Office of PublkaUon: 1087 South Lawndale Avo. Telephone. Rockwail 4004 Acceptance for malling at special rate of poatag« provlded for ln sectlon 1108, Act of Oct. 3, 1017, authortzed on June 4, 1018. NEMŠKI NAPADI POD RIMOM USTAVLJENI Ruti pdfcistili vse ozemlje na vzhodni strani jezera Peipusa ob meji Estonije v prodiranju proti Pskovu, železniškemu centru. Armada generala Govorova prodrla 50 milj daleč in zasedla čez 500 naselbin.—Iniciativa v operacijah proti nemški sili na fronti pod Rimom v zavezniških rokah. Ameriške čete zasedle več strategičnih višin pri Cassinu.—Zavezniki vrgli čez 500 ton bomb na Rabaul, japonsko bazo NeapeL Italija, 14. febr.—Cela vrsta strahovitih in vztrajnih nemških napadov na obrežju v bližini Rima, ki so se začeli 3. t. m., je danes vsaj začasno prenehala. Danes je gotovo, da zavezniki ne samo obdrže zasedeno ozemlje med Anziom in Neptunom, temveč bodo vsak čas v stanju obnoviti ofenzivno gibanje in prodiranje proti Rimu. Ojačanja v moštvu in tankih ter težkih topovih prihajajo Američanom in Angležem nepretrgoma. Nemci so svoje besne napad? drago plačali s silnimi izgubami. London, 14. febr.—Ruske čete so popolnoma počistile ozemlje na vzhodni strani jezera Peipusa, ki tvori mejo Estonije, in prodrle do točke, ki je oddaljena samo 45 milj od Pskova, železniškega centra, odkoder drže proge v severozapadno Rusijo, poroča Moskva. Poveljnik ruske armade na tel fronti je general Leonid A. (lovorov. Ta je v zadnjm^petffi dneh prodrla 50 milj daleč ob omenjenem jezeru in okupirala čez 500 naselbin. Naznanilo, da se ruske kolone vale proti Pskovu, kjer se odpira pot v Estonijo in Latvijo, je sledila Stalinovemu poročilu, da so Rusi okupirali Lugo, križišče železnice Leningrad-Pskov-Var-šava, 80 milj severovzhodno od Pskova, in Ostrovco, strategič- sovražnika in zavezniški okupaciji Rima. Bojna letala in bombniki podpirajo operacije zavezniške sile na kopnem proti sovražniku z metanjem bomb na nemške vojaške koncentracije in komunikacijske zveze. Nemški napadi s tanki na zavezniške pozicije pri Carrocetu so bili odbiti. Zavezniške bojne ladje so šle v akcijo in bombardirale so nemške postojanke na obrežju. Ameriške čete so zasedle več strategičnih točk pri Cassinu na drugem koncu italijanske fronte. Ljute bitke za posest višin pri Cassinu se nadaljujejo. Brit-ske čete na fronti ob reki Gar-rigliani, zapadno od Cassina, so odbile nemške napade na svoje pozicije. Ameriška bojna letala in bombniki so bombardirali nemške komunikacijske zveze pri Campolenu, Cisterni in Cecchini ter letališča pri Fabricu, 20 milj nad Rimom. Bombe, katere šo vrgli, so razbile ved objektov in zanetile požare. Zavesniškl stan na Pacifiku, 14. febr. — Zavezniški letalci so ponovno bombardirali Rabaul, japonsko mornarično in letalsko bazo na Novi Britaniji, poroča glavni stan generala Doug-lasa MacArthurja. Vrgli so 134 ton zažigalnih in razstrelilnih bomb na to bazo," ki so povzročile ogromno škodo. To je bil že tretji bombni na- no mesto na skrajni južni komet nJa v zadnjih petih jezera Peipusa. To je oddalje- y teh je padlo fe2 500 ton samo enajst milj od estonske | ^ na j nsko baz0. Peter se sestal z zaupnikom Tita Partizani zasedli važno mesto v Bosni London. 14. febr.—Jugoslovanski kralj Peter se je pred dvema tednoma sestal z reprezentantom maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade, nekje v Italiji, se doznsva. Sestanek je bil aranžiran z namenom,. da se razčisti politična situacija v Jugoslaviji. Trdi se, da je kralj Peter skušal končati civilno vojno med Titovimi partizani in Mihajlo-vičevimi četniki, da si ugladi pot za povratek v Jugoslavijo po končanju vojne, a ni uspel. Doznava se, da je reprezentant maršala Tita zahteval od kralja priznanje partizanskega režima, kateremu načelujeta Tito in dr. Ivan Ribar, in razpust jugoslovanske ubežne vlade v Kairu. Rezultat konference ni znan, toda mnenje prevladuje, da se je izjalovila, ker so voditelji o-svobodilnega gibanja ponovno napadli kralja in ubežno vlado. Partizanske ehote so v opera cijah na osmih frontah,»da ustavijo novo nemško ofenzivo, oku pirali Morovic, utrjeno mesto v Bami. v bližini železnice Bel-grad-Zagreb. Partizani so tudi zdrobili nemško kolono tisoč vojakov pri Zlobinu. Morovic leži sto milj severo zapadno od Belgrada in pet milj od železnice, po kateri dobiva nemška oborožena sila orožje, strelivo in druge potrebščine. Partizani so porazili Nemce tudi v bitki pri Gorskem Kotarju JO IN POLJSKO SE POOSTRIL r*. vin Moskva naznanila ustanovitev narodnega eveta PRAVDA; NAPADLA POLJSKO VLADO London, 14 febr.—Radio Moskva je naznanil, da je Zveza poljskih rodoljubov ustanovila narodni svet v notranjosti Poljske, kar dokazuje poostritev konflikta med sovjetsko Rusijo in poljsko ubežno vlado v Lon donu. "Narodni svet je bil formiran na Poljskem," se glasi naznani lo. "Ta je že na delu, da zedi-ni vse poljske grupe, pospeši po raz Nemčije ln osvoboditev Poljske. Svet tvorijo reprezentance poljake kmečke stran ke, poljskih socialistov, poljske delavske stranke ln drugih de mokratičnih grup." Svet je že objavil manifest, v katerem je orlfal svoje cilje in namene. Glavni namen je od ločna borba zaN popolno osvoboditev in prerojenje poljske republike. "Ustanovitev sveta je korak naprej v prizadevanjih za konsolidacijo vseh elementov znotraj Poljske," prsvi manifest. "Le zedinjenje teh i elementov bo preprečilo popdlno razdejanje Poljske in uničenje poljskega naroda po Nemcih." Predaednics IZveze poljskih rodoljubov Je Wends Wasilev-skaja, katere mož, Aleksander Kornejčuk, je bil nedavno imenovan za zunanjega komisarja sovjetske Ukrajine. meJe- , I Drugi roji zavezniških letal so Na ukrajinski fronti so Rusi metau bombe na japonske pozi-zasedli nadaljnja štiri mesta v cije ng ^kih Kendari, Celebes, bližini Korsuna, kjer se nahaja- vunapope, Tobera ln Vunaka-jo ostanki razbite nemške ar- I u ter na japonske ladje pri made, ki je šteU čez 100,000 vo- Si gonu Bombe so potopile jakov. Ti ostanki se nahajajo Legt ladij, osem pa poškodovale, na osem milj dolgem pasu ozemlja med Korsunom in Sotnikom. Slednje mesto je prišlo v ruske roke po ljuti bitki, v kateri je padlo več tisoč sovražnikov. Moskva poroča, da so bili nemški protinaskoki na ruske pozi cije pri Zvenigorodki, 27 milj ju/novzhodno od Korsuna, od bi ti in sovražnik vržen nazaj z velikimi izgubami. Nemško poveljstvo je Prizna* I katfnja podružnica vojnega delo. da ruska srmada pod P°velJ" uvskega odbora je kaznovala stvom generala Nikolaja F. Va- unijo Ameriške delavske feders-tutina naskakuje nemške pozlči-1 k(,r nj podvzela akcije gle-J«' pri Dubnu, Poljska, 83 mil} de ječanja stavke v tovarnah severovzhodno od Lvova, nacij- yaje ^ Towne Mfg. Co. v noske vojaške trdnjave. Ce bodo vembru preteklega leta. Kusi zdrobili te pozicije, bodo padeta je mednarodna zve-Nemci odrezani od glavn* zala- M gtrojntkov. "V sporu med njo Kalne črte, ki drži do ozemlje L omenjeno kompsnijo je odbor ob krivini Dnjepra. omejil vzdrževanje članstvs ss- Druge ruske armade se bliža Ruške bombe padale na ivediko ozemlje London, 14, febr.—N e m š k a časniška agentur« DNB poroča, da so ruski letalci bombardirali severno Finsko in da je nekaj jomb padlo na švedsko ozemlje. Tarča bomb so bili finski kraji v dolini ob reki Torniji. Moskva. 14. febr.