JUTRAi Maribor, sobota 13. aprila 1929 lelje in praznikov vsak dan ob 16. uri poStntm ček. zav. v Ljubljani št. 11,409 v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta iti Oglati po tarifu Oglata sprejtma tudi oglasni oddtltk .Jutra" v Ljubljani, Prtitrnova atlet it. Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Cena 1 Din izhaja razun ned Račun pri Velja mesečno, prejeman in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 12 Zakon o zaščiti državne meje Kakor se nam poroča, se bavijo v POGAJANJA ZA SKLENITEV KONKORDATA BODO ŽE V KRATKEM NOVLJENA. — VPRAŠANJE JUGOSLOVANSKEGA KARDINALA. BEOGRAD, 13. aprila. Vsi cerkveni krogi, posebno Vatikan, posvečajo v zad njem času medverskemu zakonu svojo posebno pozornost. Kakor je .zvedel Vaš poročevalec, je beograjski papeški nuncij Pelegrinetti že interveniral pri beograjski vladi v tem smislu, da naj bi Jugoslavija privolila v obnovitev pogajanj za konkordat še pred sankcioniranjem medverskega zakona. Vatikan pa je v Beogradu tudi s problemom, kako liai zvgzj § tem namignil jugoslovanski vla bi se dvignila narodna in državna zavest na naših mejah.. Utrjevanje državnih mej v nacijo- di, da bo takoj po sklenitvi konkordata imenovan jugoslovanski kardinal. Obenem se v vatikanskih krogih naglasa, da vijo sedaj, ko je postal Vatikan zopet LONDON, 13. aprila. Oblasti so prišle na sjed zanimivi aferi, v katero so zapleteni najvišji policijski uradniki. Gre za nekako veleizdajo, ki so jo 7--regin uradniki policijske direkcije s t-m, da so bili važni politični doku-menu izročeni agentom sovjetske Rusije. 2e več dni se je vršila tajna preiskava. ki je imela za posledico aretacijo več detektivov in policijskih urad .r?i.v prvi vrsti so zapleteni v afero uradniki političnega oddelka, kateremu je poverjeno nadzorstvo nad var nalnem in državnem oziru je bilo do-: ^ sk]enitev konkordata za Jugosla-•slej prepuščeno izključeno privatni in? cijativi. ki pa vselej, žal ni bila posrečena. Zakona o tem nismo imeli, razen onega, ki je prepovedoval inozemskim državljanom nakup in prilastitev nepremičnin v 30 kilometerski obmejni coni. Če pa hočemo, da bo namen v celoti in brez težkoč dosežen, potem je neobhodno potrebno, da se omenjeni zakon razširi v zakon o zaščiti državne meje. V izpopolnitev naj se mu dodajo še novi členi, vsekakor pa bi moral vsebovati: _ Prepoved naseljevanja tujih državljanov neslovanskega pokoljenja v 30 krn obmejni coni. Ta prepoved naj bi se nanašala pred všern na zaposlenje tujih delavcev, uradnikov, podjetnikov in zasebnikov in bivanje vseh onih. ki niso letoviščarji. Prepoved izdajanja obrtnih in vseh drncih koncesij takim osebam, ki naci ionalno ali državno niso neoporečne. Prepoved šolanja osnovnošolske de ce naših državljanov, v inozemstvu in omejitev srednješolskega študija onstran meje. Prepoved osnovanja privatnih šol in Šolskih tečajev za osnovnošolsko in srednješolsko mladino v nedržavnih in neslovanskih jezikih. Prepoved občevanja s strankami, ki Posedujejo naše državljanstvo v nedržavnih jezikih pri državnih uradih in institucijah. Prepoved sodelovanja šolske mladice pri društvih iii društvenih nastopih •n sploh prireditvah onih skupin, ki so tujerodne ali internacijonalne. Prepoved nastavljanja nezavednih •n mlačnih učiteljev, uradnikov in nameščencev v 30 km obmejnem pasu. X?’. taki nameščenci- naj bi se premeril' v notranjost, na mejo pa postavili ‘Judje, ki dajejo garancijo, da bodo de-tovali tudi izven službe. Tem naj se »osebne obmejne doklade in v mestih I, na deželi II draginjski razred. Pospeševanje naseljevanja narodno-zavMJnlh noliodeljcev, obrtnikov, podjetnikov itd. na meji. Za te nai bi se tvoril! posebni' dolgoročni in če no-ffoče brezobrestni, krediti. Dalje naj bi o "”ci oprostili zn gotovo do- plačevanja davkov, ^Pospeševanje ustanavljanja naciio-nahufi' nrosvctm l >n gospodarskih dru fen ’ Te,ni nai.JM se dj!,i dr'^tveni lo Kali, v državnih zgradbah (šolah itd.' OB- ko- svetovno-političen faktor, največje risti. V krogih našega zunanjega ministrstva zagotavljajo, da je naša vlada rada pripravljena obnoviti pogajanja. Materi-jal je že zbran in komisija pod vodstvom dr. Vojislava Janžiča tudi že sestavljena. Dr. Janjič je vodil namreč tudi že svoječasna pogajanja. Kakor se zatrjuje, je Vatikan že privolil v ta predlog, izrazil pa je željo, da bi se vršila pogajanja v Beogradu in je dal nunciju Pelegrinettiju tudi že vsa potrebna navodila. Pričakovati je torej, da bodo pogajanja za sklenitev konkordata z Vatikonom že v najkrajšem času obnovljena. Ukradeni vojaški dokumenti svoj instrument, g. Š e. d 1 b a u e r. Čeh po rodu,' je takisto polnokrven glasbenik in izvrsten čelist, a oba imata v gdčni. Stohrovi, hčerki znanega hrvatskega skladatelja Ante S t o h r a, pianistko, da si ne morejo želeti boljše. V kratkem času svojega obstanka (od lanske jeseni sem) so se že tako prijetno znašli, da more njih izvajanjem prisluškovati tudi razvajeno uho in njihova igra bi bila gotovo še pridobila, ako bi jih številnejše občinstvo bilo moglo dvigniti iz razumljivo duševne deprimiranosti. Tako pa jim moramo biti še hvaležnii, da so izvršili svojo dolžnost v redu kljub slabe^" odzivu. Trio nam je nudil zanimiv večer. Poleg Smetanovega Tria op. 15 in Beethovnovega Tria op. 11 je predaval g. Šedlbauer P. Straussovo sonato op. 6. Navzoče občinstvo je z živahnim ploskanjem pokazalo svojo zadovoljnost in cclo viharno, izzvalo šc dodatek (Sukov Andante iz Tria Es-dur), Triu želimo lep napredek in razvoj. Da imajo morda drugje kaj več smisla zn .-•*"ovo delovanje in da1 bolje poj- umetniško stremlie- njp nai ?hiži v dokaz dejstva, da je SENZACIONALNA RAZKRITJA NA LONDONSKI POLICIJI. — VISOKI URADNIKI ZAPLETENI V AFERO, stvom članov angleške vlade ter nad-1 prejel vabilo za nastop v Radki Luib-ziranje komunistov. Dokazano je že, | ljaua. da so bili visoki policijski uradniki v zvezi s sovjetskimi agenti, katerim j čudna eksplozija, so dajali informacije o gotovih tajnih v izložbenem oknu trafike, ki je n.r odredbah angleške vlade. Vrh tega so meščena v mariborskem gradu, se je V. M. Za ohranitev mariborske oblasti BEOGRAD, 13. aprila. Kralj je sprejel predsedništvo mariborskih gospodarskih organizacij, obstoječe iz gg. inž. Dračar-ja, Weix!a, Bureša iti Novaka, ki mu ie razložila razloge proti spojitvi ljubljanske in mariborske oblasti. Deputacijo je dopoldne sprejel tudi ministrski predsed nik general Živkovič. K„jV • I,... \MMW1 itd.) ' 'plačno na razpolago. Njihove pridatkov 11 b* oprnsti,° ^ačevanja poučnih tečajev o go, vfnls yu' trgovini in industriji, vn> sadjarstvu.' poljedeljstvu, itd- v to svrho naj bi se na-pJi £osebni potovalni učitelji. •leYan,e dolgoročnih, nlzko-n iri brezobrestnih kreditov za Burau a očnošajih Bolgorshe napram "Jugoslaviji SOFIJA. 