LIST ŠTUDENTOV   LJUBLJANSKE   UNIVERZE
UREJUJE UREDNISKI ODBOR:  DRAGO COP. MIRO DVORSAK, JANKO    POPOVIC,    BOJAN   SAMA RTN,  2SRAVKO  TOMAŽEJ   IN  DUSAN  VOGLAR. ODGOVORNl IN GLAVNl   UKEDNTK   JANKO   PO  UREDNISTVO   IN   UPRAVA   -   LJUBLJANA,   MHCLOSlCEVA  C. 6 8  -  TEl.   31-102   TEKOO  SOO-70/3-567.       ROKOPISOV  NE VRACAMO. LETNA NAROCNTNA 200  OIN    TISK    CASOPIS MO   PODJETJE   »SLOVENSKI   POROCEVALEO
LETO   VH*   ST.   13 LJUBLJANA
Zapostavljanje akademije
l pamo,  da  se  nas   bo  na  V.  mednarodnem  srečanju  ibralo Se ve*
Medtem ko se študij na univerzi ureja z mrzlično naglico, ostaja na naših treb umetniških akademijah še vse pri starem. Beograd in Zagreb sta stvari v glavnem že uredila, le Ljubijana še spi...
Za beograjske in zagreb-Ske umetniške akademije sta bila že sestavljena in tudi sprejeta posebna zakona. Ta podobno kot zvezni in repu-bliški zakon o univerzi urejata študij na akademi-jah in mu določata organi-zacijske principe. Vse tri umetniške akademije — za glasbo, za igralsko in upo-dabljajočo umetnost — so v Zagrebu in Beogradu zdru-žene v enotno ustanovo z naslovom: Umetniška akade-mija. Ta se deli na oddelke, ki odgovarjajo posameznim prej samostojnim akademi-jam.
Toda ne le glede organi-zacijske strukture, tudi gle-de študija samega sta zako-na v Zagrebu in Beogradu v glavnem že izvedena. Re-čemo lahko, da je študij v Beogradu in Zagrebu v pre-cejšnji meri že urejen. Zal pa tega ne moremo trditi za Ljubljano.
Reforma študija je na ljubljanski univerzi že moč-no   v   teku.   le   umetniških
kor ni utegnila, da bi se te-meljiteje pozanimala za pro-bleme1 akademij in tudi dru-gih višjih šol v Ljubljani. Združenja na akademrjah oziroma njihbve študijske komisije pa tudi niso mogle opraviti kaj posebnega, saj so se vsi njihovi predlogi in vse njihove zahteve ustav-ljale ob zapreki: Počakajte, da bo izdelan osnutek zako-na!
Tako vlada na naših umet-niških akademijah neko ne-naravno mrtvilo. Nihče ne poskuša urediti vsaj najeno-stavnejših problemov. Pač pa se vsak dan pojavljajo vedno novi in novi, v študij se vnaša vedno več nejas-nosti, samovolje itd.
To je najbolj vidno na Akademiji za glasbo. Niti na ¦ enem izmed njenih še-stih oddelkov ni nikakršnih študijskih programov. Studij se pač odvija — to si "liahko mislimo — nekako iz dneva v dan, po zakonih — na-ključja. Vsak čas se pojav-ljajo nove študijske zahteve,
nove zapreke in novi pogoji. Sprejemni kriterrji in sploh vsi študijski kriteriji se v večini prknerov zelo menja-vajo. V vsem tem pač ne moremo zaslediti kakršne-koli težnje po urejanju ali poenostavljanju študija.
Prav na tej akademiji so študentje že neštetokrat po-skušali, da bi se stvari ure-dile, sestavili so vrsto pred-logov, •'•endar nikoli še niso uspeli, ker manjka tista osrednja, načelna osnova, na podlagi katere bi se lahko pričel ^tudij sistematično urejati, — zakon o akade-mijah.
Podobno kot na Akade-miji za glasbo je tudi na ostalih dveh akademijah. Prav tako bi tudi tu bila potrebna revizija študijskih načrtov in programov ter študijskega režima. In tudi tu se zaenkrat ne da še ni-česar doseči.
Studij na umetniških aka-demijah je za našo družbo prav tolikšne važnosti kot študij na kakšni drugi fakul-teti ljubljanske univerze. Te akademije nam vzgajajo viso-ko usposobljene strokovnja-ke, ki bodo po končanem štu-diju močno posegli v naše kulturno življenje in ga tudi
skademij ta proces še ni za-Jel. Tam še vse spi in čaka, da bo najprej sestavljen osnutek zakona o umetni-šfcih akademijah v Ljublja-nl.
Ceprav priznavajo, da so tudi na umetniških akade-mijah določeni, včasih celo zelo pereči študijski proble-mi, profesorji zaenkrat še ne dajejo nikakih pobud za njihovo reševanje. Cakajo pač na to, da bo sestavljen osnutek zakona. Svet umet-niških akademij, organ druž-benega upravljanja umetni-$kih akademi^, pa je razpa-del in se ni sestal že prib. leto dni, odkar mu je. umrl predsednik dr. Ferdo Kozak. Kako je to sploh mogoče pri nekem organu družbenega upravljanja???
Tudi študentska organiza-cija ni posvečala doslej štu-dijskim problemom na umet-niških akademijah skoraj nobene pozornosti. Komisija za družbeno upravljanje in strokovno študijsko proble-matiko pri univerzitetnem odboru ZŠJ je bila popolnn-ma zavzeta s sprejemanjem zakona o univerzi, s sestav-Ijanjem in sprejemanjem univerzitetnega ter fakultet-nih statutov. s problemi, ki 86 pojavljajo pri študijskih programih   itd.   Tako   nika-
lldcležcnci »rečanja na »riocesti v  brigadirskih  ©blekah
v veliki ineri oblikovali ter usmerjali. Zato nam res ne more biti vseeno, kakšna bo-sta strokovna izobrazba in moralno politični lik študen-ta, ki bo zapuščal vrata umetniške akademije in sto-pil z vsemi svojimi ustvar-jalnimi silami v sredo druž-benega  življenja.
Pravzaprav teh stvari niti ne bi bilo treba poudarjati in na novo premlevati, če bi bil študij na akademijah že urejen ali pa če bi se vsaj urejal. Tako pa je nujno, da se zavemo vsega pomena, ki ga umetniške akademije imajo za našo družbo, in vseh posledic, ki jih občuti skupnost zaradi neurejene-ga študija na ljubljanskih umetniških akademijah.
Počasnost pri sestavljanju osnutka zakona o umetni-ških akademijah v Ljublja-ni — p^i naj je je kriv kdor-koli — gotovo ni le posledica objektivnih težav, ampak tu-di nekaterih ovir povsem subjektivnega značaja. Zato lahko tako početje obsodi-mo, da je neodgovorno in da se ne ozira kdovekaj na družbene koristi.
Nujno je, da se osnutek zakona o umetniških akade-mijah estavi takoj, morda že do pričetka prihodnjega študijskeg aleta. Prav tako se nam zdi mtfno potrebno, da se k temu sestavljanju pritegne tudi študente aka-demij, bodisi preko njihove-ga predstavnika v odmrlem svetu umetniških akademij, bodisi pa neposredno z ne-kim številnejšim zastop-stvom.
Ce se bodo stvari kaj kmalu premaknile z mrtve točke — in to upajmo, da se bodo — bodo tudi štu-dentje morali trdo prijeti za delo in res temeljito pripra-viti svoje predloge. Velikega pomena pri tem delu pa bo tudi čim večja povezava med študenti posameznih akade-mij, česar doslej ni bilo v zadovoljivi rneri.
Letos že četrti
Vsako leto se zberejo v Ljubljani. Letos že četrtič. Stari znanci in novi obrazi. Uradni predstavniki, funkcionarji in ostaii študenti, ki jih zanima naša nova Jugoslavija: Avstrij-ci, Alžirci, Belgijci, Burmanci, Angleži, Nemci, Grki, Italijani, Libanonci, Poljaki, Švedi, Tu-nizijci, Ajneričani itd. Toda po nekaj dneh vse te razlike že ne obstoje več. Jezikovne meje so izginile — Burmanec govori srbsko in vsi se zabavamo nad njegovim poznavanjem srb-skega jezika. Italijani lomijo slovenščino, An-
 postajala vsako leto kvalitetnejša in bolje obiskana. Organizatorji «o spoznali, kaj tnje štndente pri nas najbolj zanima in so zato temu primer-no tndi sestavili program bodo-čih srečanj. Naslednje leto je bilo v Ljnbljani že štirideset študentov iz dvajsetih držav. Nft seminarjn pa so predavali naj-vidnejši slovenski politižni, kulturni in znanstveni delavci Tudi lanskaletni seminar je bil po   mnenjn   vseh   zelo   uspeSen.
glež se poskuša z nemščino, vsi pa se več ali   "udeležiii so se ga študentje i»
manj posrečeno   borimo z angleščino,   ki je
uradni jezik vsakoletnega mednarodnega sre-
čanja v Ljubljani. Na sprejemih, izletih in pri-
vatnih pogovorih se to neprisiljeno vzdušje, ki
vlada na seminarju,  še izboljšuje in ko je
seminarja konec, nam je žal, da se moramo
že posloviti. Vsi pa si obljubljamo, da se bomo
prihodnje leto zopet srečali v Ljubljani.
Zveza štndentov Jugoslavije je v svoji mednarodni aktivno-sti ves čas svojega obstoja do-segala lepe uspehe. Sodelovanje ZŠJ z drugimi študentskimi or-ganizacijami, naciopalnimi uni-jami in mednarodnimi organi-zacijami na osnovi enakoprav-nosti, vzajemnega spoštovanja in razumevanja ne glede na po-litiSno in ideološko orientacijo je rodilo obilo sadov. Predstav-niki naših štndentov so aktivno sodelovali na številnlh seminar-jih, kulturnih in športmh pri-reditvah v inozemstvu. Pa tudi tuji štndentje so se vedno v ve-likent števHu odzva.li na vabila Zveze študentov Jngosiavije ozi-roma jugoslovanske mladine. Spomnimo se samo številnib tujih brigadirjev na mladinskih progah in druglh delovnih akoi-jah jngoslovanske mladine. Fo-zneje so se tadi štndentje nde-leževali delovnih, knlturnlh io iportnih prireditev, ki jih je ie posebej organizirala jugoslovan-ska štndentska mladina.
z Vzhoda in Zahoda in v prija-teljskem vzdnšju razpravljali in izmenjali svoja stališča in na-zore o političnih, gmpodaraklh, kultnrnlh in drngih vprašanjih, ki zanimajo mlade ljudl na sve-tu. Sam program seminarja nn-di obilo možnosti za to.
Ko se je pred štirimi letl zbralo v Ljubljani prvič 27 predstavnikov iz desetih držav, 80 se lahko seznanili z geogra-fijo Jngoslavije, visokašolskina sistemom pri nas, s politično in družbeno aredltvijo itd. Prro srečanje je dalo organizatorjem tndi   prve   izknSnje   !n   zato   m
skoraj vseh delov sveta. PriSU so tndi iz daljnje Kita.jske in ZDA, Indije in Burme itd. Za-nlmivim in uspelim predava-njem o družbenem upravljanjn naših \isokih šol, o mednarodini politiki Zveze študentov Jago-slavije in njenih naporih za zbližanje nacionalnih štndent-skih unij, o socialnoekonomski skrbi sa človeka v socializma itd. so sledile živahne in odkri te diskcsije brez politiCnih ali drngačnih predsodkov.
Letošnjim udeležencem 80 prireditelji srečanja pripravill šiiri predavanja: po uspelem lanskoletnem predavanju o mednarodnih problemih so or-ganikatorji tudi letos povabili na srečanjc tov. MIRKA MTLU-TTNOVICA (svetnika pisarne predsednika repablike), ki je udeležencem predaval o pome-nn malih držav v mednarodnem življenju. Sledil« je predavanje profesorja ljubljanske ekonom-(Nadaljevaaje na drugi straai)
1800 študentov pod streho?
Pol«g tefa oblik pa postajajo danes v študent-skem svetn vedno pomembnejši najrazllčnejši seminarji, kj jih prirejajo posamczne študentske organizacije. In v to vrsto so-delovanja spada brez dvoma tndl Tsakoletno študentsko gre-čanje v Ljubljani.
Mednarodno študentsko sreča-ttje v Ljubljani, ki ga vsak ju-li.1 ali avgust že štiri leta za-pored organlzira Mednarodnl odbor pri Untverzltetnem od-boru Zveas« šttidentov Jagosla-vlje, je namenjen študentom iz vaeh delov sveta. Ta seminar je reznltat prizadevanj ljubljan-skih študentov, da bl za nekaj dni  zbrali v svoji  sredi  kolege
Pol milijona otrok na cesti
IV, Mednarodnega srečanfa v Ljubljani se je udeiležila tudi delegacija tuniških študentov. ZaprosiU smo jih naj nam kaj povedo o šoldh in Študentih v njihovi deželi. Vodja delegacije nam je prijazno ustregel,
Kakor pri nas in v mnogih   lo- v najbolj razvitih predelih
drugih deželah po svetu je tudi v Tunisu najvažnejše vzgojno vprašam.je reforma pouka v najširšem smislu. Glavna naloga reforme bo prilagodiU učni program re-alnim pogojem, ki vladajo v deželi.
Kot zii vse afriške de&ele je tudi za Tunis zfiačilno iz-redno mcjhno število šoloob-veznih otrok, ki obiskujejo šo-
Stancmmja,   študijskl   pro-
stori, pa sptet stiartvovcmja.... to so tožbe študetvtov, H se poncbvljajo že nekaj let z istim refretcm. No, zadnje čase ka-e, da se bo v prihodniih dveh, treh letih, marsikaj spreme-nilo. Študentsko naselje bo dokončno zgotovljeno, prav gotovo pa bo skončano tudi novo poslopje matematično jilozojske fakulhete. Ta je že vsa leta v zelv neprvmernih prostorih in razdrobljena. Do Istošnjega septembra naj b% bila zgotovljena 111. faza del na novi stavbi filozofske fa-kultete, vendar vse kaže, da se bodo dela zavlekla. Finapčna sredstva so sicer na razpola-go, žato je toliko bolj čudno, kako da gradbeno podjetje Tehnika ni po predvidenem načrtu gradnje na tekočem z deli...
Če bo tak&na praiksa ob-veljala, potem se bo prav go-tovo zavlekla žs ietrta faza, proha instalacijska dela v pri-hodnjem letu ~~ stavba pa prav gotovo n«? bo zctotnvlje-na do predvidenega roka — lcta 1960. štvdentje pa bodo spet tisfA. ki bodo mnrnli ča-kaii ¦.
Poi>sem dmgače jp z izgrad-njo Studentskega naselja, kjer so prvi načrti nastali že prcd. enajstimi leti. L&'ta 1948 so začeli z gradnjo -prvih petih blokov Takrat fio se ogrevaV ~a gradnjo Studentskega na-selja v nlzkih blokih, kasneje pa so se iz arhitektonskih vi-
dikav odločili, da bodo nada-Ijevali gradnjo s stolpnicami.
V   današnjih razmerah  laih-ko  sprejme naselje  1000 štu-deniov,   z   dograditvijo  stolp-nic pa bi dobilo stanovanje še 700 študentov, tako da bi bila dokončna  stanovanjska  kapa-citeta    Študentskega    naselja 1800   Ijudi.   Prav   tako   pre&-indevajo  tudi  gradnjo  objek-ta     za    zdravstveno    zaščito študentov za celotno univerzo in ne le za naselje — kot je bilo prvotno mišljeno.  To   bo zdravstveni center za študen-te,   ki   bo   sicer   nekoliko   od rok,   vendar  je  nujno   potre-ben in  bi morali nanj misliti že   prej.      Perspektivni   plan razvoja     naselja     predvideva ob   obronku naseljn  tudi sta-novanjski   pbjekt    zn    usluž-bence.
V   prihodnjih letih nam>&ra-vajo   v   okviru   naselja   zgra-diti   .?e   4   do   5   šestnadstrop-nih   stolpnic.   Morali  pn  bodo reUti   še   nekatera   vpraSanja, kot gradnjo dvigal v stolpni-cnh.   kar   bi   bilo   povezano   « precejšnjimi  stroški,   V  nase-Iju bodo tudi športnp naprave •a  razgibanje
študentsko naselje bo do-končno zorajeno v petih eta-nah. Prva — zgraditev petih stanovaniskih blokov — je bi-la 'zgotovljena pred štirimi leti, druga etapa — gradnja menze — po bo končana ls-to,?njo jesen Predvidevajo, dn bo tretja faza del — gradnja stolpnic in zdravstvenega cen~
tra — kvnčana do 1960. leta. Četrta in peta etapa. — zu-ncmja ureditev naselja in grad/nja stanovanjskega bloka za uslužbence naselja — ni~ sta tako obsežni, zato predvi-devujo, da bosta zgotovljeni v krajšem času.
Prvi dve f«2i gradnje na-selja je finansirala republika, za nadalnjo izgradnjo pa bodo dali sredstva v sfclad za iz-gotovitev naselja okraji vn občine. Ti bodo dali na raz-polago sredstva za izgradnjo stanov-anj za določeno število študentov, ki bi naj ta stano>-vanja tudi dobili. Vendar bi biilo t<o v privm^ru šibkejših občin. ki ne bi mogle nuditi iakšnih sredstev, krivično. Zato bi bllo prav, da, bi se kljub temu držali sedanjih kriterijev sprejemanja štu-dentov v naselje.