—P r a v d a, glasilo komunistične strsnke, je objavila uvodnik z naslovom "Lažnjive besede o prijateljstvu zakrivajo sovražne aktivnosti poljske ubežne vlade," ki pravi med drugim, "da vojna ne bo čakala na poljske državnike, da ti zavzamejo realistično stališče z ozirom na svetovno situacijo." Uvodnik očita poljski vladi, da sodeluje z naciji, kar potrjuje dokumentarna evidenca od podtalnih poljskih organizacij. Edino Poljaki, ki se bore na strsni ruske armade proti Nemcem, pravi rodoljubi. Sovjetska Ru Broivder za izvolitev Roosevelta > Unija CIO zagotovila podporo predsedniku Boston, Mass., 14. febr.—Earl Brovvder, tajnik komunistične stranke, je apelirat na ameriške volilce, naj ponovno izvolijo Roosevelta za predsednika Združenih držav, če hočejo, da bo uveljavljen program^iprejet na konferenci V Teheranu, Perzija. Uveljavljenje tega programa bo garantiralo svetu vsrnost po zavezniški zmagi ln mir v povojni dobi. "Dolžnost vseh smerlških pa triotov je, da ponovno Izvolijo Roosevelta za predsednika," Je rekel Brovvder. "Amerika gs še vedno potrebuje kot voditelja," Brovvder je dalje rekel, da morajo Američani brez razlike strankarskega prlpadnlštva zagotoviti Roosevelta vnaprej, da bodo podpirali njsgovo politiko in vojna prizadevanja. Ce bodo to storili, bo ponovna izvolitev za predsednika zagotovljena. Chicago, 14. febr.—Eksekutiv ni odbor mednarodne unije pri staniščnih in skladiščnih dslav cev, včlanjene v Kongresu indu atrijskih organizacij, je zaključil svojo sejo v hotelu Hamllton s apelom na Roosevelta, naj kan dldlra za četrti termin. Seji, ki je trajala tri dni, je predsedoval Harry Brldges, predsednik unijo. Odbor je prevzel vodstvo politične akcije ln zaključil, da vsak član unije plača dolar v sklad odbora CIO za politično akcijo, Čigar načelnik Je #idney H111 m a n, predsednik unije Amalgamated Clothlng Work-ers. Uradniki unije so in-struirani, naj sodelujejo z dru gimi unijami CIO v kampanj da se uveljavi drugi. "»ored prs vic, katerega je objsvi predsed nlk Roosevelt. -r Domače vesti Obiski ln posdrsvi Chicago.—Mary Supancic ln njena hči Ethel ls Flemlnga, £ans., ter Albina Goffoy iz Scammona, Kans., so 10. t. m. obiskale gl. urad SNPJ v družbi Toneta in Madeleinc Supancic iz Chicaga. Veat a aapada Enumclaw, Wash,—Pred kratkim je tukaj naglo umrla Frances Gore, stara 81 let. Zapušča hčer rannio Ramšak, štiri vnuke, dva pravnuka, brata in dve sestri. FINSKI SOCIALISTI PREDLAGAJO KONEC VOJNE tusija predložila mirovne pogoje finski vladi IZPRAZNITEV HEL-SINKA ODREJENA Ia Clevelanda Cleveland.—Dne U. t. m. Jef naglo sa srčno kapjo umrla Marv Grozde Burger, roj. Česnovar, stara 53 let in doma iz Studen ca. V Ameriki je bila 30 let in zapušča moža, dva sinova (oba pri stricu Samu), vnuka, teto ln tri pastorke, li Minneeote Duluth, Minn.—V tukajšnji bolnišnici St. Mary's je dobro restala operacijo rojakinja terk is West Dulutha. Nova ofenziva proti Japoncem Stockholm, Švedska. 14. febr. — Finska stranka socialnih demokratov je začela pritlakatl na vltfdo, naj se takoj prične pogajati s sovjetsko Rusijo glsde sklenitve miru. Ta je najmočnejša finska stranka in ima 80 Izmed 200 sedežev v parlamentu. Trije finakl voditelji, med temi dr. Juhu Paaslklvi, "odposlanec miru," so dospeli v Stockholm. Svet sdsj pričakuje konkretnega znamenja od Finske, ali se je odločila za sklenitev miru ln sporazuma s sovjetsko Rusijo ali ne, Voditelji socialnih demokratov so se sestsli na seji zadnji petek, na kateri so razpravljali situaciji. Sprsjst js bil ts-ključek, ds člani stranka v parlamentu in kabinetu store vse, kar morejo, da vlads vpraša Moskvo za mirovna pogoj«. Govorice, ds j« dr, Pssslkivi navezal stike s Moskvo, ss vzdržujejo. On ušiva zaupanja pri Rusih ln ja sklenil z njimi pogodbo, ki js rezultlrala v končanju sovražnosti med sovjeti in Finsko v prvi vojni 1. 1M0. (Poročilo špansko Časniška a-gentuf% iz Berlina Izražs dvom nemških krogov, da bi se mogla Neodvisne unije preklicale stavko Fall River, Mass., 14. febr.-Voditelji treh neodvisnih unij tekstilnih delavcev so prekliesli stavko v sedmih tukajšnjih tekstilnih tovarnah, katere Je prevzel vojni department na podlagi Rooseveltove Odredbe. Spor, ki je provoclral stavko pred dve-ms mesecema, ni izrsvnan. sijs smstra poljsko ubežno vla do za svojo sovražnico,, Vladni odbor ! kaznoval unijo ADF Spor z mednarodno zvezo strojnikov Philadelphla. 14. febr.—Tu- jo Pskovu z južne strani. Ena I mo na one delavce, ki se pismeno obvežejo, da hočejo osUtt prodira proti Latviji od novo- ZVeze. bolniškega aektorja in ogražaj ^^ Je preklical starostne nemško oboroženo silo med Sta rajo Rušo in I Imenskim Jezerom pravice ln druge privilegije uradnikom zveze strojnikov in # ---— ... ....-------------- 1 uradni*'"" ---- Ta je že deloma obkrožena in vLUnorn odborov. V izjavi pravi nevarnosti uničenja. I ^ ^o sledile dodstne kazni v Z.voulik! atan e Alšlru. 14. slučaju nove stavke, ki bi usta '< br„ - Iniciativa v operacijah vila produkcijo. pn Anziju na Južni strani Rima - _ ~ )« spet v zavezniških rokah \predšedntške volitve N mško poveljstvo je zagnalo Koetariki nosilo v bitke, da Iztrgamo- „ 4 u frb, «.šča iz zavezniških rok. San Jo~, KojUrika^U febr. Pozorišče najbolj vročih bitk -Včeraj ao se i« pri Csrrocetu. Glavni atan ške voUtva po vrt* "veznlške sile poroča, da je po- panJL Kandidata za |Ml*«™* k*aj zadovoljiv Zavezniški po- sta Lron CorUs C^inTeo, vHjo.kl izražijo upenje, da bedo dore Pfc*io R«u>tat volitev še liu iacii« m«iIi1mU u nnraru 1 nI ZnSO i AMP «C konjeder-ca narpesto po živinozdravnika in krava je poginila. Seveda so bile vse tri stranke skupaj, ko je bile raztelešena. Konjederec je zahteval« da jo pregleda živino-zdravnik predno jo vzame. Res jo pregleda in vsi orgsni so bili zdrsvi, %le Ko je telila, se je zastrupila. Sledi tožba in živinozdravnik poroča, kako je bilo. Izgubila je tretja stranka. Tisti, ki je tožbo izgubil, je potem nsjel zvitega advokata in nastsls je pravda, ki je stala za tri krave. Ta advokat je trdil, da je bilo tele ubito v kravi in da ^m jaz kriv. Zmagal je tožilec. Mojster je rekel, ds bom moral jaz plačati, ali moj oče. Prej nisem mislil, da so taki ljudje ns svetu. Misill sem, da bo pravics upoštevana, toda na sodniji je bila pomendrana. Vse priče so prisegle, kakor tudi jaz, Ameriški vojaški zvedene! so dognali—kakor čitamo v nekaterih publikacijah—da se je nacijska Nemčija zapisala porazu v tej vojni proti koncu leta 1940. Nihče ni takrat videl tega poraza. Baš narobe: velika večina nevtralnih opazovalcev je bila v onem času prepričana, da je Hitlerjeva zmaga gotova stvar. Vsa zapadna •Evropa je bila na tleh, Italijani so vdrli lz Libije v Egipt in no Anglijo so noč in dsn deževale bombe iz zraka. Ves svet je pričakoval, da nemška armada'vsak čas plane čez morsko ožino na Angleško. Nemška armada pa ni planili* tisto usodno jesen čez morsko oži-1 Jjt bomo govorili resnico. Jaz no v Anglijo, niti naslednjo pomlad, niti kasneje. Čas za invazijo j govoril po pravici in zato in okupacijo Anglije Je bil poleti ln v jeseni 1940—nikdar kasneje; gem bil obsojen. Noben onih, s ta čas pa je Nemčija zamudila in takrat se je zapisala porazu. Zakaj je Nemčija zamudila to dragoceno priliko? Kaj se je zgodilo? Za nscijsko bojno produkcijo je bil odgovoren Hermann Goe-ring, ki je bil obenem vrhovni šef in maršal letalstvs. Njemu je Hitler poveril skrb za vso bojno opremo. Goering je iznajditelj nncijskega "blitza"—bliskovite vojne s silnim efektom terorja, zato je koncentriral vse surovine na proizvodnjo bombnikov, tankov, tiukov, topov, podmornic itd. Bombniki so mu bili najvsž-nejši. Goering Je bil trdno prepričan, da njegovi bombniki odločijo