13. aprila. Zunanji minister Burov je Imel na včerajšnji seji proračunskega odbora daljši ekspoze, v katerem je naglnšal, da v piratskih pogajanjih nikakor niso bila rešena vsa viseča vprašanja med Bolgarsko in Jugoslavijo. Nerešeno je ostalo vprašanje dvolastnikov in se bodo vršila nova pogajanja. Minister pa je izjavil končno svoje trdno prepričanje, da bo rešeno tudi to vprašanje, s Čemer bo odstranjena zadnja ovira za okritosrčno in prisrčno prijateljstvo med obema državama. prišle sovjetskim agentom v roke tu- včeraj popoldne zgodila čudna eksplozi-dl številne-vojaške listine, kar je iz- ja. v izložbi je bila kaseta zobnih krtač, zvalo v vojaških krogih veliko raz- izdelanih iz ce,oida. Vsled vročine, ka-burjenje. »Daily Herald«, organ delav- uero s0 proizvajali lomljeni solnčni žarki ske stranke, napoveduje največji med- !se je vne)a cela kaseta, ki je takoj za-narodm škandal. 'čela goreti s plamenom ter poleg goste- ga rumenega dima razširjala močan duh po spaljenem gumiju. Še ob večernih Trio Glasbene matice „ Ptuiu|fo“!hS& je imel sinoči priliko, da vidi vso na- mo naključju se je zahvaliti, da nismo šo kulturno in duševno mizerijo, ker sredi mesta imeli požar v izložbi. Za* udeležba s strani našega občinstva, ki j sluga; da se je to preprečilo gre gospo-se tako baha s svojo kulturo in s svo-1 dični, ki oskrbuje trafiko. —• jim navdušenjem za kulturni napredek TragIkoni,een poskus samomora, našega mesta m vse splošnosti, je bi- Davisokrog 6> se je nudil pasantom la škandalozna. Ljudska umverza ki L k brvi naslednji tragikomičen se nesebično in požrtvovalno trudi za . Neka okrog 30 let stara ženska, povzdigo našega koncertnega ž.vlje- Pj okusno ob]e5ena, je promenirala nja, dasi ne uživa nobene materijalne | iir^i Videti ip hiin čiiHnn za- podpore in nima malone nobene moralne opore, je na žalost pač zopet po dravski brvi. Videti je bila čudno za mišljena. Naenkrat se je popela preko rame upore je na zaiosi pac zopet | je s v tistcm hipu je pridrvel na s °ečno žapočeto6 d°eloV°potre^ šc ^ kolesu neki -k, H ki seiep,, mnogo, mnogo žrtev in dobre volje s strani svojih voditeljev, preduo se naša publika dvigne iz te sramotne letargije. In vendar je nudil sinočnji koncert dami ustavil, jo začel oštevati ter tudi dejansko pokazal svojo avtoriteto. Zensko so spravili preko ograje nazaj, a na uljudno vprašanje po njenem imenu je odgovorila odločno; »kaj vas to briga?!« — Medtem se je na brvi nabralo precej prav fin umetniški užitek. Ptujski trio sredi katerih je obupanka odšla s je umetniška enota, ki zasluzi vso na- ljim kolesarjem po Strmi ulici na 50 p^—^ Niecrovi člani so vsi res- Korogko cesto> -no prozeti s trdno m neomajno voljo in irrmio zato tudi potrebno notranjo Prenos imovine v Inozemstvo, silo. Violinist g. Karl Pahor, rav- Inozemski imetnik ček. računa lahKO nnMj Glasbene Matice v Ptuju, je te- razpolaga z vsakim zneskom, ki ga vlo-meliit glasbenik, ki povsem obvladuje že na njegov ček. račun banke, ki smejo trgovati z devizami in valutami. Z zne> povzdigojpoljedeljstva, vinarstva, sadjarstva. živinoreje in gozdarstva na meji. Ti krediti naj bi se podeljevali s strani države res zavednim in dobrim državljanom v obmejnem pasu. Odpisovanje davkov revnejšim slojem, manjšim posestnikom itd., da sc na ta način dvigne njihova gospodarska moč In neodvisnost. izboljšanje komunikacij: cest, potov, železnic, poštnih zvez itd. v obmejnem ozemlju. Določitev prednostnih tarlfov za izvoz poljedeljskih, gozdnih in sličnih produktov iz obmejnega ozemlja. Vse te odredbe naj bi se nanašale *Sn na vse obmejno ozemlje, to je na oni J*™ ^ fiOnn Din na 30 km Široki pas. na katerega se nana S*t rf;nnir ša že veljaven zakon o prilaščanju ne- J*sga 1£ iShE premičnin. Pri modulaciji tega zakona d° ^ ^ Pm petnajstdnevn , če je bil ta bi se pa moralo skrbeti za to, da bi bil denar najmanj dva meseca na ček. n* dovolj jasen in ne bi dopuščal zlorab. «“"«• Za izplagila v mejah naše države Skrbeti bi pa bilo tudi za to. da bi se sme porabiti vsak znesek, ki je Ml naj-ne pojmoval tako birokratično. kakor nianj mesec dm na njegovem ček. raču-se je tu in tam zakon o prilaščanju nu, vendar se taki zneski ne morejo * nepremičnin, ko se je žal, dogajalo porabljati za zavarovanje valute. Ako tudi to, da se je preprečevala naseli- imetnik ček- računa nekoliko mesecev te tev našim primorskim emigrantom, svoje pravice ne izkoristi, lahko to st<#» daslravno bi bila njihova naselitev ce- kumulativno, to je hkrati za več mese* lo v interesu naše meje. cev skupaj v teku istega leta. — Stran 2- iVidiiLuisiii V L C L i< h i i\ Juti a » iii. <11 i u i> i U, ihte lo. i v. Spomenik kralja Petra v Mariboru MARIBORSKI SPOMENIKI. — KDAJ SE BO POSTAVIL SPOMENIK KRALJU PETRU? — VPRAŠANJE PROSTORA. Maribor je imel pred osvobojenjem sorazmerno lepo število javnih spomenikov, ki so pa imeli vsi isti namen: pokazati svetu nemški in avstrijski značaj našega mesta. Ob osvobojenju so ti spomeniki morali, kar je bilo tudi popolnoma pravilno, izginiti. Ostal je samo še spomenik župana Tappainerja, na katerem bi pa bil že skrajni čas, da bi se zamenjal dosedanji nemški napis s slovenskim; saj je tudi Tappainer sam bil po pokoljenju Slovenec. Če niso dovoljeni javni'napisi drugod, potem bi tudi na tem spomeniku ne smel biti. Ostali so bili odstranjeni, a ne popolnoma in je naravnost sramota za nas in za naše mesto, da štrle še danes, deset let po osvobojenju, po naših parkih goli podstavki teh nekdanjih spomenikov. Tudi zanje je pač že napočil zadnji čas, da izginejo; v prvi vrsti pa je potrebno, da se odstrani oguljeno podnožje