4. štev. PoBnlM platana » «oto»jnl. V Ljubljani, sobota 26. januarja Posamezna Številka 1*50 Din. Leto VI. GLASILO NARODNO-SOCIJALISTICNE STRANKE. Uredništvo tn upravništvo: Ljubljana, Gradišče št 7, levo. Telefon štev. 77. - 1 aBt = Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene . ni."..............— v oglasnem delu. ..J--------------------■■— P. B. š la va banque. Od nekdaj nisem maral kvartavcev — hudičevih delavcev, kakor jih imenuje narod. Prav posebno mrzim hazardno igro, kjer deli goli slučaj dobiček in izgubo, ne pa razumnost posameznega igralca. Nadvse pa se trii gabi — goljufivo igranje. Z istega stališča, ki mi velja v zasebnem življenju za načelo, presojam tudi politično igro. Hazardisti so po mojem mnenju povsod nepotrebna in kvarna družba, ki živi le na račun človeške lahkovernosti. Kadarkoli in kjerkoli pa sta se pojavili v družbi sebičnost in pro-fitarstvo kot gla'^ gonilni sili, se je v njunem spremstvu oglašal hazard, da se okoristijo posamezniki z delom ostalih. Tudi javno življenje v Jugoslaviji kaže politične dobičkarje, ki jih smemo prištevati med srečolovcc gornje vrste. To so možje, ki so jih dvignile neurejene razmere na površje in jim pripomogle v dobi splošne desorijentacije C i nezasluženega ugleda. Tak mož je n. pr. Stipa Radič, ki je brez dvoma izredno naobražen in pozna dušo hrvatskega kmeta bolj. kakor katerikoli izmed hr-vatskih inteligentov, saj je živel v neprestanem stiku s seljaki. Odtod jc tudi sila njegove osebnosti, ki se kaže v ogromni narasti njegovih privržencev. Toda g. Radič navzlic inteligenci noče razumeti življenja, drugače bi ne stavil vse na isto kvarto: Ali popolna ramo-stojnost hrvatske države ali — nič. Nevarna je ta igra in škodljiva celokupnemu naxpdu. Treba bo znižati postavko na dosegljivo mero. Poleg liazardista pa je g. Radič še nekoliko igralec s» — krivimi kvartarni; saj ve prav dobro, da ie njegov načrt »mirotvorne čovje-čanske republike«, čeprav bi mu Srbi ue nasprotovali, ravno tako neizvedljiv, kakor praktična izvedba komunizma. ■ Tudi g; R; S. v Sloveniji je srečo-lovec. Njegova stava pri igri sicer ni velika, zato pa je mož tem bolj vstra-jen. Ako mu izpodleti tu, začne drugje:. >Skrotnni* mož »impatriira« zdaj v »Delavcu«, zdaj v »Jutr. Novostih*-, zdaj v »Radikalu« tisoče ljudi, navaja imenoma vsak pondeljek odlične osebe, ki ga še baje niso spoznale za neresnega, zabavlja na miljonarje a la Derž— hola, skoro mi je spodrsnilo pero — Lenarčič, Ažman i. dr., presaja radikalne koreninice iz Srbije v Slovenijo ter se huduje nad Sajovicem, da mu je »uznuil« tako sadiko za Kočevje itd. Nasproti pa ne gane niti z mezincem, da bi ekspatri-iral n. pr. korupcijo in draginjo, leži na trebuhu pred Pašičevimi miljardami, povzdiga v nebo, kar je bilo, zamolči pa, kar je... G. E. Š. ne pokvari nič in ne koristi nič. Navajarn ga le mimogrede za zabavo, kakor se omenjajo včasih * Koprive*. Vse bolj nevarni kakor g. E. š. m njegov »Radikal* so politični hazardisti, ki igrajo i milijonskimi stavami in goljufivimi kvartarni. To so naši demokrati. Ko se je pojavilo »Jutro« na političnem obzorju Slovencev, smo se ga raz- Vladimir lliič Ljenin. veselili v mnenju, da bo posezalo s svežimi silami in mladinskim idealizmom v neurejene razmere, da se čimprej ozdra- vi družba. Toda bridko nas jc razočaralo. Besne osebne gonje in uprav sadistična naslada nad umazarijami, kakor jih je poznala javnost komaj iz prismojenih pisem kake Theimerce, so prišle šele z »Jutrom« v modo. Ker pa naprednjakom mladinskega kova ni zadostoval dnevnik, so izdajali še tednik »Pondeljek« žalostnega spomina, da izbruhajo tem več gnoja in smradu v svet in posurovijo še bolj družbo. »Jutro« poveličuje brezobzirni materijalizem in opravičuje povsod z nesramnim cinizmom vsako še tako ogabno početje svojih duševnih roditeljev in krušnih očetov. Spominjam na Kamenarovičeva razkritja, na spor v JDS, da ustanovitev NNS, na nakup »Slov. Naroda« in na najnovejše besedolomstvo. Polno advokatskih »knifov« in cinične drznosti blati tuisprotnike dostikrat grše kakor mariborska 'Straža«. Da dokažem, kam vodi n. pr. trganje in zavijanje citatov j po »Jutiovi« metodi*), navajam tud' jaz dobesedno po »Jutru: »Ustanovila j je dnevnik (namreč NNS) z edinim na- ; menom, da bruha ogenj in žveplo na napredne ljudi (scil. demokrate),... ki se nišo nikdar strašili nobenega sredstva v doseg> svojih osebnih ambicij.« Ali ni to n.eprekosna fotografija, ki jo je izstavilo "Jutro« samemu sebi in vodilni demokratski kliki? » Glavno načelo socijalne pravičnosti je nedotakljivost osebe. Zato obsojamo suroveža, ki očita pohabljencu telesne ali duševne hibe. »Jutru« je svetost osebe deveta briga. Prezira jo istotako, kakor se ne meni za običaje in navade globoko ukoreninjene v družbi. Niso še tžiko daleč časi za nami, ko so se sami ubijali ljudje, ako jim n. pr. ni bilo mogoče poravuatLdalga, ki so ga napravili pod častno besedo v lahkomiselni igri. Danes je tudi častna beseda pri demokratskih prvakih le še pretveza za osebni - profit. »Kar Jutro redi, vse ie -r profit lovi!« S to zadnjo kretnjo pa so izdali demokratski kvartopirci goljufivo kvarto, ki Se je poslužujejo v politiki. Ves njihov blesteči program, ki se nb. tudi le malo razlikuje od narodnosocijalistič-nega, je — »švindel«, njihov nacijona-lizem je — »švindel«, njihova naprednost — »švindel«, njihova skrb za urad-ništvo — »švindel«, preračunan le na ciganijo in profit. Vse njihovo stremljenje gre le za dobičkom in varanjem javnosti. Ciniki krog »Jutra* in sorodnih lističev so spravili besedico »demokrat« v najslabši glas. Danes ]e ta pridevek psovka, ki se je sramuje poštenjak. Nekdaj ugledna stranka v Sloveniji gre političnemu bankrotu nasproti. Prav je tako! Kajti le z izločitvijo ha-zardistov a la va bauque more ozdraveti družba in država — *) Primerjal n. pr. članek v »Jutru« 19. jan. 1924: »Radikalni svetniku in uvodnik v »Novi Pravdi«: »Stališče NSS do NRS«! Stanovanjska zaščita In uradništvo. Dne 21. januarja ob pol sedmih zvečer je v Moskvi ttmrUpredsednik sveta ruskih ljudskih komisarjev Vladimir lljič Ljenin. Ljenin je bil rojen 10. aprila 1870 kot sin gimnazijskega ravnatelja v Shn-birsku ob Volgi. Njegov brat Aleksander je bil kot študent - revolucijonar obešen, ker je bil zapleten v zaroto proti ruskemu carju Aleksandru III. — Mučeniška smrt brata Aleksandra je ustvarila v Ljeninu nepomirljivo sovraštvo proti caristični moči. Že kot sedemnajstleten, študent se je Ljenin udeleževal dela v revolucijonarnih organizacijah, bil zato preganjan, odveden v Sibirijo, katero je lahko zapustil šele leta 1900. Prost sibirske sužnjosti je odšel v inozemstvo, kjer je stopil na čelo ruske socijplno-demokratičnc organizacije. V inozemstvu je izdajal v družbi propagandni list »Iskra«, ki se je preko neonskih in avstrijskih mej uti-hctapljal v Rusijo. Komaj je bilo rusko socijalno-demo-’:-?tično gibanje v povojih, že je nastal vzdor. Na drugem strankinem zboru ruske socijalne demokracije leta 1903 sta si stali nasproti dve struji: boljše-viki in menjševiki. Boljševike je vodil L'cnin in zagovarjal nasproti usmerjeni in kompromisni taktiki marksističnih m#njševikov, misel revoluc. diktature. Ljenin je bil za diktaturo poklicnih revolucijonar jev, organiziranih v centralnem komiteju, obstoječih iz samih navdušenih, za vsako žrtev pripravljenih pristašev. Ljenin je nastopal proti zahtevi menjševikov, da se pripusti maso v vodstvo stranke, ter povdarjal stališče, da mora strankino vodstvo stati nad maso. Nasprotje med bnljševiki^in menjševiki je prišlo še do konkretne}?'h izrazov v revolucijonarnih dneh 1. 