vojno. Takrat je bil nemški bombnik novo in najstrašnejše orožje, ki je pridrvelo kot ptica roparics nsd mesto in ga posulo z eksplozivami med silnim tuljenjem, katero je prebivalcem umrt-vilo živce. Teror prve vrste! Tcior Je uspel povsod na evropski celini—na Angleškem je pa odpovedal. Do 50« bombnikov je din za dnevom rušilo London in druga mesta, ampak Angležem niso zmrznili živci; ostsli so hladni, medtem pa so mrzlično produclrsli svoja letsls, ne bombnikov, temveč lovce, ki so rušili na tla Hitlerjeve bombnike. Tods angleška produkcija iomo ne bi bila nič opravlls, če ne bi bile v istem čssu Ameriks poslsls svojih letsl in svojega orožja ter streliva. Ameriška pomoč Je rešila Angleže! Roosevelt Je rešil Anglijo! - Tri mesece zaporedoma so nemški bombniki "blitzaU" Anglijo, toda Anglija jc krepko odbijala "blitz." Pri tem "blitzanju" so pa Nemci streljali sline kozle. Namesto da bi bili koncentrirali letalske napade na angleške industrije, o katerih so dobro vedeli, kje to, so enostavno rušili hiše v upanju, da se bodo Angleži podali pod pritiskom terorja. Angleži se pa niso hoteli podati, psč pa so udsi jali z vedno večjim številom svojih lovcev sovražne bombnike ln povzročili Nemcem silne Izgube. Od septembra 1940 do mkja 11)41 so Angleži zbili na tla okrog 3000 nemških bombnikov, sami pa so v tem času Izgubili 900 letal. To Je prepričalo Hitlerja, da golo "bllizanje" iz zraka ne bo zlomilo Anglije. Potrebna je bila invazija z vojaštvom, tanki^ in topovi! Za Invazijo pa Hitler ni imel modemih transportnih ladij! Ko Je Goeilng delal načrt za bojno opremo, je pozabil na ladja! To se jim Je posvetilo v glavi v jeseni 1940 in napeli so vse sile, da poplavijo zamudo. Zvlekli so skupaj vse psrnike iz vseh Okupira nih pristanišč Evrope, ampak te ladje niso zadostovale za hitro invazijo. Hitler in Goering sta bridko spoznala svojo prvo veliko napako, ko sta računala s zlomom Anglije brez ladij. Takrat sta zapisala Nemčijo porazu, dasi še nista slutila tega. V maju 1941 j« prenehal nemški letalski Mblltz" nad Anglijo. Anglija je ostala neporažena! — Drugo veliko napako je storil Hitler, ko je junija 1941 raztrgal p/»kt f Stalinom in napadel Rusijo. Vse* podrobnosti tegs strašnega Hitlerjevega kozla bodo znane nekoč po vojni, ampak toliko je znano že danes, da je bM Hitler slabo informiran o sovjetskih zs-logrfti bojne opreme. Stalinu gre kredit za perfektno ipionsko službo, ki je posekala Hitlerjevo. Nacisti so Imeli v Rusiji svoje fpiont. toda za vsakega nemškega špibna Je imel Stalin dva svoJs, ki sta nablufala Nemca s popolnoma napačnimi informacijami. Piedno je Hitler sooznal. da je bil preverjen, Je bilo že prepozno. Ru«ke armade so se v redu umikale, dokler niso bile dobro opremljene za ofenzivo-medtem s«* je na /godilo nekat. česar nI Hitler nikdar pričakoval: Amerika ln Anglija sta pričeli na debelo zala gatl Rusijo z letali in težko bojno opremo. To ja Hitlerju prekri falo vse račune na ruski fronti. Velika Hitlerjeva napaka je tudi bila, ko je podlttril Japonce naj napadejo Pearl llorbor in provoclrajo vojno s Ameriko. Men da je računal, da bo Amerika imela polne roke dela samo i Japon ci in bo morala pozabiti n« Evropo, Zmotil ae ja. Amerika Je lazglaaila Nemčijo za svojega glavnega sovražnika tn naperila tvojo glavno moč napram nJemu, dočim se je proti Japoncem le bi atola pivi dve leti vojne. Naoad na Japonce Je prišel šele potim ko so Američani lahko začeli ofenzivno bojevanje v Evropi in na Pacifiku 'V Hitler se je dalje grdo zmotil, ku )e računal, da bo s svojimi podmornicami z*pri morje Amenkt in izoliral Anglijo Tudi na tem polju je b») teoen—ln sicer največ no zaslugi Amerike, katera je z Anglijo vi ed koncentrirala vae svoje ienlje In sredstvs ns to. da je pometla sovražne podmornice z Atlantika in Severnega morja. Vse te strategične napake »o Hitlerja pokopale čeprav Je leta 1940 ie imel zmago v svojih rokah Najbolj ga je pa polomil s tem, ker je pravočasno pozabil na ko bile. Imeli smo zmiraj čisto, tudi pod pomit; pljuvanje na pod je bilo prepovedano. Težko e bilo za kadilce, ker ni nihče smel imeti tobaka. Večkrat me e kdo prosil, nsj mu prinesem ogorke cigaret ali cigar. Podnevi sem bil malokdaj v celici, ker smo čistili tudi druge sobe. Oni, ki so bili v preiskovalnem zaporu, niso smeli niksmor, le pol ure na izprehod vsak dan. Vodo in drugo, kar so potrebovali, smo jim mi prinesli. Ko* smo nekega dne čistili skladišče, zagledamo kovčeg, na njem prilepljen listek z naslovom; New York, Havre—Fran-čič. VeČ nisem videl, ker smo bili poklicani k menaži ob 11 uri, popoldne smo bili pa v šoli Ko sem drugi dan pospravljal v celici, kjer je bil tisti Frančič sem skušal kaj izvedeti o Ameriki, kajti sem slišal, da se tuka; iolarji kar za plotom pobirajo Toda več nisem mogel od njega izvedeti kot to, da je bil v A me riki. Paznik me je klical in govorjenje tudi ni bilo dovoljeno Vprašal sem paznika, zaka, ima tisti Frančič okove na nogah. Rekel je, da je ušel iz sta re jetnišnice (leto sem {»zabil in še trije cigani; pravi, da tiste- ga tam zraven so ujeli, dveh pa še ne. Rekel je, d J se je Fran čič norčeval iz vaških orožnikov češ, zdaj sem v Ameriki in pi Šite me v ... Ko so ga izvohali po pismu, kje je, je avstrijska vlada poslala detektiva v Amer ko, ki ga je privedel nazaj. Vprašam, kaj je zakrivil. Osumljen je umora svoje žene. Ns porotni obravnavi m vi zločina niso mogli dokazati, toda izpustili gs n so iz ječe. Tisti cigan (pisal se je Hudorovič) je bil pa obsojen v dosmrtno ječo radi roparskega umora. On je trdil, da je nedo žen, da sta krivs njegovs tova riša Kdor ni smel iz celice, a je bi strasten kadilec, je bil najbolj bak, so si ga delili in je vsakdo dobil svoj delež. Ako je kdo kaj zagrešil, smo bili vsi v tisti sobi kaznovani; dobili smo trdo ležišče ali pa v nedeljo nismo dobili mesa. Če je kdo drugega zatožil, da je bil kaznovan, so mu zvečer vrgli odejo na glavo in ga z jermenom dobro premla-tili, da ni nijtdar več tožil drugega. (Ako bi stari naseljenec z severozapada opisal življenje ječi, bi bila gotovo debela knji- Minili so trije meseci in izpuščen sem bil'iz ječe. Bil sem ji tri kilograme in večji dva imetra. Šel sem nazaj k mojstru in potem so z menoj človeško ravnali; nihče me ni zapostavljal, ker so vedeli, da sem bil žrtev razmer. Tisti, ki pravdo izgubil, je moral v Ameriko, kjer je kopal premog, da mu ni bilo posestvo prodano. Potem sem opravljal le svoj posel kovaškega vajenca in klicali so me po imenu, pa tudi kakšna lepa stvarca se mi je nasmejala. Čas je malo hitreje tekel in kmalu sem doslužil tri eta in dobil dobro izpričevalo, totem sem pri tistem mojstru delal še dve leti kot pomočnik. Še eno leto za pomočnika, sem si mislil, potem bom pa sam začel. Ali kako denar prihraniti za orodje? Tisto mi je delalo največje preglavice. V domačem kraju lahko delam več let, toda ne bo nič? In . tako sem šel v Nemčijo, kjer delam par let, toda tudi tam si nisem mogel toliko prihraniti, da bi začel obrt na 'svojo roko. 3ričel sem misliti na Ameriko, kjer si jih bom v par letih toliko nagrabil, da se bom lahko vrnil domov bogat, si postavil epo hišo in drugo, kar bom potreboval, dobil kako Urško ali Micko in bova kovala. Tisti račun mi je menda pozobal pete-in, kakor nekemu kmetu. On ie imel delavce, toda ker ni znal računati, je za vsak groš, ki ga je izplačal, dal na stran koruzno zrno. Potem pa pride petelin in mu pozoblje koruzo. Tako ni vedel, pri čem je. (Se na-daljtije.) Anton Divjak. Rosici topniški oddelek v akciji na ukrajinski fronti. Po 23 l^tlh v Chlcagu — IX ClevelandL—V Cleveland smo prišli ob 5:30 popoldne. Dan je mrzel, toda solnČen, ko grem $ postaje do poulične, da se odpeljem domov. Precej let je že, odkar se nisem vozil s poulično iz mesta. Sedaj sem to storil, ker prvič je danes malo gasolina, drugič pa tudi ni nihče moge^priti po mene na postajo Sinko je v šoli, žena v trgovini Nekam čudno sem se počutil, ko sem se vozil na poulični. Spom nil sem se na čase, ko smo se vedno tako vozili in kakor se tudi danes vozijo tisoči na delo in z dela. Ogledujem si st.