno. Napredovanja, r Belgrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Deželno-eodni svetnik Alojzij Nendelj pri okrožnem sodišču v Celju in dr. Jakob Konda pri deželnem sodišču v Ljubljani sta pomaknjena v 4. I. Vojaške slovesnosti v Kragujevcu r Belgrad, 15. okt. (Tel. r Slov.«) Vojni minister general Hadžič je snoči odpotoval v Kragujevac, kjer se je danes vršila" svečana ' proslava 25 letnice ustanovitve vojaškega tehničnega zavoda. S Hadžifem je odpotovalo več I višjih častnikov. Pri tej priliki se je posvetil I _ — i t------i-:- '-----1 __i - - r 1-njia, pOfftC.ja ja.MtUM. £.UlO MUU UVdlCZlll g. Puclju. da je našel zopet pot k g. Žerjavu, '..'parno, da sc bo v novi družbi <1 :bro počuti! m zato mu jo privoščimo iz srca. temeljni kamen nove tovarne za puške v Kragujevcu. flaršaJ d'Es$eray v Splitu č Split, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je sem prispel maršal Franchet d Esperay v spremstvu kapitana Delonguemanna. Na kolodvoru ga je sprejelo številno županstvo. Pozdravil ga je pa veliki župan Perovič, za njim pa občinski komisar Boneti. Vse mesto je v zastavah. Boncour bran! mornariški dogovor v Pariz, 15. oktobra. (TeL »Slov.«) Paul Bo n c o u r je včeraj v »Quotidienu« branil francosko-angleški mornariški dogovor, da je bil sklenjen na izrecno željo razorožitvene komisije. Zavzemal se je za to, da se sprejme Loudonov predlog za takojšnje sklicanje konference pomorskih držav. Dalje je zagovarjal, da se sprejme dodatni dogovor k paktu Društva narodov, po katerem naj v slučaju napada dobi napadena država samo tedaj pomoč Društva narodov, če se je podvrgla smernicam, ki jih določa razorožitvena konferenca Društva narodov. Nova aSbanska zastava v Milan, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Po naročilu kralja Zogua je albanska vlada sprejela novo zastavo. Imela bo na rdečem polju velikega dvoglavega orla z dvignjenimi kremplji in zlatim klunom, v sredi pa ima ščit z zgodovinsko krono Skanderbega. Ludendorf gre na Kšta?,s!co v London, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Po poročilih iz Nankinga je vojni minister Feng-jusiang povabil nemškega generala Luden-dorfa, da prevzame reorganizacijo kitajske armade. Ludendorf je baje odgovoril, da bo obiskal Nanking, da se tam o stvari pogovori. Macdonald v Berlinu. v Berlin, 15. oktobra. (Tel. »Slov.«) Ram-say M a c d o n a 1 d je včeraj zvečer dospel v Berlin. Gorkij bolan. v Berlin, 15. oktobra. (Tel. »Slov.«) Ma-ksim Gorkij je radi bolezni odpotoval iz Rusije, da bo prehil zimo v Sorrentu. Na svojem potu je dospel v Berlin, kjer je bil začasno primoran ostati v postelji ter bo mogel potovanje nadaljevati šele po nekaterih dneh. Šahovski turrnr v Berlinu v Berlin, 15. oktobra. (Tel. »Slov.«) Pred začetkom kola šahovskega turnirja je moral Tarasch radi bolezni odstopiti. Njegove partije so črtali. V četrtem kolu je Capablanca premagal Marshalla in Rubin,-!ein Niemeovi-ča, dočim je ostala remis partija Tartakover- r- - : - 1 ......... C'l~ --- A 1...1,, . CVInln.n«« 11 ' Ol.Ul7ini8'ill. Oianj\.- [nj ftinu . opichnauH i ' j (2), Capablanca, Tartakover (1), Reti 1 (21. Rubiuslein 1, Niemcovič V>~(2), Marshall 0 (2), G. Herman Wendel nas prosi, da objavimo tole njegovo Izlavo Gospod dr. Krnjevič nc razume položaja ali pa ga noče razumeti. Ves obupan se je poprijel nedolžnega avtomobila, ki sem ga dobil 19. avgusta za neko informacijsko vožnjo, kakor se je to zgodilo že gospodu Sauerweinu od »Matine-a in celi vrsti nemških in nenemžkih publicistov. Gre pa le za dr. Krnjevičevo trditev z dne 17. avg., da me plačuje belgrajska dispo-zicijski fond. Prosim ne zavijajte in nc izmikajte se. Tu je mogoče le: dokazati ali preklicati. Frankf urt a. M., 12. okt. 1928. HERMAN WENDEL. Slovenci v Mali f i Premeščeni slovenski učitelji. Kljub temu, da se je šolsko leto že pričelo, ni mogoče dobiti še popolnega seznama slovenskih učiteljev, premeščenih uradno v Italijo. Sedanjo stanje se namreč ne more smatrati za clefinitivno, ker so nekatere premestitve še v teku. Do danes je prejelo okoli 40 slovenskih učiteljev preniestitveni odlok in sicer: Bizjak Justinu iz Knzelj v milansko pokrajino; Černe Ljudmila iz Grgarja v (pokrajino) Genovo; Cotič Angel« iz Vrtojbe v Genovo; Čuš Olga iz Št. Petra pri Gorici v Rim: Feigel Ljudmila iz Ložic pri Vipavi v Rim; Juklč Jožef iz Škrbine v Bari; Jug Marija iz Št.Petra pri Gorici v Firenze; Ivančič Marija iz Kronberga v Genovo; Keudn Albina iz Šempasa v Firenze; Križman Gabrijela iz šempasa v Perugio; La-davac Marija iz Matulj v Perugio; Lennrdič Peter iz Goč v Turin; Mnrtelanc Vladimir iz Bu-' danj v Potenzo; Nemec Peter iz Vrtojbe v An-cono; Orel Rihard iz Števerjana v Čampobas-so; Prinčič Ana iz Kojskega v Neapolj; Radinja Anton iz Podgorja v Rim; Rudolf Ema iz Ilre-novic v Cnmpobasso; Rutar Anton iz črnič v Aquilo; šnplja Marija 7. Otelce v Perugio; Sau-nig Kazimir i/. Ozcljena v Perugio; Škarabot Emil iz Stomaža v Cosenzo; Stepnnčič Marija i z Št. Petra pri Gorici v Neapolj; Tomšič Živko iz Štjaka v Bologno; Valenčič Ana iz Jablanice v Ancono; Vclišček Marija iz Renč v Neapolj; Vilhar Marija i/, št. Petra na Krasu v Ancono; Virant Stanislava iz Matulj v Ancono; Vodopi-vec Alojzij iz Grgnra v Aquilo; Volk Viktor iz Postojne v Firenze; Zorn Emil iz Solkana v Neapolj ; Zorznt Tereza iz Renč v Neapol j. — Nadalje so bili še premeščeni: Jože Munih iz Sel pri Volčah na otok Trcmiti; Rudolf Jelinčič iz Krtovišč pri Gor. Tribuši v Piemont; Leopold Kogej i/. Spodnje Idrije v pokrajino Mantovo; Ivan Prinčič iz Zavrha pri Levpi v Mantovo; Ida Petrič iz Črnega vrha v Lecce v Apuliji in Alina Hrast iz Žage v pokrajino Aquilo. Imena mest, navedenih pri vsaki premestitvi, pomenijo glavno mesto pokrajine (province), v kutero je bil učitelj premeščen. Učitelji gredo namreč vsi nn deželo in ne morda v mesta. Niti fašistom ni fašizem prizunesel. Tako je n. pr. učitel j Škarabot, ki se je svojčas izdajal za fašista in naravnost strnhoval zavedne Slovence, ko je služboval na Otelci in na Vipavskem, premeščen t Knlabrijo. medtem ko je njegova soproga učiteljica ostalu na Primorskem. Fašizem torej ne pozna hvaležnosti napram slovenskim renega-tom. God goriškega nadškofa. V sredo 10. oktobra je praznoval goriški nadškof Frančišek B. Sedej svoj god. V škofijski palači se mu je poklonila goriška duhovščina v izredno velikem številu. Generalni vikar msgr Sion je imel na nadškofu nagovor, v katerem jc poudaril, da jc vsa duhovščina posebno v današnjih težkih časih združena s svojim nndpastirjem. Škofa je manifestacija globoko ganila. Ali še ni zadosti? V Prestranku so pogoreli veliki vojaški konjski hlevi. Škoda znaša okoli 350.000 lir. »Piccolot je takoj udaril po Slovencih, češ, da so ogenj podtaknili. Celo fušistov-sk i glasilo jo »Piccolci« zavrnilo, češ. da ni opor-tuno izvajati kake sklepe o postanku požara in da je treba ^očakati na izid preiskave. »Picco-lo« je nato vest popravil, češ, da je verjetno, da sc je seno vnelo samo po sebi. Prvi Piccolova vest je seveda jiovzročila veliko razburjenje med fašisti in bati se je bilo novih preganjanj proti Slovencem. Dva nova odvetnika v Ajdovščini. V Ajdovščini jc odprl odvetniško pisarno mladi odvetnik dr..[. Gruden v družbi z dr. Petričem. Tudi dosedan ji odvetniški koncipient dr. Požru odpre lastno pisarno v Ajdovščini. Obsojeni zaradi slovenske pesmi. V Gorici se je vršila v drugi instanci razprava proti obtožencem: Drašček Miha, špacapan Večeslav in Remee Jožef iz Ozeljana ter Brnnkovič Miroslav iz Šempasa; Špacapan Pavla iz šempasn in špacapan Štefanija, špacapan Jožefa in Tribu-šon_ Pavla, vse iz Ozeljana. Imenovani so bili v prvi instanci obsojeni na podlagi ovadbe karn-binerjev, češ, da so v neki gostilni v črničah peli neko protidržavno pesem. Pri obravnavi v prvi instanci ni hotel karabinerski brigadir izdati ovaduha, ki je svoje rojake dcnimciral. V prizivni razpravi pa je to storil; ovaduh je neki Marijan Vouk iz črnič, star 25 let, ki je nastopil tudi kot priča. Sodili dvor je izrekel tole razsodbo: Prvi trije moški se obsodijo na mesec zapora, četrti dobi 25 dni. Tri dekleta se pogojno obsodijo na en mesec zapora, Špacapan Pov-la pa na 25 dni. Obdolženci niso peli nikake protidržavne pesmi, pač pa navadne slovensko popevke, ki so se smele dn danes pn vseli gostilnah peti. Radi tegn sr> vložili proti razsodbi priziv nn knsacijsko sodišče v Rimu. Usoda Primorcev v Argentini, število Primorcev, ki so so do^ danes naselili v Argentini, se ceni nn 15.000 duš. V zadnjem času se je nekaj izseljencev vrnilo v domovino, ker niso mogli najti dela. Eden izmed teh pripoveduje, da sc morda kakim 5 od sto izseljencev dobro godi. ostali pa trpijo bolj kakor doma in bi so vrnili, ako bi imeli denar in bi sc nekoliko ne sramovali. Edino zidarji zaslužijo dosti. Stalna mesto dobijo tudi vrtnarji. Vse to dobro vedo tisti, ki pospešujejo izseljevanje iz Primorske samo zato, da se čimprej iznenijo slovenskega življa. Dnrsjsk-i vremenska rapo'/ed: Zg. in Sp. Avstrija in Štajerska jasno, ponoči še mrzlo, ponekod slana, jutri višja temperatura. Vzhodna Tirolska in Koroška jssns, nekoliko topleje, pro-gnozn negotova. Novosadska vremenska napoved. Slab severni veter. Oblačno. Dež bo prenehal. Fašistovski režim se dela, kakor da gre popolnoma brezbrižno mimo protestov v zunanjem svetu radi zadnjih ukrepov proti Slovanom v Italiji. Vendar pa so tu znaki, ki kažejo, da so rimski mogotci pričeli računati s tujim in tudi domačim javnim mnenjem v tem pogledu. Drugače si ne moremo razlagati nove kampanje proti našim bratom po velikih italijanskih listih, ki se do danes za ta problem sploh niso brigali. Ta kampanja ni nič drugega kakor naročen zagovor težkih ukrepov proti narodni manjšini, ki ima edino ta greh ua sebi, da še obstoja. Človek dobiva vtis, da se celo fašistovskemu režimu zdijo ti ukrepi tako goroslasni, da čuti potrebo opravičiti jih celo pred domačo javnostjo. Saj je jasno, da grmade laži o resničnem stanju na Primorskem v italijanskem tisku, ne morejo veljati zunanjemu svetu, ld mu je resnica predobro znana, da bi mogel nasesti. Tipični so članki, ki jih je napisal neki Orio Vergani za najuglednejši italijanski list »Corriere della Sera«. Ce bi nova gonja ne imela tako določenih namenov, če bi bilo v Italiji še količkaj tiskovne svobode, bi si nc mogli misliti, da bi mogel ta veliki italijanski list natisniti take gorostasnosti in se ponižati na nivo zakotnih tržaških listov, ki hočejo s podobnimi gonjami dokazati pred rimsko gospodo svoj »raison d-etre«. Polemizirati s Corrierom ni vredno, a tudi ni mogoče. Iz odstavkov, ki smo jih posneli iz zaključnega članka v Corrieru bo čita tel j uvidel, da je prepad med nami in njimi tako globok, da ni mogoče najti skupne podlage za debato. Opozoriti moramo predvsem na mesta, ki se tičejo odnošajev med fašizmom in cerkvijo in ki prav naivno odkrivajo, kako pojmujejo fašisti krščanstvo in misijo katoliške cerkve sploh. Vidi se tudi, da hoče Corriere pripraviti ugoden teren za zadnji udarec proti Slovencem, za definitiven izgon slovenskega verouka iz šole in za pravi pogrom proti slovenski duhovščini. In kako prezirljivo se člankar izraža o slovenski inteligenci! »Omejena in maloštevilna« je! Kdo pa je zapodil slovenske razumnike čez mejo?! Omenimo naj še, da bi bilo bolj oportuno, ako bi člankar pustil pokojno Avstrijo na miru. Komu v korist izpade primera med Avstrijo in Italijo? Samo eno vprašanje: Kdaj se je pod Avstrijo zgodilo, da bi v nekaj mesecih zapustilo Primorsko okoli deset tisoč ljudi in šlo iskat kruha v Ameriko? V prvih člankih je Corriere dokazal, da so bili najnovejši ukrepi proti Primorcem potrebni v zaščito slovenskega ljudstva proti teroristični akciji sod onkraj meje«. »Toda od onkraj meje, nadaljuje dopisnik v zadnjem članki, niso prišli samo zločinci, ampak tudi inspiracija za slavofilsko propagando, ki ni našla pristašev med kmeti, pač pa med tako-zvanimi(!) slovenskimi intelektualci. Res omejeno razumnišlvo je to slovensko, brez tradicij, ki naj jih brani in brez druge misije, ki naj jo vrši — poleg osebnega konsLolovsiva — razen tega, da skuša odtrgati zveste duhove od nove italijanske domovine in vzbuja domo-ložje po jugoslovanski domovini, domovini j prepirajočih se manjšin, strank v večnem boju, trdovratnih separatizmov, avtonomij in hege-nomij v boju druga proti drugi. Kmečko prebivalstvo dobro ve, kakšne so razmere v Jugoslaviji. Prebivalstvo, ki je zvesto združeno z jasno močjo fašistovekega režima, pazno sledi raznim homatijam v jugoslovanski domovini, spopadom, umorom in uporom, ki jih pripravljajo doma Slovani proti Slovanom, razdeljenim na neskončne delitve Hrvatov, Srbov in Slovencev. Za vse vedo Kraševci in odmevi težke notranjo krize v Jugoslaviji se ne zgu- bijo lahko med dolinami in gozdovi vzhodnega Krasa. Toda ali ne skuša ujeti tega prebivalstva v 3voje mreže s stalno in skrito propagando kak trdovraten razlcolnik, močan radi svoje preteklosti, mcčan po gospodarskih organizacijah, ki jim komandira, močan včasih — treba je to povedati, četudi je žalostno — po svoji cerkvi, ki v njej govori. To vam je priprosto ljudstvo neskončnih potreb, ki ni podedovalo ničesar od Avstrije, ki se ni brigala za potrebe mase, ko si je enkrat zagotovila zvestobo voditeljev. Ljudstvo, ki ga je potisnila vojna v črno bedo, nn-vezano na nerodovitno zemljo v deželi, kamor težko prodre civilizacija ludi z najmanjšimi udobnostmi, navajeno po avstrijski tradiciji, dn \erjame samo »višjim«: učiteljem, duhovnikom in odvetniškim mazačem, ki so upravljali Kulturo, vero in zakon. To ljudstvo veruje danes v Italijo. Toda preveliko zanjk je nastavljenih še okoli njega in še predelik&tnega orožja se poslužuje propaganda, da bi se nc pokazala nobena negotovost in da bi ne vzklilo kako seme razdora. Fašizem je vselej našel slovensko ljud-i stvo v kleščah obleganja. V večjih središčih se . je vršilo prej rdeče obleganje slovenskih inte-| ligentov, ki so si nadeli krinko komunizma, da bi si pridobili »tovariše« iz Italije, in zeleno Iramasonsko obleganje slovenskih liberalcev. Na kmetih obleganje klerikalcev. Najlažje je bilo razbiti in uničiti vrste rdečih oblegovalcev; bitka se je vršila na planem in je bila takoj dobljena. Ko so bili odstranjeni komunisti, je bilo treba pričeti s čiščenjem v središčih liberalizma in protiitalijanslcega klerikalizma, ki so se nahajala kakor pred vojno v Trstu in Gorici in so razširjala svojo akcijo na deželo s pomočjo gospodarskih organizacij, majhnih bank in posojilnic in s pomočjo svojega konfesionaluega gospodarstva.