nekdanjega Tegett-hofovega spomenika in da se na tem mestu napravi lepa cvetlična gredica ali pa otroško igrišče. Mi sami smo po osvobojenju Maribora pokazali neverjetno malo smisla za umetniško in kulturno povzdigo našega mesta. Vse naše delo po desetih letih je preureditev dveh spomenikov v mestnem parku, o čemer, posebno pa o umest nosti take preureditve, bi se dalo veliko govoriti. Sami nismo postavili še niti enega javnega spomenika in nismo v tem oziru storili torej prav ničesar, da bi svetu pokazali svoje umevanje za javno kulturno dokumentiranje slovenskega lica mesta Maribora. Kmalu po osvobojenju se je pokrenila akcija za postavitev Cankarjevega spomenika; kako in zakaj je propadla, pa še danes nihče ne vč. Druga taka akcija je bila uvedena za spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja- Uspela je v toliko, da je bil razpisan natečaj za osnutek in da je bila priznana prva nagrada modelu akad. kiparja Lojzeta Dolinarja. Od tistega natečaja dalje je zopet vse utihnilo, in danes nihče ne ve, ali se sploh še kaj dela na tem ali nič. Najlepši trenutek, ko bi bilo odkritje tega spomenika lahko imelo zgodovinski značaj, t. j. lanska proslava 10-letnice osvobojenja, je itak za- mujen. Danes, ko počivajo strankarske borbe > ko je toliko sil prostih, bi bil pač najprimernejši čas, da se delo za postavitev spomenika kralju Petru I. obnovi in dovrši, da dobi Maribor že končno svoj prvi slovenski javni spomenik. Z zvezi s tem je treba pa tudi rešiti vprašanje, kje naj bi se ta spomenik postavil. Predlogov je bilo stavljenih že več, bili pa so skoraj vsi več ali manj zelo neprimerni. Spomenik kralja Petra mora stati na vidnem prometnem kraju. Tak kraj pa ni niti veliki mestni park niti park pred realko, kjer je stal poprej Tegetthoffov spomenik. Skoraj edino me sto, ki bi prišlo sedaj, po postavitvi javnega stranišča pred Zadružno gospodar sko banko v poštev, je novi del Glavnega trga. Spomenik kralja Petra I. spada brezpogojno tja, ker bo imel po dograditvi nove hiše na vogalu Glavnega trga in Židovske ulice tudi primerno ozadje. Postaviti bi se moral ta spomenik v sredino trga, trg sam pa naj bi se spremenil- v nizek park s cvetličnimi gredicami, tako nekako kakor so urejeni slični nasadi pred veliko mestno hišo v Subotici. S postavitvijo spomenika kralja Petra I. in z ureditvijo cvetličnega parka bi dobilo središče Maribora docela drugo lice, ki bi bilo mestu samo v ponos. Obenem bi pa s tem dokumentirali tudi svoj smisel za umetniško ureditev zunanjosti svobodnega slovenskega Maribora. Skrajni čas je torej, da se to vpra šanje enkrat za vselej reši. Današnji trg Obisk na živilskem trgu je bil danes tako od strani nrodajalcev kakor kupcev zelo številen. Dospelo je mnogo zelenjave, zlasti solatnih vrst in raznega povrtja. Posebno priljubljena so-lata-berivka se je v ceni in kupčkih vidno popravila. Jajca so se dobila po Din 1—2.25. Motovilec, ki pa je zelo starikav, se je dobil po 1 Din večji kupček kakor druge tržne dni. Opazilo pa se je, da ni na trg dospel niti en šopek priljubljene pomladanske redkvice, po kateri je bilo povpraševanje zaman. Izredno mnogo je bilo tudi po-vrtnega semenja in sadik za zelje, ohrovt in prvo solato. — Prinesli so na trg tudi mnogo sadnih dreves, sadik od vrtnic ter gomolje za razne vrtne cvetlice. Vse zapoznelo. Odjemalcev pa je bilo tudi za to robo mnogo. Kokoši so prodajali po Din 34.50, lepo pitane piščance pa po Din 60 in več. Kozlički, ki so bili nedavno še po 90 Din, so se danes dobili že po 70 do 80 Din. Zajčki domači so bili po 10 Din komad, a petelinčke-pritlikavce si dobil že po ceni 15.— do 20— Din komad. veliko in venomer so prihajali vozovi, ki so kmalu našli kupce. Do 11. dop. so bili vsi vozovi prodani. Sprememba v poštni službi. Za pogodbene poštarje so postavljeni Roza Wagner v Ločah pri Poljčanah, Milko Škerlec v Sv-Tomažu pri Ormožu in Anton Kos v Štorah. — Premeščeni so pogodbeni poštar Alojz Pavlič iz Bodoncev v Pristavo, Vinko Prevalnik iz Štor v Celje. — Upokojeni so zvaničniki Je*-sip Lorti in Josip Korban v Mariboru 2 in Fran Tomborko v Rogatcu. — Ostavko na poštno službo sta podala pogodbena poštarja Ivan Titan v Rankovcih in Fran Vidic v Mačincu. — ZDRAVJE JE VSE! Dobra kava je že mnogo! Ona znači: pomirjenje živcev, okrepitev duha, ugodno razpoloženje telesa; kava sama je zdravje! Kava pomeni: v veselih urah zadovoljstvo v žalostnih tolažbo. JUHO MEINL uvoz kave 781 ustanovljeno 1863 Novi zakon o drž. pravništvu, ki je dobil obvezno moč 1. aprila 1929, prinaša poslednja številka Uradnega lista z dne 11. trn. Isti list objavlja tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednjih davkih z dne 8. febr. 1928. ter. Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave. Pregledovanje vojnih obveznikov starejših letnikov. Vojaški urad mestnega magistrata mariborskega razglaša, da bo naborna komisija tudi prilikom letošnjega glavnega nabora pregledala vojne obveznike starejših letnikov, ki se čutijo za vojaško službo nesposobnim. Radi tega poziva mestni magistrat vse vojaške obveznike rojstnih letnikov 1879 do 1903, stanujoče v mestu, ki so bolni in se čutijo za vojaško službo nesposobnim, da se javijo od 15. do 25. aprila pri mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, pritličje desno, med uradnimi urami. Invalidom in stalno nesposobnim se ni potreba javiti. Vsak obveznik naj prinese s seboj vojaško i spravo in domovnico, da se zamo-re za vsakega točno ugotoviti pristojnost. Zaposlitev naših delavcev v Franclji. Brezposelni delavci, ki stanujejo v mestu Mariboru in želijo zaposlitev v Franciji, naj se prijavijo ob uradnih urah v mestnem socialno-političnem uradu, Rotovški trg št. 9. V poštev prihajajo samo zdravi delavci od 16 do 40 let, ki so docela vešči svoje stroke. — Ali radi pijete dobro kavo? Zahtevajte povsod Izrecno samo KOLINSKO CIKORIJO, naš domač! dodatek za kavo. Na špeharskem trgu pa ie bilo danes kljub reduciranim stojnicam zelo živahno. Prispelo je 56 Špeharjev, ki so Pripeljali okrog 130 svinj. Cene pa so bile sledeče; Špeh se je giba! med 21 do 25 Din, »ribe« po 22 do 25 Din. rc-berca po 16 do 20 Din. Opaža se, da prihaja na špeharskl trg vedno manj