-clairsko okolico, katere drugače nimam prilike videti. Kara je bila kmalu polna delavcev in dragih iz uradov, ki so šli domov po dovršenem delu. "Waterloo and 152nd," pravi sprevodnik. Torej sem zopet doma. Stečem najprvo v trgovino, pozdravim ženo in ji rečem "home, sweet home!", ona pa se mi nasmeje. Vprašam jo, kako je vodila trgovino v moji odsotnosti. Pove mi, da je vse dobro, pokaže došlo pošto pa to prizadet. Kdor je kdaj dobil tO- in ono in me vpraša, ali bom Aaserlškl bombnik nad otokom Jalullo* v dolu Pacifika. ostal v trgovini, ona pa mov, da pripravi kaj za večerjo, ker sem gotovo lačen. Povem ji, da lačen ravno nisem, prišel pa sem domov skoraj suh kot poper. Smeje se mi in pravi, zakaj nisem več vzel s sabo ali pa jo poklical,/da bi mi poslala. Ni bilo treba, saj zdaj sem itak doma. Ampak v zadregi sem le bil v Puli man u, ko so drugi pili,, jaz pa sem moral le gledati, dasi mi ni za pijačo.' Pravi mi, naj kmalu zaprem trgovino in pridem domov. Dobro. Pregledam koresj?ondenco in drugo po trgovini, če je vse v redu in se odpravim proti domu. Ko pridem domov, me pozdravijo otroci in se mi smejejo, ko jim mama pove, da sem imel smolo, ker nisem vzel dovolj denarja s seboj. Tako je bila torej moja štiridnevna odsotnost od doma končana. Po 23 letih sem bil torej zopet enkrat v Chicagu. Tudi zdaj ne bi šel tja, da se ni vršilo zborovanje Sansa. Ta kratka sprememba "zraka" mi je prau prišla. Edino nekaj dela je zaostalo in tega bo treba zdaj. po večerji izvršiti. Najprvo seveda glede Sansove seje, ki bi se morala vršiti tisti večer, ko sem šel v Chicago Opozoril sem Barbiča, predsed nika naše podružnice, da imajo lahko sejo vseeno brez mene in zapisnik lahko vodi kdo drugi Pa mi pravi, kaj hočejo s sejo če ne bo mene zraven in suges tira, da jo preložimo. Meni je vseeno. Torej dobro, bomo ime- li sejo teden pozneje, ko« se vrnem iz Chicaga. Seja je bila po trebna že radi našega sklepa, da priredimo shod v februarju, toda določiti moramo še dpn. Če bom šel še kdaj v Chicago si bom vzel več časa in si mesto bolje ogledal. Tudi bi bilo več časa za pogovor z našimi člani Srečal sem se s številnimi, toda ni bilo časa, da bi se kaj več po govorili. Na primer z našo aktivno članico Mary Udovich, k je bila posebno agilna v zadnjih dveh kampanjah pri nabiranju novih članov. Če se ne motim je v predzadnji kampanji odnesla drugo nagrado in pridobila v jednoto tudi pisatelja Louisa Adamiča. Žal, da ni bilo prilike za daljše pogovore. Le pozdrav, par besed in stisnjenje roke, to je bilo vse. Torej upam, da se še kdaj vidimo v Chicagu. Mislil sem, da se bo doma brez mene vse podrlo, pa je šlo gladko od rok. Sedaj pa na delo na naše razne aktivnosti — za Sans, JPO-SS in društvo V boj 53 SNPJ. Končno pozdrav vsem, s katerimi sem se srečal. Hvala bratu Cainkarju in Godini za razkaza-nje poslopja SNPJ, Vidrovim za nedeljski večer, prav tako Molku in Charlesu Pogorelcu za spremstvo. Človek se med njimi res počuti kot med brati. Razpravljali smo o vseh vprašanjih toteligentno, čeprav se mogoče v vsem ne strinjamo. Onim, ki so me vprašali glede Mermoljeve hčerke Stefie, to je o hčerki moje sestre, naj povem še to, da je še vedno v Cleve-landski kliniki, kjer se bori s go se srečno vrniu smrtjo že več tednov Čudimo so tri skupine in vsi so dob® J se vsi, kaj Jo drži pri življenju, enega rogača. Med srečnim«J Žalostno, ker je tako mlado živ- bil Joe Godi na, ki ne ™ ljenje zadela Uko kruta bole- domov praznih tok. * zen. Njeno trpljenje Je grozno, p« ime|| gmoi0. poleg ps še trpe sorodniki Od Skupino Joe Godina. J* njene smrtne postelje *e jej mo- Shain, Jack Žagar. Anton W ral posloviti njen brat dr. Boris jn Frank Valentinčič ■■ Mermolja. V svojem zadnjem emporijskih hnbih en tedl* pismu pravi, ds bo moral na- na hrani in •tanovaflj« prej. tods ne ve kam. Ve le tamkajšnjem farmarju toliko, da gredo preko morja..,,, d*n m bili na lof&^Hj Tako se igra ueoda s človekom.' hodili in spet sedeli P».)im Pozdrav vsem čitateljem Pro- ki priletni ln izkušrn k** 1 če: "Fsntje, akn boste vi S J. P. Dura. I (Dalje na |..scrsm) Nekoliko o lovcih Weet Mlddlesex. Pa. - Kanj je že, vendar se oglasim na pri. I govarjanje drugih, ki me vprd iujejo, zakaj ne poročam o lov-! skem poteku. V enakem tonil sem dobil tudi par pisem, naj poročam, kakšna je bila lovski] sreča. To nekatere zanima J radi čitajo, ker so sami lovci. 1 Anton Divjak iz SheldonJ Wis., mi je pisal, da on zajčke kar doma pri hlevu lovi v past Srnjaki pa da ^pridejo kar v bližino hiše preko njegove farme, toda on nima streliva zanje ia samo mirno gleda za njimi. Neka rojakinja iz Penne je pii sala v Prosveti, da so šli kar trije v družini na srnjake — oče in dva sinova in so se vsi srečni] domov vrnili, vsak z enim srnji-kom. To je res trojna sreča. In to je vse, kar je. Ako te sreči ne čaka, je pa smola. In take smole je bilo v zadnji lovski sezoni veliko. Ako primerjam naše lovce z njenimi tremi ja-gri,. potem moram reči, da sd naši imeli smolo in pol. TUdi zajčji lov je bil zadnjo jesen bolj klavern kot prejšnji leta. Dober strelec je dobil svojo kvoto, to je pet zajcev ni dan in ne več kot 20 v sezoni, ts je od 1. do 27. nov. Kdor je prekoračil več kot pet na dan in « so ga zasačili, je moral dragi plačati. Ko si se vračal z lovi, te je "game warden" z državnim policajem kar na cesti usti vil in pregledal tvoj plen. Aki si jih imel čez kvoto, je bila ol> sodba na mestu — $10 ali pa k več in mogoče si izgubil še lovsko dovoljenje. Mnogo jih ji pa odneslo pete po stranskih o stah. In taki so divji lovci. Pred leti bi bil tudi jaz kmah prišel v tako zagato. Ko se ji naša lovska družba vračala do mov, smo videli, da se na cesti vse drenja in da možje posti* pregledujejo, koliko in kaj i dobil. Hitro smo obrnili avti na stransko cesto in srečno siw rep odnesli. Takrat me1 je toliko ostrašilo, da zdaj raje manj dobim kot več. Na lovu na zajce je bilo tudi nekaj nesreč. Mnogo je bilo obstreljenih. V sharonski bolnišnici sta se nahajala dva k* ca. Enemu so šibre oko izbilt da so mu ga morali odstranili drugemu so pa šibre pobrali i nog. V bližini Pittsburgha seji na zajčjem lovu nekdo zgrudi na tla in umrl. Dobili so ga W drugi dan. Približno tak dof dek je bil tudi na lovu na srnje V bližini okraja Warren. Pa, P 52-letni Rose Evans 29, nov p» poldne ustrelil velikega srnj^ z devetimi rogovi. Z vescM ga vleče k avtu, tam pa se zfl* di in umrje. Njegova MJ skupina ga je pozneje nail«JJ žečega poleg srnjaka. Omflf je bil doma v bližini Sharoni" ohijski strani. . t Ko so se trifr- fiirrellski m vračali s srnjaškega lova m plena, vendar pa veseli m J rajžni, je njih avto zdrsnil v cestni Jarek in se jc večkrat pjj vrnil. Vsi trije so se dalj nahajaji v bolšnki v KanilJ Ampak n#ši slovenski ^ so se srečno vrnili domov-^H svete ri s sibirskim ekspre-som v Mandžurijo Devet dni že sedim v vlaku. Sibirski ekspres sledi zavojem