« Fašizem je čakala delikatna naloga. Slovenci so so v mestih odpovedali odprtemu boju, a postojanke liberalizma in klerikalizma so ostalo trdne; naslanjale se niso samo na poklicne politike, ampak na odvetnike in duhovščino. »Z lahkoto-je fašizem ncV^or'*! slovenske učitelje z italijanskimi. Odpravil je slovenski jezik iz šole, slovenske uči.elje je upokojil ali premestil iz majhnih slovenskih vasi v velika italijanska mesta, kjer se j;m najboljše godi in dobivajo večjo plačo. (V rcs-nici ?o slovenski učitelji premeščeni v najbolj puste kraje, ki jih ima Italija, nekateri celo v kraje, ki so določeni za konfiniranje. Prip. ur.) Drugod je bilo čiščenje bolj težko radi interesnih zvez, ki so jih navezali slovenski odvetniki in duhovniki potem velikih in majhnih bank, ki so jih sami upravljali, z zadolženimi kmeti in trgovci. V sem je znano, da so pisarno slovenskih odvetnikov politična središča starega liberalizma. ki mu je bila do pred kratkim »Edinost« politično glasilo. Ta list se je tiskal v slovenskem jeziku in šel v protiitalijanskem delu tako daleč, da ni obžaloval umora miličnika Cerkvenika in da je skušal z izmišljenimi vestmi zbuditi paniko med vlagatelji podružnice Ljubljanske kreditne banke v Gorici, ko je prešla v roke zaveda Banca Nazionale del La-voro. Tako se jo dala »Edinost« zasačiti in radi tega je bila upravičeno ustavljeno. Taktika slovenskih odvetnikov pa obstoji v tem, da kažejo na zunaj pokorr: st zakonom in da agitirajo samo s pomočjo nevednosti svojih klientov in se vtikajo v bančne zavode s slovenskim kapitalom. Slučaj slovenskega odvetnika in bivšega poslanca Coka, ki le bil za-sačen pri zločinskem delu proti državi (t), ko je z denarno nagrado napeljeval k zločinskim protiitalijanskim manifestacijam in deja- rcdcraassmnmv? loven njem(!), je prav v zadnjem času pokazal, kakšno akcijo razvijajo slovenski advokati. Ce pomislimo, da so mnogi izmed teh, »magna parse pri slovenskih bankah in posojilnicah, ki še obstojajo v Julijski krajini, bomo razumeli, kakšna sredstva rabi njihova propaganda, da lažje vpliva na revno slovensko ljudstvo.« List se tolaži, da bo delovanje slovenskih odvetnikov samo po sebi nehalo, ko se bo uvedel italijanski zakonik na Primorsko; slovenski advokati ne bodo mogli potem več konkurirati z italijanskimi. Mnogo dela je imel fašizem s sanacijo(t) slovenskih bank in zadrug. »Corriere« z zadoščenjem ugotavlja, da je Zadružna zveza v Trstu, last liberalne skupine, potom kompromisa prešla v italijanske roke. Težak udarec za Slovence v Italiji pomeni likvidacija podružnico Ljubljanske kreditne banke v Gorici. Toda fašistovska izčišče-valna akcija se ne ho ustavila pri tem, temveč se bo previdno nadaljevala proti vsem zavodom, »pri katerih pomeni obnova menico ali znižanje obrestne mere tiho obvezo protiitalijanskega slovenstva. Ko bo tako iztrgano iz rok glavno orožje, denar, bo fašizem zagotovil temu denarju bolj zdravo upravljanje in ko postanejo zavodi enkrat italijanski, bodo investirali denar v miroljubno in koristno delo, mesto da ss z niim uganja razkol. Še bolj delikatna jo akcija, lii je potrebna za predor jeza slovenskega klerikalizma. Noben režim se ni mogel bolj - kot fašistovski potoni svojih neizmernih zaslug za Cerkev in radi svojega absolutnega spoštovanja cerkvenih oblaste v pridobiti večje pravice do zahtev, da ne deluje vera nikdar proti državi, ampak da jo podpira pri vzgoji mase. Kakšno akcijo razvija slovenska duhovščina med Slovenci? Prepogosto, včasih radi raznih okolščin, ki morda niso nastale po volji nekaterih duhovnikov, pač pa radi njihovega pasivnega odpora, je akcija slovenske duhovščine usmerjena proti či?to nasprotnim smotrom kakor jih hoče fašizem, da oblikuje duha novih ita-janskih državljanov. Da ne govorimo o sedanjih duhovnikih, tradicija slovenskega duhovnika je bila vselej protiitalijanska. Ali je treba omeniti, da je eden izmed slovenskih intelektualcev na Primorskem duhovnik Simon Gregorčič, pozival Sočo v prav nekrščanski pesmi, naj stopi čez bregove in potopi sovražnika, ki bo prišel z juga? In četudi se kak posamezen slučaj v splošnem verskem položaju da razlagati z dejstvom, da sepa neko dušno pastirstvo — j govorimo o goriški nadškofiji — tudi preko državne meje(l), je vse to samo nov dokaz, v kako težkem položaju se fašizem včasih lahko znajde v svojih odnošajih do slovenske duhovščine, ko gre njeno delovanje preko meje in je v nasprotju z delom italijanske države. Indirektna propaganda, poreče kdo. Toda treba priznati, da je to slovenska propaganda, ki jo vršijo sistematično duhovniki, ki govorijo, pridigajo in molijo v slovenskem jeziku. (To je največji zločin slovenskega duhovnika. Prip. ur.) Res se v cerkvah v Trstu — kar se je godilo še pred šestimi meseci pri Sv. Antonu Starem — ne pridiguje več v slovenskem jeziku; tudi upamo, da se ne pripeti , več, da so bodo postne pridige v neki ceTkvi v Gorici vršile v slovenskem jeziku kakor lansko lefo. Tcda v vseh drugih mestih in po vsej deželi vršijo slovenski duhovniki avtomatično in vztrajno propagando za slovenstvo ne samo z razdeljevanjem nabožnih knjižic, ki so ; pisane v duhu »naše slovenske vere«(!). temveč tudi s slovenskim pridlganjem, s poučevanjem veronauka v slovenskem jeziku, s slovenskim liturgični m prepevanjem, ki je spo- je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti. Danes pa je cela hiša vesela, četudi se per? perilo, ker se rabi drinilo latinsko, s slovenskim cerkvenim petjem iu potom slovenskega klerikalnega tiska. Kako je mogoče spraviti to stanje v sklad z zahtevo fašizma po italijanski in edinstveni vzgoji svojega naroda ? Kako jo mogoče spraviti v sklad potrpežljivo delo naših učiteljev in naših otroških vrtcev, ki vzgajajo otroke I. italijanski zavesti, z delovanjem slovenske duhovščine, ki poučuje v šoli v slovenskem jeziku? In če bi se ta dvojezični pouk mogel dovoliti še v krajih, kjer bi ne bilo protiitfdi-jansko propagande, kako je mogoče, da bi ga ne smatrali za škodljivega, kjer se še vrši ali se je vršila ia propaganda tajno ali se je vršila celo potom teroristične nkcije od onkraj meje? In ali ni absurden — da navedemo samo en primer izmed tolikih -- položaj sto in sto Italijanov v Postojni, ki morajo k slovenskemu duhovniku, ako hočejo iti k maši? In ali ni krivično, da se morajo otroci Itrlijanov, bivajoči v slovenskih krajih, učiti verouk v slovenskem jeziku, ki ga ne razumejo, ali pa se mu morajo odpovedati? To stfmje v veliki meri zadržuje rešitev drugorodnega problema in ustvarja neznosne razmere Italijanom, ki v vedno večjem številu prihajajo in so vračajo(!) v odrešene kraje in ki so prisiljeni ali odreči se verskim opravilom ali prilagoditi se stanju popolne inferiornosti. Za izpremembo tega stanja — ne v naš prid. ampak radi pofreb dežele, kjer je italijanščina uradni jezik in se vedno bolj širi — bo fašizem gotevo našel pri višjih cerkvenih oblast-vih pot do sporazuma. Fašizem, ki je v Italiji vrnil veri spoštovanje, lahko zahteva od svoje strani, da se vera postavi, čeludi nehote, na pot poitalijančevanju v teh krajih, kjer je njegovo delo bolj delikr.'ao in kjer njegov pohod nese dalje ne samo rimsko pravo, ampak tudi rimsko vero. Dr. Pate S Avramovii se je vrnil ter zopet redno ordinira od 9—11 in od 2—4 popoldne Aleksandrova cesta 7 vhod Beethovnova ulica 9-1 Dr. V. šarabon: Čez (Dalje.) »In črnci? Kaj je z njimi?« Morate razločevati vprašanje črncev v Južnih in v severnih državah. V južnih državah imajo črnci bolj malo pravic in obstoja proti njim nekakšen socialen bojkot. Črnka se mora na cestnem hodniku umakniti vsakemu belemu, kaj šele črnec beli dami! Tam na jugu pomenijo črnci nevarnost za bele, zato to strogo postopanje. Na severu je drugače, tam še niso nevarni. Nekateri guvernerji jim gredo zelo na roko in jih nastavljajo tudi že za uradnilce.« In se zares prav smešno vidi, ko sem videl na primer črnega policista, ki je zapisal belega avlomobilista vsled prehitre vožnje! Pred 20 leti bi bilo to v Ameriki popolnoma izključeno. Vendar pa tudi na severu črnci ne smejo prebivati v vsakem kraju; na ne-Knterih postajah sploh izstopiti ne smejo. Kjer so kaj večjega zagrešili, lam jim bivanje prepovejo. Pravijo, da jih tako vzgajajo; češ, da bodo pametni in da se bodo drugič znali varovati. Je tudi nekaj. Splošno, kar sem mogel v onih par dneh opaziti, je tole: Črnci in beli živijo drug poleg drugega, ne pa drug z drugim. V Chicago imajo črnci veliko banko, v katero ne sprejmejo nobenega belega uradnika itd. Tam v Chicago sem se moral nekoč na eeslni železnici zelo smejati. V Chicago nimajo centralnega kolodvora; in če prideS na primer iz Jrlieln gor in hočeš naprej v Mihvau-kee, m raS prestopati. A kdo si bo v«» to zapomnil, kar so mi oo. franiilkani t Lamontu napisali! Prišel sem iz Lemonta in sem stopil v cestno železnico. Vozil sem se in vozil. Slednjič sem sprevodnika vprašal, če se prav vo- zim in kako naj nadalje postopam, da pridem na postajo. La Salle (od tam gre vlak v Mil-waukee). Niti besedice ga nisem razumel, kaj je odgovoril. Hrup strašansk, moja angleščina — kolikor sem znal -- iz knjig, uho pa na zvoke chicaških kondukterjev uprav nič navajeno. Gledala sva se, oba v zadregi. Prišla mi je rešilna misel, in sem mu prav počasi in razločno rekel: »Rad bi prišel na postajo La Salle. Ne vem, kje bi prestopil. Prosim Vas, kadar bom moral prestopiti, recite ml, naj grem dol .pokažite mi na cesti prostor, kjer naj čakam, zakričite mi na uho številko ali ime električnega veza, s katerim se bom vozil naprej, in Vam bom zelo hvaležen.« »Dobro,« je relcel. Spet smo se vozili. Po preteku polovične večnosti me je prijel sprevodnik za ramo in mi je rekel, da moram ven: pa na uho mi je zakričal »Down-town« iu mi je pokazal kvadratni meter, kjer sem čakal. Prišel je voz »Do\vn-town«, vstopil sem in sem sprevodniku že kar takoj razodel svoje želje. Vidiš, in šlo je, in srečno sem vstopal, izstopal in prestopal do pestaje Salle. Tam seveda zopet gor in dol po stopnicah, čez iu nazaj. No, slednjič je bilo vse v redu, in drdra-li smo proti Mihvaukke, raznim razočaranjem nasproti. Skušnja me je naučila in (udi drugi so mi rekli, da je najbolje vzeti si taksi, če se na cestno železnico prav zares dobro ne spoznaš. Kakor se spozna na primer gospod Hu-dfe v Nevv Yorku ali pa gospa Danelova v Chicago. Sicer te stane taksi morda par centov več, r. prihraniš si neštete sitnosti in skrbi. Navadno te ne nameravajo ukanili. Najbolje je, da imaš napisan na listku naslov, kamor hoče: pokažeš ga šoferju ln dobro je. Zanimivo je gledati ljudi, kako pazijo na številke spredaj pri Šoferju. Drago ni, včasih se pa lc nabere. Na primer, ko som v Mrhvnukree iskal gospoda Pakiža. To se je nabralo! šc bolj pa, icr^acBauk ko sem v St. Louisu iskal gospoda Clarka. Usedel sem se v avto vdan v milost šoferjevo. Šla sva in šla iu ni bilo konca. Številke spredaj so se čudovito hitro množile; 55 centov, <55, 75 itd., vselej 5 na koncu. Zamižal sem. Ko sem spet oči odprl, sem zagledal 1 dol. 95 c. Spet sem zamižal in spet sem pogledal: 3 dol. 15 centov. Tako smo štrleli drug v drugega, jaz v številke, one vame. Končni efekt in rezultat: 5 dol. 80 centov. Kar je, je, sem si mislil. In vendar ni bilo tako; pozabil sem bil na kavalirstvo Amerikancev. Rekel sem šoferju, naj spodaj počaka; jaz sem šel pogledat, če je g. Clark dorna. Ce bi ga ne bilo, bi se bil zapeljal takoj nazaj na kolodvor in še isti večer v Chicago. Pa je bil — kakor sem Že pisal — doma. Vprašal me jc, kako sem do njega prišel. »S taksijem.« — »Kje je?« — »Spodaj. Moram takoj dol, ura drdra naprej.« — »Te sramote mi pa vendar nc boste napravili. In trudni ste tudi. Usedite se in pijte whisky. Bom takoj nazaj.« Takšni so ameriški kavalirji. Ne bom nikdar pozabil. In naslednji dan me je g. Clark še ves dan okoli vozil noter v sotočje Mississippija in Misscurija, zvečer pa me je spremil z voznim listkom za vlak in za spalni voz do Chicago. In vse to tako naravno in lepo, da ne moreš biti užaljen. In mu tudi niti najmanje nisem pokazal, da nisem v dolarjih rojen; lo je prišlo samo cd sebe, kol nekaj povsem umljivega. Drug šoferski slučaj sem doživel v Trstu. Ker sem prišel med prvimi z ladje dol in iz carinarnice veD, je mislil šofer, ki me je vozil na kolodvor, da sem iz prvega razreda, torej gotovo Amerikanec. Za kratko razdaljo od pristanišča do kolodvora mi je računil 20 lir, števec je pa kazal 4 lire. Najprvo sem ga vprašal, če je znorel. Ko je odločno zanikal, sem ga naprej vprašal, kaj misli. .