1905. Spor se ni gibal satiio. v mejah oddvo-jenega mnenja, kako organizirati stranko, ampak je posegel dalje. Nastal je spor: kakšna pota naj ubere revolucija. Takrat je Ljenin prvič zasnoval načrt: Proletarijat si lahko v bližajoči se revoluciji osvoji oblast le na ta način, če si podvrše stomilijonsko rusko kmetsko ljudstvo in prevzame njegovo vodstvo. Vodstvo kmetskega ljudstva si osvoji proletarijat s tem, da kmetom z revo-lucijonarnimi dejanji zagotovi veleposestniško’ zemljo. Leta 1905 se načrt Ljeninu ni posrečil, ker ni našel podpore pri kmetih. Ko Je pa leta 1914 izbruhnila vojna, je Ljenin začutil, da je prišel čas, ko bo lahko uresničil svoj program. Ljenin se je leta. 1914 nahajal v Krakovu. Avstrijska vlada ga je zaprla, pozneje pa izpustila. Odšel je v Švico, kjer je izdal parolo: Prenehati mora vojna imperialističnih razbojnikov. Končala bo pa vojna le z revolucijo delavcev v onih deželah, ki so zapletene v vojno. Ko je izbruhnila 1. 1917 v Rusiji revolucija, je v plombiranem železniškem vozu preko Nemčije odpotoval iz Švice v Rusijo, nastopil proti koaliciji menjševikov in socijalnih revolucijonarjev, zaklical množicam stradajočih delav- »Slov. Narod« je pričel tildi po Žerjavovih metodah. Pa kaj bi ne, saj mu je vendar dr. Žerjav krušni oče! Preteklo soboto je iznašel jako perfidno dnevno notico, v kateri hoče zlasti našemu uradništvu natresti peska v očL — Pogreva prav previdno zadnji shod lil3nih posestnikov, kuluk in nove takse. Vse to meša In mrcvari, kakor da ljudje tega ne bi. vedeli in čutili. Silno se mu smilijo trgovci, hišni posestniki, industrialci itd., ker se jim tako slabo godi, ker gredo drug zn drugim na kant, ker zapirajo svoje trgovine in obrate (vsaki dan zvečer, drugi dati pa jih zopet odpro!), ker nimajo več kaj jesti in obleči, ne zahajajo več v gostilno, ne na plese, ne v gledališče, ne v bar, ker bodo žalostno končali svoje »borno« življenje ------- — Vse to je strašno, straš- no! Hudo se smilijo ti sloji jutrov- cem, ker ne zmorejo več za davke, zato jim hoče »Narod* pomagati in zopet najti povod za zvišanje cen živilom, obleki, stanovanju itd. Saj so uradniki sedaj dobili vendar nekaj doklad, ta »revni, pridobitni!«, meščanski sloj pa naj ne bi imel nič od tega?! Vse je prišlo prehitro! Prej, ko jei bil dr’ Žerjav minister, je on po~ da »* ia g Riških (ja uh nikdar ni bilo) par mescev prej zvonilo, in da so vsi ti »ubogi« meščanski sloji storili potrebno, da se pravočasno »dvigne vrednost« blagu. Zato mora zopet Žerjav v Beograd, ta je brihten in za to manipulacijo nadvse sposoben in »Narod« kliče vse meščane na krov! Naši pridobitni krogi na] se združijo z državnimi uradniki v eno fronto In vse bo dobro. Potem bo seveda doseženo, tudi to, da bo razveljavljen zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov, kar je »Narod« U pozabljivosti v svojem poročilu zamolčal. Potem se bodo mogli hišni posestniki uradniku vsaj izkazati hvaležne za podporo v tem boju ter jih po svoji volji lahko metali na cesto, kadar se jim bo zljubilo! Oprostite nam, atek »Narod«, da smo Vaše poročilo o shodu hišnih posestnikov malce dopolnili. Sicer tega ne bi bilo treba, ker uradništvo pozna vse meščanske »pridobitne« sloje, pozna »Jutrovo« kliko in »Narodove« podrepnike ter celo demokratarljo. Je pa dobro, da spoznajo demokratsko perfidno zavijanje tudi vsi drugi proletarci! S temi bo udarilo uradništvo nekoč skupno po vseh svojih tlačiteljih! Zapomnite si to vsi, ki se lahkomiselno Igrat« z aofo sedanjostjo^ cev, vojskovanja trudnim vojakom in zemlje lačnim kmetom: Demokracija je nezmožna da vatn da, kar potrebujete. Zato doli z demokracijo! Vso moč sovjetom! Ljeninova gesla so našla odziv med delavci, vojaki in kmeti. Misel strankine diktature se je pretvorila v resnico. Delavci, vojaki in kmetje so v obupu nad nadaljevanjem vojne prišli v vedno večjo odvisnost od nekoliko ti-sočev broječega članstva boljševiško-komunistične stranke. Novembra 1917 je Ljenin strmoglavil vlado Kerenske-ga. Prvo delo Ljeninove vlade je bilo, da je sklenil mir v Brešt-Litovskcm in s tem pridobil vojsko na svojo stran. Drugo delo Ljeniuove vlade je bilo, da je prepustila v last , veleposestniško zemljo. Na ta način si je Ljenin zagotovil popolno naklonjenost kmetov. Še več. pridobil je boljševiškemu delavskemu proletarijatu hegemonijo nad kmeti. Kar je smatral Ljenin že 1. 1913 za uspešno Izvedbo ruske komunistične revolucije, je postalo dejstvo. Bela vojska je bila poražena, oblast v rokah sovjetov. Kruto se je pa maščevalo naziranje Ljenitta, da bo s prepustitvijo veleposestniške zemlje kmetom ustvaril temelje za čisto socijalistično družbo. Rusko narodno gospodarstvo je pričelo vsled komunističnih metod propadati. Primoran je bil koncesijonirati kapitalizmu gotove predpravice. V Rusiji se je pričel razvijati nov razred kapitalistične buržuazije. Idejna zasnova komunizma je zadela na težkoče, katerih ni mogoče brez kompromisov premostiti. Iz komunistične revolucije je ostal kot edin trajen uspeh: izvedba agrarne reforme, ki pa še daleč ne pomeni pre-kvasitev kapitalističnega družabnega reda v socialističnega. Prav tako se nj .uresničila Ljeninova težnja, da bo po vzorcu v Rusiji tudi po drugih državah zanetil boljše-viško revolucijo. Saj so gospodarske prilike posebno, v evropskih državah povsem druge, tako da ruska gesla niso mogla najti tisti odziv, kot so ga našla v agrarno zasužnjeni, fevdalni Rusiji. — Ljeninova propaganda izven Rusije pomeni za proletarijat v gotovem oziru celo poslabšanje njegovega položaja. Z zablodami ruskega komunizma se je razdvojilo doslej enotne stranke in s tem oslabilo odporno silo proletarijata. Naj bomo še taki načelni nasprotniki Ljenina, moramo priznati, da je z njim umrl mož, ki ie brez primere v zgodovini vodil naravnost gigantski boj za pravice delovnega ljudstva. Neposredno je njegova borba vplivala, na razmere v vseh državah na svetu in pripomogla delovnemu razredu do uspehov, ki bi jih brez ruskega pritiska nikdar ne doseglo. Z Ljeninovo smrtjo je ruska komunistična stranka izgubila svojega duševnega voditelja. Izguba, ki bo nedvomno še bolj poslabšala položaj razkrajajoče se boljševiške diktature. nulla fidesl Že cele tri tedne napoljnjuje politično ozračje vprašanje ljubljanskega mandata. »Jutro« »argumentira« s svojimi kolonami pridržanje mandata, »Narodni dnevnik« pa polni svoje predale z besedolomstvom. Nas narodne soci-jaliste zanima zadeva v toliko, da vidimo in motrimo to »poštenost« pri ta-kozvanih »naprednjakih«. Mi smo to demokratsko »poštenost« že čutili na lastnem telesu v prvem početku našega razvoja, najbolje pa ob priliki predzadnjih občinskih volitev v Ljubljani. Gospod Ribnikkr se bo še spominjal na oni moment, ko je oficijelno izjavil našemu tajniku, da bo JDS šla v boj s poštenimi sredstvi brez osebnih napadov in da se bo strogo držala dostojnosti. Zadnji dan pred volitvami pa je »Jutro« prineslo ogaben napad na »Jugoslovanski kreditni zavod« in njegove funkcijonarje, ki so bili slučajno naši kandidati. Gospodje okoli dr. Trillerja in dr. Ravniharja se na ta slučaj sigurno še dobro spominjajo. Ti gospodje, ki so bili sami takrat in poslej še »demokrati«, so to jaro gospodo morali že natančneje — rekel bi do golega — poznati, ker so se vzlic temu, da je vladala med starini in mladini taka načelna »harmonija«, vendar-le razšli. Vendar so si po preteku nekaj mescev zopet podali roke in šli skupaj reševat »naprednost« Ljubljane. Nunam izraza, da bi to postopanje očrtal. Danes pa jadikovanje in »na pomoč« klicanje vse »napredne« poštene javnosti. Nehote mi pride na misel izrek: povej mi s kom občuješ ! Kje leži krivda tega prerekanja? Na obeh straneh! JDS je javno dokumentirala, kakor smo mi že vnaprej zatrjevali po svojih skušnjah, svojo politično »poštenost«, NNS pa svojo že toli preis-kušeno politično naivnost. Da so bili stari politiki, kakor se radi nazivajo, tako naivni, to jim štejemo vsekakor v greh. Mi smo večkrat nam očitano politično naivnost vtaknili inirno v žep, češ, vsega se moraš privaditi, človek nima nikdar, posebno pa ne v politiki oziroma taktiki dovolj šole. Ta lekcija bo mogoče za stare gospode zadostovala, nas so že prejšnje docela »zbrih-tale*. Protiklerikalni blok In ljubljanski mandat. Naša stranka direktno ni interesi-rana glede spora