Angara-reke. Dolina Angare je široka. Tu grade Rusi mrežo vodnih elektrarn, katerih kapaciteta bo prekosila niagarsko e-lektrarno, ki je bila doslej najmočnejša na svetu. Lepa je ta pokrajina. Visoke gore, gosto zaraščene z gozdovi. Ob strmih skalnatih stenah grmi naš vlak. Breze, bori, jelke, jeseni in ogromna skladišča lesa drse mimo nas. Včasih vidimo v daljavi, da se dim vali iz gozdov: gozdni požar, ki cesto besni v Sibiriji, ki ne ve, kam z vsem svojim lesom. V sosednem kupeju se ruski zakonski par zabava z gramofonom. Rusinja ga spremlja z o-tožnim glasom, ki visoko in melanholično vibrira. Vlak nas s skrivnostno brzino pelje proti vzhodu, tik ob Baj-kalskem jezeru. Desno se neprestano vzpenjajo visoke skalnate stene, ki odmevajo- od grmenja vlaka in podvojujejo hrup. Skozi levo okno zagledam široko površino Bajkalskega jezera, ki je sedaj — sredi meseca aprila — še vse pokrito z ledeno skorjo. Zahajajoče solnce daje ledeni pokrajini pomaračno-rdečo barvo. Pravljično lepo. Mala Rusinja je ugotovila, da vem zelo malo o ftusiji. Zato me podučuje: "Bajkalsko jezero je tako veliko kakor Belgija, če še ne večje. Njegova površina meri 34,-000 km2. Ni na svetu sladkovodnega jezera, ki bi dosegalo njegovb globino 1520 m! Ogromne množine rib plavajo v njem." Tu je dvojni železniški tir, toda šele nekaj let sem. Odkar se Japonska širi na azijsko celino, postaja politična bodočnost teh krajev negotova. Rusija utrjuje zveze s svojim središčem. Zato je najprej zgradila dvojni tir. Za hitro premikanje vojske, za rezerve, za transporte municije in provia/ita. Dvojni tir so začeli graditi od vzhoda proti za-padu, od Vladivostoka proti Moskvi. Kajti nevarnost prihaja od meje, od obale velikega oceana, od otoškega japonskega cesarstva. Vlak prečka gore in doline proti Verhne-Udinsku in Čiti. Drugi dan popoldne smo v Ka-rimskiji. Od te postaje se odcepi vlak proti jugovzhodu: smer Mandžuli—Cijihar—Har? bin. Pravi sibirski ekspres pa vozi dalje proti vzhodu, skozi takozvani Verdun daljnega vzhoda ob Amurju do Vladivostoka, najpomembnejšega ruskega pristanišča ob Tihem oceanu. Na prvi mandžurski postaji patrulirajo tri vrste vojakov. Dve rumeni sorti in bela. Rumeni so Japonci in mandžurski Kitajci, beli so ruski emigranti, ki so zdaj državljani cesarstva Mandžukuo in ki služijo vladi kot vojaki. Čelade nosijo samo japonski vojaki, drugi imajo čepice. Oboroženi so vsi. Kitajski Mandžu in ruski Mandžu nosijo enake zelenkasto-rumene uniforme Japonska je malo bolj bleda in rumčna. Mandžuli ni nlkako mesto, temveč pravzaprav samo kolodvor. Na eni strsni kolodvora J(> majhna kitajska naselbina, ki sestoji iz nekaj umazanih bajt; na drugi straoi postaje so p* hiše priseljenih ruskih emigrantov. Vsi ljudje žive posredno ali neposredno od železnice. Večinoma so železniški carinski in vojaški uslužbenci. Tristo metrov dalje so barake za obmejno vojaštvo. Utrdba. V jutranji sa£i plapolata zastavi Japonske in Mandžukua. Najočitnejša posebnost novega cesarstva Mandžukuo je, da te venomer sprašujejo po potnem listu. Na progi od Mandžulija do Harbina so kontrolirali moj potni list nič manj kakor šest-indvajsetkrat. Najslabše je bilo s tem ponoči. Zaprl sem vrata kupeja in zaspal. Hipoma začujem, kako nekdo trka kot divji na vrata in ukazujoče kriči: "Odprite!" OJprem. Kaj se zgodi? Prav nič. Samo Japonec, ki hoče kontrolirati moj potni list se-sedmindvajsetič. Mož ga samo površno pogleda in spet izgine. In fcato me gre zbudit iz najboljšega spanja! Zdaj je nemogoče spet zaspati. "Vojaki v težkih škorn)ih se sprehajajo po hodniku. To ce-petanje štiridesetih vojaških nog v vsakem vagonu! Kakor vse proge bivše "vzhodno-kitajske železnice" čuvajo tudi progo od Mandžulija tlo Harbina ti železniški gardisti, kakor jim pravijo. Kajti ni redek dogodek, da ban-diti napadejo in ustavijo vlak. Železniški gardisti so temu primerno oboroženi — tudi s strojnicami. Ta garda je samo za zaščito železnice in ' ne spada k pravi vojski Mandžukua. Železniško gardo tvorijo najemniki: Kitajci, Mandžurci in ruski emigranti. Poveljujejo jim pa samo japonski častniki. . . . Končno smo le dospeli v Harbin. V severnem delu Mandžukua kar mrgoli Špijonov, o-gleduhov, sumljivih tipov, moških in žensk vseh narodnosti — ki so v glavnem v službi treh držav: Japonske, Rusije in Kitajske. Vsi ti ljudje se zadržujejo v Harbinu; imajo seveda kakršenkoli civilni poklic; so trgovci, uradniki, branjevci, tujski vodiči, da celo čistilci čevljev in berači. Da, in plesalk ne smem pozabiti v tej zvezi. Že s takozvanimi agenti, ki se legitimirajo kot taki, se ni dobro šaliti, človek se ne sme da ti varati ne po njihovi zunanjosti, ne po uniformi, ne po znanju raznih jezikov ali kakršnihkoli drugih sposobnosti ali spretnostih. V Harbinu je vse mogoče — posebno, kar je v zvezi z ruskimi emigranti. Seveda so tudi v Harbinu nekatere izjeme, pošteni ljudje. Tako je neko jutro prišel v mojo hotelsko Ubo policijski a-gent, se legitimiral ter povedal, da mora vse moje stvari najna-tančneje preiskati. In mož dolge ure išče in stika in me pri tem najprijetneje zabava. Pozna vse zanimivosti Harbina in jih zna nazorno slaviti. Posebne himne poje ženskemu svetu v Harbinu. Kočno se poslovi. Jaz sem se medtem obril in ko sem bil spet sam, se si mislil: "No, to je pa bil vljuden policijski a gent." Spodaj pri vratarju sem nato vprašal, ako bi me mogli telcfo-nično zvezati s tem policijskim agentom; rad bi ga povabil na večerjo — pri čemer imam seveda egoistične namene. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. strani) Čaj—ustanovitelj USA "S katerlhi agentom?" čudeno vpraša. "No, t*f, ki je bil danes zjutraj pri meni." "Tega ne boste mogli nikdar več najti,1"-mi odgovori vratar in uživa ob pogledu name, ki mi je od začudenja^ in skrbi pobledel obraz. i' "Saj se je legitimiral,** sem še vzkliknil in brž planil proti sobi, ker so me zaskrbeli moji kov-čegl. Tekel sem po stopnicah in hitro preiskal svoje kovčege. Od 338 stvari mi jih manjka točno 121. To je bil rezultat "policijske preiskave." . " "In prav moje najdragocenejše stvari ura, Štiri svilene srajce, ki sem jih včeraj kupi\," ugotovim žalostno v pogovoru s samim seboj ln zamišljen uvrstim tudi, to izkušnjo v verigo malih in, velikih izkušenj, ki sem jih že in jih še bom zbral v Mandžukuu. Saj zato pa potujem. . E. Cordes. p«raUi Banjami* * ^ UdalphlJL ki Je bU eedavno spdttee v esoria Prijatelj levov Levi so nam po šolskem pouku in po dosedanjih opisih znani kot divje in nevarne roparske zveri, katerih edini življen-ski namen je pomoriti vse, kar vidijo. Anglež Eric Wells, ki je dolgo živel v Afriki in ves prosti čas posvetil opazovanju levov, nam jih je predstavil v popolnoma drugi luči. Pravi, da od vseh divjih zveri nobene niso tako napačno opisovali kakor ravno tega kralja živali. Temu so krivi največ lovci, ki so sovražniki levov in zato tudi levi ravnajo z njimi kot s sovražniki. Wells je v svojem dolgoletnem življenju v afriških pra-gozdih dognal, da lev nič ne napravi človeku, ki ne gre s puško nad njega, ih da ne napade niti živali, kadar ni lačen. V svojem življenju je s svojo ženo na afriškem posestvu vzgojil trideset levov, ki so bity rojeni v pragozdu. Zato smemo verjeti njegovemu pripovedovanju o levih, ki nam jih popisuje v svoji knjigi "Lions wild and friend- Iz svojih izkušenj z levi pripoveduje Wells med drugim: "Moji levi Žive na prostem med plotovi, na poljanah, ki so polne trave, dreves in skal, med katerimi se lahko igrajo. Žive okolici, ki