-Da mi boste |>!?'a!i 20 lir. Seri?j sen. um iudi jaz rekel, dn nisem norec, iu sem hotel zapisali i s številko njegovega avtomobila. »Zakaj pa to?« — »Plačal Vam bom 20 lir. Vi mi boste na listku potrdili, da ste mi računili za vožnjo od Saturnie« do kolodvora 20 lir, števec pa da je kazal 4 lire. S tem listkom grem na policijo in ga bom tam pokazal. Kaj v Trstu v takšnih slučajih ukrenejo, ne vem; mislim pa, da boste licenco zgubili.« Kakor jajca debele oči je imel, tako me je gledal. Pa kako je pihal. »Vi pa niste Amerikanec!« — »Seveda nisem.« — »No, pa dajte, kar hočete.« — »Vidite. ko ste ustavili in sem videl številko 4, sem vzel v roko 4 lire in še eno zraven, ki je običajna; poleg lega 2 liri za napitnino, skupaj 7. Tukaj so. A dam vam jih samo 5, ker ste tako nesramni.« Zelo rad jih je vzel in vesel je bil, da nisem številke napisal. Ko je odhajal, sem ga slišal: »Ta vrag pa res ni Amerikanec!« Kako morajo te žrtve izžema-ti! In Amerikanec si še pomagati ne more, ker razen angleščine nobenega jezika ne zna. Za vsak krajcar pa ludi ne bo ua konzulat letal. jugoslovanska Knjigarna v UMbPani priporoča: I) . man E.: Der hciligc Paiilus. Autorisierte ubem.trung uus dem Franziisischen v. M. A. Freiin v. Godin. 4G3 str., vez. 98 Din. Bertrand L.: Dio heilige Theresia. Autori sierto Obersetzung aus dem Frnnzosischen v. M. A. Freiin v. Godin. 812 str, vez. G8 Din. Bierbaum P. A.: Kcine Angst vor Gott! Eine TrostbotFChaft f. d. Kleinmtltigen. 70 str., nevez 10,50 Din. Chesterton, G. K.: Der tiellifo Franziskus < Asaisi. 158 str- vm. <30 Din. Frnnzen P. F.: Werdcn mul Roilrn piner riti- g*nden Smlo. 221 str., vez 52 Din. Gruber P. D.: Sfcepliannis mul Un«laubc. Po pulare Zeitpredigten, 81 str., nevez 29 Din. Xa / / Koledar Torek, 16. oktobra. Gal, Gerard, Maksima, Florentin. — Jutri: Margareta Mar. Alakok. — 290. dan v letu. Xgodovinstei dnevi 16. oktobra: 1898 se je otvoril novi češki Narodni dom na Dunaju. — 1660 je umrl pesnik Paul Scarron. — 1752 se je rodil pisatelj Adolf baron Knigge. — 1793 je bila obglavljena Marija Antoaneta. — 1813 je bila bitka pri Lipskem. — 1827 se je rodil slikar Arnold Bockiin. — 1854 se je rodil angleški pisatelj Oskar Wilde. — 1814 je bil Napoleon I. v tridnevni bitki pri Lipskem poražen. — 1861 se je otvorila v Kranju dvorazredna gimnazija. — 1813 je bil Napoleon I. pri Lipskem popolnoma premagan. — 1483 so pridrli Turki zopet na Koroško v Podjunsko dolino. — 1895 je bila blagoslovljena nova deželna bolnica v Ljubljani. — 18S7 je umrl Fran Levstik. — 1889 se je otvorila blaznica na Studencu. — 1878 je bila demobilizacija avstrijske armade v Bosni in Hercegovini. — 1915 je Francija napovedala vojno Bolgariji. — 1914 je umrl bivši vseučiliški profesor dr. Jaromir Čela-kovsky. — 1456 se je ustanovilo vseučilišče v Greifwaldu. — 1553 je umrl slikar Lukas Cranach. Osebne vesti ir Franehet d Esperay v Zagrebu. V nedeljo ob 6.10 zvečer je prišel v Zagreb z bel-grajskim brzovlakom maršal Franehet d Espe-ray. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki vojaških oblasti z armijskim poveljnikom generalom Matičem na čelu. Maršal dEsperay se je odpeljal z generalom Matičem na armad-no poveljstvo, kjer se je vršila intimna večerja. Ob 8.20 zvečer je maršal d Esperay odpotoval v Split,. ir Odlikovanje. Občinski odbor mestne občine Kostanjevica je v seji dne 14. t. m. imenoval g. župnika Jerneja Podbevška v priznanje njegovih neumornih zaslug za svojega častnega občana. ir Šolske vesti. Premeščeni so: Marija Urbančič iz Št. Petra pri Novem mestu v Ga-berje pri Novem mestu; Gizela Gregorič iz Strug v Gaberje; Irena Jan iz Št. Vida nad Ljubljano v Moste; Vladimir Berce iz Mirne v Loški potok; Marija Kovič iz Tržišča v Pod-blico; Franc in Lea Bizjan iz Mokronoga v Tržišče; Katarina Blejec iz Podblice v Št. Vid nad Cerknico; Mara Sancin-Bunc iz Studenca v Mirno. — Vzporednice so dovoljene osnovnim šolam na Bizeljskeni in v Veliki dolini. * V naše državljanstvo je sprejet Serafin Saheid, zidar iz Ljubljane. ir Iz vojaške službe. Prevedni so v zra-koplovstvo zrakoplovno-tehničr.i kapetan I. razr. Vekoslav Tomažič in Hugo Trastman; zrakoplovno-tehnični kapetan II. razr. Josip Ulčakar in konjiški podporočnik Franc Jereb; v administrativno skupino inženjersko-tehnič-ne stroke admin. kapetan II. razr. Vladislav Orlovič; v pehoto rez. zrakoplovni poročnik Viljem Ivaniša in rez. zrakoplovni podporočniki Ivan Klein, Josip Uršič in Dušan Ugric. ir Umrl je v nedeljo, 14. oktobra, na svojem domu v Sestranski vasi pri Trati v Poljanski dolini g. Franc Demšar, zaveden katoliški mož in vzoren družinski oče. Zadnja leta ga je Bog obiskoval s težkimi križi, ki je pa vse vdano v voljo božjo prenašal. Nekdaj med najbolj premožnimi posestniki, je moral zadnja leta vsled raznih nesreč zelo varčevali, da je mogel svotjo družino oskrbeti z najpotrebnejšim. Prav do zadnjega je vestno izpolnjeval vse verske dolžnosti; četudi težko, pa je vendarle še prihajal ob nedeljah k službi božji, dokler mu niso vse moči odpovedale. Kako vzorna je bila vzgoja otrok v Demšarjevi družini, se vidi iz tega, da so trije sinovi, Janko, Anton in Alojzij, stopili v jezuitski red. Pred par leti je Bog poklical k sebi Demšarjevo mamo Heleno, sedaj še očeta. — V nedeljo, dne 14. t. m., je umrla gospa Ivana Doles, gostilničarka in pocestnica v Gor. Logatcu. Bila je velika dobrotnica cerkvi in revežem, vneta in delavna članica kat. prosv. društva v Gor. Logaitcu in zgledna ter marljiva gospodinja. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. — Pri Sv. Barbari niže Maribora je umrl v redki starosti 96 let Mat. S a 11 e r, mož korenina, ki na s-voja stara leta nikoli ni bil bolan, ampak vedno v polni posesti svojega zdravja. Ze 26. leto je živel pri svojem dobrem najmlajšem sinu kot užitkar. Šele letošnja nemila divtja pomlad je zrušila njegervo zdravje. Bil je narodno zaveden Slovenec, saj jc bil naročnik Mohorjeve družbe od njenega početka ter štajerskih listov »Slov. Gosp.« in Straže«. Kot dolgoletni župan občine Ja-blance je v letih okrog 1880 hodil volit na Ptuj slovenskega poslanca za dunajski parlament. — V Tržiču na Dolenjskem je umrla v 68. lotu starosti gospa Marija Prijatelj. Pokojna je bila velika dobrotnioa ubogih. Pogreb bo danes dopoldne. Ostale vesti X I? a "i vi C »travniških mesl. Ijiiiblianski „ --—,—------— ' oblastni odbor razpisuje mesiti okrožnega zdravnika za zdravstveni okrožji Grosuplje in Bizelljsiko s prejemki, ki jih navaja čl. 9 oblastne »Uredbe, s katero se ureja samoupravna zdravstvena služba izven mesta Ljubljane«, t. j. temeljna plača letnih 9000 Din s pripadajočimi petletnicami. Krajevna doklada, ki ni vštevna v pokojnino, znaša za zdravstveno okrožje Bizeljsko 9000 Din, za Grosuplje pa 6000 Din letno. Zdravstveno okrožje Grosuplje jc pripravljeno dati na razpolago zdravniku brezplačno stanovanje. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, je vložiti do 15. novembra 1928 pri ljubljanskem oblastnem odboru. ir Uradni list št. 97 od 13. t. m. objavlja med drugim: Pravilnik o izpitih za kurjače v rečnem brodarstvu in Pravilnik o delovanju, redu in pouku na državnih tehniških srednjih šolah. ir Išče se dedič. Dne 29. maja 1917 je umrl v mestu Wells. Mich. Zed. drž. Se v. Amerike naš državljan Franc Kinkelor-Kin-lcela iz Breške vasi. Išče se njegova vdova. Naproša se vsakdo, ki kaj ve o pokojniku ali njegovi vdovi, da to takoj javi izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, pozivajo se na številko 3458 ex 1928. -jV Nov živinski in bramarski sejem v Martjaccih v Prekmurju bo dne 23. oktobra. ; Kupci se vabijo. - ♦ - ir Nesreča. V št. Vidu nad Ljubljano je preteklo nedeljo zjutraj osebni avto povozil neko žensko, ki se je skupno z nekim moškim pripeljala na enem kolesu menda iz Vikerč. Povaljala se je v blatu in zvinila si je eno roko. Hujše nesreče pa ni bilo; ljudi se je takoj precej nabralo, ugibali so, kdo je največ kriv: ali šofer, ali kolesar z žensko ali — alkohol. ir Uboj. Iz Trbovelj nam poročajo: Pre-lekli teden je v neki gostilni na PFranz-Josef<-grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Frane-Jose!« voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služI. Dobiva se v lekarnah, drogerijuh in špecerijskih trgovinah. ir Krasna izbira bluz, otroških obleke po nizki ceni. Krištolič-Bučar, Stari trg 9. fcCernc obleke iz brokata, crep de china, crep satena in crep georgeta že od Din 390'— F. MAGDIČ - LJUBLJANA JS'o£na služba lekarn D rev i imata nočno službo Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. O Maršal Franehet d'Esperay v Ljubljani. V sredo ob 13.53 se pripelje v Ljubljano zmagovalec na solunski fronti in odličen naš prijatelj maršal Franehet d'Esperay. Ložiral bo j v hotelu Union. Ljubljana in ves slovenski na-! rod mu bo priredil svečan sprejem. Pozivamo j vsa društva, da se z zastavami udeleže sprejema na kolodvoru. Prosimo posebno ženska društva, da pridejo članice društev v čim večjem številu v narodnih nošah. Istega dne se vrši na francoskem konzulatu v Beethovnovi ulici recepcija. Maršal d'Esperay bo napravil obiske pri civilnih in vojaških oblast-vih. V prihodnjih dneh si bo ogledal razne zanimivosti v Ljublijani in tudi naše pokrajinske krasote. 0 Someščani! V sredo, dne 17. oktobra 1928 ob 13.53 pride v Ljubljani slavni zapo-vednik zavezniških armad na solunski fronti francoski maršal Franehet d'Esperey ter ostane tu do 20. t. m. Maršalu se priredi na kolodvoru slavnostni sprejem. Vabim Vas, da se udeležite sprejema v kar največjem številu, da izkažemo svoje čustvo hvaležnosti in prijateljstva velezaslužnemu vojskovodji in s tem vsemu francoskemu narodu. Mestna občina bo razobesila zastave na vseh svojih po-; slopjih. Vabim Vas, da okrasite svoja poslopja z narodnimi zastavami tekom maršalovega ' bivanja v Ljubljani. — Zupan: dr. Dinko Puc. O Redek jubilej dela. Danes praznuje g. Fra/ijo Mulaček, poslovodja tvrdke I. C. Mayer, petdesetletnico, odkar j« vstopil pri ' tej tvrdki v službo, ki jo je nepretrgoma zvesto in požrtvovalno opravljal v splošno zj.do-voijstvo svoje tvrdke. Gospod Franjo Mulaček je bil rojen dne 15. junija 1850 in je najstarejši nastavljencc pri tvrdki. Izučil se je pri ljubljanski tvrdki F. M. Regorschek, pri svojem sedanjem delodajalcu pa je vstopil v službo dne 16. oktobra 1868. Od leta 1919., ko se je trgovina preselila iz barake v Zvezdi v Filipov dvorec, je bil poslovodja te tvrd-kine podružnice, vse do leta 1922. Tedaj je bil Filipov dvorec prodan Slavonski banki in je morala tvrdka opustiti ta lokal, g. Mulaček pa je prevzel mesto poslovodje v glavnem detajlnem oddelku za moško blago. G. Franjo Mulaček živi že dolgo vrsto let skupno s svojo soprogo v hišici na Sv. Petra cesti 81 in je znana osebnost šentpeterskega okraja. G. Mulaček je bil vedno strogo narodno in krščansko misleč človek. Bil je vedno v ospredju na vseh taborih, kadar je bilo treba dokumentirati slovenstvo in je v tem duhu vzgojil tudi svoja sinova podpolkovnika Franca, uradniika Kmetijske družbe Jožefa in hčerko, vdovo po umrlem dr, Tomažiču, tajniku bivšega deželnega odbora. Gospod jubilant je že desetletja zvest naročnik »Slovenca«. Danes slavi svoj redki jubilej čil in zdrav v krogu svoje družine, obdan od mnogoštevilnih vnukov. Tvrdka bo jubilantu priredila danes v krogu svojih nastavljencev intimno svečanost, da tako počasti moža, ki naj bo vzor vsem. O Jesensko vreme. Po deževnih dneh, ki so v presledkih nastopali v zadnjih tednih, je zadnjo nedeljo vreme spremenilo svoje lice. Zjutraj nas je iznenadilo in vprav razveselilo prilično toplo jesensko solnce, ki je prijetno in blažilno ogrevalo vse one številne sprehajalce, ki v nedeljskih dopoldnevih tako radi pohite na sprehod v Tivoli in drugam v okolico. Tako solnčno in toplo vreme je ostalo skozi celo dopoldne in potem še popoldne do petih. Okrog petih se jc namreč nenadoma spet vsul rahel dež, ki je potem tekom večera stalno po malem rosil, v presledkih padal tudi v močnejših nalivih. V Ljubljani so med deževjem padali tudi težki sneženi kosmiči, ki pa so se seveda na mokrih tleh takoj raztopili. Tako se nam je sneg letos precej kmalu napovedal. Ponoči sa je potem nebo zjasnilo, nastopil je precejšen hlad, okoli polil ■čl je legla na okolico celo gosta megla, ki pa se je kmalu spet dvignila, — in tako je j prebivalstvo Ljubljane in okolice v poncdc-i I liek zjutraj pozdravila izredno močna slana, J obenem z občutnim mrazom. Slana ni napra-• l vila kakšne posebne škode, ker so poljski sa- Trenchkoat Najmodernejše Schwab Dežni plašči deži po večini že spravljeni. Pospešila pa je na drevesih odpadanje listja. O »Stvar Makropulos«, komedija K. Čapka, se vprizori v soboto 20, t. m. v opernem gledališču. To velezanimivo delo si je izbrala za svoj štiridesetletni jubilej naša stara znanka, odlična umetnica ga. Gusti Danilova. Ker je pričakovati velikega obiska, opozarjamo vse prijatelje in znance slavljen-ke, da si pravočasno preskrbe vstopnice. 