speharjev, kar je z ozirom na poletno sezono povsem razumljivo. Na I rg Svobode so prispeli prodajalci sena, slame in otave. — Slama ie bila po ceni 110 do 120 Din meterski stot; prvovrstno seno 150 do 200 Din cent, a otava od 175 Din dalje. Po vpra ševanja po blaga na tem trgu ie bilo Avtomobilski promet bo jutri, v nedeljo, radi pričakovanega velikega mestnega prometa nekoliko spremenjen. Po 8. uri bodo avtobusi prog 1. in 5. vozili mesto po Kopališki in Vetrinjski ulici, samo po Tattenbachovi. Po 12. uri pa, ko bodo nemški avtomobilisti odhajali v vezani koloni čez Glavni trg, bodo avtobusi prog 1 in 5 vozili od končnih postajališč le do Glavnega trga, avtobusi prog 3, 2 in 1 pa na drugi strani od končnih postaj le do Kralja Petra trga, dočim bodo avtobusi proge 4 vozili le do gostilne »Ptuj«. — KARL MAV — H. zvezek izšel. TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR & Zastave tujih držav. Prebivalstvo se v zadevi okrašenja hiš z državnimi in narodnimi zastavami ob priliki prihoda nemških avtomobilistov obvešča, da se smejo zastave tujih držav izobesiti edino le s posebnim dovoljenjem, katerega bi bilo pravočasno zaprositi pri policijskem komisarijatu v Mariboru. Exkurz!je dijakov na Češkoslovaško. Češkoslovaški konzulat v Ljubljani o-pozarja interesente, da priznava prometno ministrstvo ČSR dijaškim exkurzL jam inozemskih šol 50% popust za vožnje v Češkoslovaško republiko ali pri tranzitu preko ČSR pri udeležbi najmanj 10 dijakov, ako se udeleženci pri kolodvorski blagajni in preglednem osobju izkažejo z dijaško legitimacijo ali potnim listom, v katerem so kot dijaki vpisani ter s seznamom udeležencev ex-kurzije potrjenim od uprave šole. Enaki popusti se dovoljujejo tudi profesorjem, ki spremljajo dijaške exkurzije in to na vsakih 10 dijakov enemu voditelju, V kolikor so popusti za dijaške vožnje in tranzite določeni potom direktnih inozemskih tarif, se je ravnati po določilih teh tarif. Umrli so v Mariboru Adolf Kos, 471etni trgovec v Vetrinjski ulici 8. Pogreb se bo vršil jutri popoldne ob 16. iz hiše žalosti na pokopališče v Pobrežju. — V bolnici je umrl 291etni Josip Petrovič, posestnik iz Račja. Pogreb bo jutri ob 15. — V Linhartovi ulici 25 je umrl v 511etni pekovski pomočnik Adam Big o le. Pogreb bo jutri ob 14.45 na pokopališču v Pobrežju. — V Volfovi ulici 5 je umrla 541etna Terezija Kraner, soproga strojevodje. Pogreb bo v pondeljek ob 16 na pokopališču v Pobrežju. — V Taborski ulici 6. je urnrla Ana Flelss, soproga železničarja v p. Pogreb bo v ponedeljek ob 17.30 na pokopališču v Pobrežju. mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 13. aprila ob 20. url »Poljska kri« ab- A. Kuponi. Gostovanje gosp-Nerata. Nedelja, 14. aprila ob 15. uri »Charlesova teta«. Kuponi Gostovanje g. Da-neša. — Ob 20. uri »Grof Luksenbur-iki«. Kuponi. Pondeljek, 15. aprila. Zaprto. Torek, 16. aprila ob 20. uri »Charleyeva teta« ab. B. Kuponi. Gostovanje gosp-Daneša. Ptujsko gledališče: Pondeljek, 15. aprila ob 20. uri »Poljska kri«. Gostovanje Mariborčanov. Celjsko gledališče. Sreda, 17. aprila ob 16. uri »Janko in Metka«. Otroška predstava. Ob 20. uri »Romeo in Jnllja«. Gostovanje Mariborčanov. Tolmač zakona o menici. Te dni je izšel v Zagrebu »Tumač zakona o mjenici od 29. nov. 1928.« 490 strani obsegajoč komentar je sestavil redni profesor zagrebške univerze dr. Milorad Stražnicky, ki je v družbi univ. prof. dr. Škrlja sam sestavil naš novi menični zakon. Krasno opremljena knjiga stane 180 Din in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti 13- _ Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo proslavi V nedeljo 21. aprila'ob 3-30 rop. v Društvenem domu petletnico otvoritvo Društvenega doma. Na sporedu so: godba, pevske točke, govor, ter ljudska igra »Prisega o polnoči«. Po igri zabava s plesom. Vabljeni vsi od blizu in daleč * 847 H Od 16. aprila Flick in Flock v kavarni ,EVROPA* 1 Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Go mo-* ska ulica 15. — IX Slovensko obrtno društvo. Drevi, ob 20. uri se vrši odlikovanje načelnika Splošne zveze obrtnih zadrug gospoda Franja Bureša v Narodnem domu. Da mu dokažemo našo naklonjenost za njegovo vsestransko delo za obrtniški stan, vabi Slovensko obrtno društvo vse obrtnike, da se tega odlikovanja u-deleže. 854 S. maja Union ob 8. sveCar KONCERT go«pa Lovlotova goipod NeraIR Maribor Velika kavarna. V pondeljek poslovilni večer donsklli kozakov. Sodelujejo vsi Člani kabareta. Torek »Rado-pevski jazz« ter popolnoma nov program v Palais de danse. 857 Trgovsko-obrtna mladina priredi v nedeljo 14. t. m. ob 4. pop. v veliki dvorani Narodnega doma svojo običajno pomladansko akademijo. Trgov ci, obrtniki, stariši članov, kakor tudi člani sami, najuljudneje vabljeni 839 Primarij i Dr. Mirko Čer nič Specijalist za kirurgijo v Maribora, Trg svobode d ordinira od 8.-9. in 13.-15. ure Pri pomanjkanju kislem vzpehavanju, slabem želodcu, I* ni prebavi, črevesnem zagatenju, naplh njenosti, motnjah presnavljanja, oprišče srbečici, osvobodi naravna »Franc J®1 žef-ova voda« telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdr« vilnih sredstvih so priznali, da se »Franc Jožef-ova voda« obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za Iztrebljenje črevesja. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Oddaja zakupa kolodvorske restavracij* Rogaška Slatina se bo vršila potom ofertalne licitacij« dne 30. aprila pri direkciji državnih z«* leznic v Ljubljani. — 1 Mai-TffSFiffi VFCFRKTK TiTTflT •V f$m.