Osnovna zamfosel za grad-njo Studentskega naselja, prvih pet blokov, je nastala na oddelku za arhitekturo pri prof. Ravnikarju. Za gradnjo projekta menze so razpišali natečaj, najbolj odgovarjajoči projekt pa je izdelal ing. Strn-kelj (Slovenija projekt). Prav tako je bil razpisa/n tudi na-tečaj za izgradnjo stolpnic tn zdravstvenega  centra.
Seveda ne bodo z dokončno izgradnjo Studentskega nase-Ija in novega poslopja ma-tematično-filozofske fakultete rešeni vsi problemi, saj so po-trebe iz leta v leto večjt.
Prvi stiki v »prejemnem centru
znaia ta odstotek 53 v zaosta-lih pa pade celo na 9 odstot-kov. Zanimivo je, da je naj-manjši odstotek ravno v naj-bogatejših predelih dežeie. Vzrok za to je nomadski na-čin žvuljenja tamkajšnjih prebivalcev in raztresenost naseiij, ravnotatko pa tudi po-manjkanje učnih prostorov in učnega osebja. Tam pa kjer imajo šole se borijo z drugi-mi težavami: prenapolnjenost učnih prostorov (60 učencev v enem razredu ni nič posebne-ga) in pedagoški učni sistem, ki od šolarja zahteva n. pr-da pozna že po prvem letu vse štiri računske operacije. Pouk v Ijudski šoli traja 30 ur na teden in skoraj ves ta čas polnijo otrokom glave s stvnr-mi, ki jih bodo le redko po-trebovali.
Drug ekstrem proti katere-mu se sedaj borijo in v ka-terega so zašli lakoj po ne-odvisnosti je popolna arabi-zacija pouka v Ijudskih šolah. Normalno in razumljivo je, da ima pouk arabščine kot mate-rinega jeztfca privlligiran po-ložaj. Na dmgi strani pa je neizogibno potrebno da arabi-zacija pouka v šolah ni popol-na. Pouk francoščine tn dru-gih živih jezikov pa je zaradi zgodovinskih in drugih pogo-jev skoraj ravnotako potre-ben. Studij tehnike n. pr. si brez te predpostavke sploh ne moremo zamisliti. In tehni-kov v deieli tako zelo pri-manjkuje.
V Tunisu zna&a število mla-dih Ijudi od 19-—25. leta, ki so po svoji starosti sposobni za višfo vzgojo, 400.000. Ven-dar pa je med njlmi le 2500 Uudentov, med njimi okrog 20 odptotkov deklet. To po-meni da pride na 160 rdlačHh liudi po 1 Student. Najbolj Sa-'ostno pa je, da v bližnji bo-ločnosti ni pričakovati fcake-qa velikega izboljšanja.
Od 2500 študentov jih osfa-"f t> domovini le okrog 1100, »>si ostali pa odidejo na štv/$ij
(Nadaljevanje na 5.  firfj
Probtanl v JuŽnl Amertkl
Študentje in politika
Pravzaprav   v   nabenj,  izmed  driav  Juine   Ame-    Azije, Južrie Amerike in Afri-   poro  drug®ga  juznoameriike-
rtke do danes še ni bil izveden poizkus, da M z an-    ke, ki predstavijajo orgamhza-   ga  študentekega  kongre&a.   V
keito cll kako drugo statistično     metodo     analiziraU   cije,     katerih  dejavnost je v   Braziliji     obstoji  n.  pr.  tudi
različnast politiičnth svmpatij med  študenti  vn ugoto-   glavnem poliUčna, so fie ude-   močno  gibanie,  ki nasprotuje
viU, v koliko se te skladajc ali ne s sknpatijami na-    leienci teh konferenc    vedno   izročitvi     brazilskega     atoka
roda  kot  ceiote,  Zaradipolitičnega   značaja    študent-    pogostaje »rečavali  s proble-   Fernado de N<mmha v najem
skih gibanj v Juini Ameriki, pa bi bila taka analiza     mi   koloniaUzmtt,   dikttaitorsMh   ZDA, ki naj bi na njem pre-
^potrebna vn niti ne preveč   težavna.   Polvtično   orl&n-    režimov  in  s  tem   v zvezi  z   izkušale  svoje     balistifrne  iz-
tacijo jiižmoaTneriSkih študentiov   lahko   opazujemo   v   n&poosrednvmA     univerzitetni-   strelke,      V$e   te   in  podobne
dveh obUkah, študentske  organizacije  lahko  delujejo   mi vprašanji — unive>rzitetno   akcije je povzročilo isto anti-
kot   samostojne  polittiČne  svle,  ki  imajo   svoje  speci-   avtonomije  itd.   Posebno  juž-   militarisitično        razpoloženje.
fiine programe, kateri temeljijo  na  obstoječih  social-   noameriški  študenti sploh  ne   Kongres  študentov     Latinske
nih  im.  političnih   pogojih,  dagaja  pa  se  tudi,  da  sa   delajo razlike med potttičnimi   Amerike  je   večkrat  dal  pri-
v&tvarjajo pvlMčne opozicije v samih študenttkih or-    problemi, ki se tičejo študen-   znatije    taMm    in    podobnim
cnvnizaH.irrh.  Jr*r nrih.aia rin    *„,„„„    „„!„-„„-<.¦              .Qv kof. ^^ ^ ^^^   w   akcijam   in  sprejel   resoludje
univerrltetni^   r-'¦-¦'¦•¦  •    r?endar   pa    najdjemo le prvo oblHho v vseh državah  Tuzne Amerlke.
 p,
;h   zadevajo   kat   driavifane, i                i
 kolonlaUzmu  in  vojnim
 fa,
ziroma  ostalimi  problemi,   s   agresijam. Taka pozitivna sta-tii      l                                  išč        jžiških      št
Jasno
da se študentske
kimi    organizacijami    koi
 p, katerimi  sploh  nimajo  zveze.
juinoam&riških    ¦ Stu-
 s   poli-    fes&rfev,   sre
olskiih   pre-
bodne   in   celo   moralno   pri-
morane,    da odnos do
tičnimi  pa/mHjami  in   da  tno-   davateiljev in učiteljev itd. Za-rajo njihovi politAčni prkicipi   nimivo je,  da tam, kj&r pro-lemelfiti le na  sptošnih poll-   "fesorji  nimajo   svojih  organl-    blemov tifrnvh  koncepctjah.   Kljub  te-   zacij in študervtje z njimi ne
vzdržvjejo dru&iih stikov kot tiste, ki jih imajo pri skupni univerzitetni       admiinistraciji,
tnu imajo študentske argatni-zaci}e svoje kara)hte<i~ne pote-za.    Studentska    politika    je
 *e ni*o  zadovolji- z «f ih vzrakov se  motno zaposlu- ?   unw»ze v vseh  soctalne aktivnosti.
dogodkov pa   upra-
zavzamejo svoj   vičujejo njihove izjave in ak-političnih pro-    ^J^,   ki   se   nanašajo  na   do-
katere   niso   nepo-vezani,  n.  pr.  položo
v
na Egvptu itd.
Gosije in domači: Ide Tito preko Homanije
največkrat    jasno    usmerjena   obstoji močno nezaupanje  do      Lahko bi navedU mnoffo ta-n    le      i    je md        iredno   pfj             lti  Kljb t       kih      i                   U
na levo in je nedmo izredno naciotiaUstičrua in demokratič-n<i in včasih vsebuje nekattere poteze   kreolskegn  političnega
Dogaja se tiuU, da kaka mo&ruejša skupina v študent-skem ffbbanju dobi tak vpliv, da lahko zavzame vodeče po-ložaj'0 in vsbljufe svoje na-zore organizaciji v celoti. Tak prinner je Bolivija, kjer j« le-
profesorjev v celoti. Kljub te-   kih  primerov,  ko
mu pa so v Bolhviji leia 1952   svojimi   akaijarm   po»egaJQ   v
v tako im&novani     »uviverzi-    zunanjo politiko svajih driav-
tetni     revalucifi«     sestavljali   Med   Studenti  v   Ju&ni   Ame-
komvtie za obrambo  umliverzi-    riki,   posebno  v   Urugvaju  in
tetne avtcmomije skupaj pred-   Bmziliji,    je    mo&no   gibanje
NoWomans Country
stavniki sorjev.
študentov in profe-   proti    nameranatnamu    južno-ameriškemu vojašk&mu paktu med     nekaterimi     državami Juine  Avnerike,  Z&nimivo y&, gibanje proti vojnfm
 ltei7ilom    mg0inkgoeii  kot
_   paktom  dobilo  tudi vso pcd-
ela nov program, v  katerem  ...7.
 f      ^
cianalne Vojnim
organizacijo  iindustrvjcev,   ne-
V medvarodni     politiki  pa   katerimi  delavskimi     organi-        .        ,      .      .      . ;e polo.zaj,     ki  gn zavzemajo   cikmni    in    zdru&enjem    bra-   vaja>    °*   **   lansko   leto
VELIKO DIPLOMANTOV
PoroMilo,   kl  ga   je  primesel Rosa El-Youi3isef, na-
Naši bralci se gotovo spominjajo sestavka z naslovom Zenske naj zapustijo univerze, ki ga je napisal študent iz Ghane Willie Abra-.ham. Kot posredno nadaljevanje gotovo ne bo nezanimiv prikaz, kako živijo študentke na eni izmed redkih univerz v Afriki, v Khar-toumu v Sudanu.
V Khartoumu je edina uni-verza v Sudanu. Nahaja se na prostranem     področju     vzdolž
jnžnoameriške  štvdentske  ot~   znskih znanstvenrtkov   Glavna   Egiptu kon&alo *tudi.je     5.941    Modrega Nila nekaj sto metrov
g<umzacijepoložaj_»tretje>¦ sile«,   natopa    nadoncilne    fronte j€   študentov.     Zandmivia je raz-
dedirtev po fakultetaih: 560 štu-dentov je končalo umetniostne študervtske orgamoacije le tež-    '"•'"¦                                            akademiije,    1.075    ekonomifjo,
ko  pridružibe katerikoli  soci-       Peru fe med vsemi Južno-   1712    pravo,    405    medieiino okm \<n palitični idealogiji, ki   amer;iškiml  diežeinmi  izreden     '       ,    .^.     '                            '
danes prevUvdu-jejo na svetu.     primer — tu vmajo študentske                 ^^^
Splošni     politiini     principi   organizacije   namreč   direktne   kultete itd.
od sotočja z Bfrlim Niaom. Me-dicinska fakulteta je pomaknje-na v mesto, dočim «0 poslapja veterinarske in agronomske la-kultete raeporejena v dolžinl šestih kilometrov, vzdolž Nila. Okrog 850 študentov iz vseh predelov te prostrane dežele si tu nabira znanje za svoje bodo-če delo In med njimi je skoraj dvajset odstotkov žensk. Ker je Sudan velika dežela, prina-šajo itudentje s seboj v Khar-toum raz.lične družbene ln kul-turne naiore, vendar prevladu-je med njiml arabska kultura. 2« na samem začetku mora-mo poudariti, da skupna vzgoja
Madina, ki je odrasla brez družabnega konktakta z drugim spolom, se ne more počutiti ne-prisiljeno, ko jo razmere nena-doma spravijo skupaj. Skupna vzgoja v Sudanu ima namreč določene meje: to je samo sku-pen obisk predavanj, morda slučajno kramljanje v odmorih med predavanji in pa še red-keje sosednji sedež v univerzi-tetni knjižnici. Celo na preda-vanjih se opazi ta razmejitev — dekleta avtomatično posedajo skupaj. Izmenjava idej in mi-šljenj med BUdanskimi študen-ti in študentkami ni običajen pojav v njihovem univerzitet-nem življenju. Boječnost in sra-mežljivost pride tu v odnosih med spoloma izredno do velja-ve. Namesto šale in veselja vla-
fantov   in   deklet  ni   normalei^    da na univerzi nekakšen svet-pojav  v eudanskem    vzgojnem    niškl duh.
Iz prijaznega Bohinja romajo pozdravl n« vs« kraje cveto
sistemu. Pravzaprav ni bllo na
unlverai pred dvanajstimi leti še nobene študervtke. Sudaneko ljudatvo živi v druibeni uredit-vi kj«r tradicijef dobre in 6labe, zelo težko umirajo. V tej druž-bi Jc ie vedno živo trdno pre-pričanje, da je edina vloga že-ne v družbl, vloga matere in gospodinje. Dejstvo, da pripad-niiki obeh epolov sedijo skupaj v enem razredu, pomeni prelom s strogo tradlcijo »polne segre-gacije, ki je ena izsmed značil-nih potez muslknanskega naii-na življenja. Univerza je eden izmed redkih krajev kjer je do določene mere svoteoden kon-takt med spoloma. Kljub temu pa se socialna ttruktura sudan-ske družbe jasno odraža na univerzitetnem življenju.
Nogomet, hockey, košarka in tenis so med sudanskimi štu-denti najbolj priljubljeni. Go-tovo je, da bi prisotnost žensk na tekmah vzpodbudila tekmo-valce, vendar ne glede na dej-stvo-, da se ženske v Sudanu ne ukvarjajo s športom, se športnih prireditev ne udeležu-jejo niti kot gledalke. Po pre-davanjih se porazgubijo v svo-je aobice in ostanejo tam do sočnega zahoda, ko odidejo v čitalnice, kino ali klube. Njiho-va edina zabava je plavanje, vendar je tudi ločeno od osta-lih.
Studenti obeh spolov preživ-ljajo svoj prostl čas v študent-skih klnbih, toda tudi tu je ne-kaj nenavadnega, če študent in itud«ntka zaupno kramljata. če
pride do pogovora, potem je to izključno akademska snov. Ples-nih prireditev ni in dramske skupine imajo velike težave, če hočejo pridobiti kako študent-ko za žen&ko vlogo, tako da mo-rajo te vloge pogosto sprejeti študenti.
Sovzgoja je torej nepopolna. Toda bi'la bi velika napaka, če bi za vse to dolžili samo ženske. Zensk na univerzi je zelo malo in družbene navade in običaji so proti njim. Javno mnenje je sovražno ženski, ki opravlja kakršenkoli posel, ki ima zvezo z javnostjo. Studentke pa niso samo pod pritiskom javnega mnenja, temveč trpijo tudi za-radi staromodnih navad na uni-verzi, ki so še vedno v veljavi. Na festivalih, ki se vršijo na področju univerze so študentje žg ve6k,rat izžvižgali<žensJce sku-pine, ki so hotele nastopiti. Nek tuj novinar je imenoval Sudan »no woman's country«, se pravi deželo, kjer ženske ni-majo nobenih pravic.
Tudi v študentski organizaciji nimajo študentke svoje pred-stavnice. Le včasih se zgodi, da izvolijo kako študentko kot člana za letno skupščino. Na vseh mednarodnih konferencah so sudahske delegacije vedno brez ženskih delegatov oziroma prevajalcev.
Sudanska ženska je žrtev družbenih nazorov, ki trdijo, da je edina korist ki jo daje dru-žini, njena žeaskost. Moč teh nazorov je tako velika, da so bile celo nekatere izobražene žene prisiljene sprejeti svoj tradicionalni status — in to pri-znati celo kot zdravo ideolo-gijo. Namesto revolucionarne dejavnosti sprejemajo kompro-mis s preteklostjo, katero v svo-jem srcu gotovo ne priznavajo. S tem v zvezi ne smemo po-zabiti, da je v Sudanu skrb za življenjska sr&dstva mo&ka stvar in da  bi  bilo  sramotno za
ni odnosl in če je bilo pred ne-davnimi še pohujšdjivo, ako j« študent peljal svojo kolegico v kino, danes ni to nič več poseb-nega. To je dokaz, da bi se dalo v tej smeri storiti še mno-go več, če se le ne bi študent-je tako bali javnega mnenja.
Stevilne študentke »o vpisane na umetnostne akademije. Ne-katere študirajo čiste znanosti, druge midicino In celo vrata pravnih fakultet jim nlso več zaprta. Ni pa deklet na teh-ničnih fakultetah, veterini in agronomiji. Vse te študentke s svojo vzgojo na univerai in po-znejšo dejavnostjo približujejo tisti dan, ko bodo sudanske že-ne dobiile enakopravnost. Zdru-ženje akademsko izobraženih žena, ki je bilo ustanovljeno pred šestimi leti, ima pri tem stremljenju veliko vlogo. Neka-tere žene opravljajo celo zdrav-niški poklic, druge so profeso-rice v gimnazijah. In prav se-daj pričakujejo, da^.se bo vrnila s študija v tujini p'rva iena, ki bo predavala na univerzi. Naj-več žena pa je zaposlenih v dr-žavnih uradih.
Sovzgoja na sudanskih uni-verzah bo nujno omejena do tistega časa, ko • bo sudanska družba v celoti priznala žensko enakopravnost in omogočila, da dokažejo svoje sposobnosti.