je komaj drugačna kakor tista, v kateri žive na svobodi. Te živali so z zelo malo Izjemami vse prišle na svet v pragozdu, kjer sem Jih ujel. Tisto malo levov, ki so bili rojeni v mojem ujetništvu, so potomci mojih levov in so le v toliko zanimivi* ker mi dajejo priliko, da lz neposredne bližinč opazujem spremembe v značaju, barvi in velikosti, ki brez dvoma nesto pijo. ako žive samo med živalmi v mojem ujetništvu. Ta dolgoletni študij je bil ze |o zanimiv. Pomagalo mi Je; da sem bolje razumel leve v divji svobodi, in omogočilo mi Je, da vem se zunaj približal levom in se med njimi mudil, z zaupa njem. ki je mogoča le, če človek pozna njihove lastnosti. Radi teh rednih stikov r levi se z ž< no nikdsr ne obotsvljsva, da ob vsaki ugodni priliki noiščeva trop divjih levov ln se cele ure pri njih pomudiva Pri tem spo polnjujevs svoja opazovanja fotografirava in takorekoč tudi aama postaneva dve bitji U* o-kolics*. Da ae to upava, te edini razlog v tem, da dobro poznava njihove navade in da sva ae ze to otresle vsekega strahu. U nepoznano vliva strah, znanje ga prežene Si m sem ln drugi levi, o kate-rih pišem, kakor tudi vsi drugi ki sem Jih vzgojil, »o sestavni del moje družine Tudi. ko do-restejo, uživajo med našimi plo tov i popolno svobodo in naše za upanje, ker jih smatramo ze do meče živeli kakor mačk* in pet aamo da Jih ponoči zapremo posebne koče. Seveda udoma čen moraš biti i njihovimi na- vadami. Predstavljajte si, kaj pomeni, ko petsto funtov težak odrasli lev položi človeku šape na rame, da lz prijaznosti obliže obraz. .Naraya mi je dala nadpovprečno velikost in težo, toda kolikokrat me je lev vrgel na tla, ko se je lz veselja, da me vidi, povzpel na moja rame. Levi so zanesljivejši od večine drugih divjih živali, samo, če se jim približaš mirno in zaupno in če jim ne povzročaš strahu. Ob začetku najinih poskusov sva hotela najprej ugotoviti, kako je najbolje ravnati z njimi v različnih starostnih stopnjah, Kamlu sva spoznala, da je treba leve z malega navaditi na družbo druge živali in človeka, da postanejo čim bolj domači. Težko je kaka druga Žival tako živahnega temperamenta, ki kaže izrazito naklonjenost ali sovražnost napram ljudem. Brez vidnega vzroka pokaže lev močno nenaklonjenost napram kate-terumokoll Človeku, ki ga nI Še nikdar poprej videl; napram drugim, prav tako tujim ljudem pa se pokaže ^et prijaznega. Ako odrastejo levi sami med seboj, kažejo le prekmalu zelo svobodne manire. Zato morajo od malega Živeti skupaj z drugo živaljo enake starosti. Izkušnja me je naučila, da so najboljši tovariši mladi psi. Lev in pes se igrata skupaj, se podita in premetavata. Ko postanejo starejši, slišijo psi na klic in slede gospodarju, levi pa psu; tako o-stanejo vsi skupaj, ako jih vzame človek na izlet v naravo. V vseh letih mojih poskusov se ni niti enkrat pripetilo, da bl lev kaj žalega storil svojemu to varlšu, psu. Seveda se zgodi, da lev pri igli rani psa s kremlji, toda takoj pokaže, da mu jo žal, s tem sc prilizuje in oblizuje psa.''- , . m ... • Vselej, kadar sta eden ali dva leva odrasla skupaj h psom, je povzročil pri levih največji protest in nemir vsak poskus, da bi jih ločili. Tako je n. pr. psica bila na tem, da dobi mlade. Zato smo morali ločiti od levov. Levi so tedaj vso noč nemirno hodili v svoji hiši sem in tja, tulili in klicali tovarišico. Niso se dali potolažiti. Končno smo morali jsico ponoči položiti na vrečo }lizu levje hišice, da so jo mogli vsaj duhatl ln obllzovatl. S tem so bili začasno potolaženl. Kakor sta si prijatelja pes ln ev, tako se strastno sovražita ev in mačka kljub bližnjemu sorodstvu. Vsi levi imajo eno strsst — na klobuke in pletenine. To je bilo sijajno, čeprav malo drago sredstvo za zabavanje naših gostov. Oostje, ki so nas obiskali, so držali klobuk v rokah ali pa so ga položili poleg sebe na stol. Simson (lev) nI zsmudll nob< ne prilike, da je pograbil klobuk lz roke aH s stola. V velikih skokih je tekel s svojim plenom In se naslajal ob igri, da je klo buk trgal nu drobne kose. Vsak poskus, da bl mu vzeli klobuk, je bil brezuspešen, da celo nevaren, ko je lev postal starejši. Tako navdušeni za klobuke in Jo plce, dočim se ne zmenijo mno go za palico, žogo In podobno, Kakor Je lev kralj živali, smo doživeli nekoč zelo smešno Zgod bo. Simaon se je na trati sre čel s kokljo in njenimi trem« plščetl. Simaon je obstal m čudil — očfvidno Ji hi Mtišljel val, kaj ao te male stvarlee, ki SO prekrižale njegovo |*»t Hi| poma mu Je pa ^»klje skočila naravnost v glavo * To ga Je tu ko presenetilo iH^eestrašilo, du se je obrnil in jedrno pobegni s povešenlm rebrni kakor tepen pea, dočim je kokljs epet mirno brskala po hrani za svoje rna! U, bodo srnjaki ležali in ne bo nič . . ." Veste, zdaj smo sami starčki na lovu in radi sedimo in žival se ne gane. Prejšnja leta smo imeli nftude fante, ki so na lovu preleteli cele hribe in pregnali žival, da je tudi nam atnrejšim prišla na cilj. Začeli so pozorno stopati eden tukaj, drugi t ju. Mogoče bo pu res kaj boljša sreča. Dogovorili so se, da se ob določenem Času zopet snidejo na tistem prostoru, potem pa proti koči. France je videl srnjaka, ga streljal, a ga je samo nekoliko osmodil, da je krvavel. France mu je sledil kar naprej, da je postalo že mračno. In to v popolnoma nepoznani šumi, da ne veš, kje al; kamor se obrneš, povsod enako. Njegova skupina ga pričakuje na določenem mestu, a Franceta ni. * Pričeli so streljati in kričati; ko se je stemnilo, so pričeli tudi kuriti v znamenje. Kaj hočejo? Jože pravi, da gre domov po klobase in še kuj boljšega in potem bodo čakali vso noč, kričali in streljali, da privabijo izgubljenega Franceta. Ko gre Jože po cesti domov, pa sreča avto, v katerem je sedel naš France, ki se je peljal do njih, da jim sporoči, da je srečno prišel iz šume. Ko ae je stemnilo, je šel v dolino do potoka in šel za lokom toliko časa, da je prišel do male ceste. Pride avto in France ga ustavi. Voznika vpraša, koliko daleč je do Emporiuma. Dvanajst milj. Začudil ae je, ker je šel tako daleč za srnjakom. Voznik ga pobere na avto in tako je srečno prišel do lovcev. Jožetu se je pa to-le pripetilo: Stal je na veliki skali, se oziral na vse strani in bil pripravljen s puško, da podere srnjaka. Res zasliši lomastenje, toda namesto srnjaka se prikaže «— medved. "Glej ga, hudlčal Ko sem bil na lovu na medvede, pa nisem imel te sreče,*' se je potem jezil. Nekaj podobnegu se je pripetilo tudi lovski skupini, Johna Novaka, Rudyja Sbaina, Majkn Stavdoharja iz Glrarda ln Johna Novuka iz Burberfona. TI so šli na srnjake v drugi okraj. Dasi so bili pozorni na vsako šumenje, da bi srnjaka ne zgrešili, se ni hotel od nikoder prikazuti. Rudy stopi do velike skale, kjer so bile votline. Pravi, da tukaj je prostor za medvede in drugi mu pritrdijo. "Medved, kje si?" zakriči Rudy in ko se ozre oko-1, res zagleda kosmatinca, ki je sedel med dvema grmoma. "Glej ga, hudiča! Ali ga vidiš, kolikšen je! AH bl ga, toda je prepovedano," Sodili so, da va-(a 400 funtov, Kličejo Stavdo-nuja, nuj pride, da vidi medveda, A stric koamatinec se je ustrašil Stavdoharjevege lomastenja ln je zbežal. Srečni Stavdohar! BU je prvič na lovu, toda nI nič dobil, čeprav je ostrostrelec. Toda obupal gotovo ne bo. Če je bila smola se-duj, tuj pa drugič sreča, V vsaki luknji tudi ni rak. Jaz sem bil v zadnji lovski sezoni na srnjake doma, dasi bi bil šel rad, a me Je ta preklicani revmatiz«m zadržal. Upam. du bom to leto bolje hodil In če bom dočakul, bom šel z vami. Imam srečo. Če