NOVOSTI IZ KATASTRA SPELEOLOŠKIH OBJEKTOV V LETU 1973 ANDREJ KRANJC u ed 8-10. iooijem 1973 je bilo v ldciii VII. ,bomvooje slov,oskih jomo,jev io m,isko­ l 1 ~ valcev kroso, ki sto go organizirolo Jomorska zveza Slovenije in Jamarski klub Idrija, Poleg strokovnih predavanj je bilo no tem zboru podano tudi poročilo o ka­ tastru speleoloških objektov lnštituto zo raziskovanje krosa v Postojni. V kalaslru se zbirajo vsi zopisoni rezultati jamarskega delo, opisi, načrti, poroči lo o speleoloških objektih iz vse Slovenije in je torej katastrski material najbolj vidni in objektivni kriterij o delu v našem kraškem podzemlju. Kataster seveda vodi tudi evidenco in registracijo speleoloških (podzemskih) oblik no ozemlju SR Slovenije. V prvi polovici leto 1973 je kotoster registriral 733 novih speleoloških objektov in po stanju z dne 8. junija 1973 je zadnja katastrska številka 3886 1 ki jo ima Brezno v Ma­ ličkovem lazu v Novem svetu (Hrušico). <'.e primerjamo to število - 133 - novo registrironih objektov v pol leto s celotnim številom registriranih objektov v vsem obdobju od l. 191 O po do dones, je rezultat zelo ugoden (v poprečju pride no leto 62 novo registriranih objektov), pa tudi ~lede na popre ček zadnjega desetletja (7 53 objektov letno) smo lahko kor zadovoljni. Največ objektov je v tem obdobju registriralo DZRJ Ljubljana (53 O/o), druge po klubi DZRJ Kočev je, »Crni f:!Oleb« iz Prebolda, JK Rakek, Inštitut za raziskovanje krasa iz Postojne (ki sicer ni 1 amarski klub) in, kar je še posebej razveseljivo za našo pla­ ninsko javnost, kar tri jamarske sekcije planinskih društev: Tolmin, Kranj in ~ze­ lezničar« iz Ljubljane (skupaj so ti trije registrirali 11 % novih objektov). Najdaljša izmed novih objektov je G riško jama pri 2Iebiču na Dolenjskem, ki jo je registriralo DZRJ Ljubljana in meri 568 m. Poleg le so še tri nove jame dolge preko 100 m (med temi tudi Jeralovo brezno v vznožiu Jelovice), vsega skupaj po so jamarji v okviru teh 133 objektov premerili 2635 m rovov in izdelali prav toliko načrtov. Po globini je največje izmed novih objektov brezno Veliki lučovec, ki se odpira v Matajurju 1300 m nad morjem in go je roziskalo Jc1marska sekcija PD Tolmin. Sic:er so med novo raziskanimi še štirje objekti globlji od 50 m1 skupno preplezana globina v teh novo registriranih objektih po znaša 1960 m. če si ogledamo katastrski material še s tehničnega vid ika, je kar razveseljivo, do ima 93 % novih objektov točne oziroma zadovoljivo določene lege, kar je nedvomno ena od osnov za zanesljivo katastrsko delo. Opisov je malo mcinj, ima jih 87 O/o objektov, še manjši delež po je opremljen z načrt i, le 64 O/o, kor po lahko štejemo že za pomanjkljivost. 20 O/o izmed novo registriranih objektov še sploh ni raziskanih, registrirani so le no podlagi lokacije in so v njih raziskave še v teku. Razen podatkov za nove objekte je kataster v navedenem obdobju dobil še razne dopolnilne podolke, od popolnega načrta do drobne opombe o imenu in literaturi, še za 48 speleoloških objektov, kar je zelo pohvalno in vzpodbudno, sa j to pomeni, do [e bilo kar eno tretjino jamarskego dela v tem polletju oprovlienego za dopolnie­ vanIe oziroma izpopolnjevanje katastrov. lahko upamo, da se bodo počasi le za­ polnile praznine, ki obstojajo pri marsikateri katastrski številki. To material je preveč raznolik, da bi lahko podrobneje nav(ljol njegovo vsebino, dostavili po so ga zgoraj navedeni klubi in orgonizac:ije, ki so že sicer prispevali nove objekte za kataster. če si podrobneje ogledamo ozemlje, koder so posamezni klubi raziskovali v tem letu, nos najbolj pritegne koncentrociia speleoloških objektov v Notranjskem podolju z obrobjem v širšem smislu (37 Ofo objektov), druga koncentracija je na Tržaškem krasu (13 %}, drugi objekti pa so rozpare1·eni bodisi v manjših grupah (Snežnik, Ko­ čevska Veliko gora, Bloke, Rog, Matajur - 22 % - ali po le posam ično (največ v širšem območju Julijskih A lp ter na srednjem Dolenjskem). Ker sem že prej posebej omenil doprinos jamarskih sekcij PD, kar je praktično do­ prinos slovenskih planincev k spozn<:ivonju kraškega podzemlja, s1 še podrobneje oglejmo nove objekte iz Julijskih Alp. Vsega skupaj je tod novo rcgistrirar)ih 16 ob­ jektov (12 0/o), od lego 3 visoko v osrčju Julijcev (po eden v Triglavu, v Jalovcu - Hornovi smeri, in Pancah), 3 v vznožnih področjih (v Komarči, v vznožju Kani na in v soteski Sove Bohinjke), 4 v Matajurju nad Sužidsko planino, 3 v ma,sivu Krna nad Pologom (vsi trije so rezultol poizkusov prodreti v zgornje dele znane Pološke jame direktno s površjalr dva nad Tolminom in eden v vzhodnem vznožju Jelovice. Za zak ljuček naj pripomnim, do g lede no 133 novih objektov v prvi polovid letošnjega leto, lahko z gotovostjo računamo, d o bomo prihodnjo pomlad že praznovali 4000. registrirani speleološki objekt v Sloveniji. 422