0 Permanentna razstava Umetniške Matice. Danes se je otvorila obenem z otvoritvijo delavske knji?.nice in čitalnice v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v čital-niški dvorani stalna razstava Umetniške Matice, Na razstavi je zastopanih sedaj šest umetnikov, in sicer: Slikarji Gojmir A. Kos, Nande in Drago Vidmar, Serajnik in Stiplov-šek ter kipar Tine Kos. Z ozirom na to, ker je bil rok za odločitev glede razstave zelo kratek, je ta mesec razstavljenih le malo število del. Razstavljene umetnine se bodo menjavale vsak mesec, tako da bo v enom letu razstavljenih do 300 del. Ta razstava je sicer skromen začetek, tvori pa brezdvoma osnovo stalnemu modernemu salonu agilne Umetniške Matice. Razstavo si ogleda lahko vsakdo brezplačno, ki poseli čitalnioo ali knjižnico vsak dan od 10 do 12 dopoldne in od pol 6 do 9 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9 do 12 dopoldne. 0 Nevarnost na ljubljanskih stavbah. Včeraj popoldne so ljudje opazovali, kako se je na novi stavbi Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti vsul plaz opeke in se zrušil na oder. Ena sama deska je opeko zadržala in preprečila, da se ni pripetila večja nesreča. Stavbnim vodstvom priporočamo, naj premislijo katastrofo v Pragi in poskrbe z preventivnimi varnostnimi koraki, da tudi v Ljubljani res ne pride do kake večje nesreče. © Stavbena nadzorstva, zganite sel Enak' slučaj, kakor smo ga že v soboto opisali t našem listu, se je dogodil tudi v Ljubljani in tudi še ni likvidiran. Stavbenik je napravil pri neki hiši tako slabe temelje, da se lahko z roko kopljejo. Vzlic temu, da je stavbena oblast odredila, da mora stavbenik v desetih dneh temelje izmenjati, se dotični za to odredbo niti ne zmeni, kljub temu da je preteklo od tega časa že šest tednov. Priporočamo, da bi se za to zadevo zanimalo tudi državno pradvništvo, ker je za slučaj potres* nesreča gotova stvar. Povsem koristno bi bilo, da se vsi dotični stavbeniki obelodanijo in na ta način obvaruje marsikdo gmotnih in telesnih nesreč. © Umrl je v tukajšnji splošni bolnici 621etni Franc Verovšek, mnogoletni vrtnar v Lichtenthurnovem zavodu. Gluhonem od rojstva, je pokojnik živel samo svojemu poklicu. Bil je priden kakor mravlja, izredno vesten, skromen in miren. Svetu je bil tuj in nepoznan, zato pa je Bog videl njegovo žrtev; naj mu bo obilen plačnik! — Pogreb bo 16. t. m. ob pol 5 popoldne iz splošne bolnice. © Sestanek članov JNU je danes ob 2 popoldne v damski sobi kavarne »Emona«. © Pevski večer drž. ženskega učiteljišča v . Ljubljani v radiu dne 14. okt. t. 1. je zelo ugajal. Iz krogov radio-amaterjev smo prejeli tole željo: Dekleta, še pridite v ljubljanski studio s svojimi narodnimi pesmicami! © Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi nujnih poprav dne 16. oktobra zaprta. © Gorostasna zahteva. K notici pod tem naslovom smo prejeli sledeče pojasnilo: Cleu 50 zgoraj citirane uredbe predpisuje, da se morajo dati obvezno pregledati glede odprte tuberkuloze in morajo predložiti dokaze, da ne bolujejo za nje med drugim vsi delavci, ki obdelujejo življenske potrebščine in mlekarji. Zdravniške preglede po mestih vrši meslni fizik brezplačno po čl. 51 te uredbe vsakih šest mesecev. Ako ie v načrtu novega tržnega reda za mesto Ljubljana predviden obvezni zdravniški pregled brezplačno po mestnem fiziku še za vse druge nalezljive bolezni, je to le korak dalje k napredku ljudskega zdravja. © Smola tatu. Pred kakimi tremi dnevi je bila časnikarju g. Francu S. v kavarni »Zvezdi« ukradena skoraj nova rjava suknja, vredna svojih 1300 Din. Gospod S. se je seveda pritožil na policiji v le prav rahlem upanju, da nut ta preskrbi sukujo nazaj. Tat pa jo jc medtem že popihal iz Ljubljane in si izbral udobno prenočišče na nekem kozolcu blizu Jezice. Ali v nedeljo se mu je pripetila huda nesreča. Pade! je s kozolca in si zlomil nogo. Poklican je bil rešilni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnico. Ko so ga še prej na Jezici vprašali za legitimacijo, je privlekel na dan neke papirje, med katerimi je bila tudi — časnikarska legitimacija g. Franca S. Orožniki pa le niso verjeli, da so ljubljanski časnikarji žc tako na f>su, da bi morali prenočevati na kozolcih v ježenski okolici in so si fanta malo bolj ogledali. Ni bilo treba dolgo ugibati, kajti kmalu se je izkazalo, da je mož ukradel legitimacijo, obenem s suknjo g. S. Mož je član večje tatinske tolpe ter iščejo sedaj orožniki in policija še njegove sokrivce. © Poskušen samoumor radi nesrečne ljubezni. V nedeljo ob 10 zvečer je bila rešilna postaja klicana v Linhartovo ulico, kjer se je zastrupil železniški uradnik Izidor K. iz obupa, ker so mu starši branili jx>ročiti se z njegovo zaročenko, jc iz-pil pol kozarca nekega strupa in se onesvestil. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. K. je že izven vsake nevarnosti. © Nesreča na kolodvoru. Včeraj opoldne sc je na glavnem kolodvoru pripetila huda nesreč?. 28letni posestnik Peter Kokalj iz Ihana je stopil pomotoma v štajerski vlak in ko se je ta priče! pomikati, je skočil ven, toda tako nerodno, da si je pri padcu zlomil levo nogo. Prebijali so ga z re-i 'Silnim avtom v bolnico. Prasrnk grafičnega delavstva Proslava šeatdesellefnice najstarejše delavske organizacije v Sloveniji in v vsej državi, organizacije grafičnih delavcev, sedaj podružince SORJ v Ljubljani, se je izvršila v nedeljo dopoldne na zelo svečan način. 2e pred 10 dopoldne so lepo in prostorno dvorano OU2D na Miklošičevi cesti napolnili številni povabljeni zastopniki, časnikarji ter grafični delavci. Na steni nad predsedniškim mestom je visela slika očela tiskarniške umeinorti Guttenberga. Slavnostno sejo je ob 10 dopoldne otvoril predsednik SORJ, podružnice v Ljubljani g. Krasovic, ki jc pozdravil vse zastopnika organizacij in korpo-racij ter naglašal, da je praznovanje oO-Mnice v strokovnih organizacijah tako redek slučaj, da jc vredno cb tej priliki ozreti se nazaj na dolgoletno delovanje organizacije in jubilej primerno proslaviti. Izrazil je željo, da bi ob gestaesetletnici 'dobilo članstvo vzpodbudo k nadaljnemu delu in povzdigi svojega stanu in s tem vred tudi vsega delavstva. Razvoj organizacije. Tajnik organizacije g. Drago Kosem je nato podal obširno poročilo o razvoju in delovanju organizacije od njene ustanovitve pa do danes. Iz njegovega poročila posnemamo: Inicijativo za ustr.rovitev tiskarska organizacije je dal 1. 1S67. za delavsko gibanje nr.vdušeni stavec Kari v. Rheiu. Tedaj so padli stari patenti, ki so branili delavstvu prosto združevanje in tiskarji v Sloveniji so bili prvi, ki so uporabili novo delavsko pravico za združevanje, dasi se je zdelo to tedaj oblastem še nevarno in rovarrko početje. Prvi sestanek, ki ga je sklical Kari v. Rhein se ie vršil dne 30. novembra 1S67, ustanovni občni zbor novega društva pa 9. februarja 1865. K društvu so že pred ustanovnim občnim zborom pristopili vsi tedanji tiskarji v Ljubljani, 32 po številu. Pomožno delavstvo tedaj še ni bilo včlanjeno. Društvo je imelo sprva le izobraževalen značaj, toda člani so že tedaj že tedaj zavedali, da bo treba društvu dati tudi sindikalen značaj. Na občnem zboru je bil izvoljen za predsednika faktor Anton Klein, ki je imel še danes zelo veljaven govor, v katerem je na splošno začrtal smernice društva, po katerih se je to pozneje razvijalo. Še istega leta se je društvo spremenilo iz izobraževalnega v prosvetno, podporno in borbeno organizacijo in že 1. 1S70. je imelo bogat podporni sklad s 1000 goldinarji. Društvo je zgodaj pričelo skrbeti za brezposelne, za pokojnine in vdovnine ter za podpore potujočim članom. Od tedaj dalje se je pričel nagel razvoj članstva. 2e leta 1871. je stopilo v vzajemnost s sosednimi strokovnimi organizacijami. Prva kolektivna pogodba je bila uvedena leta 1886. Leta 18Q2. so vsa avstrijska podporna društva centralizirala blagajno. Leta 1891. pa je bila ustanovljena osrednja zveza grafičnih delavcev v Avstriji. Leta 1005 ie'bila sklenjena med delavci in de!odaja'ci tarifna pogodba, ki ie trajala osem let. Leta 1913. je ta pogodba potekla in uvedena so bila nova pogaianja, ki so po skoro desettedenski stavki uspela. Med svetovno vojno je delovanje organizacije zamrlo in re pričelo šele po prevratu. Pozimi I. 1010 se je pričelo ponovno mezdno gibanje. Izbruhnila je popolna stavka, ki je trajala od 12. ok- tobra do 8. decembra 1919 in Id se je končala z delnim uspehom grafičnega delavstva. Decembra 1920. se je organizacija združila z drugimi organizacijami v državi v »Zvezo grafičnih delavcev Jugoslavije«. Hkrati je bila izvršena iudi spojitev grafičnega pomožnega in knjigoveškega delavstva. Zveza je že leta 1922 dosegla enotno kolektivno pogodbo za vso državo. Najkompaktnejša pa je ostala organizacija še vedno v Sloveniji. Pri vsej borbi pa organizacija ui nikoli pozabila ua humanitarno delovanje, ki ga ie razširila in ie zlasti na brezposelnih podporah izdala mnogo miljonov dinarjev. Najboljše kaže razvoj organizacije skupni znesek vseh prispevkov. ki se je od leta 1868., ko so znašali 188.15 goldinarjev, dvignili 1. 1927 na impozanten znesek 1,590.815.43 Din. Danes, ob žestdesetletnici organizacije je storjen še en korak naprej. Organizacija si je nabavila stavbišče na vogalu Miklošičeve iu Masarykove ceste, kjer hoče uresničiti dolgoletni sen grafičnega delavstva, zgraditi hoče namreč dom grafičnega delavstva. Organizacija ni pozabila tudi na izobrazbo svojih članov. Njeno prosvetno delo je bilo doseglo svoj višek z ustanovitvijo grafičnega tečaja, ki je zadovoljivo nadomeščal grafično šolo. Pevski odsek »Grafika* je že od leta 1923, ko je bil ustanovljen, eden najuglednejših slovenskih zborov. Ugled uživa tudi športni klub »Grafika* z nogometno, srnuško, strelsko in šahovsko sekcijo. Častitkc. Po poročilu g. Kosma, ki je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem, je predsednik prečital pozdravne brzojavke podružnic SGRJ iz Velikega Beč-kereka, Novega Srda in Splita ter pismene pozdrave številnih strokovnih organizacij v Sloveniji. Med buruim odobravanjem ie zastopnik centrale SGRJ g. Bogoslsv Jošt česiital organizaciji k šestdesetletniči ter izročil predsedniku lepo darilo SGRJ v znesku 3^00C0 Di:i za osnovanje doma grafičnih delavcev. Za darilo ie zastopniku SGRJ izrazil hvaležnost g. Krašovic. V imenu Delavske zbornice je čestital organizaciji g. Tavčar, v imenu Jug. novinarskega udruženja g. Virant, prof. Jeran v imenu profesorskega društva, g. Vuk v imenu Strokovne komisiie. G. Lan ms je v imenu Jugoslovanske sfrokvne zveze in eksekutive krščanskih socialistov čestital organizaciji k njenemu jubileju, nagla-šajoč, da je bilo grafično de'avstvo vedno učitelj in voditelj vsega ostalsjja delavstva na organizatorič-n:m in strokovnem polju. Govorili so še zastopniki drugih delavskih in uradniških organizacij, tako g. Juvan v imenu Narodno strokovne zveze, g. Pater-n o sfer v imenu Zveze državnih nameščencev v Slovenci in drugi. V imenu lastnikov tiskarn iejrestital p. Ropič, v imenu zagrebške podružnice SGRJ g. Štunkovič, v imenu behrajske g. Popovič, v imenu subotiške g. Kun in osijelke g. Grust. V imenu fak-torejev je čestital p. štrukelj. Vsem govornikom se ie zahvalil predsednik g. Krašovic, ki je ob zaključku slavnostne seje poudaril, da bo grafično delavstvo še naprej stremelo za povzdigo svojega stanu in z njim vred tudi vsega delavskega razreda. □ Muzejsko društvo v Mariboru je imelo v nedeljo svoj občni zbor, ki se je vršil v kazinski dvorani ob lepi udeležbi članstva. Iz poročil posameznih odbornikov je bilo mogoče posneti živahno delovanje društva. Navzlic vsem težkim denarnim in pa prostornim neprilikam je pridobilo društvo v zadnji poslovni dobi do 100 novih starinskih predmetov, ki se nahajajo sedaj v muzeju. Najvažnejša točka dnevnega reda pa je bila izvolitev treh mno-gozaslužnih kulturnih delavcev na polju arheološkega raziskovanja, častnim članom in sicer: dr. Mihovila Abramiča, ravnatelja arheološkega muzeja v Splitu, prelata in bogosl. profesorja v Mariboru dr. Franca Kovačiča ter konservatorja Viktorja Skrabarja v Ptuju. □ Prireditev kršč. ženske zveze, ki se je vršila v nedeljo popoldne, je uspela zelo lepo. Prireditvi je prisostvoval iudi prevzvišeni knezoškof dr. Andrej Karlin. Kot slavnostni govornik je nastopil g. prof. Pavel Živortnik, ki je v poučnih izvajanjih razložil pomen pogrebnega sklada za društvene članice. Na sporedu je bita tudi enodejauka, ki jo je za to prireditev sestavil g. prof. dr. Franc Sušnik. G. prof. Pavel Živortnik in mnogoletni društveni blagajnik g. Filipčič sta v znak priznanja za zasluge, "ki sta si jih pridobila za zvezo, prejela od male deklamatorice šopek lepih cvetlic. Vse pevske in glasbene točke so se izvajale točno in ob živahnem odobravanju vseh navzočih. □ Poročili so se v zadnjem času: Stanko Obereigner, žel. uradnik, z gdč. Pavlo Uršičevo, hčerko hišnega posestnika; Ludovik Polajžer, kočijaž, z Antonijo Brličevo, šiviljo; Karol Partbauer, zasebni uradnik, z gdč. Alojzijo Martejevo, zas. uradnico; Feliks Celestina, inžener, z gdč. Franjo Loosovo, zasebnico; Avgust Koren, tkalniški pod-moister, z gdč. Jožefo Conikovo, tkalko; Jožef Furman, kleparski pomočnik, z gdč. Matildo Brusovo, posestnikovo hčerko; Peter Laporšek, brusač, z gdč. Jožefo Lipomikovo, zasebnico; Ambrož Malek, mizarski pomočnik, z gdč. Marijo Pehanovo, šiviljo; Janez Vodnik, narednik, z gdč. Alojzijo Pfiferjevo, šiviljo; Franc Gavec, mizarski pomočnik z gdč. Ljudmilo Novakovo, zasebnico in Franc Kozcderc, posestnikov sin, z gdč. Marijo Valeutanovo, posestnikovo hčerko. □ Duhovniška fretjeredna skupščina ima svoj sestanek v četrtek dne 18. t. m. ob pol 17 v frančiškanskem samostanu. n Zdravnica dr. Klara Kukovec ordinira od 9.—11. in 14.