med Narodno-napred-no in Jugoslovansko demokratsko stranko za Reisnerjev mandat. Spor je smatrati za notranjo zadevo prizadetih sttank, katerih izključna naloga je (udi, da se pogovorita med seboj glede izvajanja pogodbe. Mi smo o priliki, ko je tudi nas vabila JDS, da vstopimo v skupni blok z njimi in NNS, torej $e pred sklenitvijo sporazuma, opozarjali Narodno-napredtio stranko, da malo verjamemo v iskrenost s strani JDS in malo verjamemo, da bo JDS v duhu sporazuma prepustila 1. januarja mandat dr. Ravniharju. Naša opozorila so naletela pri Narodni-napredni strauki na gluha ušesa. Danes se je izkazalo na celi črti, da smo imeli mi prav in da je Narodno-riapredna stranka napravila veliko pogreško, ko je nasedla prijaznim, a zavratnim 'vabam gospodov mla-dinov. Toda, čeprav nismo direktno intt* resirani na sporu za Reisnerjev. oziroma za Ravniharjev mandat, nas vendar mora zanimati spor s širšega stališča slovenske politike sploh in gotovo ni odveč, da tozadevno zavzamemo svoje stališče. Posebno s strani demokratov se je zadnji čas propagirala misel protiklerikalnega bloka. Uvidevamo, da je neob-hodno potrebno, da protiklcr. kalne stranke ob gotovih prilikah skupna nastopijo proti klerikalizmu. Kompaktni klerikalni reakciji bi bilo potrebno postaviti k o m p a k t n o protiklerikalno fronto, če bi se hotelo doseči sigurni uspeli. Toda mi se ogrevamo samo za tako protiklerikalno fronto, v kateri bi bile zastopane vse protiklerikalne stranke. In kal- je najvažnejše, da v taki fronti ne bi bila nobena stranka izpostavljena pritisku, da izgubi svojo po-poinp neodvisnost. Niti na um nam ne prihaja, da bi na ljubo tej ali oni meščanski stranki zatajili svoj socijalistič* ni program, zatajili svojo preteklost, in pljunili na vse tisto, kar smo doslej smatrali za naše najsvetejše, pljunili na svoje prepričanje. Naj se nas sodi z nasprotne strani kakor se hoče, eno nam mora priznati vsakdo, da smo doslej še vedno konsekventno ravnali po načelih znanstveno utemeljenega in j»w goslovanskim razmeram odgovarjajočega narodnorsocijalističnega programa. Naj smo bili preganjani, naj smo imeli pretrpeti še toliko srditih bojev, vztrajali smo in nikdar omahovali* Popolnoma nesprejemljiva ie bila zato za nas težnja JDS. da na ljubo njenim osebnim veličinam, ali pa na ljubo njeni organizaciji, likvidiramo na-rodno-soc. stranko. JDS se do danes Še ni izjavila ?a paritetno in enakopravno zastopstvo vseh protiklerikalnih strank v enotnem bloku. Nasprotno. JDS je identificirala protiklerikalno fronto s svojo lastno stranko. Podobno kot komunisti, s katerimi smo se svoj-čas pogajali za enotno delavsko fronto, ki so zahtevali, da se priključimo njihovi organizaciji in priznamo marksistični socijalizem. Če se nismo mogli pod temi pogoji priključiti marksističnim socijalistom, ki so nam po programu vse drugače blizu kot meščanske stranke, je toliko manj pričakovati, da se priključimo JDS. s katero v svojem socijalističnem programu nimamo ničesar skupnega in bi nas z njo le trenutno — z ozirom na politični položaj v Sloveniji — vezala za gotove volilne nastope skupnost v obrambi proti klerikalcem. Vendar vzemimo slučaj, da bi bila JDS pod pritiskom razmer primorana izpremeniti svoje dosedanje stališče ia se izreči za protiklerikalni blok, sestavljen iz enakopravnih in paritetno zasto* panih strank. Kar bi bilo še pred neka} tedni sprejemljivo, če bi v našem smislu revidirala JDS svoje stališče, ]e dahneš tudi na te) podlagi zasnovan uku*' pen nastop z JDS proti klerikalcem zadel v naši stranki na na]odločne]Sl odpor. Spremenjeni položaj glede našega stališča do JDS je nastal ravno vstal spora JDS z Narodno-napredno, straa* ko. Zato zasluži spor za Reisnerjev mandat, da mu posvečamo največjo pozornost. Izven spora je, da bi moral Rdsnar po sporazumu z Narodno-napredno stranko odložiti svoi mandat dna 1. Ja- luiarja. Pogodba je jasna in vsako za« vijanje s sirani JDS odveč. To ve danes vsa slovenska javnost. JDS se je pa navzlic jasnim sporazumnim določilom postavila na stališče, da ne odstopi svojega mandata dr. Ravniharju. Kršila je sporazum in zatajila svojo besedo. Sedaj nastane za nas vprašanje, ali je sploh mogoče sklepati v danem slučaju z naše strani volilni sporazum z JDS? Ali nismo v nevarnosti, da bi JDS kot v dr. Ravniharjevem slučaju ne držala besede? Ali je sploh mogoče sklepati sporazum s stranko, ki s cinično gesto in mirne duše sprejema očitke bcsedolomstva? Mnenja smo, da se s tako stranko ni mogoče vsesti k eni mizi. Protiklerikalni blok ni mogoč brez iskrenega hotenja, predvsem pa ne med ljudmi, ki ne dado nič na r^šteno besedo, rič na pošteno Izvajanje tega, za kar ?o se pogodbeno In s častno besedo rnvozali. Politični norci bi bili, če bi se « kom vezali edino zato, da bi b'li ogoljufani. Kakršna je danes situacija, nrrtikle-rikalni blok ni mogoč v formi, da bi bili v njem udeleženi tudi voditelji JDS. 2 Reisner-dr. Ravnikarjevo afero je takemu bloku vzeto moralno oporišče in izključena krivda JDS je, da smo danes od skupnega protiklerikalnega nastopa še veliko bolj oddaljeni, kot ke-daj preje. Demokratom v splošnem tudi ni veliko na ustvaritvi protiklerikalnega bloka. Kajti, kako je mogoče JDS v Slovenil propagirati protiklerikalni blok, ko se pa v Beogradu veže s — klerikalci. Ce si protiklerikalen, bodi to doma in v Beogradu. Dvolična politika ni mogoča! Da bi se pa protiklerikalna politika vodila samo iz političnega pro-fitarstva, brez višjih ozirov na človeško družbo, ni misliti. Vsaj narodni so-ciiallstl nimamo niti povoda, niti namena dajati priliko, da bi drrgi na naš račun in z nršo pomočjo uganjali sebi koristne — bančne aranžmaje. JDS bo morala korenito izpremeniti svojo taktiko ter to dejansko dokazati, če bo hotela še kedaj apelirati na enotno protiklerikalno fronto, fianes ona za take pozive sploh ni kvuUlcirana. Politične vesti. Notranje-polltlčnl položaj. Sporazum z Italijo postaia perfekten. Javnosti sicer še niso znane podrobnosti sporazuma, ker se \lacta zavija v plašč molčečnosti, vendar sta Ninčič in Pašič odpotovala v Rim, da podpišeta z Musolinijem sporazum. V Rimu se bodo med jugoslovanskimi in italijanskimi državniki izmenjale prijateljske napitnice, ali bolje rečeno — fraze. V odkritosrčnost izrečenih besed ne moremo verjeti. Vsaj Italijani še niso našli doslej do nas odkrite besede. Za hrbtom imajo vedno pripravljen rož, da iz zasede udarijo po naši državi in po ubogem, zasužnjenem narodu v Primorju. Opozicija je v narodni skupščini predložila resolucijo, v kateri zahteva. Ja poda vlada pojasnila o sporazumu z Italijo. Vlada se je postavila na stališče, da iz državnih ozirov ni oportu-no, razpravljati v javnosti o sporazumu preje, dokler ne bo podpisan. Vladr. pripusti razpravo o sporazumu šele takrat, ko bo narodni skupščini predložen v ratifikacijo. Pri glasovanju je bilo z veliko večino odobreno vladino stališče in je ostala združena opozicija demokratov, klerikalcev, muslimanov in zemljeradnikov v manjšini. Veliko se zadnji čas govori, da je opozicija odločena odslej vedno skupaj nastopati proti homogeni radikalni vladi. Namen skupnega nastopanja bi bil. prisiliti vlado, da demisijonira. Ni pa upati, da bi opozicija dosegla svoj namen, zlasti če bo nastopala tako nedisciplinirano, kot o priliki glasovanja o resoluciji glede sporazuma z Italijo. Sploh se o enotnem nastopu opozicije veliko preveč izgublja praznih besedi. Zaenkrat niti misliti ni na to, da bi opozicija proti radikalni vladj dosegla pozitiven uspeh. Tem manj, Ker je opozicija prerazličnih naziranj glede enotnega nastopa. Poleg tega pa med člani opozicije ni posebno resne volje za skupen nastop. Socijalni demokrati že sedaj izjavljajo, da se ne pridružijo opoziciji. Zemljoradniki v svojih izjavah Še kolebajo, vendar je že danes gotovo, da z demokrati ne .gredo skupaj. Demokrati igrajo v opoziciji dvorezno politiko. Sedaj pošiljajo v boj Davidoviča z Marinkovičevim načrtom o samoupravah, dočim stoji v ozadju