Letos
četrti
(NadaJjevanje s  1.  strani)
ske fakultete ing. ALBINA ORTHABERJA o socializmu in zivljenjskem standardu. Kot uspelo predavanje  pa  tudi
hčerko, sestro ali ženo, če bi si    lahko smatramo prikaz tovariSa
VRECKA,   predsednika
južnoameriških študentov po- zvvze s poltoičnvrni partijami. vdtvrjajo tesnejše stiike s Posamezne študentske orga-preprostim Ijudstvom in iska- nizacije imahjc svoje tako iime-nje praktičnvh oblik sodelova- novane ideološke skupine, kx nja in zdmževanja delavskih sodehijejo na splošnish volit-in študentskih organizacij. Ta vah in vmajo svoje predstav-koordirutcija v taki <M dru- nike v izvršnih komitejih gačni oblvki obstofi v skoraj vseh deželah na kontinentu razen tam, kj&r to prepreiu-jejo diktakto-rsiki neižimi. V Vrugvaju  ima  n- pr.  federa-
Pomlad na Finskem
z zaposlitvijo filužlla denar. In
vse  to  zaradi  tradicij!  Vendar    Univerzitetnega    odbora    Zveze
je med spremembami, ki jih je    Studentov v Ljubljani o delova-
 strank.  Tudi
južnoameriškimi podobno kot dru-god po svetu posftavija^o vpra,~ šcmje   pcMtičnosti in apoVitič-no&ti študenteki gibanj. Neka-teri menijo, da bi se delo štu-.......                         ,          dentskih   organizacij   okrepiho
W abstoj* sporazum med na-   in ^bohmo, če bi ptuttfo ob
&tr&ni vsa poli&ična vpTo&a/nja* ki vnašajo v organvzacijo ne-sporazume, in se v celoti po-pmktičnhm   študervt-
cija urugvajskih študentov di-rektne kontakte z različnimi delavskvmi   zvezami.   V   Boli-
Pomlad prilde na Fir^ko, taiko »atrjujajo štu~ dantje, š«le talcra*, ko se pinične vsaflcolettni štu-dentski kulturni teden v Helsirdsih. Od 1944. leta prinesejo finslcim Studentom novico o pomladi ne daljži im, toiplejši dntevi, pač pa študentsilci časopi-»1 in rcvij«, ki s svojo oživld«no dejavnostjo na-znanj&jo  bližlno kulturnega te<4n&.
dejavnosti vainejše sodelovanje kot pa pehianje za prvlmi mesti in  nagradiami.
prinesel čas, opaziti napredek tudi na tem področju, vedno več je žena, ki ge zapoalujejo in »lužijo svoj kruh.
Vee to velja seveda le za tista dekleta, ki  so bila vzgojena v
strukturi naše študent-*ke »rgranJzacije. Tcmu preda-vanju je sledila dolga in zani-miva diskusija o študentskih v posameznih deže-. 2ivahen odziv na to preda-
 dekleta, ki  so bila vzgojena v                                            peda
 muslimanskem   okolju.   So   pa    ;na".J,e..naj °° mor<*a  znak pri-
ehonalnimi   cielavskimi mi  m štud&nttskimi organiza-cijaml, da si izmenjavajo svo-je  predstavnike  na  vsakolet-nih    kongrestvh,    Pa    tudi    v
j                   jj
direktni  in  tesni  odnosi  med
skim aMivnostvm.  Vmdar pa je jasno, da nesporaeumov im.
H^^l^^H   «"*»«•*»?««*•
nizadje
ka. In v resnici je v Južni Ameriki le mculo skupin ki za-gotavljajo antipolitičnost %tu~ dentskih gibanj, to so le ne-katere orgcunizacije v Peruju in Columbiji, toda te skupine
delaviikmvi   zrk \zami.
Zveza med delavcl in Stu-demti nudi možnosti za sku-pna posvetovanja pred sprejetjem določenih pozicij v političnih vprašanfih in inoinost vzajemniz podpore pri demonstracijah, stavkah in drugih oblikah protesta. študentje so že nekajkrat nu-dili delavskim zvezam pomoč pri njihovi vsakdanji aktiiv-nosti — pomagali so jvm pri izdajcvnju časopisov in dajali pravno pomoč ln nasvete itd. Skoraj vedno pa štwdwntje sc-delujejo pri proslavah 1. maja-
Poleg snojih zvez z delavci
pa so študentje povezani  tu-   „..           ,      .    „        ,,,      ..
di z drugimi skupinami in Or- tl?™st obstoJl ff ™l*° *te' ganizacijami. Najbcli narav- Vll° Pas™™h itudentov, fct na zveza je seveda zveza * šo- so v suo'em hlstvu mmda ki nudijo študentom v n politični aktivnosti po-pomoč. Ta zv>eza ob-sUJM v različnih oblikah: v nekaterih dezelah so to le osebni kontakti, drugje pa si zamenjuiejo predstavnvke v svojih organizacijah ali pa ustvarjajo skivpne organiiza-cije,
Ra327i   tega   pa   imajo   štu-dentje tudi stiike — ki imajo
Pred Mdrdnajstkni leii je bilo na Finskem ie v»« dirugaiče. Konou   boa*«   proti   Sovj«tski
zvezi je sLe<iila splošna intelek-tualna izčrpanost ter pnaxndna in ko se je pričela obnova, je positalo jasno, da z maiterlalno abnovo §e ni vse končano. .
Prav študemtje so bili tdsti, ki «0 prvi, po svojih močeh, začeli prlspeviati k ureditvi po-vojr^ga intelektualnega iivlje-nija na Finskem. Ustanovili 90 orgian, Ud «e sedaj imeamje kul-turni komite Fimške nacioaiatoie ^tudeatslke zveze (SYL) in ki »i je pirizaderval zbrati okrog sebe čimvieč   študerjfcov   lepdh   umet-
sekcije za poedjio, prt>io, svoje predsfave imajo gLasbenikd in recitatarjd, š*uden.tje upodeb-Ijajočih umetnoeti in fo^oama-terji prirejiaijo raaaabave itd. Po-»ebn« pozoraost je nammjena tudl študisntskemu Mstou. Letos je biila v gLedaližču tudti prvič na progTtanvu fetudentska opera. ©eveda je težlko pravično in neptrtatramko oce<niti v»e te do-godk«, toda itudietrtje dabro ve-do, da tetanovanje semo po sebi ni najva*nejSa »tvar. Spoznjall so,   da   je   celo   v  intelektualni
Mnogo j« mladah, finsklh ptleateljev, p*«tiiikw in glastoenikoiv, ki so bUi zraago-¦valci n® takih tekmovanjih. Le-tošnjo glavno dramsiko nagrado je dobil na primer avtar g fran-coskim imen.om Plemre Froid, za kateregta so mi&lili, da je nek malo znam frencoislki avtor. Ta je tekmoval s takimi imeni, kot so Bugen« 0'Neidl, Albert Camus, Sialacraux dtd. Ob koncu igre pa so bili gledalci p.rijetn-0 PTesenečeni, ko so zvedeli, da je avtor igre eden iz-med na-stopatiočdh tgralcev. Neteaj dr,i pozneje je bila njegova igra sprejeta v reipertcajr finskega nanodnega   gledališča.
tudi v Sudanu študentke, ki so bile vzgojene v manj tradicio-nalnem okolju, oziroma tiste, ki niso mtiisliinanike. To so zelo redike emanci^inanke. Vendar si tudi te ne dovolijo več ka-kor igranje tenisa s svojimi rno-škimi tovariši. Vendar pa so dejanske razlike med njimi in ostalirni Studentkami pri sode-lovanju v univerzitetnem živ-ljenju zelo majhne.
Ta temna slika v življenju 6U-danskih študentk pa ne bi bila pravi6na, če ne bi omenili, da se te trudijo kakor najbolje ve-do in znajo, da bi premostile ogromne razlike, ki vladajo med možem in ženo v sudanski družbl. Na univerzi se kljub vseimi vendar porajajo drugač-
nriim vojftS/cim ali katoliškim organizacijam in so v vsakem oziru nasprotni idejam, ki so razširjene med ostaMmi Stu-dsaiti. Ker so te skupme pre-cej osamlj-ene, njihov vpliv v študentskem gvbanju ni po-sebno velik.
Ne  smemo pozabiti,  da ra-zen teh bojevnikov za apolt-
apolitični. Za pridobitev teh je najvažnejša aktivna dejav-nost organizacije in spretnost Študentskih  voditeljev.
V povojnem študentskem gibanju so se sprva, kolikor je bilo mogoče, izogibali po-litiinih problemov in obrav-navali le »praktične« proble-me »študentov kot takih«. Ker pa se je na mednarodnih kon-ferencah     pojavljalo      vedno
Ker so spoznali, da je edina zdrava oisnova za ustvarjalno delo med študenti resmičem io-teres v kulturni aktivnoati; je komite pridiobil šftudentom po-sebn,e olajšave za konc«rte, gle-diaiišča, razs^ave in dal pobudo univerzitetnim oblastenn, da io piri-čeii s posebnimi kiurzi in predavamji o stvareh, k štud«n-te še prav pos«bno zanimajo.
Vse to je bil sdcer napredek, toda treba je bilo stardti š« več, da bi vzpodbudili posamezaike, ki ijiaj bi se aktivno in ustvar-jalno vikljiifilii v to gibanje. Da bi t0 dosegel, je kultumi komi-te, komaj tri mesece po svoji us^anovitvj, priredil prvj nacio-nalni kulturni teden in s tem vpeljal novo tradicijo v življe-n.j,e finsikega študenta. Glavna Ideja tedna je bila, dati štu-dentom vzpodbudo za medse-bojno tekmovanje in jim omo-gočitij da svoja dela pokažejo obč-instvu   in   odgovoirnim  kriti-
včasih poimtni znataj — s ta-   več^ stevvlo predstavnikov iz    kom      Med    tednom     delujejo
Med   sprejemom,   ki   ga   je   za   udeležence   seminarja   priredil    OLO  Ljubljana
rediteljem, da v bodočih sreda-njih bolj poudarijo študentske teme, ker le-te udeležence naj-bolj zanimajo in jjh obenem tudi najbolje poznajo. Zadnje predavanje je imel urednik na-šega lista, tov. JANKO POPO VIC, o pomenu študentskega ti-ska.
Med bivanjem v Sloveniji so bili udeleženci seminarja na ve8 krajših in nekaj enodner-nih izletih. Obiskali so nekate-re partizan^ke kraje in spome-nike poleg drugih turističnlh zanimivosti. Srečanje je bilo kakor rsako leto zaključeno z obiskom Ankarana, obmorskega Ietovišča ljubljanskih štnden-tor pri Kopm.
Izjave udeležencev iz leta t leto dokazujejo, da potekajo ljubljanska srečanja tako, da bi lahko služila za primer, kako izboljšati odnose med mladimj ljudmi iz vseh dežel. Vzdušje, ki je vladalo na seminarju, je omogočilo vsakemu, da je go-voril popolnoma neprisiljeno ln svobodno. Mladi Ijudje so se .orepričali, da imajo enake pro-bleme in enake cilje, čeprav govorijo različne jeztke in jih ločijo tudl druge razlike. In tl mladi ljudje niso sanvo držav-Ijani prihodnosti, ampak tudi predstavniki svojih narodov. V veselem vzdašju, ki je vladalo ob koncu aeminarja, pa »o se udeleženci strinjali z izjavo, da bi bilo dobro, če bi se tudi po-litiki večkrat sestali v takem vzdušju in prlsrčno obravnavali mednarodna vprašanja kot je bil to primer na srečanju T Uubljani.
Take in podobne izjave do-kazujejo, da je naše vsakoletno irečanje v veliki meri doseglo svoj namen — prispevati i*oj delež k spoznavanju in razume-vanju med narodi.
J
Festivalu na rob
Pravzaprav je minilo že precej časa, odkar so se v Ljubljani prvič tfglasile festivalske fanfare in oznanile pričetek prvega Ljubljanskega festivala. Njegove prireditve so v naših časopisih našle vedno dovolj navdušenih občudovalcev ali vsaj ^prizanes-ljivih ocenjevalcev, čepra^ nas marsikaj na naših festivalih bode in razburja. Posebno na letošnjem.
Ne moremo reči, da nas moti kvniiteta festivalskih prire-tev. Te so v glavnem dobro iz-peljane in nam nudijo precej umetnižkih užitkov. Seveda za-ide na festivalski oder tudi kakšna predstava, ki ni ravno na najvišji ravni — toda s tem moramo računati povsod, kjer prirejamo tako heterogene pred-stave pod nekiin skupnim na-slovom. Toda v te probleme se ne mislimo spuščati, ker se nam zdi, da bi bila neka zapoznela kritika posameznih festivalskih priredltev pač brezuspešna in Eato brezsmiselna.
Spregovorili bomo raje o ti-stem, kar nas je moiilo že pri lanskem festivalu, posebno pa Se pri letošnjem in nad čemer bomo godrnjali verjetno tudi še pri  n-ihodnjih  festivalih. To je
tisti značilno slovenski problem — problem repertoarne politike.
Kakor že prejšnji festival je bil tudi letošnji bogat na glas-benih prireditvah. Tudi če upo-števamo samo vokalne in in-strumentalne večere, ki so se zvrstili v festivalskih dneh, ne moremo mitno te ugotovitve.
Ti večeri so imeli močan ko-morni poudarek, ki je nekoliko bolje zazvenel v preddverju Križank kakor pa v festivalski dvorani, je pa kljub temu pri-tegnil le razmcroma ozek krog obiskovaleev in ljubiteljev. Če prav tem večerom nikakor ne moremo odrekati umetniških uspehov, jim lahko očitamo, da prav zaradi svoje ozkosti niso izpolnlli festivalskih pričako-vanj.
Maksim Sedej: Fii mizi
Med dramskimi in opernimi prireditvami smo naleteli na nekaj »starih znancev«, kakor se temu pravi. Prodano nevesto smo lahko na letošnjem festi-valu spet gledali kar trikrat, »priljubljene in zabavne« (be-sede prirediteljev) Primorske zdrahe pa so bile spet dvakrat na festivalskem programu. Ti dve predstavi sta si skupaj z Labodjim jezerom, izgleda, že dodobra utrli pot na festivalske deske, medtem ko si nekaj dru-gih predstav še prizadeva, da bi si tudi pridobile mesto na železnem repertoarju našega fe-stivala. Tako bo na prihodnjem festivalu po vsej verjetnosti spet Sokrat (z vsem spoštovanjem: nekaj odličnega! Vendar ...), Aida (ki je za Mariborčane lep uspeh, vendar se nam ob tej uprizoritvi venomer vsiljujs* be-sedica »naivno«)  itd.
Marsikdo se je verjetno že vprašal, kaj bo Ljubljanski fe-stival s tako utrjenim, stalnim programom, kaj hoče z njim pravzaprav doseči. Res, Dubrov-niške letne igre prirede vsako leto Hamleta in še nekaj podob-nih ustaljenih del, po njih so tudi postale znane in slavne po svetu. Toda — mar misli Ljub-ljanski festival zasloveti s Pro-dano nevesto???
Zdi se nam, da se kljub že nekajletni tradiciji Ljubljanski festival še vedno lovi % naj-osnovnejšami načeli, po katerih naj bi deloval.
Menda je bilo prirediteljem V; od vsega začetka jasno, da fe-stivalske prireditve v Ljubljani ne morejo računati preveč ia neljubljansko oziroma neslo-vensko publiko. Takšna poseb-nost — pravzaprav turistična atrakcija — kot so razni festi-vaH velikega in celo svetovnega formata drugod, Ijubljanski ne bo nikoli postal. Zato bi bilo nesmiselno, naravnost škodljivo, če bi skušali hlastatl za čem po-dobnim.
Festivali so bili in bodo *e vnaprej popularizacija kulture, kulturnega ustvarjanja in pri-zadevanja. Na svoje prireditve skušajo poleg rednih obiskoval-cev kulturnih prireditev priva-biti tudi čimveS tistih, ki se v slovesnih koncertnih in gleda-liških dvoranah počutijo m udobno, tesno.
Ko se Ijubljanski  festival lo-
teva  te  naloge,   bi  moral  upo-
števati, da je njegovo »področ-
je« pravzaprav večinoma le pn-
Črni kontinent na belem platnu
Afrika sko-^i stoleijd pozna-na kot »*J.ni kontinent« — je še danes kljub potovanju številnjh fiimskih ekip po afriškem konti-mentu pcjav, ki ga prebivalstvo Evrope in Amerike le redko-kdaj razuime. SkoimeraaLiizirani film je ustviaril na pLatnu Afri-ko, ki je taiko dal&č od stvarno-6ti fcakcir so daleč od stvaraosti priipcvedke popotiukov devet-r.ajst&ga stoletja. Nezmožni, da bi nazumeli jezilke in navade afriških rnairodov in plemen, filmski tehniki tudd niso bili Bposobni prikazati Afričane koit ljudi, ki knajo enake proibleime in radoisti ikot ostali prebivalci zemlrje. Zato so raje uporabljali Afriko kot ek&otično oizadje, kjot naravni vrt divjih. zveri in nji-hovih prebivalcerv.
Vlogo Afrike v svetovnem fil-mu 30 določale velike tuje film-ske družbe, predvisem iz Zahod-ne Evrope in Amerikie. Poseb-no in skciraj edino pozitivnc vlogo so med temi družbami ig-rale majhne filmske eikipe, k; Bo Jih gmotno podpirale vlade, muzeji, umiverze ali pa redki po&amezmiki.
2e takoj v zaČetku so filmske družbe hitro opazile komercial-ne možnosti i;z.koriščanj,a taikih pravljičnih sižejev. Haggairdove zgodbe o beli kraljici, ki vlada nad afniškimi plemeni. o Sala-monovih rudnikih ipd. so bile in šo še neizč.rpn.a snov različ-nih filmskih družb, ki jo iziko-riščajiO  p>rav do  damašrijih  dni
Sikomercializiran film seveds tudi n; sp<regledal živalskeg:. bOigastva Afrike, ki šo ga \ mnoigih filmih obravnavali re-sneje in z večjdm spoštovanjerr kot pa njene človeške prebival ce. Spomr/mo se samo znanc serije filmiov o Tatrzanu, ki se 3* začela letia 1918 in se nada-Ijuje   še   danes.   M.   Johnsonov
 ustvarjialci še druge skrbi. Afričani morajo biti nam-mreč v filmih prikazani kot ljudje, ki so jirn patrebni va-ruhi, da jim pomagajo v nji-hovi nevednosti in zaostalosti. Afričani so v filmih ali pre-prosti in naivni m ziato potre-bujejo posebno skrb, ali pa hu-dabneži, zairadd kiaterih mora biti na svetu policija itd. Beli heTOji v teh fdlmih so prikaza-ni kiot »uteleženje civilizacije« ali pa bolj preprosto kot »prl-jiaiteljii fcrnih ljudi«.