& Sfras 3. Koliko je na svetu /lovencev SLOVENCI V JUGOSLAVIJI. — SLOVENCI NA SVOJEM .OZEMLJU. SLOVENCI V EVROPI IN OSTALIH DELIH SVETA. Nemci, ki se med vsemi evropskimi narodi najbolj zanimajo ?a svoje ljudi, so ravno te dni sešteli vse svoje raztresene dele in ugotovili, da živi dandanes na vsem svetu skoraj 100 milijonov Nemcev. Mi Slovenci, k* nimamo nobene institucije, ki bi se pečala izključno ali pa tudi le posredno s statističnimi Vprašanji našega po vsem svetu razkropljenega naročja, nimamo tudi nobenega točnega pregleda svojega trenutnega stanja. V prejšnji Avstriji se je navadno trdilo, da je Slovencev 1,500000, danes v Jugoslaviji pa pravimo, da nas ie IOOO.0O0. Tu mislimo vedno samo na svobodne Slovence in pozabljamo pri tem, da so tudi naši nesvobodni in po svetu razkropljeni bratje prav tako integralen del našega narodnega telesa. Pri določanju številčne moči našega naroda ^ moramo torej upoštevati vse Slovence, ' kolikor jih trenutno živi na svetu, pa naj bodo že kjerkoli. Koliko je torej Slovencev? Natančno število zaradi pomanjkljivosti in ne-zanesjlivosti dostopnih podatkov ni mogoče določiti. Najbolj zanesljivi so podatki za Slovence v Jugoslaviji, kjer znaša naše sedanja število približno 1,150.000. Od teh je 100 000 raztresenih med Hrvati in Srbi izven Slovemije: v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Subotici in po vseh večjih in mnogih manjših krajih. Druga naša največja skupina je ona v Italiji, ki šteje skupno z Beneškimi Slovenci in po vsej sedanji Italiji raztresenimi drobci do 370.000 duš. V Avstriji: na Koroškem, Štajerskem, Gradiščanskem, dalje v Gradcu, na Dunaju itd. živi do 120.000 Slovencev.-N? Madžarskem je naših ljudi okrog 'o 10.000. V celoti je torej kompaktno na svojem ozemlju naseljenih in v pripadnih državah raztresenih Slovencev danes kr6g 1,650.000 duš. V ostali Evropi Slovenci nimamo znatnejših manjšin. Največja naša skupina je opa na Vestfalskem v Nemčiji. Za njo Je najštevilnejša, toda manj kompaktna naša kolonija v Franciji, raztreseno pa žive Slovenci več ali manj tudi v vseh ostalih evropskih državah, v Prvi vrsti pa na Češkoslovaškem, v Ru- siji, na Poljskem, v Belgiji itd. Celokupno število teh raztresenih drobcev znaša približno 60.000 duš. V vsej Evropi živi torej danes okroglo 1,710.000 Slovencev. Mnogo bolj kakor evropske so pa številne in pomembne naše kolonije v Ameriki, osobito v Združenih državah, "o zadnjih statistikah živi samo v USA do 350.000 Slovencev (všteti s otu vsi Slovenci iz vseh slovenskih ozemelj v Evropi, tudi Prekmurci in Benečani). V Kanadi živi krog 10.000 naših rojakov, v Srednji Ameriki in v Južni Ameriki, posebno v Argentiniji, pa nad 30.000. Skupno število ameriških Slovencev znaša tedaj krog 390.000. Zanimivo za njihovo stanje je, da imajo ravno toliko dnevnih listov, kakor jih imamo doma v Sloveniji! V ostalih delih sveta smo Slovenci zastopani bolj slabo. Večja naša kompaktna naselbina je v Egiptu, posebno v Aleksandriji in deloma tudi v Kairu. Po ostali Afriki je število Slovencev neznat no. Druga večja kolonija in obenem tudi skoraj najmlajša je ona v Avstraliji, odnosno na Novi Zelandiji. V Aziji nimamo nobene kompaktne kolonije, vendar pa se najdejo posamezni Slovenci skoraj po vseh večjih krajih bližnjega in daljnega vzhoda. Celo v Singaporu je nad 20 Slovencev. Celokupno število naših rojakov v Afriki, Avstraliji in Aziji pa presega 20.000 duš. Če seštejemo vse te naše raztresene drobce in jih prištejemo h številu kompaktno naseljenih, dobimo okroglo število 2,120.000 duš. Toliko je torej približno danes na vsem svetu Slovencev. Ta statistika nam pa obenem dokazuje tudi žalostno dejstvo, da živi v svoji svobodni domovini in posebej še v današnji Sloveniji komaj polovica, t. j. 50% našega naroda. En cel milijon Slovencev živi raztreseno po sosednjih državah in po ostalem svetu in velika večina teh naših bratov je vsled razmer in pritiska obsojena na narodno smrt. Ce se v doglednem času ne bomo pričeli resneje zanimati za naše manjšine in kolonije, bomo ostali deblo brez vej. drugega. Fernando je plesal skoro teden dni v dvorani in ni mu postalo slabo, Kelly pa je hotel drugače pokazati to vzdržnost. Odločil se je stati mnogo ur nepremično na enem in istem mestu. Splezal je na najvišji jambor svoje ladje in stal na njem nepremično. kot bi bil tudi sam iz lesa, celih sedem ur! A tudi ta rekord je bil kmalu pobit. Mornarju Viktorju Srouchu iz New Bedforda se ie posrečilo po dolgem in zagrizenem treningu vzdržati v istem položaju vrh jambora celih 36 ur; med timi časom si je vzel samo eno uro odmora. In tako se nadaljuje borba za najboljši rezultat brez konca in kraja. Svet pa se čudi in pričakuje novih oresene-čenj. Naravnost neznosni pa že postajajo razni utnetniki v stradanju. Njihovih rekordov že domala ni mogoče več prekositi in je postala vsa borba že dolgočasna. Da pa se ima svet vendar za nekaj zanimati, se je pojavila nasprotna struja. Pričel je nastopati neki filozof. Filozofi so kot rojeni za take stvari. Pražanu Novaku namreč je jiadla v glavo rešilna misel, postaviti rekord v zauživanju češpljevih cmokov. V enem samem ^-zasedanju« je pospravil nič manj kot 101 komad teh svinčeno težkih bomb, Pa tudi Novak ni dolgo užival svoje slave. Neki .Jpže Dornbach je tekom desetih dni požrl celega prašiča, ki je potegnil na tehtnici 150 kg. Med temi osebami dvomljive znamenitosti je treba omeniti tudi rekorderje v govoričenju. To disciplino si je izmislila neka ameriška univerza. Študentka Kitty Charley je vrtela svoj jeziček neprenehoma celih 43 ur. Tudi njo je že prekosil neki moški, čigar meh je zdržal 48 ur! Nato so zahtevali tudi molčečneži svoje mesto, ki jim po vsej pravici pristoja pod božjim solncem. V Filadelfiji se je borilo 26 deklic, katera izmed njih bo najdalje zdržala brez besede, med tem ko jim je neprestano dvorilo 26 mladih simpatičnih kavalirjev. Pravo junakinjo v tej stroki se je pokazala komaj 181etna Maud Smith. Sedem ur in 17 minut se je upirala, predno se je morala udati, Se neki profesor mora najti zasluženo mesto v tem častnem številu rekorderjev. V Plainfieldu v Ameriki živi prof, Ernest Ackermann, ki nosi prvenstvo v dežnikih, Že kot ISletni študent si je ytepel Ackermann v glavo, da more dežnik, čeprav je več lepega kot grdega vremena, spremljati človeka nad vse zvesto prav tja do groba. Od tega njegovega sldena je poteklo že 48 let. In njegov originalni dežnik je še vedno v njegovi posesti, čeprav ne napravi profesor niti K.:raka brez njega. Izgubiti dežmk v ak tr>dfMi to ni nikaka zasluga. Vse kaj drugega je to, Če ostane taka koristna zadeva v oblasti profesorja celih 48 leti ___________________________________ V redakciji- V uredništvo stopi pesimistično razpoložen pesnik in nagovori slugo: »Bi li mogel govoriti ^ gospodom urednikom?« »Ne, ga ni in ga ne bo!« »Potem sta pa morda vi tako prijazni in vržete ta-le rokopis mesto njega v koš . , .