Še vedno Priblčevič, ki kaže največie simpatije s centralistično radikalno vlado. Demokratsko igrajčkanje z opozicjjonalnlm blokom ima edinole ta namen, da se sami zrinejo do vlade. Toda ne v družbi opozicijonalnih strank, temveč v družbi radikalov. Zato zemljeradnikom nič ka.i ne diši, da bi podpirali demokratski • pozicijonalni blok. ki ni iskren in resnično opozicijonalnega značaja. Opozitijcnalni blok bi bil šele tedaj zmožen uspešnega nastopa proti radikalom, če bi prišli Radičevi poslanci v Beograd. Na to pa zaenkrat ni misliti. Radič se ~av©da, da bi s svojim prihodom \ Reojrrad zaigral svojo moč na Hrvatskcm, Toda tudi za slučaj Radičevega prihoda v Beograd ,ie malo upanja, da bi bila opozicljonalua akcija pri negativnem udejstvovanju kaj več. Opozicija ima preveliko različnih naziranj v pogledu na državno ureditev. Skupni delovni program je neizvedljiv. Prav take ne bo mogoče najti soglasja med opozicijonalnimi strankami za sestavo cventuclne volilne vlade. Opozicijonalnega bloka torej ne bo, akoravno Jansirajo demokrati v svet vesti, da je takorekoč perfekten! Narodno-rapredna stranka proti JDS. Načelstvo Narodno-nnprcdne stranke je z ozirom na stališče JDS, da profesor Rcirner obdrži ljubljanski mandat sprejelo te-lc soglasne sklepe: 1. načelstvo NNS ukine vsako občevanje in \sak stik z načelstvom JDS; 2. načelstvo NNS naroča svoji delegaciji v občinskem svetu ljubljanskem, da ukine vsak stik z delegacijo JDS v občinskem cvetu ljubljanskem, s katero delegacijo jc bila v okvirju Jugosloven-ske Zajednice spojena v »združeni opoziciji«; 3. načelstvo NNS sporoča ta dva sklepa ostalim naprednim strankam v Sloveniji, namreč Narodni radikalni, Narodno-socijalni in Samostojni kmetijski strtmkl; 4. načelstvo NNS priobči sporazum od 19. februarja 1923 v dobesednem tekstu s kratkim komentarjem ter z ničevimi razlogi podprte kršitve imenovane pogodbe s strani g. prof. Reis-nerja in s strani načelstva JDS — predsedstvu narodne skupščine, vsem ministrom ter vsem parlamentarnim klubom narodne skupščine v Beogradu; 5. Isto priobči ostalim političnim strankam v Sloveniji. S temi sklepi Je proglasila Narodno-napredrla stranka nad JDS političen bojkot. V Beogradu straši. Pred zasedanjem parlamenta, na katerem se bo razpravljalo o izredno važnih stvareh, pa tudi zvonilo po toči, je začelo v Beogradu strašiti. Opozlcijo-nalnl blok straši beograjsko vlado, da je Sedaj konec tega vladanja, s katerim smo najmanj zadovoljni mi, ki živimo ot dela svojih rok in uma. Nam bi bilo ljubše danes kot jutri, da dobimo pošteno, pravično in delazmožno vlado,-Pa naj bi jo predstavljali magari tudi sami Turki. Toda razmere In pogoji, pod katerimi se misli sestaviti opozicijo-nalni blok, ki naj bi prevzel vlado v svoje roke — čeprav samo volilno vlado — in pa stranke, ki bi vsaj bile v tem bloku, nam vzbujajo upravičen dvom o kakem stvarnem delu. Dvomimo. da bi bilo sploh mogoče, in čeprav M bilo na kak način mogoče, da bi ta vlada res izvedla to in tako, kakor bi bilo potreba, kakor bi bilo prav in dobro. v interesu naših državljanov, v interesu naše domo-ine — Jugoslavije. Tega se dobro zaveda dr. Korošec in zato je mož oprezen. On ve, da ima na eni strani opraviti z demokrati, ki nikoli ne drže besede, katerim so pogodbe umazane cunje, na drugi strani pa z vihravim Radičem. VsaKomur je po tudi jasno, da Pa-ši.'Ov stol ravno sedaj ni omajan, ampak da stoji bolj varno kot prej, zato se Pelje tudi popolnoma mirno v Rim podpisat žalostno s;b-ko-italijansko kupno pogodbo. Pašič v«, kaj dela. ve kaj lina v žepu — dekret za razpust zbornice. Ce bo ravno potreba nanesla — in zato hoče in lahko tudi malo podemonstrira in zafrkuje roke si mencajočo opozicijo, katere jedro so demokrati. Vsekakor Je to najbrže samo manever — do prave vojne sploh ne pride. Jn r.ko pride, bi nam bilo prav, mi smo pripravljeni. V tem slučaju imamo sigurno v kratkem skupščinske volitve. Vprašanje je samo. kdo jih bo izvedel: ali blokaška vlada sedanje opozicije in Radičevcev — ali Pašič. O tem razmišljajo danes vsi politiki, 1 najbolj pa demokrati in dr. Korošec. Fdcn v tem slučaju mord v Canosso: ali demokrati priznajo federativno zvezno državo, ali pa klerikalci od tega odnehajo ter opehariio svoje volilce. Slabo etoji za Koroščevo SLS. Kajti ako demokrati popuste in se poprimejo federacije — česar itak ne bodo držali — izgube klerikalci veliko, pri tem ko bi so okrepile vse ostale stranke, ki §o sprejele revizijo ustave na tej podlagi. Spe::; zu m. Inozemski listi; cčajo. da naša država za sporazum z Italijo ne dobi nl-kakih ugodnosti. Vs; otočje ostane italijanska last, obmejnih korektur ne bo in da so ostale koncesije, o katerih se je poročalo iz Beograda, deloma pretirane in tudi neresnične. — To smo mi že davno ug navili, zato nas te novice niso prav nič presenetile. — Sporazum je bil p- treben, izvršil bi se bil lahko že davr.o. in sicer tako, kakor bi bilo bolje za iue, samo če bi imeli sp-.sobnejše državnike in če bi pri nas ut: prevladovala srbska hegemonija. — To za nas Slovence ni sporazum, ker je bil storjen brez nas. čeprav smo mi pri tem najbolj prizadeti. — Pravi sporazum za nas šele pride! Obisk. Časopisni glasovi zatrjujejo, da bo kralj s kraljico v kratkem posetil Rim. Obiskati namerava tudi papeža. Kralj proti korupciji. Pretekli teden Je bil poslanec Ljuba Davidovič v avdijenci pri kralju. Davi-dovič pravi, da odobrava kralj vsako borbo, ki se vrši proti korupciji. — V Beograd doŠIcga Livšega ministra Antona Kristana kralj ni sprejel. — Dobro bo, če ostane dosleden. Reparacije. V Rimu se vrše pogajanja glede nemških reparacij. Nemška vlada noče o svojih obveznostih nič slišati, zastopa stališče, naj se prizadete države o dobavi že naročenega b!aga sporazumejo direktno s prizadetimi tvrdkami. Tudi v ostalem ne kaže volje za sporazum. Zato je naša vlada sklenila proti nemškim podanikom pri nas izvajati represalije. Eksistenčni minimum. Finančni odbor je določil eksistenčni minimum za Slovenijo in Dalmacijo 5 tisoč dinarjev. Za druge pokrajine, kjer tudi plačujejo osebno dohodnino, ta določba ne velja. Svetovni pregled. ANGLIJA Pred dc'avsko stranko, ki bo na Angleškem morala prevzeti državno krmilo, je nastala med gotovimi k regi takoj po volitvah neka vznemirjenost, nek strah. Veliki angleški kapitalisti so se celo tako prestrašili, da so odpravili svoj denar na Varno — v Švico in Ameriko. In to je baje tuJi vzrok padca valute. — Ta strah je povzročila domneva, da bo delavska stranka takoj uveljavila zahtevo po oddaii premoženja. Is*ntako še ni dozorel .č*s za socijalizacijo rudnikov. - Vsekakor bo imela prihodnja vlada obilo posla z drugimi stvarmi, njeno dola - smislu programa delavske stranke bo težavno. Borbe v rocijalnem praven bodo take ali še težje kot drugod. V spodnji zbornici so poslanci ostro kritizirali in obsodili postopanje Francije. Prepad med Anglijo In Francijo postaja vedno globlji. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je dospel v Anglijo in ga je 19. t. m. angleški kralj sprejel v avdijenci. — Pravijo, da je to odgovor Anglije na Francosko-češkoslovaško pogodbo. Angleška vlada je padla, kakor je bilo pričakovati. Delavska stranka je stavila na seji 21. t. m. preilog, v katerem se sedanji vladi izraža nezaupnica. Predlog je bil sprejet s 323 proti 256 glasovom. — Ministrski predsednik Baldwin je potem podal kralju ostavko celokupnega kabine.ta. Vlado je prevzela delavska stranka z liberalci. Ministrski predsednik je vodja delavske stranke Ramsay Macdonaid. — Nova vlada ne bo imela svoje poti posute z rožicami. Toda tega se zavedajo ti vladni možic, zaveda pa se tudi de-dclavstvo. Vsekakor bo pa ta vlada izvedla svej minimalni program ter prir pravljala tla za nove volitve. Anglija je prav gotovo v danih svetovnih, zlasti pa evropejskih razmerah samo pridobila! Vsa gleda tja in premišlja. In tako bo šlo po vrsti. Vse države pridejo zn Anglijo! Vsekakor živimo v socijalističm dobi — socijalizem prodira, in gorje mu, kdor bi skušal zabra-njevati njegov razmah! FRANCIJA. Francoski frank pada še dalje. Kic tiči vzrok? — Pravijo, da nemški amc-rikanski in angleški trusti. pred vsem pa zasedba Porurja — maščevanje! — In sicer dobro organizirano maščevanje. Dokaz temu je to, da so v Nemčiji in Ameriki govorili o padcu franka preje, predno je začel padati. In frank bo baje padal še dalje! Okupnciiski stroški za Poruhrje bodo šli številčno strahovito navzgor. Francija tega sama, ne bo mogla zdržati, novega posojila v Ameriki ne bo, zahtevajo šc celo stari dolg nazaj — in kje naj potem jemlje ogromne vsote. Izgleda. da imajo Nemci dober nos. — Tudi sicer smatrajo politiki Francijo politično zelo oslabljeno. Konferenca male antante 'e rodila drugačen uspeh, kakor so to pričakovali Francozi. Sicer se pa tudi v Franciji časi iz-preminjajo. Nove volitve utegnejo pri- Naša in tuja šolska politika. »Učiteljski Tovariš«, glasilo združenih slovenskih učiteljskih društev, prinaša v zadnji številki zanimivo statistiko o našem manjšinskem šolstvu doma in o slovenskem, oziroma o jugoslovanskem ljudskem, manjšinskem šolstvu v obmejnih državah. Iz statistike je razvidno, kako lojalno izpolnjuje naša vlada vse iz mirovnih pogodb izvirajoče obveznosti, medtem ko so ostali Italijani, zlasti pa Nemci in Madžari stari in nepoboljšljivi nasprotniki narodnih manjšin, katerim kratijo osnovne pravice do šolstva v materinem jeziku. Dokler bodo stali v obmejnih državah na čelu vlad narodni šovinisti, ki pojmujejo narodnost v kapitalislično-meščanskem smislu, t. j. ravnajo po principu, svojo narodnost ljubiti, tuje narode sovražiti in njihove narodne in prosvetne ustanove zatirati ter ovirati razmah prosvetnega dela, toliko časa še ne bo zavladal mir med narodi. Jasno je tedaj vsakemu našemu somišljeniku, kako Važno nalogo ima narodni socijalizem v narodni in mednarodni politiki vsake nacijonalne drža/e. Odslej bomo razumeli tudi boj naših nasprotnikov proti NSS; meščansko-kapi-talistični nacljonalizem pa moramo kot nasprotje narodnemu socijalizmu pobijati povsod in vselej. Pa si pogierao, kaj kažejo številke! „3utro'\iutrovcl In ..Narod" Pogodba. — »Jutro« poroča, da je Predsednik reške konstituante pripravljen pri »Zvezi narodov« zahtevati, da se izvede registrirana rapalska pogodba. — Naši državniki pa so mnenja, pravi »Jutro«, da je rapalska pogodba samo na papirju in da de faeto ne obstoji Iti da le naša vlada nikdar ni priznala. — Ljudje si sedaj belijo glave, kako to? — Skrivnost pa nam je zaupal jutrovskl Macaffzclj, ki pravi, da so tudi pri rapalski pogodbi imeli vmes svoje prste demokrati. — Seda) le lasno, da pogodba ne more, ne sme in ne bo držala. — Zopet nova pogodba! — Demokrati delajo na vse preteče, de vstvari v parlamentu c pozicijonalni blok. p arazum ie že dosežen, manjka pa samo še pogodba. Ker Žerjav ne more v Beograd, pošlje tja svojega dresiranga cucka, ki bo pri sklepanju pogodbe vzdigoval nogo. To bo Imelo baje isti učinek, kakor če bi pogodbo pod. pisal kak lutrovski odličnjak s ligo v žepu! Flk. / Macailzelj je v »Jutru« od 19. t. m. podal dobro posrečeno sliko svojega šefa, ki ga kaže v trenutku, ko ga je zgrabil 18. t. m. živčni napad. Vest, da je padlo v vodo 45.000 Din, ki bi jih bil rad »rešil« z Rels-nerjevo častno besedo In njegovim šepavim mandatom vred, ga je doletela tako nepričakovano, da se je bilo bati najhujšega. Zato je Macailzelj s prirojeno mu spretnostjo v naglici posnel njegov skrem- ženi obraz, da reši za vsak slučaj hvaležnemu občinstvu pravo podobo svojega šefa. Ker se mu jc to tako izborno posrečilo, premišlja sedaj dr. Triller, če ne bi bilo umestno z denarjem, ki je tako dišal lutrovski kliki nagraditi nadebudnega Ma-calizlja, da izpopolni svoj umetniški talent. Fik. »Zbor zaupnikov«. — Demokrati sklicujejo na 3. februar »velik shod zaupnikov«. Na ta shod bodo imeli dostop samo zaupniki ---------In pa drugi, ki bodo hoteli! Pa bo zares lep in velik shod zaupnikov to. — 1’oročilo o shodu podajamo našim čita-tel]e..i že danes v naslednjem: »V Ljubljani se je 3. februarja 1924 vršil velik shod zaupnikov demokratske stranke. Shod je otvorll posle vodeči podpredsednik JDS g. dr. Dinko Puc, ki je po krasnem, vzneše-nem govoru podal besedo ministru n. r. g. dr. Žerjavu. Dr. 2crjav ni mogel do besede vsled neprestanih ovacij. Končno se mu Je vendar posrečilo podati poročilo o sklepu strankinega načelstva glede ljubljanskega mandata. Poročilo Je bilo z odobravanjem sprejeto ter sklep načelstva JDS etrglasno potrjen. Poslanec Reisner je hotel sicer še enkrat odložiti mandat, toda to se mu, kakor je bilo sploh prčakovatl, ni posrečilo. Dvignilo se le v ogromnem številu zasto-I pano uradnlštvo, vzelo prof. Reisnerja na | rame ter ga nosilo med žlvljo-kllci po dvo. J rani. Takemu navdušenemu Izrazu zaupa-1 nja se prof. Reisner le ol mogel upirati. nesri razočaranja. Ako se bo ljudstvo orijentiralo na levo, kar je pričakovati potem bo Poincarč šel! Kot njegov naslednik stopa že danes v ospredje Her-riot — vodja radikalnih socijalistov. — Ta mož je imel pred kratkim v zbornici govor, v katerem je povdaril In kritiziral zunanjo politiko Francije. O zasedi Poruhrja je dejal, da je brezuspešna in brez cilja. Nemčija mora plačati, toda na ta način ne bo mogla, ker se jo finančno in gospodarsko ubija. Francija sama ni v stanu rešiti re-paracijskega vprašanja, ampak sporazumno, prijateljsko, obenem z Anglijo. — Približati se je treba tudi AmerikL — Tako mislijo tedaj Francozi sami in ta misel pridobiva vedno več tal. ORCIIA. Iz Grčije je dospela vest, da se je Venizellos izjavil za republiko, da bo vedno zvest republikanec In da bo pri plebiscitu tudi glasoval za republiko. — S tem nastaja na Balkanu nov položaji RUSI.IA. Iz Rusije prihajajo vesti, da prevzame diktaturo v komunistični stranki Trocki. Mogoče bo to res, zlasti sedaj, ko ie Ljenin umrli Iz stranke. Zato je ginjen obljubil, da pojde zopet v Beograd, zastopat uradniške interese. Dvorano je pretreslo ploskanje množice. Le s težavo se je posrečilo posle vodečemu podpredsedniku pomiriti od hvaležnosti nad toliko požrtvovalnostjo vzhičene zborovalce. Z največjim naporom je sicer tako disciplinirani kader pripravil do tega, da je poslušal njegov sklepni govor, v katerem se Je zahvalil prof. Rcisnerju za njegovo požrtvo. valnost ter pripomnil, da je na tem shodu njegova (Reisnerjeva) lojalnost, možatost in značajnost dobila sijajno zadoščenje. Niti Rcisnerjeve osebne časti, niti časti Jugoslovanske demokratske stranke ne morejo v njihovih očeh omajati tudi na pod-lejše klevete zagrizenih sovražnikov. Urne-besni aplavz. Medtem predsednik zaključi ta velepomembni shod.« Ti" predvaja 26», 27. in 28. januarja Peklenska njiva drama v 6 dejanjih, v glavni ulogl Lya de Putti in Vladimir Galdarov poznan iz Pariške I grofice v osebi Rabatin. Seji osrednjega ln širšega lzvrš. odbora NSS. V soboto in nedeljo sta se vršili v Ljubljani seji osrednjega in ŠIrš. Izvrš. odbora NSS. Udeležba je bila jako lepa in so bili poleg Zagreba zastopani vsi večji krall Slovenije. Obem sejam je predsedoval strankin načelnik tov. Peržič, ki je podal obenem referat ustavnega odseka. Po debati, v katero je med drugimi posegel tudi tov. dr. PoUteo, jc bil z ozirom na revizijo ustave sprejet sledeči sklep: »Izvrževalnl odbor vzame poročilo ustavnega odseka na znanje in naroča, da odsek skupno z načel, stvem pripravi vse potrebno za anketo stranke, ki se vrši dne 17. februarja 1924 v Celju, kjer se sestavi končna resolucija h> komentar za strankin zbor.