Brvi fflhn, ki je pničel bolj ald manj uspešno obravnavati afriške piroblenae, je nastal le-ta 1943 v Angliji i-n ima naslov Mož dveh svetov. Film pripo-veduje zgodbo o 6rns.kem slkla-da+elju in feomponistu, ki se je po 15 letih uspešne kaaiiere v k.oncertoih dvoramah, vrn.il do-
miov med svoj narod. Ob vrnni-tvi ugotovi, da &o njegovi ro-jakii v oblasti vaškega vrača. Fikn je zgrajen na spopadu med poviratniikom in vračem, v katerem zraaga prvi. Ta film so kljub številnim pomanjikljd-vostim tudi črnsfei časopisi. sprejelj kot pnvi korak, ki naj bj pripeljal do preloana s tradi-cijo in prikazoival Afričane z dolžndm spoštovanjem in ®im-patijo.
Od taiknait pa do dianes lahko kljub števiinim Mogambom in Belim doikt(>rjem viidimo tudi filme, ki <5ibravnavaijio življenj-ska vprašanja airiških domači-nov (Joči ljubljena dežela). In prav sed.aj snemajo v Ailriki devet filmov, od katerih bo go-tovo vsaj eden. prelomil neslav-no tradiicijo.
blika iz Ljubljane in njene ož. -okolice. Če hoče ustanova, kot je Ljubljanski festival, res do-stojno in uspešno opravljatl svoje kulturno poslanstvo, ne more svoje publike s festivala v festival pitaf - vedno istimi predstavami.
Repertoar je problem, ki je močno aktualen v vseh naših gledaliških hišah. Zato ni nič čudnega, če se v nekoliko dru-gačni in očitnejši obliki pojavlja tudi pri delu Ljubljanskega fe-stivala. Ker je tako rekoč tako splošen, tudi izgleda, da je ne-rešljiv.
Morda pa niti ne gre toliko za nerešl^ivost problema, kakor bolj za okostenela načela Ijudi, ki vodijo festivalsko repertoar-no politiko. Saj nam je povsetn nerazumljivo, zakaj se ni v raz-meroma bogati sezoni 1957/58 našlo za festival več večjih kon-certnih prireditev, predvsem pa nekaj novih opernih in baletnih predstav.
Spregovoriti a tnoramo 3e o nečem drugem, za prireditelje nič bolj laskavem in razveselji-vem. Dejstvo je, da vse do !e-tošnjega festivala nobena prire-ditev, vključena v festivalski program, ni bila festivalska v pravem in polnem pomenu be-sede. Tudi za ietošnje prireditve velja isto — z izjemo Ukročene trmoglavke in Sokrata. Pri teh dveh predstavah smo opazili res nekaj razveseljivih teženj, da bi ne ostali le na ravni običaj-nih, že kar banalnih predstav na prostem, ampak da bi se čimbolj zlili z naravnim fes«-valskim  okoljem.
Venomer na vsa usta vpije-mo, kakšno čudovito okolje in ozadje so naše Križanke. Vča-sih dobimo celo že občutek, da je Ijubljanski festival pravza-prav zaradi Križank. V resnici bi pa bil lahko kjerkoli, na Bre-gu ali pa na Rožniku. Tako ma-lo imajo namreč fcstivalske pri-reditve zveze s Križankami.
Festival, ki se odvija v nekem mestu in si po njem tudi n -dene ime, mora najti s tistim mestom, z njegovimi lepotami in posebnostmi čim ožji stlk. Znati jih mora izkoristiti In s tem povečati svojo vrednost ter obenem tudi lepoto okolja. Pri-znamo lahko, da to ni enostav-no, vendar bi se naši priredi-telji lahko marsičesa naučili pri drugih podobnih prireditvah.
Pri prirejanju predstav na glavnem odru, v tako imenova-nem festivalskem amfiteatru, bo treba rešiti še kopico proble-mov. Od te rešitve bo v veliki tneri tudi odvisen uspeh bodo-čih festivalov. Prijetna novost je bila letošuja prireditev-koro-ških madrigalistov v Preddver-ju Križank. Vendar bi ta večer bil lahko še mnogo toplejši in neposrednejši. Novo izbranim festivalskim delom primerno 3t morali prireditelji poiskati Se druga prizorišc , morda kje na bregu Ljubljanice, nekje v sta-retn delu mesta, na Gradu itd.
Če bi obiskali tovariše, ki de-lajo. pri Ljubljanskem festivalu, bi nam gotovo znali našteti vr-sto problemov, težav in ovir, zaradi katerih so Ijubljanski fe-stivali zaenkrat še tako polni najrazličnejših pomanjkljivosti. Vse to je v naši javnosti že davno znano in tudi publicira-no. Vendar smo mnenja, da po-vsem takf, kot so bili ljubljan-ski festivali doslej, posebno pa letošnji, poslej ne bodo mogli več biti. Kljub vsem težavam se bo treba potruditi, da bodo ljub-ljanski festivali zaživeli neko novo življenje , in da bodo res dostojno reprezentirali ne le ljubljansko, ampak tudi vse slo-vensko   kulturno   ustvarjalnost.
Janez Bernik: Čeri
 ep  pa   dandanes  nada-ljuje   Walt  Disriey.
Naj gre za živali ali domaCi-ne, formula, ki jo uporabljajo avtorji scenarijev za ene in druge filme, ostane skoraj ve-dno ista. Za filime o Afriki so bile sprejete nekatere konven-cionalne ideje, katerim prila-gaijdjo Afiriiko, njene ljudd, na-vade, okolje itd. Ne primeri se redlko, dia so živali, ki jih vi-dimo, sicer rea posnete v afri-ški prirodi, da pa so sem p>ri-peljane iz kakega živalsikega VTta, in noše, v katerih nasto-' ,   oiziinoma   niajvečk.rat   ple-
j domačini, da so zamišljene in napravli^ene v modnih ate-Ijejih Hollj^vooda in drugih filmsk;h cer.trov.
Pole?   ->""~;   ".n   to   i7vr>iš1jeno
H lošima - zgodot insko mesto
Prav v dneh, ko je nova vojna napetost v severno-afriških vn arahskih deželah dosegla svoj višek, prejema-rno Slovenci dvoje knjig, dvoje živih pričevanj o stra-hotah in zverinstvhh vojne. Mladim levom, roman o Iju-deh, ki jih je vojna strla, se pridruzujejo še veliko stra-hotnejši dnevniški zapiski nekdanjega prvmarija hirošim-ske poštar$ke bolnice in se-danjega direktorja bolmšnice Tešim v Hirošimi, člana. raz\-skovalne komisije za posledi-ce atoviske vojne. dr. M\čik'\ kct Hačija.
6,   avgusta   1915  ie  atomska
boviba razdejala nfegovo mesto in uničila tisoč življenj. Med bolniki — čeravno lažjimi — je bil tudi avtor dnevniških zatpiskov, ki so kasneje izšli v knjigi in postali najzaniini-vejši dokument tega velikega dogodka, ki je pretresel svet-A m le dokumernt. Dnevnik dr. Hačija je vse več kot golo dokumentarno pričevanje. Ne pripoveduje nam le o dogodku kot takem vn o tragični usodi ranjencev, pač pa s prizadev-nim nizanjem podob tudi zna pousivariti vzdušje celotnega dogajanja in tafco silcvito, ne-nosredno, skoroda um,etnAško živo obsodi vojno in urvbčeva-.
nje človeškega rodu s takimi sredstvi, kot je atomska voj-na. Hirošima zaradi izrazitih pripovednih kvalitet, zaradi jezikovne izbranosti in ideje premosmernosti, ki jih vse~ buje, zasluži ime romana — romana, ki nlti za hip ni sku-šal bvti roman in je slehema beseda v njem odraz resnič-nega dogodka.
Dr. Hačija sam in vsi, ki v tem delu sodelujejo kot po-glavitne ali stranske osebe, so samo simbol najbolj krva-vega in nečloveškega umora po končani U. svetovni vojni in ob tem tudi strašno svari-lo    za     vnaprej.          V. K.
Halku je vstopdl in rekel »voji ženi: "Sahna je prlšel. Daj md denar, ki ga ima-mo pripravlcjenega za plačilo. Na nek način *e ga rfioram rešiti.«
Muni je pometala. Obrnila se je ia od-govoriia: »Imava samo tri rupije. Ce daš te, kako »i boš kupil odejcr? Kako misliš vzdržati v decembrskih in januarskih no-čeh na polju? Reci, da boš plačal, ko bo končana   žetev.   Sedaj   nimava   denarja.«
Halku je nekaj časa okleval. December je pred vrati in brez odeje ne bcr mogoče spati na polju. Toda Sahna tega ne bo hotel ra-zumeti. Grozil bo in pscrval. In če navse-zadnje le zmržne, nič ne de, se bo vsaj rešil vseh muk in nadlog. Ko je tako premišlje-val, j€ premaknil svoje težko nerodno telo bliže k žetii in se ji pTičel dbbrikati: »Efaj mi vendar denar. Na vsak način se ga mo-ram rešiti. Odejo si bom že preskrbel na kak drug način.«
Muni se mu je odmaknila in srdito odgo-vorila: »Na kakšen drug način si b<Jš pre-skrtsel odejo? Daj, povej, kaj boš napravil? Ali ti bo odejo kdo podaril? Pomisli samo, kolilko je dolgov, ki jih ne moreva plačati! Povej mi, zakaj ne pustiš zemlje? Garaš ka-kor živina in kadar pride žetev, plačuješ dolgdve in vse ostalo. Vse gre k vragu. Ka-kor da smo se rodili samo za to, da plaču-jemo dolgove. Rajši pojdi za dninarja. Sita sem takega kmetovanja. Denarja ti pa za-gotovo  ne  dam.<
Halku je odvrnil z mračnim glasom: »To-rej naj zopet požiram psovke?«
Muni je vskipela ad besa: »S kakšno pra-vico nas psuje? Kakšno oblast pa ima nad nami?
Toda nl še popoinoma izrekla stavka, ko so se ji namršene obrvi povesile. Okrutna resnica Halkuovlh besed se ji je režala v obraz  kakor divja  zver.
Vzela je denar s police in ga potisnila Halkuu v roke: »Pusti to kmetovanje. Ce boš crdšel med dninarje, bova vsaj v miru lahko pojedla svojo skorjico kruha. Nihče več nama ne bo im«l kaj groziti. Cudovito je to tvoje kmetovanje. Saj si tudi sedaj dninar in kar zaslužiš vržeš nazaj n-a polje, nazadnje ti pa še groze in te psujejo.«
Halku je vzel denar in potrt odšel ven, kakor da n<»i v rokah svoje lastne srce. Spomnil    se    je,    kako   je   varčeval    in   si
jutra je še več kakor tri ure.
Streljaj od Halkuovega polja je bil sa-dovnjak mangovih dreves. Bila je dofoa, ko je listje odpadalo in v sadovnjakig ga je bilo že na kupe. Halku je pomisli, da bi bilo dobro, če bi zažgal nekaj listja in se ogrel. Ce ga bo kdo videl, kako ponoči zbira listje bo pomislil, da je dtih. Morda se okrog skri-vajo divje zveri. Toda mraza sedaj že ni mogel več prenašati.
Na sosednem polju 3e izruval nekaj ste-bel in napravil iz njih metlo. V sadovnjak je odnesel tudi prižgani kravjek. Ko ga je Džabra   zagledal   je   pritekel   k   njemu.
Halku mu reče: »Tako ne mareva več naprej, Dzabra. Pojdiva v sadovnjak po listje, da ga zažgeva. Ko se malo cfgrejeva, se lahko vrn&va in za&piva. Od noči je še precej ostalo.«
Džabra je s puhanjem izirazil svojo *o-glasnost in stekel naprej v sadovnjak.
Na vrtu je bilo mračno kakor v rogu in v tej temi je strupen veter pihal skozd Iistj6. Z dreves je kapala rosa.
Nenaden sunek vetra.je prinese] vctoj po cvetlicah.
Halku reče: »Kako čudovit vonj, Džabral Ali ga čutiš?
Džabra je nekje na tleh našel kost in jo obdeloval.
Halku postavi žarjavico na tla in prične zbirati listje. Kmalu ga je nabral cel kup. Vendar je še naprej grmadil listje. V tem ognju bo sežgal mraz in ga spTemenil v pepel.
Kmalu je kup zagorel. Njegovi plameni »o se dotikali vej sosednjih dreves in se iz-gubljali med njimi. V tej nestalni svetlobi so bila ogromna debla saddvnjaka podobna stolpom, kina svojih vrhovih držijo vso to neizmerno temo. In svetloba ognja je bila podobna čolnu, s katerim se igira neskončni ocean.
Halku je sedel poleg ognja in se grel. Kmalu je odgrnil ponjavo, v katero je bil zavit in si jo zvil pod roko. Potem je izte-gnil obe nogi, kakor da bi izzival mraz: »Iz-voli   sedaj,   po   mili   volji!«
Ker je obvladal neomejeno stihijo zime, ni  mcgel  skriti  ponosa  zmagovalca.
Obrnil &e je k Džabru: »No, Džabra, ali te še vedno zebe?«
In Džabra je zapuhal, kako>r bi hotel re-
Dhanpat Raj Srivastav:
DECEMBRSKA
NOČ
poitrgoval od ust, preden Je spravdl vkup te tri rupije za odejo. In danes jifa bo izgu-bil. Z vsakim korakom se mu je glava vse bolj povešala pod br&m«nom beda.
*
Mratna decembrska noč. &e zvezde na nebu so zamrznile. Na meji svojega polja Je pod šotorom iz listja sladkornega tr&a drhtel Halku, ležeč na po&telji iz bambuso-vih palic, zavit v staro, grob© ikano ponja-to. Pocf posteljo 3e nj«gov zvesti pes Džabra stdsnil glavo med noge in puhal od mraza. Nihče od njiju ni mogel zaspati.
Halku je potegnil sv<?ja kolena do brade in rekel: »A, Džabra, te zebe? Ali ti nis«m dejal, da osteni na slami v koči? Zakaj si prišel sem? Sedaj rmrzuj, ne marem ti po-magati. Mislil sl si — gospodar gire na pni-grlzek — pa si pohitel, da bi prišel Še pred menioj.-Sedaj pa se zabavaj na svoj račun!« Džabra je leno premaknil svoj rep in ie boV) zasopel, potem pa nenadoma zazehal in se pomlril. Morda mu je pasji nagon dejal, da zairadi njegovega sopenja goepodair ne more zaspati.
Halku je iztegnll roko in pogladil hladnl pasji hirbet. »Od jutri dalje ne hodi več z menoj. Zfmrznil boš. Le od kje prinaša ta prefcleitl veter tak hlad? Bolje bo, če vsta-nem in malo pokadim. Samo da bo noč hi-treje minila. Mnogo sem že kadil. To je za-dovoljfftvd, ki ti ga daje kmetovanje! Mar Je gospodarju za mraz med njegovimi blia-zinami, odejami in pokrivali. Zelo težko je tako preživeti zimo. ČJudna je usoda. Meni je naklonila garanje, njim naslade.«
Halku je vstal in si z napol ugaslo žerja-vico spet prlžgal ogarek. Tudi Džabara se je dvignil.
Halku »e je pretegnll In rekel: »Si hočeš tudi tf prižgati? Mraza se sicer ne prežene, toda človek se zabava.«
Džabira ga je  zaljubljerx) gledal. Halku  je  nadaljeval:   »Danes   še  zmrzuj, juitri pa tl bom tu natresel slamo. Zavlekel 9S boš vanjo in ne bo te zeblo.«
Džabra «e je s predajimi nogami povzpel gospodarju na kolena in približal gobec nje-govemu obrazu. Halku je začutil njegov to-pel dih.
Ko je nehal kaditi, se je zcpet vlegel, trdno odločen, da bo tokrat zaspal. Toda kmalu je zopet za^util mraz. Premetaval se 3e s strani na sfcran, toda mTaz mu je kakor mora stiskal prsi.
Ko nl mogel več vzd"ržatl, si Je po&asi potegnil Džabro v naročje. Pes je nekako čudno zaudarjal, toda ko si ga je pritisnil na prsi, se je od doti-ka počutli tako prijetno, kot td ni občutil že več mesecev. Džabra je verjetno pomialil, da je zašel v raj, a v čisti Halkuavi d"uši nl bilo niti sledu gou*a za-radi pasje umazanosti. S tako ljubeznijo bl objel samo kakega dragega pnjatelja ali torata. Njegovo uboštvo, ki ga je privedlo v tak položaj, mu ni bilo v napo-to. Ne, to čudno prijateljstvo, kako-r da mu je v res-nid odprlo vse dveri njegove duSe in osve-tlilo vsak čfelčfrk njegovega bitja.
N€n.adoma je Džabra zaslišal šum neke žlvali. Crospodarjeva nežnost mu je dala no-vo moi in ni se več oziral na mrzle »unke vetra. Skočil je iz kolibe in pričel lajati. Halku ga je klical in vabil, toda pes se nl vrnil. Tekal je po polju ln lajal, se za kak hip vrniil in zopet odšel. Cut dolžnosti je rastel v njegovem srcu kakor strast. *
Minila je Se ena ura. Noč Je z vetrom podpihovala mraz. Halku se je vzravnal In potisnil glavo med kolena, tesno stisnjena k prsim. Toda ni se mogel ogreti. Zdelo se mu je, da mu }e vsa krl zmrznila 1n ima v žiiah led. Vzravnal je glavo in pogledal ne-bo. Koliko je še ostalo od noči? Veliki Medved  še ni  prešel  niti  polovico pati.  Do
či:  »Ali me  mora  res vedno  zebsti?«
»Škoda, da se tega nisva preje domislila. Ne bilo bi namšt treba tako zm>rzovati.«
Džabra  je  pomahal  z  repom.