—16. od 1. oktobra v Krekovi ulici 18, Maribor. ..... i- , □ Nezgoda. V Cvetlični ulici sta montirala električno žico Anton P. in Avgust J., oba delavca pri mestnem električnem podjetju. Naključje je hotelo, da je ravno v trenutku, ko sta žico ua eni strani že pripela in jo raztegnila preko ceste v višini 50 cm, je prikolesaril iz Aleksandrove ceste v smeri Cvetlične ulice 13 letni dijak Ivan Kocevar, učenec meščanske šole. Priletel je s takšno silo v žico, da ie treščil na tla. Pri padcu si je deček pretresel možgane in so ga odpeljali v bolnico. □ Delo debe pri tukajšnji Borzi dela: 3 čevljarji, 24 hlapcev, 16 viničarjev, 6 majarjev, 1 livar, 1 vrtnar, 1 stavbeni ključavničar, 2 mizarja, 1 so-dar, 1 slaščičar, 2 zidarja, 1 tesar, 1 brusač žage, 1 sedlar in lakirnik ter več vajencev (pekovske, ključavničarske, kolarske in mizarske obrti). Razen tega je delo na razpolago še 5 kuharicam, 9 služkinjam, 2 Ukaricain, 1 hotelski kuharici, 2 varušk? ma, 6 šiviljam, 2 pletilkama (vajenkama) in 1 šiviljski vajenki. — Nujno se išče za nastop službe obratovodja za cementno tovarno, ki razume vsa do'a pri pečeh sistema »Dietsch« in »Cnudlot«. — Iskalo pa je dela v Česu od 7. do i3. oktobra 129 oseb; delo in dobilo 66 oseb, odpotovalo jih je 20, odpadlo pa 47. Celje & Celjska gledališka sezona sc otvori z dvema gostovanjima mariborske drame: v torek 16. oktobra z moderno komedijo Ludviga Fulde »Ognjenik*, nadaljni teden pa z Zolajevo dramo »Tereza Raquiu<. ___________________ NaJlepl« plaši© zadnjih novosti dobijo dame in deklice le pri tvrdki FRAN LUK1Č, Ljubljana. Stritarjeva ulica Oglejte si pred nakupom našo bogato zalogo Ebopisi Št. Vid nad Ljubljano škrlntinkn se je pojavila med našo šolsko mladino. Že v začetku šolskega leta je na osnovni šoli šolski pouk moral za nekaj dni izostati, minuli teden pa se jc pojavilo par novih slučajev bolj težke narave, eden ceio smrten; vsled tega se je z včerajšnjim dnem pouk na tukajšnji meščanski, obrtni in osnovni šoli nanovo ukinil za nedoločen čas. Ker je po mnenju zdravnika ta zavratna bolezen nevarna tudi za odrasle, je treba previdnosti. Občinske volitve bomo imeli dne 18. novembru. Zelo umestna namera, šišenski župan si zelo prizadeva, dn bi se tik ob veliki esti iz Šiške do Št. Vida po zgledu Dunajske ceste iz Ljubljane proti Jezici izpeljal trotoar, stranska obcestna pešpot. Pri vedno večjem avtopronn-tu bi bilo s tem pešcem in zlasti mlekaricam prav zelo ustreženo, zato vsi želimo, da bi se ta nu-inera čimprej uresničila. Ptuj © Novo jnstično poslopje. Na zadnji seji obč. sveta je poročal g. Ivan Bremčtč, da se je na željo pravosodne uprave izvršil dne 24. sept. t. 1. ob pritegnitvi merodainih faktorjev ogled na licu mesta. Udeleženci so bili soglasnega mnenja, da bi pravosodni upravi konveniralo, alco mestna občina odstopi za dosedanje stavbišče poslopje kazenske sednije ter okoli 1000 m prostora pred Dominikansko kasarno. Oboje se je dalo preceniti po zapriseženih sodnih cenilcih ter bi glasom cenitve mestna občina dobila poleg stavbišča v obsegu okoli 2300 | metrov še nekaj nad 30.000 Dni gotovine. Zastopniki pravosodne uprave so bili soglasnega mnenju, da se rezultnt tega ogleda sprejme, ker bi hil iz sledečih razlogov v interesu obeh faktorjev: »Novo justlčno poslopje kot je projektirano na dosedanjem stnvbišču bi stalo po obstoječih načrtih okoli 4,000.000 Din. Pričakovati ni, da bi drživa v do- j gledni dobi to svoto dala na razpolago. Mestna ob- ' Sina sama ne moro te velike žrtve doprinesti z I ozirom na veliko bolj akutne naloge, ki so neod- | ložljtve (vodovod, kanalizacija itd.). Tudi ima občina z zgradbo knsarne kralja Petra preslabe skušnje, dn bi se spuščala v zgradbo poslopij za drž. erar. Tudi ne odgovarja dosedanje stavbišče povsem niti interesom sodne uprave, Se manj pn interesom modernega mesta, ker ne kaže z veliko 1 stavbo zazidati sredino mesto ter odvzeti s tem zrak, luč in lice sosednim poslopjem. Pri tem je j>iipomniti, dn bt poslopje mestne občine, kjer sesedaj nahajajo zapori, bilo takorekoč brez vrednosti, ako 9e sodišče od tam iaseli, ker bi postalo z vsako drugo uporabo vsled načina zidave neprimerno. Pravosodni upravi bi zamrninvn vsled tega konvenlrala, ker bi sedanji zapori lahko ostali in bi se le nekoliko povečali ter bi bila možnost po- i IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE 7. dne 8. okt. lt>28 (vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dno SO sept. 1928): Aktivu: kov. podi. 377.9 (• - 5.4), posojila: menična 1471.5, lcmbardna 253.2, skupaj 1724,7 (+ 28.6), snldo raznih rnč 655.0 ( 4- 18.6). Pasiva: bankovci 5841.3 (+ 89.1), drž. terjatve 212.5 (— 10.5), obveznosti: žiro 414.1, razni računi 194.7, skupaj 608.9 (— 39.5); ftstulo postavke neizpremcujene. — Iz izkaza je razviden dvig posojil, kakor se pri drž. terjatvah in obveznostih vidi večje razbremenjevanje radi četrtletnega ultimn, s katerim je v zvezi tudi naraščanje obtoka bankovcev. KONKURZI !N LIKVIDACIJE Konknrz je razglašen o imovini Gregorja Bla-žona, urarja v Novem mestu, kot imetnika nereg. tvrdke: Franjo Blažon. Prvi zbor upnikov 27. okt., oglasiti do 17. nov., ugotov. narok 24. nov. Likvidacija: Slavenska nmerikanska oetrolej-ska družba /. o. z. v Mariboru. Odprava konkurza: Zapuščina po Janko Mo-dicu, trgovcu v Ljubljani. Narok m prisilno poravnavo: Vinko Vubič, j trgovec v Žalcu, 26. nov ; Ciril šoštarič, trgovec v Vuzenici, 16. okt. —o— Izredni občni ibor Zadružne zveze se vrši že 14. novembra, ne pa 14. decembra t. 1., kakor smo poročali napačno v št. 234. Slavenska banka. Kakor smo že poročali, jo prišlo do sporazuma med konkurzno maso SI a venske banke in Liinderbanko glede trboveljskih delnic Iz dodatnih vesti k temu pa je razvidno, da jjoravnava ni tako ugodna za Slaveusko banko. Od 107.000 delnic jib prevzame Liinderbanka 87.000 delnic (tečaj ni točno znan: 500 ali 540 Din za delnico) ; terjatve LBnderbankc napram Slavonski znašajo okrog 50 milj. Din in se izplača konkurzni mnsi i?amo diferenca med to terjatvijo in ceno teh delnic (okrog 10 milj. Din). 20.000 ostalih delnic pa ni bilo last Slavenske, pač pa pri njej v depoju in torej ne pridejo v poštev pri konkurzni mnsi. Skupno zna"njo po tej poravnavi likvidna sredstva Slavenske okrog 35 mlij. Din in jo naravno sedaj pričakovali izplačila saj akontacije. O končni svoti, ki jo dobe upniki, pa ni mogoča nobena cenitev. Informacijski urad pri novo«adskl zborniri. Poročali smo že, da je novosadska trgovska in obrtna zbornica osnovala svoje razsodišče. Sedaj nameravajo pri zbornici ustanoviti tudi informacijski urad, ki bo menda začel že v kratkem poslovati. Jesenski zagrebški sejem se vrši od 18. (lo i 21. t. m. Pri razstavi cvetja sodeluje 14 vrtnarjev, sadja in zelenjave pa 200. Vršila se bo nadalje razstava radioaparatov in gramofonov ter modna in reklamna revija. V petek 19. t. m. se vrši tudi revija narodno stiliziranih toalet. IO 15. oktobra 1928. DENAR Na deviznem tržišču so se danes večinoma devize učvrstile. Popustil pa je tečaj Newyorka in Londona. Promet je bil danes znaten, bilo je zaključenega tudi okrog pol milijona dinarjev privatnega blaga iu sicer v devizah: Amsterdam. London, Newyork in Trst, dočim je devize Berlin, Curih, Dunaj in Prnga dala Narodna banka. Devsznt tetan na ljubljanski oorzi 15. oktobrn 1^2«. povpraš pon. srednji sr. 12. X. Amsterdam 2279.75 22Si.7f> 2282.75 _ Herlin 13S4.25 1357.25 1355-75 1355.50 Bruselj — 791.67 — — Budimpešto — 093.54 — —. Curih IC94-I0 1097.1'. 1095.60 1095.60 Dunaj 799.31 802.31 801.81 8C0.16 London 275.83 276.63 276.23 — Newyork 56.83 57.03 56.93 56.95 Pari« — 22240 — — Prago 168.37 169.17 168.77 168.77 Trst 297.21 299.21 298.21 298,- Zagreli. Berlin 1351.25—1357.25, Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 799.31-802.31, Newyork 56.83 do 57.03, Pariz 221.40—223.40, Praga 16S.37 do 16i9.17, Trst 297.05—299.06, London 275.83—276.63. Belgrad. Berlin 1354.25 — 1357.20, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 799.31—802 31, London 275.83—276 63, Newyork 56.817—57.017, Pariz 221.40—223.40, Praga 16S.37—169.17, Trst 297.15— 299,15. Cnrih. Belgrad 9.13, Berlin 123.70, Budimpešta 90.47, Bukarešt 3.145, Dunaj 73.02, London 25.205, Newyork 519.65, Pariz 21.30, Praga 15.3975, Trst 27.22, Sofiia 3.75, Madrid 84,05. Dunaj. Belgrad 12.50, — dinar 12.44 VREDNOSTNI PAPIRJI Ljnbljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 zaklj., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den. Ruše 260—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž pap,: vojna škoda ar. 439—440, kasa 489—44—, termini: 10 440.50—442, 7% inv. dana stopujevalno po proračunski možnosti potom dozidav tekom let sodišče tamkaj koncentrirati.« — Ta uspeh komisijonelnega ogleda se je predložil jjravosodui upravi. • Odkritje spomenika padlim junakom v šmartnem pri Kranju. Dvn dni so i>eli zvonovi šmartinske fure v s|>omin padlim domačim. Tretji dan, v nedeljo, pa je klic zvonov vabil fnrane k žalni slavnosti, vabil jih jc k odkritju spomenika vojnim žrtvam. Vse ljudstvo iz farc se je zbralo, prihiteli so sorodniki, prijatelji in tovariši padlih, da jim izkažejo čast, katero so zaslužili. Vse ljudstvo se je zbralo v dolg sprevod, katerega je otvorila šolska mladina z zastavo, odeto z žalnim trnkom. Krenili so na polje, nn domačo zemljo, za katero se jc iz te fare žrtvovalo 89 junakov. Med sprevodom in na pokopališču je godba žabniškeg« gasilnega društvo igrala žalostinke. S polja je krenil sprevod v farno erkev, kjer je bilo najprej darovanje, med katerim so združeni pevski zbori peli /n. lostinki: Usllši nas. Gospod, Človek glej — itd. Po darovanju je doroval sv. mašo bivši vojni kurat BonnČ. Po maši se je vse ljudstvo zbralo pos. 85.50—86, agrari: 55.50—56.50. Bančni pap.: Poljo 17-17.75, Kred. 85, Jugo 88-88.50, 12.92, Lj. Kr. 120 den., Medjun. 57.50, Nor. 7000-7100, Prašted. 920—921, Srpska 151—152, Zem. 130 -140, Obrtmi 38—39, Katol. 36, Etno 160. — Ind, pap,: -Guttmnnn 200—205, Slavonia 6—6.25. Sla veks 100—105, Danica 142—150, Drava 542.50— 580, Hoče rana -186—490, Osj. Ijev. 180, Brog. vag. 85, Union 2C0, Isis 20—30, Ragusea 480—185, Trbovlje 192.50—195, Vevče 110—115, Nar. šum 22 —25, Piv. Sar. 260- 280. Belgrad. Narodna banka 7070— 7080, vojna odškodnino. 438.50-489, 10. 439.50, 12 447.50— 448.50, 1% invest. posoj. 84.50—85.50. agrari 55.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 84.50. Alpine 43.95, Levkam 9.10, Trbovlje 62, Kranjska industr. 37.80, Ruše 33, Mundus 170. Slavonija 0,60. Žitni trg Opaža se, da za poznejše termine pšenica ni več tako čvrsta, vendar se na trgu pogreša promptno blago, ker producenti ne dovažajo zaradi slabega vremena. Ponudbe, ki so zelo sporadične, prihajajo le iz drugo roke. Nekoliko zanimanja za blago je tudi pri nas. Cene so neizpremenjene. V Ljubljani notirnjo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., dob. prompt., plač. 30 dni); pšenica bač. 78—80 kg 1% 302.50—305, okt. 302.50—805, nov. 807.50— 310, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430—435, rž 73—74 kg, uzančna 295—297.50, oves bč. zdrav re-šetan 285-290, koruza a 367.50—370, amer. 317.50 —320, ajda zdrava domnča 800—305, ječmen bč. 70—71 kg, 315—317.50. Zaključeno 7 vagonov pšenice. — Tendenca čvrsla. Novi Sad. Pšenica bč. 252.50—255, bn. 247.50 —250, rž 245—250: koruza dec.-jan. 247.50-282.50, mai-ec-april 285—290; fižol 830—850; moka Og 357.50, si. 2 337,50, št. 5 317.50, št. 6 270—280, št. 7 2Č0-360, št. 8 205-210; otrobi bč 182.50-187.50, bn. 180-185. Promet: 44 vag. pšenice, 2 vag. moke, 1 ječmena, 1 koruze, 1 ovsa, 1 rži in 2 vag. fižola, skupaj 52 vag. Budimpešta. Tendenca:medla. Pšenica: okt. 26,20-26.16, marec 28.88—28.72, zaklj. 28.68— 28.68, maj 29.36—29.40, zaklj. 29.42—29.44; rž: marec 27.52—27.60. zaklj. 27.30—27.52, okt. 28.36 —28.30, zaklj. 28.42—28.44; koruza: maj 29.56— 29.60, zaklj. 29.54-29.56, julij 30.06-80i2, zaklj. 30.10- 80.12. Lesni trg Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 5 vag. smrekovih hlodov. Tendenca neizpremenjena. Sadje Na ljubljanskem trgu so sedaj nadrobne cene za sadje naslednjo (v Din za kg): luksuzna jabolka 8, I. 8, II. 4, III. 3, luks. hruške 12, I. 8, II. 6, III. 4, suhe češplje 8—12, češplje 6—8, luščmi orehi 36, orehi 10—12, nav. kostanj 4—6, mandeljni 52—70, rožiči 8, fige 10—12, 1 oranža 3—6, limona 1.50—2, grozdje 6—14. Na dunajskem trgu so naslednje nadrobno cene v šilingih: grozdje 1—1.60, breskve 0.80 do 2.40, češjdje 0.70—1.20, hruške 0.70-2.40, jabolka 0.50—1.60, orehi 1.60—3.40, kostanj 080—1.50. Na graškem trgu so cene producentov (prve) in trgovcev (druge) naslednic v šilingih: grozdje 1.—1.20, 1.20—1.80), češplje 0.70—1, 0.70—1.20, hruške 0.50-1, 0.80—1.60, jabolka 0.25—0.S0, 04O do 1.20, breskve 0.50—1.20, 1—2.80. Tržne cene v V sredi lekočega meseca so bile na ljubljanskem trgu naslednje cene: meso : gov. I. 17 Din, 11. 15, lil. 12, jezik 17—20, vampi 8—10, pljuča 6 rio S, jetra 15—18, loj 5—10, tel. I. 20—22.50, II. 18—20, praš. I. 25, II. 20-22, slanina 26 -29, mešana 25—26, mast 32—34, gnjnt 30—85, prekajano 1. 80—32.50, II. 25—27.50, koštrun 13—14, jagnje 18—20, konjsko 0—8, klobase kranjske polpreka-jene 82—35, suho 50, prekajena slanina 28—30; perutnina: piščanec komad 10—35, kokoš 28 do 35, petelin 25—30, gos 40—80, zajec 10—20; divjačina : divji zajec 50—60, jerebica 20—25; ribe : karp kg 25—30, ščuka 80—35, postrv živa 80, mrtva 60, klin 20, mrena 15—20, pečenka 10; mleko, maslo, sir: mleko 1 2.50—3, sirovo maslo 40, čajno 48—56, maslo 40 —44. sir boh. 28 do 32, sirček 10, jajce komad 1.50—1.75; kruh: bel kpf 5.50, črn 4.50, ržen 4.50; mlevski izdelki: moka 0 4.75—5, 2 4.50—4.75,4 4.25—1.50, 6 4, kaša 5.50—6, ješprenj 5—6, ješprenjček 10 do 12, kor. moka 4.50, kor. zdrob 4.50—5, pšenični 6 do 7, ajdova moka L 8—9, II. 6—7, ržena 4.50 do 5; s p e c e r i j a : kava Portoriko 72—76, Santos 46 do 48, Rio 82—40, pražena 1. 