< losip Hlaček-Bohinjski (Ob desetletnici Glasbene Matice v Mariboru.) Duša in poživljajoča sila vsakega zbora je njegov dirigent in umetniški vodja. Dirigentova nadarjenost in umetniški polet njegovih idej je tista sila, ki oklepa člane zbora in vabi vedno nove učence pod njegovo taktirko- Akp pogledamo druge zbore, imajo redno na čelu svojih programov jasne slike svojih vodij, izstavljajo jih po izložbah in, kjer le morejo, z živimi barvami podčrtavajo njihove popolnosti. Matičarji smo v tem oziru veliko, veliko preskromni, da ne rečem nehvaležni. G. Hladek-Bohinjski mi naj ne zameri, da ga brez njegove vednosti spravljam v javnost. Sklenil sem pa to, ker se naše občinstvo niti od-daleč ne zaveda, kakega umetnika je dobila mariborska Glasbena Matica v osebi svojega ravnatelja in dirigenta pevskega zbora- Tudi zanj velja tisti: nemo propheta in patria. Naši kritiki kai radi razbrskavajo vsako njegovo delo, temu ni prav to, drugemu zopet ono, pravega neoporečenega priznanja Pa mu ni še dal nihče v Mariboru. Vse kaj drugega pa je tujina. Švicarji so njegov eleganten nastop in naravnost kavalirski način njegovega taktiranja primerjali z onim, ki ga opazujejo na uaiveg-jem sodobnem dirigentu, Felbtu Weih-gartnerju v Baselu. V Innsbrucku ga je sivolasi dirigent »Tiroler Sangerbupdajr po prvem odmoru ves objokan prihitel objemat. Ne, kaj takega nikdar ni pričakoval od njemu neznanega slovenskega dirigenta. V Zagrebu in drugod je odnesel več prvih nagrad, njegove interpret tacije skladb so zbujale senzacije, z eno besedo: Hiadek je od Boga visoko nadarjen umetnik, kakoršnih ni mnogo na* sejanih tudi med največjimi narodi. Kdor hodi v teh pomladanskih večerih mimo Matičinih lokalov, lahko vsak dan pozno v noč vidi razsvetljena okna v tretjem nadstropju. Tamkaj se ukvarja večer in noč z dvema zboroma Hiadek Bohinjski, da bo z njima dostojno nastopil v dneh slavnosti Glasbene Matice. Visoko nadarjenemu umetniku želim le, da mu srečno uspe njegov nadčloveški trud, in da mu tudi publika prizna vse to, kar že mi pevci dolgo časa s poiio-som opazujemo na svojem mojstru —-interpretu — njegovo Izredno mU*!k*H-čno nadarjenost, ki ji ni kmalu para. J. A’- Stoletje ločlteu Ločitve zakona so postale docela vsakdanji obred in vzbuja manj pozornosti kakor pa poroke. Motivi ločitev so čestokrat prav neznatni, toda xa so* dobno razpoloženje človeštva prav značilni. Neki Švicar je' zahteval ločitev za. kona, ker poje njegova nežna polovic« dvakrat toliko kot on, Neki sUktr zahteva ločitev, ker so gležnji na nogah njegove soproge otekli in niso več estetični. Neka Poljakinja zahteva ločitev, ker jo mož premalo nadleguje in ji privošči preveč miru. Največ ločitev pl beleži Amerika. V samem Chicagu se vsak peti par sigurno razide- Posebnosti današnjih rekordov II DNI NEPRESTANO PLESAL. — KI V STRADANJU IN ŽRT.IU, Dosezati nove in nove rekorde je danes najsrčnejša želja mnogih ljudi to- in onstran oceana. Živimo pač v dobi rekordov, ko se ljudje na vso dioč trudijo, da bi na ta alt Oni način obrnili pozornost sveta nase. čerav-ho naj traja ta čast slave samo nekaj mosecov ali tednov, da: včasi celo ie nekaj ur! Bilo je pred nekaj meseci. Španski P e£alec Fernando se je domislil, da P* bilo dobro doseči nov svetovni re- Y nlesu- Svojo namero je res iz-r*n m sicer v Newyorku. šest dni 36 UR NA JAMBORU. — UMETNI* GOVORJENJU IN MOLČANJU. in šest noči se je neprenehoma vrtel. Poslužil se je ves ta čas častitljivega števila plesalk: 1642. V teh 148 urah so odsvirali 1861 plesnih komadov Fernando je zdržal in bil svetovni rekorder. dokler ni Berlinčan Nikolas zmogel enajst dni neprestanega plesanja. Tema dvema je sledila Amerikanka miss Miller, ki je plesala 66 km daleč! O slavi teh znamenitih ljudi je slišal ameriški mornar Kelly In jili upravičeno zavidal, Ker sam ni znal plesati, sc je moral odločiti za nekaj Stran '4. Kramljanje o ženski lepoti KAJ GOVORI OBJEKTIVNA ZGODOVINA? — GRŠKI SLIKAR ZEUXIS. — ALEKSANDER VELIKI. — MOHAMED. Marfiiorskf VEČ E R N T K TuTra V Marlfioffl, 8ne T3. TV. 1920. Ni pa^n teh vrstic, podati javnosti bogvekako učene razprave o ženski lepoti, ampak nanizati par zgodovinskih nazorov v tem vprašanju, ki je baš v našem veku, ko celo cigani volijo svojo kraljico lepote — zelo aktu elno. Sloviti grški slikar Zeuxis je dobil nalog, da naslika legendarno lepo Heleno. ki živi večno življenje tako v šolskih knjigah kakor tudi v Talijinih hramovih. Slikar je mobiliziral vse najlepše žene in deklice mesta ter jih prav strokovnjaško pregledal: Pri eni je našel lepo roko, pri drugi nogo, vrat, usta, oči. Ali popolne lepote po njegovem zamislu — ideal lepe Helene ni našel pri nobeni. Zato je skom-biniral vse te različne ude in ustvaril idealno sliko, ki je vzbujala upravičeno občudovanje sodobnikov. Podoben umetnik v kombiniranju idealne ženske lepote je rieki_ stari španski pisatelj iz 1. 1450, ki trdi čisto resno, da spada k idealni ženski lepoti po njegovem zamislu trideset neob-liodno potrebnih stvari in sicer: Tri stvari morajo biti bele: Koža, zobje in roke. Tri črne: Oči, obrvi, trepalnice. Tri rdeče: Ustne, lica, nohti. Tri dolge: Telo. lasje. roke. Tri Vv-iVn; Zobje, ušesa. noge. Tri široke: Prsa. čelo in prostor mpd obrvmi. Tri ozke: Usta, opasje, členki na negah. Tri tanke: Prsti, lasie, ustne. Tri debele: Lakti. boki. bedra. Tri majčkene: Nos. glava, nohti na nogah. Kljub grotesknim zahtevam tega starega literata, ki je imel doduše kaj čuden okus. se vendar ne da tajiti, da je marsikatera njegovih točk še zdaj v katekizmu ženske kozmetike. Izven vsakega dvoma pa je, da 1. 1450 ni živel niti eden eksemplar po njegovem okusu skonštruirane ženske in je verjetno, da je bil avtor tega recepta —r mizogen. Neki dni. Okrajna in z lepimi slikami v bakrotisku in p^deian ie zemljevid prepotovane zemlie. Knjigo je priredi Fran Albreht, založila pa jo je Tiskovna zadruga v T.iubliani in velia bro'«•— E Mali oqla si - el ŽanHv«, dopk«v»n|« In ogla. •1 trgavtkega ali refckmnaga znaioja: w*ka bnidi 60 pJ najmanj« w»»sk Din 10 —J •m i’ Kmetje Iz mariborske okolice, pozor! Radi zgradbe moje nove dvonadstropne stanovanjske hiše na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste v Mariboru je dovoz na moje dvorišče in k hlevom za konje In drugo živino sedaj urejen tako, 'da lahko pridete z vozovi in živino iz Mlinske ulice skozi ulico »Zagata« k hlevom in na dvorišče, istotako pa je dohod in dovoz tudi z Meljske ceste zraven barake trgovca g* Jurše. Prodam tudi staro strešno opeko, okna in drugo gradivo od stare hiše. LJUDEVIT VLAHOVIČ, mesar in gostilničar v Mariboru, 836 Aleksandrova cesta.