« Tov. Juvan le poročal o položaju stranke in o njenem sta. iišču do drugih strank in je med drugim tudi razložil motive, ki so bili merodajni za strankino načelstvo, da je sklenilo sodelovati pri »Narodnem Dnevniku«. Poročilo tov. Juvana je bilo po daljši debati, v katero so posegli zastopniki iz vseh krajev, odobreno in je bila načelstvu stranke na predlog tov. Žnuderla, predsednika mariborske kraj. org. izrečena zaupnica. O strankini organizaciji ie poročal tovariš Brandner in so bili sprejeti vsi tozadevni predlogi načelstva, po katerih se imajo za-napre) ravnati krajevne organizacije. Sprejet je bil tudi predlog načelstva, da se ima vršiM letošnji glavni zbor stržnke 23. marca. Iz strankinega tajništva: Vse organizacije nam še niso doposlale seznama čla. nov. Zato jim ne moremo doposlati novih članskih legitimacij in znamk, ker moralo biti legitimacije v centrali Izpolnjene z Imeni in zaporednimi številkami. Opozarjamo vse zamudne kraj. organizacije ponovno, da morajo nemudoma vposlati seznam vseh svojih članov, na kar bodo dobile legitimacije. To pa se mora izvršiti še tekom tega mesca, da bomo imeli do strankinega zbora vse v redu. Opozarjamo, da one organizacije, ki te naše zahteve ne bodo Izpolnile, ne bodo imele pravice soodločevatl na strankinem zboru in v stranki sploh. Glavni organizacijski odsek NSS le imel v zadnjem tednu dv« važni seji, na katerih Je pretresal položaj vseh naših kraj. organizacij In pregledal vse zaupnike širom Slovenije. Svoje sklepe bo izvedel potom strankinega tajništva in prosimo tem potom vse naše organizacije in zaupnike, da nam gredo pri delu na roko z informacijami. Okrožna konferenca mariborskega okrožja je določena na nedeljo, 10. febr. v Mariboru. Opozarjamo na io konferenco vse organizacije in zaupnike, ki spadajo v to okrožje. Krajevna organizacija NSS za St. Peter ln kolodvorski okraj v Ljubljani vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši dne 26. jan. ob 18. uri v društvenem lokalu v Narodnem domu. Clanl načelstva bodo na tem občnem zboru pojasnili položaj stranke, zato so dolžni vsi organizirani člani, da se zborovanja točno in zanesljivo udeleže. Krajevna organizacija NSS v Celju sklicuje za soboto, dne 26. t m. svoj redni občni zbor, ki se vrši pri »\V!lsonu« v Qa-berju točno ob 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika (razmere v krajevni organizaciji); 2. poročilo tajnika: 3. poročilo blagajnika; 4. volitev novega odbora: 5. slučajnostL Občnega zbora se udeleži tudi strankin podnačel-nik tov. Juvan. Vabimo tovariše, da se v obilnem številu odzovejo našemu vabilu. — Odbor. Krajevna organizacija NSS v Ptuja naznanja, da se v smislu sklepa sobotne seje vrši občni zbor kraj. organizacije t četrtek, dne 31. t. m. ob pol 8. uri zvečer v spodnji dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika lanskega občnega zbora; 2. poročilo odbora; 3. volitev novega odbora; 4. poročilo delegata načelstva Iz Ljubljane; b. slučajnostL Krajevna organizacija NSS v Maribor« sklicuje za soboto, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek vseh članov v prostorih gostilna Orovič. Na sestanka, sa bo / drugim poročalo o seji Izvrševalnega odbora v Ljubljani in se ga udeleži tudi za-ttopnik strankinega načelstva. Občni zbor krajevne organizacije NSS v Novem mestu se vrši v nedeljo, dne 3. februarja ob pol 4. uri popoldne v društveni »obl gostilne Skaberne. Občnega zbora se udeleži delegat načelstva iz Ljubljane. Vabimo vse tovariše, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Odbor kraj. org. NSS v Zagorju se ie na svoji pTvi seji konstituira) sledeče: Predsednik tov. Hočevar Janko, podpredsednik tov. Keršnik Franjo, tajnik tov. Jelnikar Matevž, blagajnik tov. Umek Franjo, pregledovalca računov tov. Ržišnik Tone in Jesih Ignac. Krajema organizacija NSS v Žireh je radi neugodne vozne zveze preložila svoje zborovanje, ki bi se imelo vršiti v nedeljo, dne 27. t in. na poznejši čas, ki se bo pravočasno objavil v »Novi Pravdi«. Strokovni vestnik. TRBOVELJSKI RUDARJI. če se s katerih delavskim stanoru postopa kot z brezpravno rajo, so to ”ašl rudarji. Organi Trboveljske družbe izstopajo v zavesti zmage, ki jo je odnesla Trboveljska družba In zadnje stavke, r rudarji res kot s pravimi sužnji. Pa tudi v vsakem drugem o?Iru Je naš rudar danes največji revež med reveži Od leta 1922 na-PTej niso prejeli rudarji nlkakega poviška na plače. Lansko leto so morali stopiti v stavko, da sl pribore vsaj delni priboljšek. 2al, da so v boju bPi poraženi in niso prejeli niti tega, kar Jim j* Trboveljska družba sama ponujala. Stavka Je prinesla našim rudarjem še večje >ln. Par tednov ro bili brez vsakega zaslužka. Oblasti so jih preganjale In zapirale in vse to nepostavno in proti obstoječim zakonom, kar je dokazala razsodba Kr. stola sedmorice v Zagrebu. Med in po končani stavki je bilo ro stotine rudarjev odpuščenih ln morali so ti reveži zapustiti domači kraj in družine, zapustiti domovino In sl Iskati kruha v tujini. Nešteto Jih Je zapustilo Slovenijo In odšlo tudi v Srbijo, ker upajo, da vladajo tam boljše razmere kot pri nas, kjer vlada na vodilnih mestih — tujec. Rudar Je P« stavki postal popolnoma brezpraven In se Js zanj pričela doba suženjstva. Vsak tujec ž; lahko rohni nad njim In vsak tujec lahko gospodari nad tem revežem. To n^n Ukazujejo dejstva v Kočevju, kjer vihti '•voj bič nad rudarji zloglasni Biskupsky, ki mora hoditi med delavci z nabasanim r*:vol-verlem v roki. Po navidezni zmagi Trboveljske družbe nad rudaril, si je ta gospod svest tudi svoje zmage in zato jih še kr-vaveje biča, ne glede na to, da mu tla pod nogami že močno gorilo. In kaj dela naš rudar? Pred stavko je bil jako slabo organiziran in velik del krivde polomije pri zadnji stavki Je Iskati ravno v tem, da rudaril niso bili vsi organizirani, torej tudi ne disciplinirani. Po stavki je v tem oziru še slabše. Apatičnost se je prijela vseh rudarjev ln popustili so povsod organizacijsko delo. To gre seve vsem v škodo. Po stavki bi morali s podvojeno silo na delo. Vsi bi morali delati na to, da je sleherni rudar organiziran, ker le organizacije so potem porok, da bo v naslednjih bojih vladala železna disciplina, ki Je potrebna v vsakem boju. Te dni je II. rudarska skupina vložila prošnjo, da bi se vršila pogajanja za zboljšanje rudarskega položaja. Družba sicer še ni odgovorila, pa vzllc temu ne dvomimo, da bo napovedala pogajanja, ki Imajo prinesti rudarjem priboljšek. Stojimo torej pred novimi pogajanji. Najbrže bo pogajanja vodila v Imenu rudarjev II. rudarska skupina, ki je prošnlo vložila. Zato smo hoteli danes izpregovorltl nekaj besed. Rudarski zastopniki, ki gredo v nov boj, naj bodo trezni in starejši ljudje. Mladina za ta posel ni prikladna, ker je preveč vročekrvna. V II. skupini pa vemo, da so voditelji starejši rudarji In zato jim smemo zaupati. Boj bo gotovo oster, ker bo Trboveljska družba nastopila kot zmagovalka, katere zmaga pa je nečastna, ker je priborjena protipostavno s pomočjo bajonetov in ječ. Zastonikl rudarjev naj ne nastopajo kot premaganci, temveč naj nastopajo kot zmagovalci, ki so se samo sili udall, a so sl svestl, da bo njihova končna zmaga slav* oejia od sedanje, s katero se ponaia Trboveljska družba, ker bodo zmagali brez oborožene sile. Rudarji naj se takoj oklenejo »volih organizacij in naj privedejo v nje **dl neorganizirane, ker se nov boj bliža ln ne sme dobiti rudarjev nepripravljenih. Rudarju Storite svojo dolžnost in pri* pravite se! Vstopajte v organizacije! Sto. pite v krog svojih zastopnic, med katerimi j* tudi Narodno-socijalna strokovna zveza, Id posveča trboveljskim rudarjem posebno pažnjo In sledi vsem rudarskim pokretom. Trboveljski rudarji! Vsi v organizacijo, da bo vaša moč silnejša, ker le v slogi ln edinosti Je moč! Pozlr. Centralno tajništvo poživlja tem potom podiužnico V Zagorju, da nemudoma odpošlje mesečne obračune in skliče član-ski sestanek. Odslej bo tajništvo tem potom poživljalo vse zamudne podružnice, ker upa, da bo na tak na*in nastal red In disciplina. — Tajništvo. Litija. Tukajšnja podružnica je priredila v soboto 19. t. m. svoj velik predilnl-škl ples v vseh prostorih gostilne tov. Oblaka.'Gostilniški prostori so bil! krasno de-korlfMl t izdelki predilnice, katere le brit* plačno dalo na razpolago vodstvo predilnice, ki le prireditev tudi v vsakem drugem oziru podprlo. Udeležba na prireditvi je