90—100, II. 70—80, III. 50—60, sladkor kocke 16, kristal 14, Icavina primes 18, riž I. 10, II. 8, namizno oljel9, jedilno 17, kis vinski 4.50, navadni 2.50, sol debela 2.50, mleta 2.75, poper 70, mlet 72, paprika 32, sladka 52, petrolej 1 7.50, testenine 10, II. 9, lug 8.75, čaj 80; kurivo: 50 kg premoga 30, tona 440, mehka drva, kub. meter 60—75, trda 160; zelenjava in gobe: endivija 5—6, radič 2—3, pozno zelje 1—1.50, rdeče 3—4, kislo 5, ohrovt 2—2.50, kcrfijola 10—12, kolerabe 2—3, podzemljice 1 do 1.50, špinača 5—8. paradižniki 7—8, kumare 1 do 1.50, fižol stročji 5—6, luščen 1 7—8, čebula 4, česen 12—14, krompir 1.25—1.75, repa 1—1.E0, kisla 3.50, merica jurčkov 5—6, korenje 1—3, pe-teršilj 5, zelenjava za jubo 5, zelena paprika 8 do 10 Din za kg. na pokopališču pred zastrtim spomenikom. Slav-nost pri odkritju je otvorila ljudskošolska deklica, ki je lepo deklnmirnlu dr. J. Lovrenčičevo Padlim. Za njo je spregovoril par besedi g. J. Bajželj, na kar so odgrnili zaveso od spomeni-ka. Po odkritju spomenika je stopil nu govorniški oder vojni kurat Bonnč. Po govoru so pevci zapeli slovensko žalno pesem Oj Doberdob. Nato je domači g. župnik Sare blagoslovil spomenik in spregovoril nekaj besed ter sprejel spomenik v svoje varstvo. G Rojina se je v imenu gasilcev poklonil spominu padlih. Kresnice. Zadnji čas se je pri nas raznesla neresnična vest. da je zginil in baje pobegnil v Kanado poslovodja pri lesni tvrdki Rus & Co. gospod Karel Bambič. Zlobnim jezikom, ki so raztrosili to vest, je prišlo prav, ker je g. Bnmbič odšel za par dni na svoj redni letni dopust. Sedaj, ko se je g. Bambič vrnil z dopusta in zopet nastopil svojo službo, so rnzširjevaloem neresnične vesti usta zavezana. Seveda so še bolj utihnili oni, ki so govoričili r> primanjkljaju in drugih hudih rečeh, ker se je vse to Izkazalo kot neresnično in plod bajne domišljije. Kresnička senzacija je torej na c«li črti propadla Otok smrti Kot največji zločin velja danes v Italiji — lastno mnenje in kot največji zločinci se kaznujejo tisti, ki si upajo glasno misliti — ne-fašistično. Tem zločincem je diktator Mussolini določil najstrašnejšo ječo, ki jo premore Italija — Santo Stefano. Ječa je ogromna rdečkasto-rumena trdnjavska zgradba, z debelimi zidovi, močnimi omrežji v oknih in stotinami celic, ki leže pod morsko gladino. Otok San Stefano se nahaja sedem ladijskih ur od Neaplja. Majhen parnik dovaža vsak teden dvakrat živila in nove žrtve. Med vožnjo morajo prebiti jetniki uklenjeni 7 dol- Horan. pariški zastopnik newyorSkih Hearstovili listov, ki mu je uspelo dobiti v roke lajne uradne listine o anglasko-francoskem mornariškem paktu in jih žurnahstično izkoristiti. Horann so zaradi tega izgnali iz Francije, odkoder je bil pa že preje sarn odpotoval. — Horan si je v Rimu na podob?n način izposloval italijanski načrt za vojaške operacije v Cvrenaiki in ga objavil. gib ur \ naspodnejšeni ladijskem delu, kjer je vročina neznosna in morska bolezen tem hujša. Čim stopijo na otoku na suho, jih obkolijo karabinierji, miličniki in policisti ter jih odvedejo v mračno jetnLško zidovje. Vsako govorjenje je prepovedano in le rožljanje verig prekinja dušečo tišino. To je zadnja pot žrtev na prostem zraku. Za komur se zapro ta vrata, se zapro za zmerom; ven ga poneso v krsti in pokopljejo kot novo številko na pokopališču, ki leži na skrajnem koncu otoka. Ti straholni Pontinski otoki so od davna služili kot bagno in kraj za izgnance. Že rimski cesar Kaligula je tu pripravil smrt svojima sestrama Liviji in Agrlpini, Tiberij pa svoji materi. Bourboni so dali zgraditi podzemske celice, da so očistili Neapelj zločincev. Po revoluciji so pa semkaj zapirali politične zločince. Vendar so takrat s političnimi kaznjenci ravnali vsaj nekoliko človeško. Imeli so velike skupne dvorane, domači so jim smeli pošiljati hrano, smeli so citati in pisati. Vendar je veliki angleški državnik zaklical, da vlada, ki vzdržuje tako ječo, taji Boga! Toda kaj bi rekel Gladstone danes, ako bi videl, kako savojska monarhija pod vlado diktatorja Mussolinija zapira nasprotnike režima v podzemske celice brez vseh olajšav, brez vsake nade na rešitev! Vse velike dvorane so odpravljene, v rotundi so zgradili na stotine majhnih železnih celic. Preje so se smeli jetniki skupaj sprehajati na velikem dvorišču, s katerega je bil odprt pogled na morje. Sedaj spuščajo jetnike posamezno na majhna dvorišča, obdana z visokimi zidovi, odkoder se vidi le krpa neba. Santo Stefano pomenja za jetnika grob ali vsaj norišnico. Tu je v dveh letih zblaznel Francozinja prof. dr. Gonerievc Blanohi, ki jc za svojo razpravo jO Nietzsrhejevem vplivu na francosko masel« dobila Nietzschejero nagrado. kalabreški ropar Musolino; anarhist Bresci, ki je usmrtil kralja Humberta, je izvršil samo-umor; Antoine d'Alba, ki je 1. 1912. izvršil atentat na sedanjega italijanskega kralja, je preživel na otoku devet let; toda ko so mu naznanili, da je pomiloščen, se je blazno zakro-hotal in se skril za ležišče — bil je blazen. Hrana je skrajno slaba, tako da prebavila obole in je smrt skoraj neizogibna. Na duha pa strahotno vpliva samota in smrtna tihola, luč uma tu nima življenskih pogojev, zamirati začne in polagoma ugasne. Tu tedp.j živi umirajo nasprotniki fašizma general Capello, Zaniboni, Lucetti in stotine drugih, s takimi sredstvi Mussolini dosega enotno fašistično mnenje v Italiji. Pravi zločinci — požigalci, morilci in drugi fašistični siloviteži pa se grejejo na solncu in žive na državne stroške. Bolgarska šolska oblast v boju z modo Bolgarsko prosvetno ministrstvo je na številne pritožbe staršev in duhovščine zelo energično modnim izrastkom zaprlo vrata v šclo. Že svoj čas je prepovedalo vsem učenkam nositi svetle nogavice. Sedaj je pa izdalo strog odlok glede oblek učiteljic in učenk. Starši so se pritoževali, da kratka obleka brez rokavov in z globokim izrezom za vratom slabo vpliva ua okus in uravno čustvovanje deklic. Odlok prosvetnega ministrstva predpisuje sedaj, da morajo vse učiteljice in uradnice prosvetnega ministrstva v službi nositi enobarvne, pri-proste, dolge, za vratom zaprte obleke z dolgimi rokavi. Obleka mora biti iz domačih tkanin, ne svilena. Kar se tiče barv se sme voliti med črno. sivo, modro, belo ali creme. Na vsaki šoli določa barvo šolsko vodstvo. Učiteljice morajo bitj enako oblečene kakor učenke. Vsak prestopek se bo kaznoval z odpustom iz službe. — Tako je bolgarska šolska oblast napravila konec nedopustnosti, da bi bila šola pozorišče modnih norosti. — Pač pa je bolgarsko naučno šolsko mini»Irstvo iz zdravstvenih razlogov pristalo na to, da nosijo deklice kratke lase. Shaw in Tnnuev Bernard Sliavv je pred mnogimi leti napisal roman, v katerem igra glavno vlogo poklicni atlet, ki se poroči z bogatim dekletom visoke angleške družbe. Temu romanskemu junaku je svetovni boksarski mojster, ki se je pravkar sijajno oženil, pcdoben lako po značaju kako po usodi, Zato ni čudno, da je bila njegova vroča želja, da bi se osebno spoznal i duhovitim pisateljem ter je v Londonu potrpežljivo čakal nanj, dokler se ni vrnil s potovanja. Shaw je Tunne.vu častital na vsem. najbolj pa na tem, da je sklenil dati slovo boksarskemu poklicu. Kajti, je rekel Shaw. zakon je največji sovražnik boksarskega športa. Dempsev je bil nepremagljiv, dokler se ni oženil, enako Joe Beckett in Francoz Carpeu-tier. Oženjen mož nima več prejšnje energije in vztrajnosti. Zato je boljše, da se boksar, čim se je oženil, prostovoljno in častno umakne s športnega pozorišča. Tunney se je s Shaviom popolnoma strinjal in tako sta bila eno srce in ena duša. Ostali del pogovora sta posvetila književnosti, na kateri je Tunnevu toliko ležeče — saj se hoče poslej popolnoma posvetiti znanstvenemu delu. Vsak dan 60.000 kg govorov Člani ameriškega kongresa imajo pravico do brezplačne pošte. Poslanec ali senator si more dati vsak svoj govor v kongresu v državni tiskarni natisniti v toliko izrvodih, kakor le želi. Te govore more potem razposlati po okraju, ki ga zastopa ali pa tudi širom Amerike. Te prcdpravice se ameriški parlamentarci posebno obsežno poslužujejo posebno ob vsakih volitvah. Tako odpravi vvashing-tonska pošta tačas poprečno po 60.000 kg poslanskih odnosno senatorskih govorov dnevno! Rekord pa je letos dosegel posl. Thomas L. Blanton v Texasu, ki jc doslej razposlal svojim volilcem 12.000 kg svojih govorov. Kosmetične operacijo Kirurgiji se je v zadnjih dobah odprl nov delokrog, kjer njena naloga ni lečenje, marveč olepšavanje človeške zunanjosti. Ljudje, ki imajo dovolj časa in denarja ali pa umetniki, ki so v svojem poklicu v posebni meri odvisni od svoje zunanjosti, si dajo z nožem in drugimi operativnimi sredstvi odstranjati prirojene ali pa po starosti nastale telesne pomanjkljivosti. Zdravnik, ki se posveti ko-smetični kirurgiji, mora biti pravi umetnik. Pa še njemu se vsaka operacija ne posreči, kakor bi rad eam in njegov pacient, to se pravi, čudežev tudi on ne zna delati Marsikaj pa čedno popravi. O tem pripoveduje znani francoski specialist za lepoto dr. Raymond Passot: >K meni letajo vsi mogoči ljudje s prošnjo, da bi jim njihove velike, štrleče uhlje pristrigel v majhna, prilegajoča se ušesa. Neki znan filmski igralec je mnral u. pr. vedno predstavljati lopove in zločince, ker je imel velika, strčeča ušesa. Sedaj pa je hotel igrati ljubimsko vlogo in v ta namen si je dal operirati ušesa. Izrezal sem mu kos hrustanca in sedaj ima čisto pravilna ušesa. Nihče ne bi verjel, kako mnogi filmski igralci obojega spolu si dajo olepšati obraz z operacijami. Veliki, grdi nosovi, široka usta, gube itd. se dajo izlahka popraviti odnosno odstraniti. Neki filmski ravnatelj mi pošilja vse svoje umetnike in umetnice, da popravim napake v njihovih obrazih, kar se mi tudi v polovici slučajev posreči. Na ta način sem operiral najbolj znane filmske lepotice.« Mrlič priigral 50.000 frankov V igralnico v Monte Carlu je nedavno prišel premožen italijanski trgovec Reinigij Lanzi po imenu, in stavil na »črno« 1000 fnHcov. Črna barva je prihajala kar po vrsti. Igralec priigrane vsote ni nobenkrat dvignil in tako se je igra za vedno večje zneske ponavljala. Ko se je tako nabralo že približno 50.000 frankov in se Lanzi še vedno ni zmeni), da bi priigrano vsoto pobral in nehal igrati, °e jc čutil igralki ravnatelj dolžnega, da igralca iz-rečno vpraša, če hoče celi znesek staviti za novo igro. Ker na svoje vprašanje ni dobil nikakega odgovora, je ravnatelj moža natančneje pogledal in videl, da sedi za mizo — mrli" Vsa družba se ie prestrašena razpršila, a zdravnik je ugotovil, da je trgovca zadela kap. Prvi krupir je nato vso vsoto, ki jo je bil priigral Lanzi — bodisi šc živ ali mrtev — vzel nazaj, češ da banka igra samo z živimi, ne pa z mrtvimi. Proti temu so se pa oglasili Lanzijevi dediči in vložili tožbo. Njihov pravni zastopnik naglaša, da se prvič ne ve, če Lanzi ni morda šele po zadnji igri umrl; razen tega pa pri igri oseba nc igra nobene vloge, marveč le denar, ki ga igralec stavi. Francoski in italijanski pravniki so mnenja, da bi se bilo moralo kazinsko vodstvo pač že preje prepričati, če igra z živo osebo. Javno mnenje pričakuje, da se bo igralnica mirno poravnala z dediči. Sloviti rcltovski križ, ki ga hoče vojvoda Brnnavi-5ki z ostalim velfovskini zakladom prodali v Ameriko za 10 milijonov dolarjev. l> ctv&iž 2re|j mstati} Nevv.vorkii preti lakota. V Newyorku štraj-ka 9000 delavcev in nameščencev American Raiway E:cpress Koinp. Mesiu, ki dobiva svoja živila sproti po železnici, preti lakota, ker ostajajo tovorni vlaki z živili neraztovorjeni. Generalni štrajk na Poljskem? Na sobotnem sestanku zastopnikov delavskih strokovnih organizacij v Lodzu so sklenili, da se 15. t m. proglasi v Lodzu generalni štrajk, kateremu se priključijo ludi javni nameščenci in rnesina podjetja, izvzemši bolnice. Če tekstilni podjetniki, ki dosedaj trdovratno odklanj-.jo zahtevo štrajlcujočega delavstva, tudi potem še nc bodo pristali na sporazum, se !m> proglasil generalni štrajk nad celo Poljsko. Legar v Dresdenu. V Dresdenu se je pojavil legar. Obolelo je v prvih dneh 52 oseb; sedaj so epidemijo že omejili. Tragrullja francoskega podmornika >Un-dino'. O lem poročajo naslednje podrobnosti: V • 'S " * ■ Obnovljena stolnica v Mainzu, ki 90 jo 13. t. m znova blagoslovili. Baziliko so začeli zidati 1. 