______ Polovnjak starega vina na prodaj. Naslov pove uprava »Ve-cernika«. __________________________845 Kavarna »Park«. V nedeljo predpoldan in popoldan kon-jert. 843 Desinfekci]o stanovanj proti stenicam prevzema po nizki ceni in temeljito čistilnica »Diverzon«. Cankarjeva ul, 14, tel. 401. 811 Sobica meblovana se odda. Vrazova 3, III. Trošt. 818 Gospodarji stanodajalci. Najugodneja prilika. Izbira solidnih najemnikov. Prijave brezplačno pri obl. konces. posredovalnici »Marstan«, Koroška 10. 819 Učenka za šivanje perila se sprejme. Olga Rupnik, atelje za perilo, Slovenska ul. štev. 20. 826 Lepo vinogradniško posestvo pri Mariboru, ki donaša nad 100 hi. vina in 20 hi. mošta, oddaljeno od mesta le pol ure z lepo stanovanjsko hišo prodam za Din 210.000. — Hišo v Mariboru s 7 stanovanji in skladišči za Din 130.000. Vilo na prisojnem mestu pa za Din 260.000. Realitetna pisarna »Rapld«, Maribor, Gosposka 28- 827 Nove spalne in jedilne sobe politirane in izdelane po najnovejšem vzorcu prodam. Aleksandrova 48. 828 Potniku, ki zna opravljati avtomobil, nudim pri liko, da prepotuje z menoj vso Slovenijo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Prilika«. 829 Soba bUzu kadetnice se odda gospodu ali gospodični po nizki ceni v najem. Vprašati: Ruška cesta 2, Smolej. - •t~ '■ Sprejmem 6—8 drvarjev takoj za celo leto ter viničarja z 4—6 delavnimi močmi. Ivan Spes, Maribor, Betnavska c- 26. 806 Išče se gospodinja na posestvo pri Karlovcu. Spričevala in ponudbe po možnosti s fotografijo poslati na Kristo Prpič, Zagreb, Gaje-va 32. 809 N. Sadiucki hirosof, psihografolog in fizionomist. Sprejema vsak dan od 9—12. in 2. Jo 7. Maribor, hotel »Zamorec« št- 35. Ostane samo še nekaj časa. 794 Pisarniški prostori se oddajo v najem s 1. majem, Gosposka ul. 5 I. Informacije daje A. Vjcel, Glavni trg 5. 793 Hitro, poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor. Tattenbachova 14: 778 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po naj. višjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in juvelir, Maribor, Gosposka ul- 15. X Pred nakupom motorjev si oglejte ravnokar dospelih najboljše moderno izdelanih belgijske znamke FN pod garancijo, kateri uporabljajo na 100 km 2'A 1 bencina in 0.15 olja. Justin Gustinčič, mehanična delavnica In trgovina, Maribor, Tattenbachova ul. 14. 807 Lepo mebl. solnčno sobo oddam v sredini mesta. Ribiška 2 II., g. Šart. 841 Šivalni stroj kupi, Šigulin, Vojašniška 2, Maribor. 842 Otročji voziček v prav dobrem stanju na prodaj. Cetini Orehova vas 63, pri postaji- 856 Uradnica-začetnlca, dobra strojepiska in stenografinja, domačinka. se sprejme. Ponudbe pod: »Poštenje in točnost« na upravo »Večernika«. 849 Knjigovodja - bllancist, vešč nemškega in srbohrvaškega jezika v pisavi in govoru, dober korer-spondent agilen in marljiv, dobi takoj mesto v neki tovarni v Bački. Vprašati pri Rudolf Smolej, Ruška c. 2. 855 Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c- 169. 848 Iščem perico pošteno in pridno, plačHm dobro. — Naslov pove uprava »Večernika«. 805 Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah- Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom. 2519 Sobo-In črkosllkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Električne inštalacije, popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. 117 Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjali, 'ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kiittner, Maribor, Vojašniški trg 3. 52 Otomane, matrace itd. izdeluje in popravlja ter izvršuje sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetnik, Gosposka ulica 36. 257 Fotografiram vse. Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati. Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-totnayer. Gosposka 39. 463 V Mariboru, 'dne 13. IV. 1929. Mizarstvo pohiš:va Ciril Razboršek, Taborska ulica 22• Prvovrstno izdelovanje vseli vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene nainižje. 297 Velika zalogg kuhinjske posode, hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx. la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in ppper. Tehnice za kuhinje) in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovihe. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph3-bus« in druge $rste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst-Jedilne servise iz porcelana- Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival, ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vice!, Maribor, Glavni trg št. 5. 334 Zavese, mrežaste in klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo., senčnike, vezenine, monograme naro-. čite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril-Metodova 12, desno. 483 Popravilo ur hitro, ceno in z 1—5 letno garancijo. Po stenske ure se pride na dom. A Stoječ, Jurčičeva ul. 8- 680 Vrtnice* visoke in nizke ter plezalke, ciprese, ribizel, špargelnove sadike, cepljene breskve, razne zelenjadne sadike ter kompostno zemljo za presajanje cvetlic dobite vedno v vrtnariji Ivan Jemec, Razlagova 11- 679 Lepo opremljeno sobo ob parku oddam gospodu. — Maistrova ul. 1 I., vrata 4. Branjarijo oddam, Naslov pove uprava »Večernika« 846 Trboveljski premog, bukova drva, kakor drva v kolobarjih najceneje v novo otvorjeni trgovini z lesom in premogom, pri Ivan Naveržnlk, Aleksandrova c. 16. ». Za spomlad si nabavite potrebno perilo pri OLGI RUPNIK ATIlli ZA PERILO MARIBOR, Slovenska «1. 20, kjer dobite razne predmete v prvovrstni in okusni izdelavi kakor: posteljna pregrinjala, zavese za okna (store), pristne mrežast* (filet.) čipke itd. Velika izbira čipk In blaga za perilo. Sprejema se naročila za izdelovanje perila. CENE SOLIDNE. Priporoča se 826 OLOJI RUPNIK. Hilli silii F. ZidariC •• priporoča za fino izdelavo kostumov, plaščev ter vsakovrstnih toalet Maribor, Stolna allca 9 Podpisani obžalujem in preklicujem glede g. Ivana T o v S a k ierečene žaljivke in obdolžitve kot popolnoma neresnične, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od zas. obtožbe. 