drugega ne vidim, pa medveda — sreča, du on mene ne vidi. No, kuj pa Klemenčičev Tone Za Pittstiurghom? On Je tudi lovec, a gotovo Je Imel tudi on smolo, ker ae nič ne oglasi glede lova. Ko je bil zadnjič v Kana- j di, je ujel tako veliko ribo, du mu nihče ne verjame, Anton Valentin/ U. aoitirajte za prosveto« Kolonialno blago je bilo predmet, ruostonskega trgovca, naloženo vinom, zadrži neki britanski carinski preglednik, ki pravi, da more ladja Iztovoriti blago le, če pleča predpisano carino Carin skega uradniku zupro v kujuto, čez noč spravijo vino na suho in še pred jutrom natovorijo ladjo z oljem. - Angleška vlada sklene, da • pošlje vojsko nad uporni Boston. - Toda vmeša se inštanca, ki na problem ne gleda tako strogo kakor generalf in politiki. Ta inštanca s svinčnikom v roki izračuna rezultate, ki dajo misliti. Ta inštanca so veliki angleški trgovci in industrijalci, ki so u-gotovlli, da izvoz iz Anglije v ameriške kolonije pada od leta do leta. Končno tudi parlament prisluhne tem računarjem. Treba vendar upoštevati razpoloženje v kolonijah, Naj se izpremene carinski zakoni. In zakone so spremenili s tem, da so Črtali vse carine, vse . . . razen čaja. Zukaj naj bo čaj izjema? Poudarek je bil pri tem mnogo manj flskaličen kakor načelen. To je bila gesta, ki naj pove: vidite, ml smo velikodušni, toda ne pozabite, vendarle, je London vaš gospodar! Tako in povsem pravilno so si ameriški kolonist) razlagali to gesto Londona. Ne gre toliko za davek, kakor z%, to, da London nima nič predpisovati Ameriki, ped*l je bojkot- angleškegu blaga dosegel višek. Ta bojkot so še prav po«, sebno poostrili proti čaju; In a tem so zadeli Anglijo nu najbolj občutljivem mestu. Kajti nI malenkost iskati odjemalce sa 17 milijonov funtov čaja. Skladišča vzhodno-lndlj-ake kompanije so bila že itak prenapolnjena z njim. Čaj, čaj,' Čaj — pa nič kupcev. Vse nade je stavila na Ameriko, 18. oktobra 1773 je velikansko zborovanje v Filadelfiji sklenilo ostro, osem točk obsegaJočo ' resolucijo proti angleškemu čaju. Proglasili so za izdajalca vsakega, ki bi kupil angleški čaj. Toda ladje s angleškim čajem so še prihajale v amerišku pristanišča. Tedaj se je spet v Bostonu zgodila najmirnejša, a najpomembnejša revolta vseh časov. Sedemnajat bostonskih meščanov se ja preobleklo v Mo-hawk Indijance, šlo na ladje, odprlo 342 velikih zabojev s čajem ln streslo vso vsebino v morje. Dve url Je trajala ta akcija, z vso stvarnostjo ln disciplino se je isvedla. Nobenega ropanja, požiga ali nasilnosti; vse so pustili v miru — razen čaja. To ja bilo 10. decembra 1773. Anglija v mrzlični razburjenosti proglasi nsto zaporo bostonskega pristanišča, razveljavi ustavo pokrajine Musku-chusettes, odpravi vse državljanske pravice in prenese vso oblast nu angleško birokrseljo. Zdaj gre za vse. To ve Anglija. Todu ameriško pokrajine tudi. Posamezne energije se združijo v eno samo ogromno silo, ki napove vojno zu svobodo, Amerika pretrga verige. Kot samostojen faktor stoji v zgodovino "Tlranstvo Je zbrisalo meje!" je vzkliknil Patrlck Henry na prvem vseamerlškem kongresu 1774 leta; "Zdaj nisem več Virgin! Jec, zdaj sem samo še Američan." Dve leti nato Je bila proglašena neodvisnost združenih držav 342 zabojev čaja je odločilno vplivalo na politično oblikovanje sveta, na ustanovitev ameriške velesile. V. Ali ste neroteal ns dnevnik "Preavete"f Podpiral ta svol Hat I Senat odpravil iivilšhe subvencij* Washlngton, Ji. C.. 14 febr. Načrt aenatorja Bankheeda, d« mokrata iz Alabame, ki odpiav-| IJe živilske subvencije v prilog , odjemalcem je bil sprejet v j na tu s 43 proti 2* glasovi. Poj sprejetju je bil poslan^ntžjl kongresni zbornici. Nasprotniki na črta ao Izjavil i, da bo odprava subvencij rezu M i rs la v zvišanju c*n žJvežu najmanj sa tn om stotke. • Nalseeeelllvelše | laveke veatl ao v dnevniku "Fre sveti" Ali lik čUaie vaak daaT Kitajaka vojaka strašile velnefe ujetnika. OSVJTA TOREK, 15. FEBBttad.j GUSARJI (Lm Flibuatlera dee Mera) CLAUDE FARRERE PoalorenU r. J-o ------------------------------------rrrfiijfiijjjjjjfjjfffffffH (Se nadaljuje.) Vsi sedaj stoje in v več skupinah se kapitani razgovarjajo z velikim šundrom in ropotom. Grognierjev načrt že ima večino glasov za seboj. Vkljub temu je, pa ie nekoliko kapitanov, ki se ne morejo odločiti. Med njimi je tudi Tomaž Jagnje. On edini je ostal pri mizi, kjer molče sedi, razmišljeno gleda okrog sebe in razmišljeno pije svoje vino. Juana ga je zapustila. Sedaj se razgovarja z Benečanom Loreda-nom. Oba slonita ob lini in ona ga najbrže povprašuje, zakaj pravzaprav noče tudi on na Južno morje, čemur se nikdo iz bratovščine ni mogel načuditi. Kapitan Grognier se sedaj približa Tomažu, udari ga po rami in vpraša: "Kapitan Tomaže," mu pravi zelo spoštljivo, "to je sedaj morda največji načrt, kar obstoji naša Flibustija! Kaj mislite vi o njem? Kar se mene tiče, sem prepričsn, da mora naše podjetje imeti najboljši uspeh, seveda pod pogojem, da izrabimo zase vse, kar nam je ugodno, in da ničesar ne prepuščamo golemu naključju. In sedsj nsjvažnejše! Najhrabrejši ste med nami? Ali je vaša volja, da greva skupaj na ono stran? Jaz, Grognier, bom vodil vojsko na kopnem, o kateri sem preje govoril, od severa na Jug, počez čez močirje in barja, pragozde in gorovja, med Spanci in Indijanci. To gotovo ne bo igrača. Brodovje pa bi potrebovalo istotako energičnega voditelja, ki je spravi skozi pasjo vročino panamsko in ledeni mrsz Magalhaensovega rokava. Tu si želim za vodnika naj spretne j šega in najenergičnejšega moža, ki je kedaj jadral po teh morjih. Cemu mnogo besed? Ta mož ni nikdo drugi, ko vi, brate Jagnje, in vprašam vks, ali hočete biti z menoj v tem podjetju in moj matroz, *to se prsvi, general poleg mene in meni enak v vseh podrobnostih? Ali bova ramo ob rami izsilila svoj dostop*v glavno mesto Panamo in v Limo in nazadnje celo y bajni Eldo-rado sam?" Govoril je dokaj stiha, kajti ni mu bilo mnogo do tega, da bi jims drugi prisluškovsli. Tomaž se sedsj tudi zbudi iz svojega sanjarenja, pogleda Grognierju trenutek v lice, potem vstane in stopi nekaj korakov, povsem neodločen, kako bi odgovoril' in kaj naj bi rekel. Grognier mu sledi z očmi in gleda, kako stopa Tomaž v bližini mimo Juane, ki se Še vedno rs^ghvsrjs s svojim Benečanom in se ne brez koketnosti nekaj nasmiha. Toda Tomaž hiti ne vzdigne glave, ko prihaja mimo njiju. Sedaj pa govoril že tudi Juana nekaj glasneje, kakor numenoma, tako da se njen glss začuje jasnp skozi šunder drugih Plibustejcev. Juana govdrt, kakor da pritrjuje Loredanu, ki ji je razlagal, zakaj noče na Južno morje, in pravi: MDa, tudi Jaz sem istega mnenja, kakor vi, Ser Loredan, saj moraš biti norec ali nemanič ali pa strahopetec, da bi se odpravil na pettisoč milj dolgo pot samo iz bledega strahu pred onimi petimi fregatami tamle . . ." Pri teh babjih marnjah Grognier samo za-ničljivo zmigne z rameni. Tomaž pa, bodisi da je slišal te besede ali ne, se Je sedaj odločil. Vrne se s svojega neodločnega potovanja po kabini nazaj k mizi in odgovori Grognierju: "Brate Grognier, bogami, hvala vam! Velika je čast . . . Toda prestar sem in ni mi več mo-gr>če odpraviti se na tako dolgo pot, niti zapustiti Severno morje . . ." Po tajinstvenem in ironičnem naključju je Toma* rabil za izgovor skoraj iste besede, ka-kpr prej Benečan Loredan, čigar besede pa mračni,Tomaž gotovo ni slišal . . . 