978 in je najstarejša cerkev romanskega sloga v Nemčiji. Dne 3. t. m. opolnoči je plul grški parnik ^Ekatarina Kulandaris« blizu portugalske obale. Razen straže in službojočega osobja je vse spalo. Naenkrat se je začutil silen sunek. Vse je prestrašeno hitelo na krov. Jasno so videli podmorski čoln, ki ga je parnik skoro pretrgal. Podmornik se je v par minutah potopil. I Poškodovan je bil tudi parnik. Grki so nekaj časa iskali podmornik, a za njim ni ostalo ; nobene sledi. — Podmornik leži v globini 1746 j do 2000 metrov in ga je teža vode popolnoma j strla, predno je dospel do dna. Me'narodni slepar neznanega imena. V dunajskih policijskih zaporih imajo tačas L-tež-kega« gosta, ki je ogoljufal dve hamburški banki za S0.000 mark. Pri njem so našli listine, glaseče se na Leopolda Joh. Wesely-a, o katerih je pa preiskava dognala, da so ponarejene. Slepar, ki je hodil po svetu že mnogo lei pod tujim imenom, svojega pravega imena noče povedati; po vsej priliki ima na vesti še druge težke zločine. k ljubosumnosti zažgal gozd. V divjih pokrajinah Lavantskega jezera (Ontario) je nekemu Indijancu ušla ljubica s tekmecem. Indijanec je pohitel za njima, toda v velikem gozdu je zgubil njuno sled. Da ne bi ušla kazni, je Indijanec zažgal gozd. Vsled pazljivosti logarskih uslužbencev je bilo pa mogoče požar omejiti. Indijanca so zaprli. Komunistični kandidat na podpredsednika Združenih držav izginil, .»'omunistični kandidat za podpredsedniško mesto Združenih držav, Gitloiv, je na skrivnosten način izginil Policija domneva, da so ga odpeljali člani Ku-Klux-Klana. Albert Thomas potuje v Rusijo, Načelnik mednarodnega delovnega urada Albert Thomas potuje te dni v Rusijo, kjer bo razpravljal s sovjetsko vlado o vprašanjih, tičočih se razmerja med sovjetsko Rusijo in mednarodnim uradom za delo. Industrijcc kot goljuf. Poslovodjo kemičnih tovarn Johanncsthal v Nemčiji, dr. Fried-richa Gneiffa, so zaprli, ker je izvršil na škodo mannsfeldske kovinske delniške družbe milijonske goljufije. Kandidati za prihodnjo Noblovo nagrado so po »Stockholm Dagbladetu« ti-le: Za nji-ževno&t Henry Bergson in Maksim Gorki, marebiti Mcreškovski; za medicino dr. Fah-raeus (Stockholm), znan po svojih delih o fiziologiji krvi, dalje ameriški možganski kirurg Cushing, romunski spccialist za sifilis Leva-diti in estonski raziskovalec lepre Paldrock; za fiziko Indijec Raman in Japonec Honda; za kemijo profesorji Windaus-Gottingen, Eu-ler-Stockholm in dr. Hess-Amerika. Cerkvena tatvina v Munstru. V mtinstr-ski stolnici je bilo te dni ukradenih več dragocenih cerkvenih umetnin iz 17. stoletja. Čez dva dni se je na policiji oglasil neki moški in dejal, da bi mogel o tatvini dati pojasnila, tako da bi se ukradene umetnine dobile nazaj. Med izpraševanjem sc je pa zapletel in priznal, da je tatvino sam izvršil. Umetnine ie prodal, a so jih že dobili nazaj. Manjka le dragocena monstranca. Pii«l Mibelli in organsko l«tal» »Cnlimtliia«. s katerim je startal v Nevv Yorku za polet v Rim Nn morju sp ic nameraval srečali s Zeppclinom.-. - Columbia jo preti dobrim letom preletela ocean. Spori VIŠEK NOGOMETNEGA PRVENSTVA. A. S. K. Primorje : S. K. Ilirija 5 : 4 (B : Ž). Letošnji prvak Slovenije Primorje je z včerajšnjo tekmo proti Iliriji dokazal, da so bile zmage spomladi res samo slučajne. Ravno ista sreča je spremljala celo igro Primorje. Napad je vodil Erinan, ki uporablja krila, kar se je včeraj dobro obneslo. Jug sicer nI mogel doeti koristiti, ker ga je dobro držal KoSenina, medtem je pa čameraik vsled slabe igre Jenkove napadu dobro pomagal. Med krilci ni bilo vrzeli, posebno Slamič je veliko delal iu koristil obrambi, kjer je bil Hassl slabši od Svetioa. JanČigaj v golu je držal težke strele, vendar je bil malo nervozen, kar tudi ni čudo. Ilirija, zavedajoč se važnosti tekme, je tudi temu odgovarjajoče zaigrala. Imela pa je nesrečno roko pri sestavi moštva. Pleš na krilu se absolutno ni mogel uveljaviti in je bil boljši v zvezi, v drugi polovici. Šiška je odpovedal. Z igro čakanja žoge je napadu škodoval. Oman je delil žoge, ki bi prinesle koristi zvezam, da so imele malo več smisla. V krilcih je bila vrzel nn desni strani. Jenko ni več oni, ki nas je zadivil s svojo igro v lanskem prvenstvu. Njegova je krivda nn drugem golu. Lado se še ni uživel na novem mestu. V obrambi je funkcioniralo brezhibno, oba se odlikujeta s krasnimi odbojnimi streli in z lepim startom, kateri manjka ostalim. Kreč bi lahko preprečil drugi gol, ravno tako tudi četrti. Glavna napaka moštva je pomanjkanje starta iu zopet starta na žogo. Ravno radi tega so postali vsi lepi predlogi plen obrambe Primorja. Potek igre. Primorje (P) takoj v fronti, Erman strelja v aut. V 6 min. lep strel Ladota, JanČigaj drži. V 7 min. corner proli I, vendar neizrabljen. V 9 min. Omau nide strelja, Jončigaj slabo brani in 1: 0. P. pritisne, vendar I. čisti in v 14 min. surov faul Ha sla nad Plesom, Jenko strelja, Šiška ujame iu 2 : 0. Sodnik gola neupravičeno ne prizna radi fnnla. V 20 min. ponovno faul proti P. Lado lepo strelja, JanČigaj sijajno brani. V 30 min. Čameraik strelja proti golu, iz drena Erman 1 : L V 34 min. ponovno Čamernik centrira, Jug v ofside, Kreč ne izleti in 2 : 1. I. pritiska, ima več od igre, vendar vsled slabe igre Šiške ne more doseči uspeh. V 42 min. Čamernik zopet vozi, Jenko poskuša nepravilno zaustaviti, 11 metrovka neupravičena kazen, ker niti Čamernik ne pade, Erman na 8 : 1. V ripostu dobi od Jenka Doberle žogo in 3 : 2. Dva gola proti I. absolutno neupravičena. Polčas. Takoj prične I. s silnimi napadi. Obramba P., igra surovo, nevarno nnskakuje, sodnik ne žvižga. V 9 min. faul na lfi metrov, ŠiSka strelja v aut. I. v absolutni premoči. Šele v 22 min. Jug nide, po krilu centrira Terček, ujame z glavo in 4 : 2. V 23 min. šišlca centrira in Doberle zniža 4 : 3. I. absoluten gospodar na polju P., vendar ni strela, ker se P. krepko brani. V 30 min. corner Šiška z glavo izenači 4 : 4. V 37 min. P. napade strel na gol, Kreč drži, vendar Verovšek podre Trčka, kaz. strel, Erman sijajno v levi gornji kot in 5 : 4. I. napada, v prostoru P. vsi igralci I., ie branilci, vendar se P. obupno brani. Več kotov neizrabljenih in konec. Včerajšnja tekma je ponovno dokazala, da ifjrk pri nogometu dostikrat odločilno vlogo sreča in pa slab, četudi objektiven sodnik. • « • 8. K. Ilirija : A. S. K. Primorje rei. 6 : 1 (5 : 1). Rezerva I. ojačena z Deklevo je predvedla v prvem polčasu sijajno, fines polno igro V drugem polčasu so popustili in P. se malo uveljavi. Sodnik Cimperman dober, vendar je popolnoma neupravičeno izključil desno krilo I. vsled prepira s Kariženi. » • « S. K. Ilirija : A. S. K. Primorj" j"n. 4 : 0. Lepa zmaga pomladka I. S. K. Svoboda : S. K. Graiika 4 : 1. povodom (»roslave 60 letnega obstoja tiskarske organizacije e tukajšnja Delavska zbornica poklonila lep pokal, za katerega sta se bojevali dve delavski moštvi. Po lepi igri si je pokal osvojila Svoboda. V pred tekmi rezerv je zmagala Svobrda s 3 : 2. S. K. Ilirija : S. K. Slivnica 26 : 0 (10 : 0). Hazena prvenstvena tekma, katero je Ilirija z vi- WV, sele. 2. Sintič. (P.). 3. Sartory U.). Skok v vis: 1. Cenčič (P.) 110 cm. 2. Pečenko (P.) 135. 3. Sartory (I.) 135. Skok v dalj: 1. Cenčič (P.) 5.4SK- m. 2. Pečenko (P.) 5.08. 3. Matko (I.) 503. Met diska: 1. Banko (I.) 81.89 m. 2. Pečenko (P.) 3. Vale (I.). Met krogle: 1. Pečenko (P.) 11.70 m. 2. Cenčič (P.) 11.55 m. 3. Banko (1.) 11.30. Skupina B, Tek na 100 m: 1. Skol: (C.) 12.4. 2. Cenčič (P.). 8. Banko (I.). Tek na 1000 m: 1. Kumer (I.) 2 : 53.4. 2. Valenčlč (P.). 3. Škrabar (P.) Skok v vis: 1. Pogačnik (I.) 155 cm. 2. Stok (C) 150. 3. Šifrer (I.) 150. Skok v dalj: 1. Outrato (I.) 601 m. 2. Sifrer (I.) 5.87Ml m. 3. Stepišnik fl.) 5.71 m. Met diska: 1. Skok (C.) 34.32 m. 2. Pogačnik (I.) 3. Zupančič (I.). Met krogle: 1. Banko (I.) 12.39 m. 2. Skok (C.) 12.13 m. 3. Zupančič (I.). Štafeta 4 X 100. 1. Ilirija za dobrih 30 m pred Primorjem, ki je bila diskvalificirana v času 48 sek. KOLESARSKE TEKME ZA GORSKO PRVENSTVO SLOVENIJE na progi Pijava gorica—Turjak. Dolžina nrogo 12 km 600 metrov. Naš prvak Šolar je imel defekt in je radi tega izstopil. Dosežen zmagovalca dokazuje da se je vozilo na zelo napeti cesti v tempu 80 km na uro. Izfd: 1. Zanoškar (P.) 26 min. 2. Abulnar (P.) 27.80 min. 3. Predan (P.) 4. Ci-lilaf (P.). 5. Peršin (L). MARIBOR. Finalo za poškodbeni fond LNP Maribor : Železničarji 5 : 2 (1 : 2). Lepa in napeta igra, katero je Maribor šele v drugi polovici'odločil v svojo korist. Maribor se je zopet odlikoval z lepo uglajeno igro, proti kateri so bili Železničarji brez moči in so morali zmsgo prepustiti boljše v igranemu moštvu. Tekmo je dobro vodil g. Planinšek. Maribor : Železničarji rez. 2 : i (0 : 1), Zaslužena, čeprav pičla zmaga. ZAGREB: Gradjanski : šparta 6 : 2 (3 : 0). šparla je izgubila z istim rezultatom kakor prejžno nedeljo proti Hašku. Hašk : Croatia 4 . 0 <4 : 0). l lašk sigurno zmaga, vendar rezultata prvega pokata r.e more zvišati radi incidenta Dasniča^ katerega je sodnik izključil, tako da Hašk igra z 10 ljudmi. Concordija : Viktorija 0 : 0. Obojestranska slaba igra, ki je prinesla vsakemu po eno točko. Železničar : Derby 2 : 0 (1 : 0). Rezultat ne odgovarja poteku igre. Kolesarsko prvenstvo Hrvatske in Slavonije na Plješevicu. Dolžina proge 10 km. Starfa'o je 17 tekmovalcev. Prvi je prispel na cilj Vranarinčič (Sokol) v času 25:11.4 min. 2. Šturman (Sokol) 3. šoštarko (S) 4. Jagar (S) 5. Kranjc (Orao) 6. Srbljinovič (železničar) 7. Grgac (S) 8. Vukelič (Gradjanski) 9. Ba-nek (Gradjanski) 10. Vaks (Orao). Iz doseženih rezultatov obeh kolesarskih tekem je razvidno, da so naši kolesarji boljši od onih iz Zagreba. (Primerjaj rezultate.) BELGRAD. jediustvo : Soko 2 : 1 (1 : 1). Vsled slabega igrišča je igra zelo trpela. Oba nasprotnika sta si bila enaka in bi neodločen rezultat najbolje odgovarjal. BSK : Obilič 4 : 1 (2 : 0). Realen rezultat po igri. Iznenadil je najmlajši klub v prvem razredu s svojo žilavo obrambo. V. Kod?lo Programi Uadio-Cfublfana Torok 1«. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročilu. — 18.30: Nemščina, poučuje dr. Piskernikova. — 19: Vrotcučarji, predeva prof. Pengov. — 10.80: Prenos Dalihorjac iz opere. — 21.30: Poročila. 1 Sreda 17. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. 19.30: Zemljepisno podlago industrije, prometa in trgovine v naši državi, predava prof. dr. Val ter Bohinj«. — 20: Pevski večer »Ljubljanskega Zvouaf. Oktet poje narodne pesmi. Samospeve poje gdč. Ramšak, pri klav g. Prelovec: 1. Z. Prelovec: Tožba. 2. Z. Prelovec: Pesem za-puSčene iz igro * Zakleti grade. 3. Z. Prelovec: Bom Sel na planine. — Jazz-band (Švaba). _ 21.30: Poročila. Rabite Tungsram badum-eiieklronke Drugi programi Sreda, 17. oktobra. Zagreb: 17.80 Lahka glasba. — 20.35 Koncertni večer. Sodeluje tenor in harfa. ___ 22 Vremensko poročilo. — Breslau: 20.30 Schubertova glasba. — Praga: 19.30 Koncert pesmi. — 20.30 Vesela ura. — Leipzig: 20 Koncert vojaške godbe. — Stuttgart: 16.35 Dopoldanski koncert. — 20.30 Koncert. Glasba Nestroya. — Born: 17 Orkestralni koncert. — 20 >5ingv8gelcheii:, spevoigra. _ 21 Orkestralna glasba. — Katovice: 18 Popoldanski koncert. — 20.30 Koncert komorne glasbe. — Frunklurt: 16.35 Koncert. — 1950 Predavanje: čebelue bolezni. — 20.30 Nestroyeva glasba. — Brno: 19 Koncert — 20 Koncert klavirskega tria. — Rim: 20.45 Simfonični vokalni koncert —- Langenberg: 17.45 Koncert klavirske glasbe. — 20 Orkestralni koncert. — Berlin: 17 Lahka glasba. — 20 »Umetniška kri«, opereta (Eysler) — nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Koncert godalnega kvarteta. — 10 KoDcevt orkestra. — 19.30 Koncert pesmi iu arij ameriškega tenorista Crooksa — nato lahka glasba. — Miinchcn: 16 Glasbeni intermezzi. 19.80 Koncert vojaške godbe. — 20.30 »Pritožna knjiga?, komedija. — Milan: 20.50 Koncert lahke glasbe. — 22.50 Ciganska orkestralna glasba. — Budapest: 12 Koncert ciganske kapele, — 20.30 Koncert. Klavir in pesmi — 22.40 Ciganska kapela. Naznanila CjutoljaziSilio gledališče Začetek ob 20 Drama: Torek, 16. oktobru: Zaprto. Sred«, 17. oktobra: NOBLOVA NAGRADA. Pre-mljerski nbonmn. Opera: Začetek ob pol 20. Torek, 16. oktobra: DALIBOR. Red B. Sreda, 17. oktobra: Zaprto. Ljubljanska drama. V sredo se vprizori v drami četrta dramska premijera: Noblova nagrada, Delo, ki je izredno učinkovito in je bilo vprizorjeno nu vseh pomembnejših odrih Evro- Pe, bo brez dvoma tudi pri nas izredno ugajalo, redstavn se vrši za premijerski abonma. »Dnlibor« v ljubljanski operi. Danes se poje prva repriza klasične opere nesmrtnega Smetane, ki je bilo z velikim uspehom sprejeto v celem muzikalnem svetu, Dulibor. Predstava je pri premijeri izvrstno uspela in smo prepričani, da bo tudi prva repriza v polnem obsegu zadovoljila naše občinstvo. Predstava se vrši izven abonmaja. Mariborsko gledališče Torek. 16. oktobra ob 20: OGNJENIK. Gostovanje v Celju. Sreda, 17. oktobra ob 20: GEJŠA. Red B. Kuponi. Četrtek, IS. oktobra ob 20: MOJ OČE JE IMEL PRAV. Red C. Kuponi. Orel Goriče pri Kranju. Kranjska oiliška srenja priredi v nedel jo 21. oktobra ob 3 popoldne v Ijoričah pri Kranju akademijo. Vsi prijatelji orlovstva najvljudneje vabljeni. Bog živi! C-es-^zverrti vrstnik Misijonski praznik. Po vsem svetu se praznuje po navodilih sv slolice tretja nedelja oktobra kot misijonska nedelja Molitve, obhajila, darila tega dneva naj služijo pred vsem Društvu za širjenje vere (D. Š. V.). Tako se bo tudi v Ljubljani 21. oktobra praznovala po vseh cerkvah misijonska nedelja. Po deželi bo po odredbi knezoškof« misijonski praznik 28. oktobra, ki je obenem tudi praznik Kristusa Kralja, ker je tretjo nedeljo darovanje za cerkve. nj&vedavanfa Skoru nov dežnik je preteklo soboto nekdo pomotoma vzel v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. Vrne naj ga pomočniku pri g. I. Breekvarju ključ, mojstru na Sv. Petra nasipu cito Spisal Leopold Andreč Broširan Din 60'—, velun Din 76'- V Moderen! Trpežen! Mrasen! Ljubljana Gradišče 10 - Telefon 2268 Prospekti zaston$! Vsevolod Ivanov: Povratek Buddhe (Povest.) 