852 VOHL ALOJZIJ elektrarna Fala. Moške kompletne obleke po meri, deške oblekce, vse vrste plete- 822 nin po ugodnih cenah dobite v trgovini I. VEZJAK, VETRINJSKA UL. 17. Velika Izbira 824 angleškega in češkega sukna za moške obleke in pomladanske plašče nudi Franjo Mafer, Maribor. Glavni trg 9. Monterji za kurilne naprave kakor za inštalacijska dela (vodovod in plin) se takoj sprejmejo pri Maks Ussar, Maribor, Gregorčičeva št. 17. 851 MOTVOZ (špago), VRVARSKE IZDELKE,GALANTERIJO. DROB-§g NARIJO, PERILO, PLETENINE, H PAPIR itd. n« debelo in na drobno priporoča |L Drago Rosina. Maribor, Vetrinjika d). 26 Angleikl kovaški premog In livarski kOkS doapal* tl6 Branko Mejovšek Tattenbachova ulica 19. Telefon 457. Teltfen 457. Novosti 724 Novosti Zadnja novost v trajnem kodranju so ■ ■ sil. S SALON MRAKI C. Cankarjeva ul. 1* Strojna žična pletarna, železo konstrukcija, avtogenična varilnica 813 FR. KUMERC, MARIBOR, Taborska ul. 10 Telefon 193 Ponudbe in pojasnila dajem brezplačno 1 Izdelujem žično pletivo za ograje, mreže za presejan,je gramoza in apna; štedilnike kakor tudi posamezne de- ... le, Skarnata vrata. Prevzamem tudi od stavb v to stre- ko spadajoča dela KULANTNE CENE! SOLIDNO DELO! POSTREŽBA TOČNA! Na drobno! Na debelo! EKSPERTNA Hlli ^ „LUNA“ ^‘cenejši nakuo galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine domačega izdelka: otročje nogavice od Din 5’— naprej damske „ „ „ 7*— „ moške nogav (sokni) od ,, 6*— „ vezenine „ „ 1*— „ 817 čipke ,, ,, 1* ,, Pieleni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dnme in gospode, opreme za novorojenčke lastnega izdelka. — Nadalie nudim: kravate, samo-veznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače po brezkonkurenčnih cenah. od 3—12 let Din 130, 160, 190 vse veliko« sti po eni ceni. Din 290.—, 390.—, 490.—. Dežni plašč! s kapuco Din 188.—, 250.— Naj lepši angleški in češki kamgarni v vseh modnih barvah za moške obleke in plašče, kakor tudi že vse spomladansko in letno blago je došlo na zalogo, na kar opozarjam svoje cen j. odjemalce in se priporočam. za dame od Din 390— navzgor v veliki izbiri. Veletrgovina Otvoritveno naznanilo I Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Strltarievl ulici št. 17 (v hiši trgovca Vrstovšeka) frizerski salon za gospode in dame. Za obilen obisk se priporočam Franc Lah. 5 diskih klobukov vrst R. A. Armbruster # MARIBOR, Slovenska ul. 4 Maribor Grajski trg 1. NA3VEČJA SENZACIJA 3E NAS NOVO UVEDENI AMERIKANSKI ZAHVALA VI VSI, ki ste okitili dvodnevno počivališče naših ljubljenih in ljubeč h se otrok, 8-12 MESECEV KREDITA državnim in občinskim nameščencem kakor tudi^ solventnim ku-povalcem drugih poklicov, ako se izkažejo z odgovarjajočo izkaznico. Blago se Izroči tako]. Samo 10% predplačila! Na ta način je omogočeno tudi manj imovitim, da si nabavijo prvovrstno radio-napravo. Dosežena je torej * najvišja mera v pogledu naše individuelne prodajne VELIKA organizacije, pridobivanja kupovalcev kreditnega sistema, IZBIRA tehničnega nasveta, tehnike cene, tako da lahko mirno ♦ vestjo trdimo, da smo v radio prodaji zavzeli vodeče mesto. Zato kupujmo samo v tadio-specialnl trgovin! RADIO-ŠTARKEL. MARIBOR. TRG SVOBODE 6 / MaSrTPSffclčl VIČ F W STf K ^ra SfFSITI. PARNA PRALNICA pere moško perilo kot novol Telefon 480 Centrala; Frankopanova ul. 9. Podružnica: Vetrlnlska ulica 7, preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito nizkih cenah pri Maribor Gosposka ulica 20. Ceniki zastonj Ceniki zastonj Miren vez, ki it prilagodi, Iti je tih In hiter. O« Soto |e v vsakem oziru velik in lep voz. Poslušen v prometu, vendar hiter kot puščica, da se izogne prometu In da hiti po cestah, kot da bi letel. Voz, ki fe ustvarjen za potovanja po deželi. Njegova čudovita protivrednost je posledica največje zmožnosti v produkciji. Brez kompromisov med ceno In kakovostjo. Kajti podlago za lepoto in tehniško dovršenost tega šestcilinderskega voza tvorijo obsežni pripomočki Chryslerjevih tvornie. Ali Vas smemo povabiti na poskusno vožnjo? Vprašajte - in izvedeli boste m podrobnosti. za igrišče dveh otrok seiSfevnalem. Pismene ponudbe na upravo lista, kjer se izve tudi naslov, mo Kavcije zmožen trgovec išče službo potnika ali Inkasanta za Maribor. Poaudbe pod .Kavcije zmožen* na upravo .Večernika*. m Coupi Roadstcr Touring Sedan (2 vrati) Seda n (4 vrata) Luxus Sedan Luxus Coupi tcetclllnderskl mater visokega efekta. Leli na podlogi lx gumija. Bati •• Udtlanl h Invar |«ltla. Karier I« Iračan. Mazani, potom visokega pritiska. Čistilce zraka. Čistilec za ali«. Dovajanje pogonskega sredstva i nizkim pritiskom. Terraostatlčna regulacija hlajenja. Hldraullčni notranječeljustna lovora. Okovani deli s. kromlranl. Proštoma, luksurllosno opremljena karoserija. Stikala sa iaramata na volana. Električni kazalee sa stanje pogonskega sredstva. Brisalec sa šipe. Hldraullčni amortoierjl na vsi k pomik. Majiuta baleta, veliki obroči, nizka laga tailiča, dobra lastnosti za vainjo pa eastak. DOLENC & TONNIES, DVOftAKOVA U L. 3, LJUBLJANA Do Soto Motor Cart, Divition of Chry$l*r Motor* Dotroit, Michigan. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti našega dragega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda Vinka Gala davčnega nadupravitella v Slov. Bistrici se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo. Osobito se zahvaljujemo pevskemu zboru Čitalnice za žalostinke, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so nam lajšali bol ob nenadomestljivi izgubi ter vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. 853 Srčna h vala vsem! Slov. Bistrica, dne 12. aprila 1929. > Rodbina G41 In sorodniki. L.ORMIK KOROŠKA 9- VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO JSVSM3KS PINTER & LENARD, MARIBOR SS£3r Izdaja Konzorcij »Jutra« v Liubljaai: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska rlskama d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.