bila ogromna. Na stotine ljudi je moralo oddlti radi pomanjkanja prostora. Med udeleženci smo videli celokupno uradniško in tehnično osebje predilnice z ravnateljem g. Preissom na čelu. Prireditve se je udeležil tudi litijski okrajni glavar in zastopstvo Osrednjega vodstva NSSZ iz Ljubljane, ki je obstojalo iz tov. Leona Žorža in tajnika Kravosa. Iz Štajerske so prihiteli na prireditev zastopniki podružnice Iz St. Pavla, ki pa, žal, na priredttvi niso našli prostora. Pri prireditvi |e deloval oktet pevcev ZiZ pod vodstvoir pevovodje g. Premelča. ki je žel za ?vnj-» Ovajanja cele plohe aplavzov. Šramel-^rlr^er iz Trbovelj je tudi ('artno izvršil nalogo. Med plesom j? udeležence pozdravil imenom prirediteljev tov. tajnik Kravos. Prireditev je neskaljeno trajala do rane jutranje ure. Vsi udeleženci so s prireditvijo bili nadvse zadovoljni in izrekali svoje priznanje prirediteljem. predvsem neumornemu tov. Luki Bizjaku, ki '*na veliko zaslug« na tem, da je prireditev 1 rasno uspela in da bo tudi ma-terijelno rodprla podružnično blagajno. Vsa čast prirediteljem, ki se niso strašili truda! Blejska Dobrava. V nedeijo, 27. t. m. ob 3. ’;ri ropoldne se vrši v restavraciji tov. Zajca redni občni zbor podružnice NSSZ. Poroča strokovni tajnik iz Ljubljane. Tovariši, pridite vsi In tečno! Jesenice. Naša podružnica ima svoj redni občni zbor v nedeljo 27. t. m. ob 9. url dopoldne v gostilni Ravliekar na Savi. Poroča strokovni tajnik h. Ljubljane. Udeležba za vso obvezna! Glavi.: ibor NSSZ se j-o sklepu upravnega odbora vrši v nedeljo 4. traja t. L v št. Pavlu. Vse podružnice naj se za ta zbor že sedaj pripravljajo. Leicšnji nr.š prvi zbor r.a Štajerskem mora bit! veličasten. Vsi na delo! nem kot v gmotnem oziru. Ob svojem zaključku priredi plesna šola plesni venček. Predavanja »Bratstva« v Ljubljani V sredo, 16. januarja je predaval v »Bratstvu« prof. dr. Peterlin o zgodovini kmečkih uporov. Predmet je zanimiv za vsakogar, posebno pa za one, ki se bavijo s socijalnimi vprašanil. Predavatelj nas je seznanil s takratnimi družabnimi razmerami, ki so bile take, da Je bila vsaka zmaga kmetov že v naprej izključena, ker Je bila vsa moč na strani plemstva. Sele pozneje, ko Je posegel v socijalne boje tudi idustrij. proletarijat, so se razmere v tem oziru izboljšale. — V sredo, 23. t m. je predavol g. Iv** Šlajmer o sejalnem zavarovanju, ki iti pri nas til^če ne pozna, dasi tvori najvažnejši del sneljalne putiko. Predavatelj nam j? k^t strokovnjak razložil predvsem P'>*ncn socialnega 7 *4«7W itran 4, »■........ Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) Seveda, baronove izpovedi ga obremenjujejo v visoki, meri. Z ozirom na izkušnje »a policija ne hiti posebno z aretacijo ljudi, katerih krivda ni niti najmanj dokazana, in katere mora potem, zlasti če pripadajo ta-bozvanim boljšim stanovom, z netvroj opravičili zopet IzpuSčati. Dosedanja poizvedovanja slede VVttliama niso bila zanj niti najmanj obtežilna. —---------- Vendar pa se Davis z dosedanjim uspehom nikakor - ne zadovolji. Hoče poizvedeti Se mnogo več ter se v to svrho posluži »redstev, ki so že marsikomu odprla tista, z denarjem nadaljuje svoja poizvedovanja, pri čemur mu pride na pomoč nepričakovano naključje. — Jasno je, da sc je Davis od tedaj, ko mu je bila go ver je na naloga, da zbere vse okoliščine, ki bi mo>de dati povod zu Willia7riovo aretacijo, prav tunogo gibal v bližini njegove hiše. hi tako se mu nekega dne posreči, da naleti na cesti na uslužbenca, ki ga je ravnokar radi nepokorščine spodil iz službe Williamov priletni hišni upravitelj. Iz službe odpuščeni uslužbenec ie bil pravi mož za Davisa. — Na tega se torej obme Davis, ko ravno prav slabe volje odhaja iz Morrisove hiše. Iz besedi, ki jih mrmra odpuščeni v svoj! Jezi, povzame zviti Davis, da ga radi Izgube službe ne navdajajo nikaka posebno ljubeznjiva čustva napratn gospodarju In njegovemu namestniku. Stopi torej k rtiemu. Služabnik začudeno pogleda, ko sa povsem tuja oseba nenadoma ogovori: »Iz vaših besedi sklepam, da so vas ravnokar odpustili iz službe.« »Kal vas to briga?« ga nevljudno za-yine služabnik. »No, če nočete proti dobri nagradi detektivu dati nekaj pojasnil, vas seveda k temu ne morem siliti.« »Nagrada?« Uprašuje služabnik, »in »Ali me ne bi nekoliko spremili? V bližini je restavracija, kjer moreva nento-teno govoriti.« Služabnik dozdevno še omahuje. »Ali ste v službi policije, gospod?« . »Da. detektiv sem,« odvrne Davis nestrpno. »Odločite se hitro, Imamo malo časa. Povedali ml boste samo to, kar veste!« Ko služabnik sliši, da si more zaslužiti nekaj novcev, se brez obotavljanja napoti z Davisom v bližajo krčmo, kjer jima natakar na Davisov migljaj odpre posebno sobo, v kateri se moreta nemoteno poraz-govoriti. Davis dobro vedč, da bo kaplja dobrega vina tern hitreje razvozlala služabnikov jezik, naroči steklenico vina. Ko jo postavi natakar na mizo, ga opozori, da naj pride v sobo šele tedaj, ko ga pokliče. Sedaj sta torej povsem nemotena. Mirno seže Davis v žep in položi tfo-leg steklenice nekaj zlatov. Služabniku se oči poželjivo zasvetijo, ko vidi, da se mu nudi lepa nagrada. »No, sedaj ml morete odgovoriti na neka vprašanj. Opozarjam vas pa, da mi poveste samo golo resnico, kajti domneve in podobne razne govorice ml ne morejo pri poizvedovanju nič koristiti.« Služabnik prikima. »Kako se imenujete?« »Donelson, vaše blagorodje,« »Dobro, no sedaj mi pa povejte, kako dolgo ste ž? v službi pri mlademu gospodu Morrisu?« Služabnik strmi, da je detektiv, kot se mu zdi, tako dobro poučen o razmerah gospoda Morrisa. »Ravno leto dni.« »Tako — tako. — Gospod Morris je še samec, kaj ne?« »Da.« »In ali stanuje popolnoma sam v veliki hiši?« »Do pred kratkim je stanovala v hiši še njegova teta In njena hči. Odkar pa je slednja podedovala veliko premoženje, sta se preselila na Škotsko.« Davis si izpovedi skrbno n vtira v svojo beležnico. »Kako se imenujeta dami? »Morris, kot moj bivši ,odar.< »Dobro. Sedaj mi pa še Mpovorile na nekaj vprašanj glede vašega yospodarja. — Povejte mi. ali jc vaš gospodar mnogo doiua?« Služabnik se nasmehne. »Ne. Čestokrat je cele tedne odsoten. Sedaj je bil menda dalj časa na obisku na Škotskem. Pa tudi preje, ko sta bili stara gospa in hčerka še tukaj, jo bil pogosto kar po pol tedna z doma. Kie je bit, ne vein.> Davis si zopet nekaj notlTa. »Ali ima gospod Morris samo to hišo?« »Da, vaše blagorodje. Ce hi Imel še , kako drugo hišo, bi bil moral o tem gotovo ka] slišati.« Davis da služabniku dva cekina. »Imam jih še več pripravljenih za vas. Stavil vam bom še nekaj vprašanj, za katera vas bom še posebej nagradil, ako mi nanje odgovorite povsem golo In čisto resnico.« »Na razpolago sem vam.« »Ker je gospod Morris še neoženjen, pri tem pa zelo premožen mož, Je docela opravičljivo, če vas vprašam tudi po drugih njegovih razmerah. Slišal sem namreč, da je imel vaš nekdanji gospodar nešte-vflno ljubavnih zvez.« Služabnik začudeno pogleda detektiva rekoč: »Gospod Morris namerava poročiti svojo sestrično. 0 kakih dragih ljubavnih razmerah ne vem ničesar.« »Vam pač v hiši niso posebno zaupali?« * O, to pa, vaše blagorodje. Le s starikavim čmernhn upraviteljem nisem mogel nikoli v slogi živeti. Sicer je pa mogoče, da je imel gospod Morris še kake ljubezenske splelke. Saj jc mlad, lep in vrhutega zelo premožen mož. Toda to ni nikomur v hiši prišlo na ušesa, ker bi bE sicer rnoral o tem kaj slišati.« »No, dobro, pa odloživa zaenkrat to vprašanje. Sedaj bi rad kaj bolj podrobnega izvedel o razmerju, ki je vladalo med mladim Morrisom in njegovo sestrično. Kaj ne, zaročena sta tudi že?« vTo ravno ne, *mpak drug drugemu sta se takorekoč r.aobllubila.* »In mlada gospodična se nahaja sedaj r.’ škotskem ?c »Da, tako Je.« Ali ste morda sicer še kaj opazllr, kar hi'.'to' nanašalo na to 7adevo?« Služabnik se zamisli. Ne, vsaj nič pomembnega, V zadnjem ■•«su sta se nekolikrni sporekla. Sedaj pa t-ri.wM-.Ia med njima vbadajo zopet uajprisrč- •lojši odoošaiL« Davis se vidno ralo zanima za rsra-msrje mladega paTa. »Prepirala da sta se?