»Dobro, pojdiva skakat preko ognja, bova videla, kdo bo boljši. Toda, če se opečeš, ti jaz ne morem pomagati.« s   Džabra je nezaupno gledal plamene.
»Nikar tega jutri ne povej Muni, ker me bo psovala.«
Ko je to izrekel, je Halka z lahkoto p>re-skočil ogenj. Malo se je opekel podplate, toda to je bila malenkost. Džabra je tekel okcrti ognja in se mu na drugi strani pri-družil.
Halku  mu  j«   dejal:   »E-he-he!   to  pa   ni bilo pravilno. Skočiti moraš čez.« In zopet je preskočil  na  drugo stran. *
Llstje je pogorelo. Na vrtu je zopet za-vladala tema. Pod pepelom je tlelo še nekaj žerjavice, ki je pri vsakem sunku vetra za-žarela   in  takoj   spet  zamrla.
Halku se je zopet ogrnil s ponjava in sedeč poleg toplega pepela mirmral neko melodijo. Telo se mu je ogrelo, toda k&r je mraz vedno bolj naraščal, ga je lenoba vedno močneje  prevzemala.
Džabra je glasno zalajal in stekel na po-lje. Halku pomisli, da je krdelo živald zašlo na njegovo polje. Morda je to 6reda antilop. Jasno je sli&al topot njihovih nog. Potem se mu je spet zazdelo, da jih sliši kako se pasejo. Jasno je lahko razločil šum mlaska-nja in prežvekovanja.
Sam pri sebi je dejal: »Ne, dokler je tam Džabra ne more na polje nobena žival, on bi jo raztrgal. Prevaril sem se. Sedaj ne sliškn niiesar. Le kako sem se mogel tako prevariti.
Glasno je poklical:  »Džabra, Eržabra!«
Džabra pa je še naprej lajal in se ni vrnil
Spet je zastišal šum živali, ki so se pasle na polju. Sedaj ni mogel več varati samega sebe. Toda ni se mogel odtrgati z mesta.
Glasno  je   7akričal:   »Ehe-hej!   Hej!   Iš!
Džabra je spet zalajal. Zivali so se pasle na njegovem polju. Zito je že dozorelo. Kakšna čudovita letina! Toda te hudobne živali jo bodo sedaj popolnoma uničile.
Halku je vstal in trdno odločen napra-vil nekaj korakov. Toda istočasno ga je ka-kor ugriz škcrrpiona oplazil rezek udarec vetra. Spet se je vsedel poleg ugaelega ognja in podrezal zadnjo žerjavico v pepelu, da bi si ogrel premrlo telo.
Džabra je neprenehoma lajal, čreda je uničevala polje in podirala žito na zemljo, a Halku je miirno sedel poleg toplih ostankov ognja. Nepremičnosrt ga je privezala s svojimi čvrstimi vezmi.
Na toplem koš&ku zemlje, zamotan v svo-jo ponjavo, je končno zaspal.
Ko se je zjutraj prebudil, je bilo sonce že visoko in Muni mu je govorila: »Ali m'i-»llš zaspati za vedno? Ti tu bre? skrbi srmr-čiž, zunaj na pcflju pa je uničena vsa žetev.«
Halku je vstal: »Ali si bila na polju?«
Muni je odgovorila: »Bila. Vsa žetev je uničena. Kako le tnoreš tako spati? Poglej, kaj se je zgodilo zaradi tvoje lenobe.
Halku &e je pričel izgovarjati: »Komaj sem ostal živ, ti pa se brigaš za svojo leti-no. Le sam vem, kako strašno me boli že-lodec!«
Odšla sta na polje. Zi-t-o je bilo povaljano in Džabra je ležal v senci, kot da bi v njem ne bik> več življenja.
Ozirala sta se okrog. Muni je gledala ža-'.ostno,  toda  Halku ,ie  bil  vesel,
Zaskrbljena mu reče: »Sedaj boš moTal med  najemnike,  zaradi  davkov.«
In Halku ji veselo odvrne: »Eh, mi vsaj ne bo treba spati ponoči tukaj na tem pre-tletem nvrazu.«
Pod koši zvezne lige
Plezanje v Travniku
Ena najtežjih smerl r našlh stenah je imela pred nedavnim v gasteh dva mlada planinca. Po-grunno sta se spustiJa v boj z neenakim nasprot-nikom, kater^nvu je priskočil na pomoč še vreraen-ski preobrat, tako pogost zahrbten sovražnik naših planincev.
Mno|okrat smo blli sfcupaj v Tamarju, ko je še debela snežna odeja pakriivala strme plo&če naših gora. Kljub temu, da  smo  bili   zaposleni   z   belim
nikoli!« Ohlapna vrv se j-e za-čela počasi napenjati. Varno in hitro sta plezala tovardša. Težja mesta so bila sorazmer-no  hitro za  njima.     Bila     sta
Uspel prevrat
elementom, sem opazil, da fila tovari&a po cele miinute nepre-mično zrla v stene levx> od koče.
Na moje vprašanje, kajn sta se zagledala, sta skoraj hkrati odgovorila: »Letos mora pasti Travnik! Počakati morava sa-mo na ugoden trenutek.« Tako sta modrovala naša alpinista Stane Jurca, študent metalur-gije in Vid Mesarič, študent medicine.
S tem ciliem sta se letos vse leto pripravljala. Dan za dnem je treba nabirati kondi-cijo. Včasih na Turnou, pa zopet na Gradu, ob nedeljah pa še kam dalj! Roke so po-stajale močnejše, prsti so var-no iskali oprimke. Saj morata uspeti po tako trdem delu.
Končno je prišel težko pn-čakovani dan. Julij je kazal < vremeoiom kar dobro. Odloči-tev je padla! Nahrbtnika sta se napolndla. Hrana za en dan. klini, vrvi, šotorsko krilo ln še in še. Plezanje bo zahtevno, to je vedel vsak od njiju. Ju-tranjo tišino so pretrgali od-mevi korakov. Preplašen ptič se je pognal iz grmovja. Vedno višje in višie. Gozd je izginil Melišče je postajalo vednu bolj strmo, stema se je pri-bliževala. Cloveka nehote sti-•ene pri $rcu, ko pomisli, v kakšno nevarnost se podajata tovariša.
V koči je kmalu prav živah-no. V mislih so vsi s Stanetom in   Vidom.   Tudi   oni   želijo   P" njunih stopinjah.  Morda  še m sedaj,   gotovo   pa   kdaj   poznc je.  Kolikor  se  bo   le  dalo, ho tejo   spremljati   tovariša,   raz etežaj   za   raizKtežajem.   »Drži m» pesti za vaju, pokažita, kti Sftioremo, česa smo &e  naučili..
»Bova,  morava!     Danes     al:
preprlčana, da bo kmalu ko-nec plezanja, tedaj  pa ... . I
Nenaden vremenski pre-obrat. Nebo se je stemnilo. za-čelo je deževati. Nekoliko je «icer prijetno in osvežujoče tudf pri plezanju, vendar ne v taki meri kot je to bilo tokrat. Vedno bolj je deževalo, vedno hladneje je postajalo. Iz dežja toča, nato sodra in končno sneg. Mraz je bilo kot pozimi, pa še veter. Ni bilo moč na-prej! Bivak v mokri obieki s hrano za en dan. »Sreča, da sva imela s seboj šotorsko krilo,« mi je v poznejših dsneh zaupal Stane.
Vreme  pa  je   ostalo  neizpre-
menjeab. Padalo je, mraz je prltiskal, stik s tovarišj je bil pretrgan. Kaj in kako? Naprej naj bo kakorkoli. Proti vrhu, vsekakor boljše kot čakati brez hrane na lepša vreme. Mokra skala je črpala sile ple-zalcema. Prsti so postali otrp-li, moči so poj&male. »Vse bi še šlo, če ne bi izgubila opis smeri,« je nadaljeval Stane med tem, ko je sedel v skif, da malo povesla. Zagledala sta nekoliko v sfcram kMn, seveda v tcpanju, da sta na pravi poti in nadaljevala s plezanjem. Iz-stopna vartanta pa je precej podaljšala bivanje v steni Ne-kaj ur skrajno napornega ple-zanja je odvzelo plezalcema še preostalo moč ki ju prisililo, da sta še enkrat prenočila na prostem.
Sktvraj bl rekel, da je bilo boij bumo med tem 6ascwn v koči, v Tamarju. Porsem ra-zumljivo. Telefon v karavli je bil vedno znova zaseden. Naj-prej vprašati Vr^č, 6e je bdo prispel     iz     stene     Travniika,
nato za vsak primer oibvestiti GRS. Cene jo je mahnil kar sam na Vršič, žal zamam. Re-ševalci so prišli z najmoder-nejžiml pnipravaml, na srečo jih ni bilo treba uporablti. Našli so alpinista aicer zelo fczčrpana. vendar nepošikodotva-na. Vest se je hdtro raasširila. Tamar je spreranil svoje vsaik-danje obličje. Pravdjo, da tako okrašene koče še nlso vld^eli. Sprejem je bil kar se da slav-nosten. Stlskanja rak nd bilo ne konca ne kraja, čeprav bolj slabotnemu, ker so bili sledovi plezanja precejšnjl.
Uspeh, ki sta ga dosegla naša plezalca, je res zavidaaija vreden. V takih pogojih pre-magati tako t«žko st©no, ni majhaa stvar. Sev&da se oba zavedata, da sta blla v nevar-nostd, kljuto temu pa Bta deja-la, če sva jo amogla v težkih okoliščinah, jo bova enkrat še v  lepem vrememi.
Obema vetjajo naše Iskrene čestitke.
MAK
Atletiko študentom!
Gradnja športmih objek-tov študentofv se je koaič-no le premaJknila z nipfcve to^kfe. Dsovoljieno j« na-dfljljevofti z g»ra<Jnjo šport-nih objektov pod Muxe-jem NO. S tem v zvezi pa se pojavlja novo vp-ra- Katere klube bi  pri našem ceoitral-nem družtvu še ustano-viti?
Na to vprašanje ni tež-ko odgovoniti. Vse imatmo že, le tista pamoiga, ki je na vseh univermh v sve-tu najbolj naoširj^ena, pri nas še ni pnodrla. To je atletika.
Prestoočimo »lužo« in poglejmo v AmerAlco. Srž ameriSikie atletiike, ki je tak-o kvalitetno kakor tu-di fcvantitetinio n<a iza:edD.o visotei srtojpaiji predstiav-ljajo imiverze. Tu se zibi-rajo številni atleti, ki pod vodstvom univetrzitet-nih tren«rj©v izpopolnju-jejo svo^je znenje do za-vidljive višine. Naži atle-ti so sicer ttndi študentje, venda-r ial do s«daj ni bi-lo jnožffiiosti, da bi Uisiia-novili svoj klufb. Atletska steza je predpogaj in taa-kor kaže, ta ne bo več dolgo pTob&ern. Doka*«va-ti pomen atletike za žtu-denta ki več ko>t pokmco dneva presedi med Stlra-mi stenami, steoraj nd tre-ba. Razgiibati se na sve-žem    zrafcu   je    biolotška
poitreba, fte pa ii dodamo še veftjd ald mamjži fiztčni napoar, je njen u&teek na organlzem še v«4jl Upa-mo, dia glede dela vodjjnih ljudi ne bo tažav?!
Tudii plaivamje, mniožič-na športna ptaoago, je med štUidenti povsem neraajvi-ta. Kaj ima/mo mj v pri-m«EJaVd z darugimi •usal-verzami v svetu? Zdi se ntu, da le neicslootriiščlene pogoje. Zreflc, voda, a«mce 30 najcenejša sr©dstva za športno lidejstvoivafnie, pa še    ta   so
Labjko bd retkiel, da ptreonak) stoa^tli za zdlravje naših kolegiov. Polieg tega pa Je plaivfflinje osanovna spretmost vsaikega čJovelca praw tateo toat kK>l«sarje-nje.
Konri«*no se mi zdl za-to, da bi v oflcviru našega druStva ŠH korafe niaipr«j isn poskrbeli ne samoo m kvantiiteto, ampak tudi za kvaliteto. MisLimi da ka-kih posebniih težav tuikaaj ne bi biio, saj prlfta vsa-koletno tabor»nje v An-taairamu, da naiši študentj« radi plavajo, kar motra-mo   vse'kaJooir   upošteivati.
čimveč Studentov bomo v\klju6ili v vrste šparfaii-kov, tem več bamo storili za zdiraiv, pravilen tbsbvoj naiše dTtižfoe, kair je tuidi naš cilj.
D.  M.
PRETEKLO SOBOTO SE JE PRlCEL BOJ POD KOŠI ZVEZNE LIGE. — PRICAKOVALI SMO GA TE2KO IN V UPA NJU DA BO NA-SE AKADEMSKO MOSTVO V JESENSKEM DELU ODLOCNO POSEGLO V BOJ ZA NAJ-BOLJSE MESTO, ZA UVRSTI TEV NA SAMEM VRHU ALI PA VSAJ TESNO POD NJIM. NAJ SO BILA NASA PRICAKOVANJA ŠE TAKO OPTIMISTICNA, TE2KO DA JE KDO UTEG-NIL MISLITI, DA BODO AK ADEMIKI 2E V PRVEM SRECANJU POKAZA LI, DA SO BIL.I V PRETEKLEM LETU PO PRAVICI NAJ-BOLJSE MOSTVO V DR2AVI IN DA JIM TO MESTO  PRIPADA  TUDI   VNA PREJ.
Sam pričetek sobotnega sre-čanja z moštvom Zadra, ki je letos uspešno startalo v zvez ni ligi, je bilo polno bleščečih fines. Nj bilo treba čakati dol-go, da so prvaki nasuli gostom kar v petih mdnutah dvajset in še vež košev v lzredno zanimi-vi, dinamični, poletni in teh-nično dovršeni igri. 2e dolgo nismo videli našega moštva v taki forml In po pravici labko rečemo, da ®o danes zopet v tiisti formi, s katero so bolgar-skemu prvaku AKADEMIKU sredi Sofije skoro iztrgali zmago.
Igra — kot smo jo videli — je pokazala še ronogo več, kar j« vredno omeniti. Igralci so vnavlč d^biii zaupanje v same sebe, polfetni igri m ovire. Prva petorka, ki nas je v poKasu razveseHla z rezul-tatom   57:27,   je   igrala   izredno.
DANEU se je izkazal kot iz-vrsten realizator, metal je z gotovostjo, iz vseh položajev in enako učinkovito igral v obrambi. KANDUS, igralec ne-precenljdvih kvalitet, je ne samo v obrambi ampak tudi v napadu pokazal, kako ostro o-rožje je met od daleč, v ne kaj prodorih pod koš pa je tudi pokazal, fcako je treba učinkovdto zadeti obroč od blizu. KRISTANClC, vodja tega kvinteta, je v tej tekmi pokazal, da še vedno sodi med najboljše in da je bila njegova nestalna farma v spomladan-skem delu le začasna. LOKAR je kot po navadi bil usp&šen v obran^bil, poleg tega pa je odlično igral v rapadu. In še mladri center BRISNIK, ki že nstkaj časa zamenjuje svojega klutoskega tovariša Dermastjo, je   vnovdč   potrdil,   da   se   raz-
vdja  v  igralca  velikih  kvalitet.
Ta kvintet kredno sposobnlli in tehnično popolnih posamez-nikov in odličnih poznavalcev kolektivne igre je zadal v prvih dvajsetih minutah igre masitvu Zadra odločilen udar rec. 30 košev razlike pomeai več kot smo vajeni in kot la-hko pričakujemo v srečanju dveh takih nasprotnikov.
Tudi v drugem polčasu, ko so nastopili mlajši igralci, nismo bili v skrbeh za zmago, saj so takoj pokazaLi, da so verni nasleduiiki svojih kole-gov iz pirve ekipe. Res je, da v napadu niso bili tako u6in-kovitd in da so igrald nekoliko počasneje Vendar ni bilo tre-ba dolgo, da smo odkrili v mladem KRALJU, JBLNIKAIt-JU in POL2U, ki jdh je vodil BAJC, vse kvaliitete njihovih starejših tovarigev, le da jim primanjkuje nekoliko tekmo» valne rutdne.
Prav je bilo, da se je tehnAč-ni referent moštva odločil V drugi polovdGi igre vključiti v igro perspektivne igr-alce, kl morajo biti vedno na voljo, da zamenjajo svoje starejše kole-ge, pa Čepirav nekateri gledal-ci niso bili  takega  mnenja.
S svojo prvo zmago v Jesen-slceim delu tekmovanja je Olym,pia pakazala, da je treba z njo v končn/i borbi za naj-bolij^e mesto resno računatd ln afcademstkemu moštvu in jugo-slovauskeimu prvaku želimo le, da z dobro, fair in učinkovi-to igro  zmaguje  naprej.
Tekmovalna vrsta Olympie pred nastopom
Pričeli so graditi
Nam vsem je že dalj časa znano, da bo študentsko aka-demsko društvo Olympia do-bilo že letos nove športne prostore in naprave v Tivo-liju pA Muzeju NO. Sedaj, ko se desna stran že urejuje in dobiva svojo kon^no ob-liko, raste na nasprotni stra-
ni nov športni park, ki bo tudi namenjen študentom, predvsem pa rekreativnemu športu.