52 Tako je pričela pod okriljem kraljevskih topov in pred očmi krsljevskih komisarjev organizacija tiste slavne ekspedicije, ki je postala najvažnejše podjetje Plibustejcev, kakor nam sporočs zgodorina. Niti gospoda Saint Lau-rent ali Begoh niti gospod de Cussi-Tarin nista te ekspedicije najmanj ovirala. General Grognier je zadel pravo. Južno morje nikakor ne spada več pod jurisdikcijo komisarjev francoskega kralja. Že samo s tem odhaja korzar-sko brodovje izven francoskega območja, tem- -bolj, ker se poc|aja na pot brez vsakršnega kor-zarskega pisma. Kralju Francije je bilo dovolj, da se brodovje obnaša med vožnjo po francoskih vodah dovolj spodobno in da ne izpali nobenega strela od Tortuge pa do Magalhaneso-vega preliva. Dalje naprej pa, bože moj, neka se briga španski kralj, ki je tudi devolj močen monarh, da si varuje svoje Južno morje pred roparji in pirati, ki so si zabili v glavo, d« se hočejo voziti tam okoli. . Če 10 ti pirati Angleži ali Francozi, ni v tem nikakršne razlike, saj sta vladi v Londonu in v Versaillesu dovolj pogosto in dovolj jasno izjavili, da takšnih slabiš) državljanov ne priznata in d i' odklanjata vsako odgovornost za njihove čine. Razven tega je general Grognier zagotovil trojici, namestniku in komisarjema, da bo takoj, čim prevozi Magalhaensov zaliv, opustil francosko državljanstvo in razvil namesto burbonske novo zastavo, zaradi katere se najbolj katoliško špansko Veličanstvo pač ne bo moglo prepirati z najbolj krščanskim francoskim Veličanstvom. "Kakšna pa bo ta zastava?" vpraša gospod de Cussi. "Ta-le tukaj," odgovori Grognier in razvije kos blaga, ki ga je doslej nosil zloženega v žepu. In vsi, razen drznega Grognierja, se zgroze. Kajti zastava je bila črna in je kazala na vsakem oglu belo mrtvaško glavo. Tako so se razvile po sili tajne pa zelo uljud-ne vezi med Flibustejci in kraljevimi komisarji, istimi komisarji, ki so imeli od svojega gospodarja in kralja nalogo, ga najstrožje za-tro Flibustejce. Toda kakor je tudi izgledalo, da sta oba komisarja in namestnik popustila od svoje prvotne strogosti, sta Saint Laurent in Begon vendar vztrajala pri svojih prvotnih načrtih in nikakor nista popustila od prvotne namere, da iepremenita kotzarje v miroljubne poljedelce in koloniste. • Njuna potrpežljivost in prizanesljivost Je veljala edino le onim pustolovcem, ki so se uklonili kraljevi volji in obljubili, da bodo Antile čimpreje zapustili in pa se podali tako daleč proč, da ne bo od tam nobena pritožba več dospela na kraljeva ušesa. Drugi pustolovci, ki se niso znali prilagoditi novim razmeram, so prišli pač v škodo. Med nje je spadal tudi TomaŽ Jagnje. V posebni ln obenem usodni naklonjenosti kralj nikakor ni pozabil na hrabrega Tomaža, ki mu ga je pred šestimi leti predstavil gospod de Gabaret, sedanji maršu 1 Francije. Ne da bi ga hvalil brez potrebe, moramo reči, da je bil Ludvik v resnici velik vladar. Kjer je bilo potrebno, Je znal boggto nagraditi, drugod pa tudi enako obilno kaznovati, če se je našel zl6či-nec, ki Je kazen zaslužil. Ko niso Španske pritožbe ponehale, ampak se le vedno huje in glasneje množile, in ko je toliko oškodovancev vpilo po pomoč v Versaillesu, je kralj, ki je pravkar listal po kupu listin o tej zadevi, da diktira plemenitemu gospodu de Golbertu svoje u-kaze. odprl zveženj aktov ravno na mestu, kjer je našel znano junakovo ime. (Dalje prihodnjič.) YANKS CLOSING IN ON NAZIS AS ANZIO FELL AMMICAN TROOTS of tho Fifth Army take eover behlnd a German road block ln Ando, Italy, shortly before tho enemy wa« driven from tha town. The two men at left are a bazooka team; one holds the rocket-launcher m his shoulder. Tvvo other Yanks streteh prone beside the block as the/ flre at snipers in the buildlng« befOre • v?tv Official U. S. Siona) Coroa Radloohota. | zme mu raj za Martina. Ampak teto kmalu konec. V predpu-stu se oženim; če ne prepiše name, grem še jaz od hiše!" "Križ božji! Tone!" "Mati, tarnanje nič ne pomaga. Moški se bomo pomenili mefl seboj!" Izginil je med vrati. Stari Bos ni videl gora, ni se zmenil za mogočno kupolo tunj-ške cerkve, v tla je upiral koščeno obličje ter venomer ponavljal: "Ne more biti drugače, voda mi zaliva travnik." Ljudje, prihajajoči na prag, so si pomežikovali: "Stavim, da gre že stotič. Ta se bo pravdal še na onem svetu." V mestu je stopil v krčmo. Sosed, ki je bil za pričo, ga je čakal. Nekaj časa sta molčala, nato je zaupno dejal mejaš: "Jaz bi ga ne. Tiste bukve, iz katerih berejo pravico, imajo čudne pike. Same pike, kakor hočeš, obrneš besedo." Bos se je razjezil: "Čenčaš, čenčaš! Kaj boš s pikami? Voda mi zaliva travnik, tako je." "No; če ti veš! Kosiš?" "Kosim." ( "Tone je ciober delavec?" "Dober." "Kako pa Martin?" Boso v ga je strupeno pogledal: "Še nikoli nisem nikogar prosil, da bi mi ppmagal nositi križe in težave!" ^ "E, hudo je." 1 '"Kaj hudo. Se takrat ni bilo hudo, ko je udarila strela v svinjak in mi ubila sedem prašičev!" Plačala sta in stopila na trg pred sodnijo. Smrekar je stal tam s svojimi. Bosov ga je oši-nil s pogledom: "Napuh in ošab-nost ga redita." Oni pa je za-ničljivo dregnil moža poleg sebe: "Glej ga, Bošov je že tu. Že spet misli, da ga bodo sodniki poslušali." Pred sodnikom so stali. Bosov je povešal Smrekar se je nagibal na lev$ in desno; Vrtel je klobuk in jx>rqgljiVo meril soseda. "Oče, poravnajte se," je dejal sodnik. "Da bi se poravnali?" je zategnil Bosov, "zakaj pa tožim? Voda mi zaliva travnik, odkar je na svojem zasul jarek. Poglejte, če ne verjamete!" "Popoldne bomo merili, in ogledovali!" je sklenil sodnik. Vrnili so se v krčmo. Smrekar je sedel pri drugi mizi in oblastno poslušal mladega človeka, ki je govoril z mehkim glasom. Bos je natanko razločil besede: "Tisti, ki se je potepel. Vedel je, da govore o Martinu, njegovem starejšem sinu. Smrekar je potrdil: "Tisti mi je mešal Lizo." Bosa je speklo. Hitro je zvrnil in pil. "Sekal bom. V Ja-goščah bom podrl nekaj bukev in smrek." "Ithaš kupca?" "Kdor bo s poštenim denarjem plačal." Tisti, ki je sedel poleg Smre-karja, se je pričel bahati: "Davi sem kupil v Prapretnem. V Ja-goščah so mi ponujali, pa je les črviv." Bos se je trdo zasmejal: "V Prapretnem se jim je jezik od žeje posušil, toliko so skupili za les." Sosed je zašepetal Bosu: "Gr-žina bi se rad oženil z Lizo. Zato liže Smrekarju tace." "Naj se," je hitro zavrnil Bos. Plačali so in odšli. Bos je hodil hitro, iz klanca v klanec, kamenje je zvenelo pod težko hojo. Nad travniki je ležala gosta vročina. Grabljicam je teklo po obrazu. Bos je sodil na levo ln Belimecesen 4 Juš Kosak Sever je posušil deževne megle. Solnce se je zasmejalo v roao na Trati. Beli dim nad hišami je izginjal v modrini. lk»s je stopil na prag in presojal vreme. Nad sivimi skalami je splahnila poslednja meglica. Molčeči gozdovi so se mu zdeli jasni. Zvon tunjške sv. Ane je vabil % čistim glasom. V hladnem blenku jutra so se bil-.skale kose na travniku. "V treh dneh b<» seno pod streho," Se enkrat se je ozrl, če ni pregledal kje kake skrite meglice. nato je stopil v hišo in sedel /a mizo. Kesno je gledal preti »e. dokler mu ni >ena prinesla kosila. S travnika je prišel mlajši sin Tone "Lepo pada Se enega manjka," je dejal. Stari Boa je strupeno pogledal bosede ni dal. "Imate danes?M je zopet vprašal sin. "Včeraj so ptineali od sodni- J«" "Kako pojde,M "Nič marl," je siknil oče In. vstal. "Popoldne bomo sušili." Mati je počakala, da je odšel, nato je atopila k mizi in dejala z očitajočim glasom: "Venomer ga dražiš, Tone." "Kdo draži? Kajpa, vi ste Facts FrvmOUSI and U S. Ubor Dept OEATHS SINCE PEARL HARBOR In Armed. W Snvicg 30.100 37,600 77.673 Killed *nd \Abvn