« »Da, vaše blagorodje. Mlada gospodična jc nekoč eno noč Izostala z doma. Menda je bila pri eni svojih prijateljic. Vsled tega sta se sprla. Potem je gospodična podedovala veliko premoženje in odpotovala na Škotsko. Kmalu je odšel tudi ntladi gospod za njo.'! »Tako, tako. No, ia kje Je sedaj; Še vedno tam?« »Tega ne vem. Mogoče je še.« Davis si zopet tlela opazke. »Natančno torej ne veste, če Je g»-Si>od ie na Škotskem?« >Ne!* »Toda vsekakor bi bili morali kaj slišati od svojih tovarišev, da so gospoda Morrisa s prtljago spremili na postajo?« >Da, to Je res nekaj posebnega,« dč služabnik čez nekaj časa, dočim: ga Davis ostro opazuje. Nad tem smo si že vsi belili glavo. Gospod je vedno odhajal na potovanja, ne da bi jemal seboj kaj prtljage. Spremljati ga ni smel nihče. Ko se je čez nekaj časa vrnil, se je vedno govoiilo, da Je bil na potovanju. — Tako je bilo tudi sedaj.« Davis z napeto pozornostjo posluša služabnikovo pripovedovanje. Saj je zanj velike važnosti Zato nagradi služabnika še z enim zlatom. »Seds; imam pa Se' eno vprašanje: Ali Je bil vflš gospodar večkrat v \Vhite-chaplu?« »V VVhitechaplu?« vpraša služabnik začudeno. -Kaj naj bi pa počel v tem zloglasnem gnezdu, kjer je menda bivališče strašnega Jaka? Ne, o tein ini ni nič znanega.« »In tudi nič ne veste, če je gospod Morris imel znanje z mlado damo, ki je posebno pozornost vzbujala s svojimi lepimi plavolasimi kodri?« »Ne. vaše blagorodje.« Davi1’ jo nad tem odgovorom naravnost razočaran. Kajti če jo V/illiam Morris / resnici ~ tisto plavolasko občeval ter umoril Jano Beatmor, potem je moral pri tem postopali zelo pretkano pa tildi previdno. Seveda to ni bilo nemogoče. Saj ni bil prvi slučaj, da so mladi možje iz boljših krogov zapeljali lepa, a revna dekleta, katera so iKitem, ko sc jim pretile neprijetne posicdlc?, hladnokrvno umorili. Pa ne da Je tudi gospod Morris zagrešil podoben zločin? Vsaj neverjetno to ni. Ampak kako bi bila oba prišla v zapadn! del mesta? — To vprašanje je Indi še nepojasnjeno. »AH vaš bivši gospodar ni povedal, kdaj se vrne?*.- »Ne, vaše blagorodje. — Sploh je gospod Morris zelo molčeč, za nas enega se komaj zmeni. Upravitelj bo to najbrže vedel. S tem se gospod večkrat razgovarja. Niti najmanj ne morem domnevati, kje je sedaj gospod Morris.« So en cekin podari Davis služabniku, potem pa ea odslovi z besedami: »Dajte mi vaš naslov. Ni Izključeno, da vas kasneje še potrebujem.« Služabnik mu navede londonsko predmestje, kjer se namerava sedaj nastaniti, in se pred odhodom še na vse mogoče načine zahvaljuje Davisu za bogato nagrado. Tudi Davis kmalu za njim zapusti restavracijo ter se napoti proti Morrisovi hiši. Ker so vrata zapita, potegne za h&t)i zvonec. Ni mu treba dolgo čakati. Prileten mož — po njegovi sodbi hišni upravitelj — mu odpre vrata. *Z gospodom Morrisom bi rad govoril,« ga vljudno nagovori. »Gospod je na potovanju,« odgovori starec črnerno. »Ali rrii ne morete povedati, kedaj se vrne?« • w »Natančno vam tega ne morem nav«* sti, mislim pa, da bo v dveh ali treh dneh že zopet doma.« .-?•« »2e dobro, se bom pa potem Se enkrat oglasil.« »Ali naj kaj sporočim, gospod?« »Ne,« odvrne detektiv, ki se hoče Izogniti vsaki sumnji. »Ni nič posebnega, o čemer bi rad govoril z gospodom.« *•' v »Vsekakor je marsikaj zagonetno,« ' sl misli Davis, ko odhaja iz Morrisove hiše, :pošebno pa to, da gospodar tako dolgo izostala z doma, ne da bi uslužbenci-vedeli, kje se pravzaprav nahaja. To dejstvo )e sicer -precej sumljivo, vendar pa še nflcak povod za aretacijo, samo na baronovo: it-, povfd pa tudi ničesar ne morem podvz»ti Gospod Morris Je vsekakor mož, ki uživa velik, ugled!« Naenkrat začuti detektiv, da ga je nekdo prijel za ramo. Naglo se obrne. Pred njim stoji služabnik, s katerim Je bil malo preje skupaj v restavraciji. »Oprostite, blagorodje, ravnokar ml Je nekaj prišlo na um, kar bi bilo morda važno za vas.« »AM je pa to tudi res?« vpraša Davis, uverjen, da si hoče služabnik zaslužiti 5e več denarja. Odgovorni urednik Anton Brandntr, /Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Maja konzordJ »Nov Pravde«. CENE ZA OGLASE: 1. Za enostoipne oglase do 10 cm višine: po 50 para vsak milimeter. 2. Za enostoipne oglase do 20 cm višine: po 75 para vsak milimeter. 3. Za enostoipne oglase preko 20 cm višine: no 1 Din vsak milimeter. :w. Če je oglas dvostolpen. se računa dvakrat toliko; ie je tristolpen, trikrat toliko itd. Poslana in druga naznanila med besedilom, se računajo po 1.50 Din za vsak milimeter enostoipne višine. Naš oglasni del ima 8 stolpcev. H teposla Posrebrlttl Pozlati« I i ' Zaloga zlatnine In srebrnine,1 China srebra, ur itd. — Lastna poprav-lialnica. — Velikanska zaloga poročnih prsianovl — Poročne prstane po meri tekoin štirih ur. Kupuje se staro zlato In srebro. napo Priporoča se tvrdka I JOSIP PETELINC, Ljubljana Sv. Petra nasip it. 7. - Najboljše šivalne stroje GRITZNER in ADLER za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, istotam Igle za vse sisteme strojev in koles ter posamezni deli. Galanterijsko blago, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, vezenine, kravate, čipke, palice planinske in sprehajalne, jedilno orodje. Popravila vseh vret Šivalnih in pisalnih strojev se sprejemajo Večletna garancija šivalnih strojev. Pouk v vezenju in krpanju perila na strojih brezplačen I Očala, štipalci ure, ilatnino najbolje kupite pri Fr. P. Žalec, izpra&an optik in urar Llubllana, Stari trs it 9. Stekla natančno po adrav-niških predpisih- Mav Selili Celje. Kralja Petra testa it. 11 Izdelovalaica instrumentov. — Velika zaloga vseh glasbil, zlasti tamburic najboljše kakovosti, strune in vse v glasbo spadajoči* potrebščine. Cene nizktl Mieiba tofnal Stefan Ferant iwar državnih železnic Celje, Mn trg St. 3 priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne. OGLAŠU3TE v Tone lialsai Pleskar za stavba in pohi a v ojjnjit. JboDni slikar. SDe- tvo, lakiranje voznih koli ognju. Sobni slikar. Spi _ijelnl oddelek za črkosl. karsivo na steklo, pločevino, zid, les itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici 5tcv. 6 Kože divjih Živali v veliki in mali množini kupujem skozi celo leto D. Zdraviti trgovina z usnjem LJUBLJANA, Sv. Florijana ulica itev. 9. Dobro blago se samo hvali la prepričati s« |e treba zatorej ne zamudite prilike ogledati s! veliko Izbiro emajlirane kuhinjske posode pri „FORTUNfl" JUHI IU| L3UBUANA, Krekov trg 7 M ia«). En flposs. Csns Mrtnuufti. En detoll. prvorazredni moderni brzopisalnl stroj StoeimeF - Record Vrhunec finomehanikel Zastopstvo: Lind. Baraga, Uubljana, šelenburgova ul. 6 L Jugoslovanski kreditni zavod U v Ljubljani, Marijin trg št. 8., reg. zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih 77. obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za vefije in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obrestovale po dogovoru. Podeljuje kratkočasne trgovske ln personalne Me najkulantnele. s ftoroita pe- flampill] in emajliranih tablic Anton Černe sravaur 18 Ljubljana, Dvorni trg 1. o TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Dunajska cesta stev. 4 (v lastni stavbi). Kapital in rezerve Din 17,500.000. Izvršuje vse bančne posle Ekspoziture: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Konjice Meta- Dravograd naito&eje in nalkulantneie. Brzojavi: Trgovska. Tel.: 139, 145, 458. • 0 0 • e • o e • $ i a. 1 Delniška glavnica: Din 60,000.000— Rezerva Din 32,515.000 Podružnice: Bled Cavtat Celje Dubrovnik Ercegnovi Jelša Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana ; Maribor Metkovič Prevalje Sarajevo Split Šibenik Zagreb Amerikanski oddelek. Naslov zabrzojavet JADRANSKA. Afilirani zavodi: 3ADRANSKA BANICA: Trst, Opatija, Wlen, Zadar. FRANIC SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New*York CHy. \NCO TUGOSIAVO DE CHIIE: Valparalso, Antofagasta, Punta Ar er-; Puerto Natala«, Porvenlr. ■.viram-.- aaaM