Zanimali smo se, kako na-predujejo dela in zvedeli razveseljivo vest, da so se dela že pričela in da bodo do jeseni vsaj zemeljska že
Judo klub 0lympie se je uvrstll med najboljše v našem
štu(tejifskem šporlnem društvu. Mtadi borcl se nenehno
izpopolnjujejo in  prav  lahko  pričakujemo,   dti  bo^o
knralu stopili med najboljše v državi.
končana. Torej lahko upra-vičeno pričakujemo, da bo-mo na pomlad leta 1959 ob-stojece naprave že lahko v polni meri izkoriščali.
Pri izdelavi teh načrt-ov je bila glavna težnja pripraviti široke površine, ki bodo do-stopne vsem študentom ne glede na njihovo klubsko pripadnost in strokovno športno usposobljenost. Tako lahko v resnici pričakujemo, da bo prav ta športni park tisto, kar bo vzpodbudilo športno življenje na univer-zi, kar bo omogočilo, da se bo za telesno kulturo priče-
10  zanimati vedno več in več študentov.
Sportni park bo obsegal ve-liko igrišče za rokomet, atletsko stezo in vse lahko-atletske naprave, dalje igri-šča za odbojko, košarko, badminton, mali rokomet, tenis in druge igre. Prepri-čani smo, da bo to zadosto-valo vsem potrebam študen-tov. Pričakujemo lahko, da se bo tu razvila velika dru-žabnost in da se bodo prav. tu študentje med seboj spo-znavali, saj drugje nimajo svojih prostorov.
Obenem s to gradnjo je predvidena tudi ureditev sankarske proge z Rožnika pa tudi steza za alpske disci-pline v smučanju. Temu ve-likemu kompleksu, ki ga bo-do v bodoče zasedali štu-dentje, manjka le še zimska hala, brez katere si res ne moremo misliti načrtne te-lesno-vzgojne vadbe na uni-verzi.
Povsem upravičeno priča-kujemo, da bodo študentje v bodoče res in po pravid lahko ponosni na svoje šport-ne naprave, da bodo to zna-
11  ceniti in da bodo v športu res' športniki.        ,
Trije avgusti • Trije avgusti • Trije avgusti
Ko so hišca vrata zletela nazaj v svoj okviir, je sti-snii zadnji del s«dežamed aoge. 123 kubikov italijansks mamke se je na dveh kolesih odpravilo iskat izhoda iz raz-lomljenih ulic. Gume so drhte tipale po kockah in končno .ob-lefale na asfaltu, ki je bil bled in upadel od leipega vremeaa. Počasi in z muko so se z& rtjim pogrezale težke grobnice mesta. Plhal je avgust, v zgodnjem ju-tru brez  datuma.
Pločnikia sta omagaLa ob po- • •ledndih hišah. in cesta je posta-1« hudournlk. Nato je v trud-nih zavojih sopihala v breg kot upehan.a žival, dokler se ni izte-gndla in kekor poželjiva roka •egla   v  nedrje  neba.
Ob straneh so ga božali pisani valovi slik, ki jih je prednje kolo rezalo v široko brazdo. Vse je prihajalo, bežaio in ostaj-al ja e«m z brnenjem in z razbitimi koščki bliižnje preteklostj z* oranžnim   c®lofarw>m.
Ce bi imeli poleg vse šare, privezane na strehl, še nočno po»odo, se ne bi fudil, je pomislil. Se vedno mlado sonoe je bežalo pred njim kakor lepe nog«. Vrh klanca je hiadil škatlo in ustvarjal limo-nado. Nato Je šlo navzdol in kljub vsem predtpisom je uga-snil motor. Zelena barva na ži» vem zemljevidu se je počasi umikala sdrvornmeni. PotorajLna se   je   posploSila   v   kamenje   In
S«veda,    gospoda   p
dejala z nasmehom.
Včaslh sem berai, je retkel l&rez občutka in vlekel zadirgo vetrne jopice k vnatu, kadar ne norem   pladati   stanarine.
No, no, je rekla. Nataknila s\ j« predpasnik povrh komibineže in odstavila mleko. Le kdo ml bo zdaj strgal kromplr, sekal drva in biisal posodo. Bila je enolična še dobro ohranjena žensfca. Dejala }e: Me hoftet« Tzetd s seboj?
8>aj sem že povedal, ne? je re-kel. Premajhna škatla je. Bll j«
n««adoma divje ve*el, da nima težjega motorja. Ko je odtoajal, se je oglasila v njegov hrbet s tiis<tim starim otožnim vzdihorn o svojih kilograntvih. Počutil s« je kot pokvarjena tehtnica, v kat>ero zaman mečejo alumini-Jaste ko<vanc«.
Zdao je bežal pred Fiatom 600, ki je tilk za njim, s polnim trebuhom požiral prah. Tipični druižiruski o&ka te jf. oklepal 'vol&na kakor 6aso-pisa pri kosilu, prstek razevete-n« soproge ,pa je aetprestano ce-petal po brzinomeru. Obnačala se je k njemu z značilno mimi-ko, ki bj bila že v neimem flknu preveč: Hanzek, ti si nor! Ovi-nek, iz zrcala je zdrsnila Sti-rioglata družinska idila. Potem se je nenadoma spet pojavila čisto blizu ln* zmagoslavfto, ft«-pnav z naipc-rom, odlezla mamo. Očka je bil kot kip in se je za-vedal svojega junaštva, v zrelih letih dokaizovati, da je vreden tiste že-nske a prstkom. In dveh pag'a;»tsv,,,ki ^ta.na »adnjih «e?, dežih mesaxila sadje in kazala jezik  užaljenemu moboriatu.
Ko se je aisfalt pričel cvre-ti od vročine, je posta! otožen. Kockaste hišice so stale do kolen v trnju in kame-nju. Nekaj umazanih ovac je t bližnjega griča pobegnilo ni modriino nad njim. Potem mor-je, zelenje, nizko, kakor kratka frizura, Ob cesti so tu in tam tTmasto klečali motorji, največ-krat s prvo zračnico v rokah noijetženega vozača in meLanho-lifine sp>r«mlj«vBlke. Asfalt je imel VTofte ustnice in včasih tu-di kakšen žebelj.
Prehiteval je tovornjake, nek avtolbus s človeSkim golažem, kt so j« v iw>trenjosti gotovo že pribllžal vreližču. Večal j« hi-trosi; mkno štoparjev « svaineče dvignjenimi prsti, kakor da «o božji (namreč prsti). Potem ne-nadoma kirilo, Široko, z rožami. In ppstek, ki je v vsej svoiji na-ivnosti m«nda za<čutil, da »e bli-*a moiSfci na motorju.
Rekla j«,  d«   Je  Majda,  da gre k teti, da je s©m pri-šla z avtobusom in da je drugegia zaimudila.   Porinlia   ga .ie, ker motor ni hotel vigati. In sikoraj takoj za tem ji je zlogo-val če«t ramo, d*  s«  mu morje zdd velika »oljena juha, v kaite-ri galebi naimakajo svoja krila, kakor otroci lcruh.
T»te Je bila sbarejfei, k»t je pri^fcafcov«.! in Je imela vl-lo ob plaži, nekaj tis in maceanov, vrtiček z rožami na dolgih pecljih. Pred kosilom Je rek*l, da gre z gostilnico in to jc vm»to Mtrjev-ai &e med ko«i-lom. Na koncu je retkel, Najlep-ša hvala, i-n, zdaj pa res moram iti. Tako je ostal Se drugi dan in z Majdo sta si n&makaJa no-ge v morju. G-ovoril je, da rad pije, kadi. Povedal ji Je vse morske ribe, kar iih je poznal in da ima rad polnjene paprika brez paprike. Smejala »e je, do-kler ni po obzorju zaplula Lad-3*a, ki J« zbrisala večerno sonce kakor s šolske tatole. Ona je ho-dila Se v gimnazijo in je imela rada knjige, pustolovščine. NoL sc je   našlonila  na   obalo,   val
Rekel je,   Preve«  nog ti  glo-da Upod krila.
01 čaji in navade
Duh srednjeveških bojev med italijanskirni me-sti je preživel stoletja in živi še danes, seveda v močno izpremenjenih oblikah. Njegove ostanke naj-demo lahko še povsod in seveda tudi med študenti številnih univerz, ki vsaka posebej skušajo dokazati svojo superiornost. Danes so bitke seveda le bolj ali manj posrečene šale, ki si jih študenti privoščijo med seboj. Največkrat se te šale srečno končajo, toda včasih imajo pa tudi precej neroden konec. Lansko leto so bili ti spopadi med »goliardi« tako pogosti in često divji, da je dnevno časopisje sma-tralo za svojo dolžnost, da javnosti posreduje poro* čila z »bojišč-«.
»Sovražnosti« so se začele z akeijo flor#ntinskih. Studentov, kl so izmaknili svojim kolegom iz Pise zgodovinski asvonec Ime-novan PIA, ki jih je vsak dan pozival na predavanja. Stndent 1« Florence, preoblečen v mehanika, se je prikradel v ivonik in odnesel zvonec. Namesto njega pa je pustil »paplrus« katerega vsebina ni bila najbolj častna za itudente ii Pise. Kot odgOTor na ta »akt sabotaže«, kot so to akcijo imenovali v Pisi, «o do-mači študenti sestavili kazensko ekspedfcijo, kateri so se pri-družili še študenti iz Lucoe, Spezie in drngih bllžnjlh nniveri.
Kazenska ekspedicija je imela trl naloge: ngrabitev toge »Rectorja Magnificusa« florentinske univerze, iportnlh trofej florentinskih študentov, ki so se nahajale v rektorjovi gobi in kanarčka, ki ga je »sveti župan« Flor«nee Snval s franSiškansko pozornostjo v svojem uradu v Palazso Vecchio. Za te tri akoije so bile določene tri »Cete«. Ugrabitev rektorjeve toge je odliino izvedla skupina treh študentov iz Speile — dogodila se jitn je le majhna napaka — namesto rektorjeve toge so ugrabili togo nekega kirurga. Operaoija »športne trofeje« se j« posrečtla v celoti. Ugrabitev kanarčka pa se je končala s kompromisom — veliko kletko so odnesli na univerzo v Floreneo vendar so jo tn Snvali delegati iz Pise.
Medtem ko se je študentska vojna v Toskaniji razvijala v znamenju napadov in represalij, so izbruhnile nove sovražnosti med študenti Perugia in Camerina. Skupina iz Camerina je ugrabila peruškega študentskega voditelja Marka Tiberija, ime-novanega »Zmagoviti lev« in ga v avtomobilu odpeljala v naj-luksuzncjši hotel v Camerinu. Kot protiakcijo pa so peruSki štu-dentje organizirali ugrabitev rektorja kamerinške univerze na ta način, da so ga s spretno pretvezo zvabili v pripravljen avto-mobil. Med vožnjo je rektor sicer odkril, kdo so njegovi so-potniki, vendar ni kazal nobenih znakov nezadovoljstva. Nena-doma pa je avtomobilu zmanjkalo bcncina In ugrabitelji, ki so bili brez denarja, so morali prositi jetnika, naj jim posodi denar. Ta okolnost je seveda spremenila »bojnl položaj« in rektor se je lahko poceni odkupil. Pa tudi »Zmagoviti lev« sl je kmalu priboril svobodo. Pokazal je namreč tak apetit, da so hotelski računi rasli kakor gobe po dež.ju in če ga ne bl izpustlli, bl kamerinska študentska organizacija kaj ktnalu ostala brez denarja.
Ceprav so peruški itudentje % dvoinim porazom svojih na-sprotnikov dobili popolno zadoščenje, Se niso odnehali. Sklenili •jo, da dotolčejo nasprotnika v njegovem lastnem taboru. Neke noZi sta dva avtobusa fta preko dvajset avtomobilov odpeljala tristo kamerinskih študentov v Perugio. Najprej so zavzeli uni-verzo s tem, da so po lestvah zlezli skozi odprta okna v prvem nadstropju, potem pa so odšli v mestno hlSo in toliko časa zvonili, da %o prebudili vse prebivalce mirnega mesteca in jih spravili na ulice. Ta odločilna zmaga napadalcev ni vodila le do pomirjenja med Peruglom in Camerinom temveč tudi med Flo-renco in Piso. Na velikern svečancm banketu, ki so se ga udele-žile delegaeije iz vse Toskanije in Umbrlje je bila zapečatena ns novo priborjena študentska solidarnost — do nadaljnjega — to je do verjetnega izbruha »sovrainosti« v prihodnjem šolskem letn.
Ja? je reikla. Preveč nog, ko je vendar avgust. Valovi so se hoteli rešitj na obalo, pa so drug za drugim zdirknili nazaj. Imam jih že več, še daljše. Dvi-gnila je krilo do pasu in ga po-tegnila čez gLaivo. Zajel je pol-ne prsi soljanega zraka. Ne, ne, ni bila gola. Bikini ga je poto-lažil ir. razočairal, bel in z rde-čimi piikami. Svetloba je priha-jala nekje od strani in je laihko razločii barve. Menda je bilav-to, v njegovih žarometih eo dol-ge, pallčaste sence postavljale platneno   streho   tuije   kvalitete.
Pridržal si je pravico, da ji sleče bluzo. Drugi del bikinija 1* bil rdeč in je imel bele pike. Zleala je v vodo, po razrnočeni mivki, ki se je vdajaLa kakor divan. Cmokanje vode in njen<i vzdihi, ko si je namakala spodnjl del kopalk, so ga pomešali med zvezde. Zlate, bleščeče, vrt«ie se in cvileče kakor črički. Hle-stal je za zvezdiami, se p.reme-taval med njimi in imel na kon-cu polna usta mivke. Ko se je vmiila, je bila otrok, ki je s čokolado predolgo iskal ustno odprtmo. Zasmejal se je, pesflca-sto. In ona je bila na hrbtu in je meiikala v temnozeleni zrak. ki je z zlatimi o6mi jokal »lano roso.
Ves teden se je zbujal na beli rjuhi med tisami ln roža-*aml na dolgiih pecljih. Zinil je kot bi hotel požreti kos beleg« stropa in bele svetlobe, ker je bilo jutro in je tiakrat pon^vadi «tala pred vrati «teklen,ice i iWle-kom. Zl«zel je na koanolce, s« dvigal centimet&r za centkne-trom in cbsedel. Tokrat je ho-tei požreti del okna in tisti del sonftn« plo*6e, kl se je kot za-madek vapenjal nad oLjnato vo-do.
Ves teden 3« ,na plaži držai Majdo za roko in z njenim pr-stom risal po roivki. Zaitrjeval ji je, da njegovl prsti n« grk«-jo, ko so telovadili po njenem trebuidku. Ugibal je barvo n)e-niih oči, kradel meitafore kl*si-kom in n«kltaaikom, lagial, d*lal prevalc in plav*l v nemog<y6ern stilu.
Ves teden se 3« spoznaival z angle*ko druiino v kratkihhla-ftah. Polbiiral je besede iz staTih lekcij, igral odibojko z njihovo iogo, se vozil z njihovim mo-torniim čolnx>m in hvalil naše cen«.
Naziadnje je za spremembo »ajtrkoval v gostilnici, ki j« bi-
Vsa cesta je bila posejano s spomini in za dvanaj-stim oviTikom se je razjo-kala prva guma. Dvigal je palec in poislušal klaisično muziko šti-ritaktnih strojev. Razmajan to-vornjak je ustavii nekaij metrov naprej, s kratkim šoferjem sta z-vJekla škatlo me-d gajbice s pa-nadiižnikom in. sadjem. NapoJ-nila »ta oziko katoino in cesta je počasi jela izginjati pod spred-njim delom karoserije z mini-atuirnim reaktivceTn. Vse je bilo staro, razen miniaturnega reaik-tivca, ki je bil nov.
Nezaupljivo je gledal v cigaro nad volamom, med tem ko &e je soace kot vsiljiv reporter metalo po nebu zdaj sem zdaj tja in ga hotelo ob slehernem ovinku razbeljenih serpentin fo-tografiratl z druge gtrani. Stiri gume naduin« tcvorne škatle so s€ cvrle in se vzpe-njale v kla-nec. Hlad je bil tata morgana, narisan na belo tablo neiba v tnadiconalmih eikoakih osnovno-Solskih »mrek. Pomislil Je, res ne bom vozil več kot šestd«set.
Ja,   je   rekel   šofer   in   po-memijljavo pomigal s ciga-ro,  moje   živinče   ne   ek-splodira tako hitro. Brez tegale dima pa bi mi   pljuča    zavrela. Pnredsttavil mu je nekaj rum^enih zob, kialkor da je ie jesen. Ogla-sil   »e   j«   spet  z:   Nerodna  reč.
sredi ceste, ya ti škatia crkne. Zdaj mu je menda dobro, samo malo  pretreslo  ga   bo,  ne?   Za-
hahljal se je in njega imenoval nes,rečnega tuirista. Kaj se hoče, avgust pač ni prijazen z vsako-mer. Spet se je zahahljal, ka-kor da ]jubi simetrioo.