9 Noge so se mu segrele. Toplota narašča. Profesor se ozre na stražo. Ta vrže čik proti peči in dremlje. I{oga briga, kaj on misli! Skrije glavo pod odejo, a postane soparno. — Profesor se poti pod pazduho. Vstane, da vrže poleno v peč, in nepričakovano prične plezati. Vstavi se na polovici poti in pogleda stražo. Dremlje. Pogleda v kot proti Buddhi. Veka so mu potna in jih drgne s toplo dlanjo. Ustnice so potne in slinaste. Nizko skloni glavo in pljuva. IV. poglavje. Visokoleteča modrovanja o mandatih naših duš, o polomu civilizacije in o smrekovih zabojih razne velikosti. Zanikarni kurjači, ki so krivi, da sp vidijo v stepi volkovi. Gigen se razburja. Na večer, ko se je ustavil Buddha pri tej misli, je zletel po zraku kakor duh In pokazal svoje zlato telo. (Povest o stavbenici Pu—d.) Vitalij Vitaljevič se dela, kakor da bi bil pozabil nočne dogodke: smehlja se in šali. Od smeha ščege-tajo njegovi sivkasti brki lica, in čim bolj se smehlja, tembolj neprijetno je licem. Izgleda, kakor da šče- getajo njegova lica tuje brke s tujim smehljajem. Toda gigen Dava-Dorčži ga ne gleda, on reže tre9ko z dolgim žepnim nožem, in Mongol Šurka gleda čez ramo gigena. Iz treske nastane najprej meč, potem riba — in v obliki ptice izgine končno v peči. surka so smeje cvileče: njegova lobanja je voglata, njegovi lasje so rahli in spominjajo na cunje. Vitalij Viialjevič vidi v treski nego znamenje in napravi iz tresk kriz. Zvezo ga s sukancem. Noža nima, je torej poponoma neoborožen. Pa vrže križ v peč, toda ginjen se tudi sedaj ne obrne. Povsod zasleduje profesorja Mongol Šurka. »Ali naj napišem listek in ga oddam?« — misli profesor in zdi se mu smešno. Na postajah je vedno več plakatov. Povsod kolje isti rdečeličen general kmeta in delavca. Povsod prezir ob plakatih. V kolodvorskih restavracijah glasujejo odpuščeni vojaki: ali naj pustijo vlak naprej ali ga naj zadržijo.* Nihče ne bi pokazal njegovega listka. Kdo bi se pobrigal za njegov klic? Ljudje čitajo oklice, plakate, letake, brošure in poročila s fronte v sivih časopisih.** Vlak sp pomika naprej z dolgimi odmori. Sprevodniki v črnih kožuhih imajo noč in dan svetilke — vozovi so dolgi in temni kakor krste. Tračnice cvi-lijo in se napenjajo — govorijo o eksplozijah. Vlaki so zastraženi — vsako noč je streljanje z roparji. Če zadrži zeleni kader vlak, se postavijo komunisti na levo in navadni potovalci na desno. One na levi ustrelijo takoj ob tiru. Vitalij Vitaljevič misli: »Kam bodo postavili mene?«... ■Boste zvedeli ob svojem času« govori Dava-Dorčži. Za Vjatko se prične megla. Šurka hodi tik zraven profesorja in mu gleda pod kučmo: menda se boji megle. Smreke poleg tira se vsakotoliko vzpenjajo kakor velikanske preplašene ptice. Rahlo se tresejo tla voz, stresanje odmeva v kolenih, in od tega prihaja slabo. Srečajo se od megle slegnjeni In temni obrazi: kretniki, ljudje v dolgih vojaških plaščih, kakor bi * Razuzdano vojaštvo, ki se je vračalo s fronte, je skrbelo le v.nse in povzročilo uebroj železniških nesreč. ** V dobi prevrata so se tiskali časopisi na debelem ovijalnem papirju, ker dragega ni bilo. bil ves peron iz samih dolgih lenih gub plaščev. Spremljajo vlak z lačnimi, skrčenimi pogledi. Lokomotive nagnejo vratove in drevijo v meglo, megla pa drevi proti njim .Popotniki sekajo smreke ob tiru, žagajo in cepijo jih — ko se lokomotive ustavijo. Železni trebuh se zopet razbeli — in lokomotiva dolgo buta v vozove, da jih odtrga od zmrzlih tračnic. Včasih je potrebna voda (drugi vlaki so izčrpali vodnjake na postajah) -- takrat valijo na tender sneg. Vojaki, ženske, sprevodniki v dolgi vrsti se stegnejo v meglo in podajajo drug drugemu vedra s snegom. Nekoč ponoči so podajali v tender vodo iz reke ob mostu. Iz oddaljenega grmovja so začeli streljati na vlak (mogoče, da je šumel sneg, ne pa grmovje) in nekdo je kričal: >Udajte se, sicer vas pobijemo ...« Ljudje so vrgli vedra in pričeli plezati, padali so (breg je postal nenadoma leden) tekli so k vozovom, in ženska je klicala otroka s pretrganim glasom, kakor da bi jo kdo tepel. Strojevodja — on ja prejemal in zlival v tender vodo — je tudi vrgel vedro in je privlekel iz nekega ogla, kjer je stal zaboj s ključi in vijaki — strojnico. Vojaki so ploskali z rokavicami, vlegli so se s puškami med kolesa voza in so vabili popotnike, naj vstopijo v vlak. Profesor dolgo ne more zaspati. Zjutraj (že zopet — ali je mogoče razumeti te dneve?) dolgo gleda stemnele lačne obraze. Seveda, oni spremljajo vlake vsako minuto, vsako uro, vsak dan. Ni mogoče imeti toliko solz in ihtonja za vse mrzle megle, burje in sneg — njih obrazi so kakor plakati. »Argonavti!— odgovori Dava-Dorčži profesorju. Tu gjnjf>n pripoveduje kakor nalašč o izkopavanju pri mestu Kalganu, v skali, ki se zove Velblo-dova peta«. Pripoveduje legendo o bratu Čingis-Khana, Hasavju, in govori, ker se spomni megle: illSIII: iS s- ! g» C S lC sr r c P- n r7 r- - * C » > N. p B p 1 s M g «1 0) _ tsi ra .... 5C 77 'S ? 5 C ^ ŠF n sr:» 5 a "i c o > "5 £ o ™ f S sB <• _ N a =r S Sr o gf g' _ " u- 5 I P (0 ^ a s sfs — C— ■t a r o i* 5 ~ S J ? 33 A t> — u 1 —sr a "5' UiEiiiE Želez-T - strugarja in stavbenega ključavničarja - takoj sprejmem. Plača po dogovoru. — Fran Končan, sploš. ključavničarstvo, Domžale. Sprejmem služkinjo veščo nemščine, 20 let staro, za gostilno in kuhinjska dela, - Naslov v upravi Slov. pod št. 9950. Išče se šteparica tudi začetnica. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Ivan Poljane, Sebenje pri Tržiču. Ključavničarskega pomočnika popolnoma zmožnega vseh v to stroko spadajočih del, iščem. Nastop takoj, drugo po dogovoru. Andrej Dobrovojjc, ključavničarstvo, Vrhnika. Prodajalka za usnjarsko trgovino, iz-učena, s spričevali, se išče za takoj: Ponudbe z zahtevo plače je poslali pod »Usnjare. štev. 10.041 na administracijo dnevnika Slovenec v Ljubljani. Zakonca katera bi opravljala službo pisarniškega sluge in hišnice, s prostim stanovanjem, sc sprejme takoj. Ponudbe na Gradbeno podjetje G. Tonnies, d. z o. z., Dunajska cesta 25, oziroma Dvorakova ul. 3. Sobico išče pridna in za vsa dela spretna ženska. V zameno bi opravljala vsa hišna dela. Posebno jc spretna v pranju in likanju. - Ponudbe na upravo Slovcnca pod »Sobica«. Iščem sobo ali grem kot sostanovalec. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Miren gospod«. Velika dvorana v prvem nadstropju, pripravna za industrijo, se da v najem; urede se tudi lahko 3 stanovanja. Elektrika, vodovod vpeljana. Prodasta sc 2 lepi palmi. Buzzolini, Jezica, štev. 48, la, bukova drva kupim vsako množino. -Ponudbe z navedbo cene tranko vagon na upravo Slovenca pod »Takojšnje plačilo« St. 9947. in Mleko za dojenčke domače krave, se 'jddar Kolodvorska ulica št. 17. Konje 3 težke in 2 poltežka, za vsako delo sposobne, po nizki ceni prodam. Ogledajo sc lahko vsak dan od 12. do 14. ure. Kolodvorska ul. 6, Ljubljana. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv Petra cesta 25 I a trboveljski premog in lepa. suba bukova drva kupite najugodneje pri tvrdki Franc SlotiSa, Raz-lagova ulica 20 Službe išče pridna in poštena žena, izurjena v kuhanju, vešča tudi v trgovini, kot kuharica ali pa kot prodajalka. - Ceni, ponudbe je poslati na Tajništvo SLS v Mariboru. Službo majerja vrtnarja ali kaj podobne-Ža, išče dobra in vestna družina. Nastopi lahko takoj. Več sc izve pri vratarju na Rakovniku. Potnike in potnice ki obiskujejo lekarne, drogerije in večje špecerijske trgovine, iščem proti dobri proviziji. Ponudbe le resnih reflek-tantov na poštni predal 314, Beograd. Zastopniki! Pozor! Zastopniki za obisk gostilničarjev v senzaclonal-i ni novosti se nujno iščejo. Lahko in brezkonku-renčno delovanje. Izredno ugoden zaslužek. Vprašati pri rav. I. Kočcvar, Maribor, Cankarjeva 14. Lep zaslnžek nudimo prodajalcem in zastopnikom pri prodajanju neobhodno potreb, predmeta na deželi. Vprašati pod »Rova« — Maribor, poštni predal 2. Snažilca priborja nočnejšegr fanta, išče Totel Štrukelj. Ljubljana. Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine itd. po profesorjih dotičoih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. - Prijave samo: Kralja Petra trg 8/L, Ljubljana. Angleščino poučuje Miss F a r 1 e r , Dvorakova ulica 3/III, hiša Tonnies-Obnova. Stanovanja Lepa, solnčna soba se ugod. odda pri boljši družini dvema gospodičnama ali dijakinjama v Vodmatu event. z vso oskrbo. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9972. Preprosta soba sc ccno odda sostanovalcu. - Naslov pove uprava Slovcnca pod št. 10.052. Vila novoz.idana, s 3 stanovanji, električno in vodovodno napeljavo, oddaljena 4 minu'e od postaje elektr. cestne železnice, takoj naprodaj. - Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 10.039. Kislo zelje 3 do 4000 kg, na stroj ribano, naprodaj. Cena po dogovoru. - Poizve sc v Dravljah 51, št. Vid n. Lj. Ceno naprodaj: Otroški voziček, železna peč (kasperček) in nekaj pohištva. - Naslov pove uprava pod štev. 10.051. Kostanj zdrav. 3.50 Din za kg, s pošte Sunja, pošiljam po povzetju od 25 kg daljo. Mijo Grgurič, Sunja, Hrvatska. I Domačo hrano dobro, iščem v Šiški. Ponudbe pod šifro »Dobra hrana« št. 10020 na upravo Slovenca. Urne ne tropine in drugo krmil« nudi na.1cnne.1» /V W!K MrnUAfliA Resljeva ccsta M. vnloirKOVina nita m mlev skih Izdelkov v različnih vzorcih, po 550. 600 ln 680 Din oto-manskn pregrinjala, modroce itd kupite najboljša • Rudolf SEVER tapetništvo, Marijin trg Z Boljša šivilja se priporoča na dom. Co - • na nizka. - Naslov oove j uprava pod štev. 10.057. Parna pekarna JczerSek, Udaat št. 58, naznanja cenj. gospodinjam, da peče domači kruh od 15. oktobra ob 7 zjutraj in ob 4 pop. ki krepi in zdravi ielodtc Vzemite pristna Gillette-rezila seboj na potovanje Britje s pristnim Gillette-rezilom je prihranek na času. ker je priprosto od-smukanje brade. £a britkoostro rezilo je vseeno, če je brada mahka ali trda, ker je lahko in gladko posname. Vzrok temu bresbibnemu učinkn: Gillette uporablja najdražje vlačno elastično spccijalno jeklo, ter se po našem patentu jako skrbno kali in brusi. D* luxe zavitke (SO rciil), celotne zavllie (10 rezil), na r>ol zavitke (5rezil)dobite v vtelieadevalhlrgovlnah. Vsako pristna Glllette-reetlo Ima vtisnjeno Me zaSčUno znamko: PIACE ninr<1ffnffl3ftnr» u s. o. KHOWN THE worlo ovea GILLETTE S A F E T Y RAZOR C O. Preklic. Andrej Bombek, Maribor, prekliče vse žalitve, katere je rekel dne 16. avg. t. 1. glede Justine Grušov-nik ter žaljivke obžaluje in se navedeni zahvaljuje, da je odstopila od kazenskega postopanja. Kupim Diesel- ali motor na sesalni plin (Sauggasmotor). 40 do 50 KS, v brezhibnem stanju. Ponudbe z opisom in c.ono na Stjepan Rupčič, Sisak. Rabljenih vreč 90—100 dolgih in 58—60 cm širokih, kupim en milijon. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.055. Vsakovrstne Isstu po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana. VColfovo ulica št. 3 Puhasto perje kg 38 Din razpošiljam so povzelju najmanj 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, IHca 82- Farni hotel (sistem 162 m kurilne ploskve, 10 atm. pritiska, leto gradnje 1913., zaradi ustavitve obrata ugodno naprodaj. — Vprašati na »HAMAG«. d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 75. SALDA-KONTE ŠTRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo zlato mamico, staro mamico, teto in taščo, gospo jKSfii« ;-SiJSHf - • i,. •.. ..-.•.•«*. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA r. d. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE trgovčeva vdova po dolgi in mučni bolezni, prevideno s tolažili svete vere, v 68. letu starosti. Pogreb nepozabne se bo vršil v torek dne 16. oktobra 1928 ob 9. uri dopoldne. Tržišče, dne 15. oktobra 1928. Angela Bardorfer roj. Lukniš, trgovka v Ljubljani, naznanja tužno vest, da je njena iskreno ljubljena sestra, gdčna v soboto dno 13. okt. po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. - Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 16. okt. ob 3. tiri pop. iz deželne bolnišnice na pokopališče k .Sv. Križu. Ljubljana, 15. oktobra 1928. Mestni pogrebni zavod » Ljubljani ,mSM55' rezila za britje, izdelek Iz najfinejšega švedskega jekla tvornlce 1. VOOS O. S o hrt, Sollngen. iJhteva jevjod somu .','IERBSS' .szlla. dase h-fieš s !rs,- ilim 28C0- .'oljsivam. Kil iltstlmo v »Bku Cen-; sami Din 4'-/ po komad, Naročila za Slovenijo izvršuje: Glavno zastopstva in skladišče: UNIlfERSAL, Liubliana, Krekov trg št. 10 Hazgl m o draibi loga Lov krajevne občine Srednja vas v Bohinju se bo oddal za dobo od 1. novembra 1928 do 31. marca 1933 potom ;avne dražbe v zakup v uradu sre-skega poglavarja v Radovljici v soboto dne 20. oktobra ob 9. uri. Zakupni in dražbeni pogoji so pri istem uradu na vpogled ob običajnih urad. urah. Pridobivajte novih naročnikov! llmrlo nam je v nedeljo 14. oklobra ob 2 popoldne po dolgotrajni bolezni, spravljena z Bogom, naša dobra žena, sestra, teta itd., gospa iuanka loies pol. Urban lil posesfnica in gostilničarka Pogreb bo v lorek dne 16. oktobra ob ^ uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Oor. Logatcu. Bodi ji blag spomin. Gorenji Logatec, dne 16. oktobra 1928. Žalujoči soprog in ostali sorodniki. sezijska prodaja manufakfure! Vse oblačilne predmete prodajam od 1. oktobra dalje po globoko znižanih cenah. V interesu vsakega kupca je, ki rabi za zimsko sezijo dobro in trpežno blago da ne zamudi prilike se neobvezno prepričati o tej redki ponudbi Edin« pristne pirotske preproge re?ne i»dn«!rije prodam v kolikor Se traja zaloga po zelo nizkih cenah, nadaljna naročila sc pa izvršijo t tekn 14 dni po dogovora. J. Kostevc, CJutolfamoi, Sv> Petira cesta Stev. 4 /.a Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani; Karel Ceč. Izdajatelj Pi. Auiovec. Urednik: Franc Tcrseglavs