Cigara s« je šoferju razcvela ravno pred širokimi ustnicami, ko je rekel, tako, zaradi vroči-ne, da ima tri otroke. Sedem let, dve leti iu enega v sTedi. Paglavci so, kaj se Moče. Konec julija so mu ves dopust vpili n-a ušesa pod plaitncm podjetja. Zema, primorska lepotica iz neke krčme, ta, ta, ta ti j,e tičloa. Sa-mo mo(š.ki, on pa, takole, zdoma, iz dneva v dan. Mislil j€, no, trije jo bodo že spametovaLi, pa-glavci. Pa ne, niti ne briga se zanje. Sicer pa ji an tako in tako ne hstane dolžan.. Sprva jo je mikastil, zd,aj? ohooo, zdaj ne. Zabava se z Dalmatinkami. Tempenament, brateee. Ustnice In cigara so mu postale grenlko o-trple, kot da se je zlag-al. Iz-pljumil je čik in ga pokiril s pod-platom, ki je vsakih štirinajat-dnl menjal prestave. Dve miruiti je z drhtečo roko vlekel stekle-ničlko iiz žepa, dokler se ni kabl-na mapolnila s gostilniškim zra-kom. Ko jo je porinil nazaj, je rek<el: To nl za vas. Potem je sekal ovinke in vozil tik ob cest-nih katimih.
Wj>ak ima svo] avgust, je pomislil on. Brivezal }e pogled na zrcalo, ki ie tr-galo okrogle koščke kraške po-krajine. Na živem srebru je vztrepetaval asfalt, vroč in do-ber kot kruh. Za trenutek se je pokazala luksuzna karoserija z bedasto velikimi očmi živali, ki jo je zgrabil žaromet. Mimo šklepetajoie kabine je zajokala obadova pesem prehitevajočih gum. Zadnji konec luksoiza s šlevilko, skladovnico revij in v nasmeh sprivljenimj izpuSnd-mi usti je lezel v zmeraj^ manjši paralelogram. Ovinek in drobne sLičic« so sp*t diruga z« drugo brisale okroglo zircalo.
Ko »o se sličic« razbile, s« .1e avto sarno Se »tresel in pogiml. Ležala sta na tleh, v vdolbim, kamor so ju izbljuvala nazmaja-na vrata. Nato sta pobirala bro7.-gaste, lepljive paradižnike, koli-kar jih ni raznesla bližnjevaška, *. prahom pokrita cvtro&ad. Sofer j« rekel: Prekleti ovinek. Misiil jc reči, da je vozil naravnost, reglede na obliko asfalta. Z onemoglim mo*(>rj«m in spofrit> mi miSicami sta spnavila Skatlo z n«dolžn« skal«, na kateri bi res bilo vredno zidati kaikftn<o cerkev. S potlačeno sa<mozav«st-jo je napolnil usnjeni sedež po-leg &oferja, med t«wi ko je to-vornjak že letel prihodnjim ovinkom naproti. Lahak in kle-
pctav, z /azbito desno lučjo, ki je bila kakoo: podpluto oiko bok- lz neenaikega dvoboja.
 ofer se je ves spiremenll.  Ce je prej preziral ovin- ke, jih 3« zdaj delal tudl tein, kjer jih ni bilo. Skatla ce je tresla, poskakovala. Iz par»« dižnika bo mezga, je rek«l, mi-slil pa je na svoj motor. Sofer ee Je zahahljal, Da le ne bo is naju! On s€ je spomnil Mefl-sta in kabina je n^enadoma po-»tala hladna. Hotel je refii, Me-fisto, zmanjšaj hi-trost, ko st^ sc ravno po božji mllostl izog-nila trolejbusu. Torej smo do-ma, je zajecljalo iz usnjenfcga sedeža, rekel pa je strokovnja-Jko: Dobro je bilo.
Vlekel je šepasto Skatlo po ulicah, pikčastih od d«Ž-ja. Spet bo strgal knom-pir, s«kal drva in gledal modffi-kaste noge gospodinje, ko bo v prekratki kombdneži in predpat-niku odstavljala mleko. Avgust je samo enkrat v lefcu, je poml-slil. Požrl j« dva velika slado-]eda, s pogledom pobožal nekaj najbolj zr,ačilnih na novo pre-bsrvanih hiš in se raznežil ob spominu na ozke, temne stopni* ce. kl &o vodile v njegov taber« nakelj.
frane
Promenadna suita
Vsaka ullca ima svoje ime in lastnosti. Nekaitere so pol-ne, druge pra&ne, nekaterih se Ijudje izagibajo, ker jim niso vieč. Promenada, ki je nasproti poite pripeta k pro-metn&mu križišču bn ae vleie do konca drevoreda lučk, več-krat na dan meirja gostoto svojih »prebivalcev«. Ob pe-tiih zjutraj samo kolesar in curek vode iz 6me gumiiaste kače pred Daj-damom. Da-poldne »»lučajneii«, ki po-skuSajo ubijati čas v Tivoliju, mladi pari, ki jih mamice skrijejo pod svoja krila, takoj ko zapvha prvi mrak. In še nesrečnež s dgareto v ustih, ki stoji na robu pločnika kot na robu prepada irx pol ialostno pol brezbrižno zre v cesto.
Popoldne se prava predsta-va prične šele nekaj pred kino
vi), prekrivajo »najlep&e dele našeffa telesa« vn se ustavijo tik pod kobam. Tu in tam takšen »škrnicelj« povzroči, da se zamaje vsa iirina, žwa goščava vn takrat spr&govoti^o tudi tisti, ki veUiko mislijo in mailo govore.
Ce te kolega odkrije v tem gozdu, bosta oba skoraj i&to-dtsno zatuivla dolg »o« in kratek »Hvijo«. Debata, M se razvije med prerivanjem pro-ti čistini, ponavadi obsega število sez-bomb, ki so padle pri izpitu, neko zapušteno Iju-bezen, ki ye slpet oiiv&la in »Kolega, če si jair, stotak tni manjka«.
Večtnm   doma   napolni   po~   počnem zvečer?     Kje   naj  «¦
stelje in fco sem takega usta-   zbiramo, no, kje? —
vil z dolgbm *o« na ie zapu-      Obmil     sem  mu   hrbet   i»i
ščeni promenadi, mi je odgo-   zmigal z rameni. V nebeMh...
voril:    —    No,    kaj    pa    naj   sem pomMM.
MALE UNIVERZE
Pod utripajoiimi Na-Ma je nekdo pohodil polo-vičko. Ob vsaki strani dekle, kot dve sveči ob mrliču, z m-
KER PRIHAJA MOC STU-DENTSKIH GIBANJ SKORAJ IZ-KLJUCNO LE IZ VELIKIH UNl-VERZ, JE POVSOD PO SVKTU OPAZITI TENDENCO, DA SE NA RAČUN TEH VELIKIH UNI-VERZ ZANEMARJAJO UNIVER-ZITETNI CENJBI. VELIKOST TEH MAJHNIH NEODVISNIH UNIVERZ JE V RAZNIH DE-ŽELAH RAZLIČNA, ODVISNA JE OD NACIONALNEGA VZGOJ-KEGA SISTEMA 1N OD ZAH-TEV, KI JIH POSTAVUA-JO NACIONALNE 5TUDENTSKE ZVEZE V ZVEZI Z NASLO-VI UNIVERZ, UNIVERZITETNIH KOLEGIJEV ALI  INŠTITUTOV.
la vsa ovita v brfljan, razen pulta ln sendvičev. Pil je niali-novec, ki je bil verjetno meišam z morjem. Gledal je bistri Ja-dran, ki je imel skoraj prar |»Wno barvo kot na zemljevi-du. Oko se mu je počaoi paslo po iabokli lečj morja, kaikor le-n.i osliček z Marlon Birando na-prej počesanimi uhlji. Potem je ob obali plahutal s hlačnicaini in j« bil brez srajce. Kmalu na-to sta se z Majdo poljubljala za bifejem na iplažl. Mimoidoči ino-zemcl 80 to po&etje komentirali v vei jezikih. Edino razumljivo besedo je rodil podolgovat Skandioiavec: Balkan:
\
Pokadil je vse cigarete, razen dveh. Ničesar nista spregovoriLa in ker sta se poljubila, sta pozabiLa na kosi-lo. Po kosilu je porinila njegov motor, ker nj bil čisto v redu. Rekel je: Upehala se boi. Pelja-ln se je z njim še naprej od zadnje hiše in se mu obesila krog vratu. Sel ji je za bluzo in ji odvmil, da bo res vozil samo šestdeset. Polem si bo kupil če-lado, da, potem bo vdzil vei. Ampak res šele potem, ko bo imel čelado na glavi. Strgal ji je bluzo in di-otocen fiatek je trobil kot v agoniji, ker se nista umiaknila 9 ceste. Menda je ho-tela jokaii, ko je rekla, da naj hitro gre. Odpeljal se je, ker tnu  motor še ni  ugasail.
To je bil njen avgust, je po-roitlil.
predstavo v Korauni. Ce je film dovolj slab, so v&topnice gotovo že zdavnaj razprodcme in potem se goiovo tudi iz-plača namesto dviganja pulca monotono ponavljati »Kakšna karta odveč?« Včasih je na koncu stavka »prasim«, am~ pak to }e odvisno od same-ga prosvlca, s kakšnim nači-nom si hoie osvojiti vstopni-co. Pri vsem tem so seveda zelo pomembne oči, pomišljaj med moškim in iensko, pro-seči izraz na obrazu in sploh beraške   sposobnosti.
Sedemnajsta ura preseka filmsko vrzel pred Komuno. Tisti, ki niso rojeni pod film-sko zvezdo vn niso dobvli vsto-pa v njenio svetišče, tvorijo prve onemoglo stoječe pojave, ki malo misliio in vefliko go-vore. To so seveda le skrom-ni predhodniki prainh levov im levinj, ki pridejo $ele o mra-ku, kot se to  levom spodobi-
Zdhajajoče sonce se poslav-Ija prav nad promenado, po-zlati vse in uživa v dalgih sencah. Poslednji žarki po-Ijubljo Se prve rolerje s ko-lesi otroškega vnzička in ugasnejo. Preden se elektn-ka sprtsmeni v sv&tltobo, se pločniki obrobijo z alejo koles in motorjev, vseh vrst čev-Ijev, razen otroških, in prizo-rišče počasi preraste džungla telies. Prevlasduje moda, vreče prihajajo s pteanih strard re-
menkn in brinet nakodranim plamenom. Odpirajo se novi krogi, skupime. Tu in ta/m prekine živahno debato tem-peramenten »Pe na u r't« iti vse je sp&t kot prej, kot da se ni nič zgodilo.
Pogovor: — Seveda sem vsak večer tukaj. Promenada, kino, dekVce nimam, menda veš, da je z Bebo. -. (pre-sunljiv žvižg in zamah roke kot pr{ harakiriju). Druge ne maram, pa tudi predrag so. Sicer pa, pod zvezdami je treba le še malo dvmMljije in priiaraš se s poslikanim obraz-kom pod pazduho, ne? —
— Teliček, — se je oglasil bas, ki se je s hlačami nasla-njal na kolo. — Kako pa štu-diraš, če ti nihie ne dvign mo-1 rale? Danes sero preštudiral, pomisli, pet strani, —
 dneve, kot do Mi-
Belgijska Studentska zveza FEB priznava v svoji dežeii šti-ri popoln^ univerae in štirinajst manjših centrov. Jezik, r«ligija, politične raizlike in celo rival-stvo med manijSimi univerzami zmanjšujejo njihov vpliv v na-cionalni študentski zvezl. Edina sreča je v tem, da so interesi velikih univerz pogosto enakl malim. Zato se kaže edina reši-tev glede reprezentance majh-nih centrov nacionalne unije v regionalnl   zvezl   rarličnih  ittu
dentekih unij (praktična rešitev) ali fakuttet (logična rešitev). C« b] bile te zveze realizirane, bl hitro pridobile na svojem ugle-du.
Da bi v nekem vzgojnem za-vodu vladal pravi univerzitetnl duh, je med drugim potrebno dvoje stvari: pouk na univerzi-tetnem nivoju ln živahna štu-dentska aktivnost
Jasno je- da Je izpolnjevanje prvega pogoja na majhnih pro-vincialnih univerzah, - kj nimaj© dovolj materialnib. sredstev. ze-lo težavno.
Bistvo kriz na majbn'V> ho]gjj. sfcih univerzitetnih. centrih pa korenini v drugih vzrokih. Zelo t«žko je, da bi lahko dobro uspevala študents-ka organizad-ja, ki ima le 40 ali v nadboLjšem primeru 100 članov. Ti štud&nt-je lahko sestavijo nogometno moštvo. kaj več pa že težko. Vandar majhno število ni vedno ovira pri doseganju porn^mbnej-ših r&zultatov. Kot priftier bi lahko vzeli študeritske časoplse na majhnih univerzah, kj pogo-«to ne zaostajajo za tistimi. k! izhajaijo  na večjih zavodih.
Zaradi vellkega žtevila taklh ceflftrov stanujejo študentje la redko več kakor 30 do 40 kilo-metrov od krajev svojega štoidl-ja. Prometne zveze so tako do-bre. da niso prislljeni stanovatl r meshi. Večina se vozi domov, k-oder se ne čutij0 o=am!jene \n zato ne občutijo potrebe, da bl obiskovali študenlske kkibe.
Da b! poživili študentsko živ-lj«nje na teh zavodih, bj lahko uvedli obvezno stanovan-je v študentskih domovih. T6da to bi bilo povezano z večjimi mate-rialnirni izdatki, pa fcudi svobo-da študentov bi bila omejena. Nekateri predlagajo ukinitev malih univerz. Toda kdo bo do-ločil tiste. ki naj poberejo ?Mn in kopita? Pa fcudi sicer bi taka re-šitev vodila do centrailizma, ki bi komaj izboljšal položaj, pov-zročil pa bj vsekakor nove ne-varnosti. Kako bi n. pr. uspeval agronomski inštitut v industrij-skem mestu? Ta inštitut dosti bolje usoeva v svojem naravnern akolju. Na.ibol[iša rešltev bj bila verjebno v tem. da bi se skrčilo število tistih malih univerz, kjer «e poučujejo enaki pfedmeti in b; tako ostalj ^e tisti univerzi-tetni centri, ki bi nudili študen-tom najboljše pogoje življenja in študija.
Polmilijona otrok na cesti
klavža, a?
Obleka z izrezom v Loren formatu je nenadoma povzro-čila val ogorčenja in domaiih izrazov: »dvatisoi kubikov« in »težji primer«. Kljub temu razpoloženje ni bilo pokvarje-no vse do zadnje kinopred-stave, ko so se vrste prome-nadovcev občntno zredčile. Daj-dam je še poln, pari, ki se čutijo prikrajSani za ro-mantiko, tavajo v razhlajenl Tivoli, tisti, ki je imajo prt-'več, po v bar.
(Nadaljevanje s 1 strani) v Francijo. Za tiste Stud&nte, ki šudirajo po drugih evrop-skih mestih pa nimajo točnega Števila. Menijo, da jih na Srednjem Vzhodu itudvra okrog 450.
Svobodna in razvijajoča se dežela potrebuje predvsem telvnikov, inženirjev, doktor-jev itd., štiidentje pa nafraje vphsujejo VUeraturo, pravo, ekonomijo i. pd. Od skupnega števila študentov v Franciji jih samo 212 vpisuje tehnične znanosti in nekaj več rfiedicl-no. Če 2a prknerjavo vza/rne-mo kontrastifto Številko in ugotovimo, da zapusti uniuer-
ze v Sovjetskl zveel vsafeo leto 236 vbsoko kvaMfidranih tehnvčnih strokovnjakov na milijon prebivolcev, potem še-le vidimo kako tnajhno j« podobno raem&rje v nali de-želi.
To izredno slabo razmerje v primeri z bolj razvitiml deSela-mi, pa ni samo posledica sla-bega ekonomskega stanja na-še dežele, temveč predvsem posledica določene kolomftaVnm politike, ki je zatpbrala, tuni-zijski madml pot na unto>erz9t da bl jo na ta naiin la^« dr-žcdi v pokorščinl in je zaključil vodfa delegadje.
Intervju z Blažem Vrečkom, predsednlkom UO ZŠJ
Mnogo koristnih izkušenj
Pogled  na  del   predsedstva  mednarodnega  študentskega   srečanja.
Dvomljiva korist
SLU2BE IN ZAPO&LITVE, KATERIH SE LOTEVAJQ STUDENTJE, SO ZELO RAZNO-VRSTNE, OD MILICNIKA DO NOVIiNARJA SE RAZTEZA KAJ ZANIMIVA GADERIJA ŠTU-DENTSKIH POKLICEV. MENDA BI TO BILA SNOV ZA ZANIMIVO REPORTA2O, CE NAS NE BI PRECEJ NEiRA ZVESELJIVIH POJAVOV SI-LILO, DA SE TLGA VPRASANJA LOTIMO Z. RESNEJŠE   PLATI
BLo govorimo o vprašanju Itudentskih zaslnžkov v celoti, moramo imeti pred očmi vso tisto množioo rednih tin izie-dnih zaslužkov, s katerimi si Itudentje \ času svojega šturli-ja izboijaujejo svojo življenjsko raven. Menda bi nas predaVč savedlo, če bi hoteli našteti vsaj večino stalnih poklice<v, v fcatere \stopajo študentje. Saj «e vsak dan znova čudimo, ka:n
vse prodro podjetni študentje in kakšnih poslov se lotevajo. Toliko bolj p?\ bi morali obču ¦ dovati njihovo domišljijo in i/-najdljivost, da bi si podrobneje ogledalj študentske priložnostite zaslužke. Pri teh prevladujejo razne poietne pooitniške zapo-slitve in prakse. Tudi te mora-mo namreč upoštevati, če hočc mo problem  študcntskega zapo-
»Jovanja zojeti  nekoliko širše.
Vzrok za to, da se študeatjrt lottvajo rnirnih redaih 111 iz*«-dn'it zaposiitev, je samo ed3i. in vsem dobro znan: s satie pc'ioro od doma ali pa s simo šttpendijo se večkrat ne efa k>'itj \seh potreb, ki jih imajo čuulentje. Gotovo je, da so te potrehe kdaj pa kdaj nenor-traino velike in nenavadne, ioda večinoma so tako osno rnt: In Lrezpogo.ine, da prizade./'m Studentom res ne preostino drugega, kot da si poiščejo nefc zaslužek. Tega so kriva ns >.o razmerno draga zasebna stano-vanja, nepravilna politika pri razdeljevanju štipendij, porasi odstotka delavskih otrok in šc vrsta drugih problemov in n* pravilnosti, o katerih smo že mnogokrat govorilj in zato nc kaže, da bi se zdaj spuščali v ponovno razpravljanje o njih.
Kljub     dolofenim    finančnini nspebom,  ki so  pač  odvisni  od sreče   in   iznajdljivosti   študen- ~ tov,   imajo   študentske   zaposli tve svoje slabe strani. In pred vsem  na  te   bi   želeli  opozoriti.
Takšno zaposlovanje — naj bo kakršnokoli — močno ovira redni   študij.   To je   pri  vsum
tem največja nevarnost. Studi-ranje poleg redne vsakodnevne zaposlitve zahteva ogromno na-porov, ki jih marsikateri šta-dent ne zVnore. Posebno težke posledice pa se bodo pokazalc poslej, ko bo status študenta z vsemi ugodnostmi, k{ so z njim v zvezi, neizprosno odvisen od rednega študiranja io redne&a opravljanja izpitov. Ze dos cj so    štadentje,    ki    so   stopali   v
službe, večkrat opuščali redni študij xa nekaj let ali pa za ve-dno, sedaj pa labko pričakuie-mo, da bo takih pbjavov mnogu več.
Ze pn posledicth, ki jih ima zapo.Ii^cv na šiudij, lahko sbu> 1-ini',. da ima zaposlovanje st-a d:-ntov med ^,som študija Kaj dvomijiv in dvorezen uspeb. Lsto se pckaže tudi, če gledair.o na re z< lužke 7. družbenega sU-lišča.
ViiraSanje je namreč, kolikš no fcoiist ima družba od zapo slfnih študentov. Ker se zapo-slujejo že med pridobivanjem še nuditi družbi vrega tega, kir bi jih lahko po zaključenem štu-diju, torej z že pridobljenim: strokovnimi sposobnostmi. Knt smo videlJ, zaposlitev med stn-dijem le-tega zavlačuje, zato je družba tako rekoč prikrajšana za določeno število strokovnja-kov, ki dosežejo svojo polno usposobljenost šele z zamudo. Družba je v njihovo vzgojo vlo-žila precej sredstev, toda ta sredstva se jl pričnejo povra-oati šele pozno, prav^aprav prepozno.
PrikrajSani pa so tudi štn-dentje sami:' njibovi T»rejemki ponavadi ne odgovarjajo njiho-vim že pridobljenim sposobno-stim in kvaliteti opravljenega dela in so znatno nižj<i od onih, ki se jim obe^tjo po uspešno opravljenem študijn. Tako je tudi v teh dveh pogledih uspeh raposlitve študentov med fasom študija zelo dvomljiv.
Poseben problem pri študent-skih     zaslužkih     so    strokovne
prafcse, na katere odhajajo štu-dentje v inozemstvo. Te omogo-čajo študent&m pridobivanje čisto posebnih zaslužkov in za-dovoljevanje posebnih potreb in posebnih želja. Posebno pro-blematične pa so še tiste ino-zemske prakse, na katerih osta-jajo študentje po več meseccv, po pol leta ali celo leto. Seveda so prakse, posebno inozemske, tako zapleten problem, da ga sedaj tukaj — kar tako mimo-grede   —   ne   moremo   reševati.
V zadnjem času smo lahko opazili močan porast števila za-poslenih študentov. Zaposlova-nje med študijem je pastalo težnja velikega števiJa študen-tov, in to ne samo tistih, ki ži-ve v res težkih gmotnih razme-rah in ki nitnajo drugega izho-da. Vzpodbujenj po določenih materialnih uspehih si iščejo eaposlitve med časom študija tudi takd študenti, ki ne žive v izrazito slabih ekonomskih po-gojih in bi lahko z nekoliko skromnosti in potrpežljivosti v njih  tudi  vnaprej  še živeli.
Nihče namreč ne more branl-ti, da bi se zaposlil, takemu študentu, ki živi v nevzdržno težkih gmotnih razmerah. Se veda so taki primeri precej red-ki, vendar jih je kljub temu še toliko, da nas silijo resneje razpravlj^ti 0 tem. Vprašamo se namreč lahko, zakaj bi bil štu-dij tako rekoč onemogočen ti-stim študentom, ki zanj sami nimajo dovolj sredstev.
Priznati si moramo, da j« to kljub vsem naporom in vsem ogromnim sredstvom, ki jih vlaga skupnost v študij, ie ve-dno hud in zapleten problem. Kot rečeno, moramo tu upošte-vati vprašanja štipendiranja, štndentskih stanovanj, prehrane itd. in jih poskusiti rešiti na najučinkovitejši  način.
V letih po vojiii smo že lahko ngotovili določen porast odstot-ka delavskih otrok med Stu-denfei. Dovoljkrat smo že na-glanili, kolikšnega pomena je to dejstvo. Vendar obstoja sedaj precejšnja nevarnost, da se bo ta odstotek ustalil in nporda prifel celo padati. Zato je nuj-no, da se poleg krajšanja štndi-ja in zaostrevanja njegovih zahtev lotimo tudi reševanja materialnih problemov študen-tov.
Vrvenje na takultetah se je že umirilo in prišel je čas, ko ^mo pričeli premišljevati o prehojeni poti in jo ocenjevati.
Nekako s tem namenom smo tudi pova-bili v naše uredništvo tov. Blaža Vrečka, predsednika Univerzitetnega odbora ZŠJ. Za-stavili smo mu sledeča vprašanja:
Preteklo obdabje je bilo za Zvezo študentov izredno po-memhno. Kako gledaš na njeno delo v tem obdobju?
Zvezi študentov se je lansko jesen res obetalo obdobj« zelo intenzivnega dela. Uspeh njene-ga bodočega dela pa je bil od-visen od rešitve dveh proble-mov. Najprej je bilo treba vrsti izredno pomembnih draž-benih ln političnih dogodkov — od vclitev v občinske Ijudske odbore do VII. kongresa ZKJ in zvezne delovne akcije — naj-ti pravi in uspešni odraz tudi v študentskem življenju.
Drugi problem pa je bil v tem, da se je Zveza študentov v ka-drovskem pogledu možno pre-novila. Novi Ijudjc, kl so po-mladilli vodilni kader ZS.I, še niso imeli tako toinega vpogle-da v delo organizacij« in pred-vsem niso imell mnogo izku-šenj. V delo organlzacije so vnesli nekatere nove obldke, prl tem pa seveda tudi nekaj hib. S kakšnih vidikov je Zveza študentor izhajala pri iskanju novih oblik organizacijskeg^ dela in kakšne uspehe 1e pri tem iskanju Ž€ dosegla?
Pnkazalo se je, ds je treba računati s precej različnim miiš-Ijenjem Clanov ZSj in da so ne-katere dosedanje oblike dela crganJzacije postaJe pravzaprav že anahronlzem za sodobno štu-dentsko življenje. Upoštevati moramo namreč, da so se raz-mere že precej uredile In da se je temu primerno i^bolj^al tndi materialno ekonomskl položaj študentov. Družbeno udejstvo-vanje študentov se j© močno povečalo, poleg tega pa se je tudi zelo razgibalo kulturno |n športno življenje študentov. V takih pogojih si vsak študent izbere nekega »konjička«, nekdo v okviru organizacije, večji del
študentov pa izven Zveze štu-dentov, v raznlh športnih in kulturnih  društvih ipd.
Ta dejstva so nas prigilila, da sn»o prlčeli iskati nove metode dela Zveze študentov, metode, ki b-i bile mnogo bolj elastične, da ne bi silile štndentov, da se-de na doigih sestankih in da del svojega prostegra časa žrtvujejo več ali manj pasjvnfemu sode-lovanju v orgimlKMnlji. Trudlll smo se, da bi našli takšne obli-ke dela, da bodo itudentje lah-ko aktivno delali v organizaclji, se v njeg ustvarjalno iaživljali in našli v njej zadostitev svojih potreb.
Organdzacija bo mor»la poslej najti s študenti nek aktivnejgi in neposrednejši kantakt. Vgo-tovili smo namreč lahko, da študentje niso več zalnteresira-nj za masovno delo v organiza-cdji, za razne sestanke saradi sestankov samih itd. OrganJza-rijo bo treba bolj približafci fa-kultetam, ne le glede fasa in kraja, ampak predvsem vsebin-sko. Ustvariti bo treba tesnejžo povezavo med delom itudentske organizaci{Je in med študento-vlm strokovnlm Hsptwabljanjem,
če bomo hoteli, da bo delo »r-ganizacije študentu blizu in da ho vanj tndi aktivno posegal. To se je že jasno pokazalo na tehniških fokulteiah. Na neko splošno politično delo je bil od-ziv slab in pasiven, čim pa so bila posamezna , gospodarska, politična In družbena vprašanja približana stroki, katero študent študira, je bilo sodelovanje po-vsem drugačno.
Vse to so moraia upoštevati vodstva Zveze študentov, ki so se lotila dela. Omenjeni novi vidiki v delu ZSJ so bili marsi-kje že v veliki meri uresničeni in so se izkazali m uspešne ln pravilne. Pokazalo se je, da ima tista apolitičnost, ki jo včasih tako pavgalno naprtimo našim študentom, tndi precej vzrokov v samem delu organizacije. Ne-katere politične manifestacije so nas prepričale, da imajo na-ši študentje zelo pozitivna miš-ljenja in pozifcivne težnje, da pa 1« v okvirih organizaoije ni-so našll mesta za njihovo ustvarjalno  uveljavljanje.
Kakšne uspehe je zabeležila organizacija p.ri svojih akcijah ob posameznih velikih družbeno politdčnih dogodlkih?
Zveza študentov je svoje delo v preteklem obdobju močno na-slonila na vse tiste ppmembne družbeno politične akoije, ki so razgibale pravzaprav vso našo družbo. Zavedli smo se pomena teh akoij in smo jim zato sku-šali najti v organizaoiji tndi pravo mesto in pravi pomen. Ze takoj v začetka moram reSi, da je del uspehov naše organi-zacije v preteklem obdobjn na-vezan pravzaprav na omenjene akcije.
Ob volttvah v ob&inske Und-ske odb»re smo spoznali, da ni-kakor ne smemo Studente pre-pustiti le predvolilnhn pripra-vam izven univerze. To smn upoštevali pri pripravah na vo-lltve v republiško ln zvezno ljudsko skupščino. V teh pri-pravah smo se trudlli, da bi Sludente seznanili z dosedanjlmi uspehi socialistične izgradnje, s problemi, ki se pri tem po-javljajo, predvsem pa, da bi povečall zanimanje študentov xa reSevanJ« družbenih, gospo-darskih ln politlčnih problemov.
Organlxlrall snio vrsto štu-dentskih predvolilnih zboro-vanj, ki so dalia dober pregled politlčnega in gospodarskega življenja v obdobju po zadnjih volitvah. Teme posatneznih zborovanj so bllc prilagojene določenitA strokam in tako smo 8 temi zborovanji dosegli zado-voljjive rczultate. Intenzirna predvoHIna prc^iaganda, ki smo jo organi7,lra.H ob teh volitvah, je imela velik odziv. To nas je prlvedl<o do spoznanja, da Je treba na tako intensiven način propagirati vse važnejše druž-beno politične dogodke pri naa in Tie politi&ne akoije Zveze študentov.
Prl VII. kongresn Zveze ko-mitnistov    so   štadentje   veliko
sodelovali že pri tehriični in or-ganizacijski izvedbi. O tem nji-hovem delu, ki je bilo gotovo zelo naporno in odgovorno, so se organizatorji z«lo pohvalno izrazili. Zal pa pred Irongresom in med njim na univerzi ni bilo kakega posebno razgibaneg* političnega življenja, ker je ve-čina študentov prav v tistih dneh odšla \i Ljubljane. To se je poznalo tndl še ob praznikn 1. maja. Vsekakor pa je ime! VII. kongres Zveze konianlstov na delo Zveze študentov velik vpliv in bo tudi še v prihodno-sti zanjo velikega pomena.
Volitve študentskih predstav-nikov v organe družbenega upravljanja univerze so bile v časn, ko so se študentje prav-zaprav najintenzivneje priprav-ljali na izpite. Zaio smo bill tudi prisiljenl spremeniti sistena političnih akcij pred volitvami. Organiz^lraJii smo posebne zbore študentov-volivcev,    ki    so   bili
kljub vsem mogočim ovlram zelo uspešni. Na njlh so pove-dali študentje o problemih prl reformi univerzitetnega študtia marsikaj novega. Ti zboti so bili široka manifestaclja štn-dentskega sodelovanja prl ure-janju nniverzitetnega študlja In tudi glede izbirania kandi-datov za bodoie pvečstavnlke v organih družbenega npravljanja nniverze so bili zbori itndenioT volivcev nspešni.
Po petih letih so se ljubljan-ski študen,tj« spet enfcrat ude-ležili velike aveizne mladlnske delavne akcije 6 svojimi briga-dami. Kaj sodiš 0 študenteketn sodelavanju pri gradinji avto ceste?
Letošnja zvezna delovna ak-cija in sodelovanje štndentor na njej sta bila za ZSj nekaj po-sebnega in nekaj novega. Akci-Ja je bila razglašena razmeroma pozno, zato se je pojavljalo tn-di razmeroma vellko organlza-cijskih težav.
Zreza Stadentov s« je znašla v nekoliko nerodnem položaju. Po toliklh leMh »mlrovanja« namreč   nismo   mogli   natančno
vnaprej pre«oditi, kakšen bo med študenti odziv na akcijo. Ker je bilo prlJavlJaBJe za so-delovanje t akciljl potpolnoma prostovoljno, gmo se v začetkn batl, da ne bo dovolj odziva. Kmaln pa smo lahko opazili, da so študentje močn« pripravljp-ni, udeležifci se akoij«. OdzlT je
bil dober tako med starejšimi letniki kakor tudi med nižjimi, ki smo jih predvsem zajeli v našo akcijo.
Studentge so zeio toplo po> zdravilj novj koncepl delovne akcije — namreč poudarek na notranjem življenjn brigad. T6 življenje bi bilo morda ie bolj-še, fe bi lahko študentje dali več brigad, tako da bi ime-la Tsaka fakulteta ali pa vsak močnejši oddelek svojo briga-do. Toda kljub tema sta. tadl tako heterogeni brigadi, kakrš-ni sta bili naši julijski, uspell, saj je vsak udeleženec vnesel ˇ njyno notra.nje življenje nekaj novega. Tako letošnja delovna akoija — to lahko trdimo z vso pravico — ni razočarala nob«-nega ndeleženca, seveda pa tadi nas ne.
Delo ZSj je zelo raznovrstno in obširno, zato priznavamo, da ga Je težko orisati kompleksno. Gotovo pa o'e preteklo delo po-sredovalo precej izkušenj, kl jih bo organizacija lahko feo ristno izrabila prt bodočero de«-lu. Kakšno je tvoje mnenje 0 tem?
Ostale akdje Zveze študenio^ nlso bile toliko navezane na aktualne vsakodnevne dogodke in bo bile pravzaprav nadalje-vanje dela še iz prejšnjih lct. TakSno je na primer sodelova-nje itudentov pri univerzitetnl reformi, 0 katerem sem govortl ie prej. Lahko trdim, da so tu-dJ ta štadentj« skušali dati po-memben prispevek splftšnim naporom. Posebej bi moral še omeniti uspehe študentov !n njihove organizaolje pri kultnr-nem ndejstvovanju, pri športa ln telesni vzgoji itd., itd. Ven-dar mislim, da bo bolje, če bo-
mo o tem spregovorili kdaj drugje.
Rad bi poudaril, da pomenijo vse te akcije oziroma njihovi rezultafci za našo organizacijo veddk uspeh. Prehodno obdobje nam je prineslo mnogo novih izkušenj — dobrih in slabih — na podlagi katerih bomo nujno morali snovati svoje bodoče de-lo.
Mislim, da Je ta hiter tempo političnega dela skupaj z refor-mo univerzitetnega študija močno poživil in razburkal živ-Ijenje na univerzi. Zal pa ni-stno imeli vedno moči, da bi vse pobude realizirali in da bi vse težnje, ki so se p->JK-Ijale, usmeril] v Še nspešn^jše deio.
POROCILO 0 RAZG0V0R1H
PREDSTAVNIKI ZVEZE STUDENTOV LiUBLIAN-SKE UNIVERZE SO IMELI V CASU IV. f-IEDNAROD-NBGA STUDENTSKEGA SRECANJA OD 3f> VII. UO 6. VIII. VEC RAiZGOVOROV Z URADJNTIIVIA DELEGA-CIJAMA   TUNIZIJSKIH   IN   TRZAŠKIH   S'TUDENTOV.
Z DELEGACIJO TUNIZIJSKIH STUDENTOV — PRED®TAVN!IKI   UNION   GENERALE   DES   ETUDIAN-
res ruNTsiENS — so sklenili sporazum o med-
SEBOJNEM SODELOVANJU. SPORAZUM OBSEGA ZA-MENJAVO PUBL.IKACIJ IN INFORMACIJ O 2IVLJE-NJU IN DELU STUDENTOV OBEH DRZAV, ZAMENJA-VO 15—20-CLANSKE KULTURNE SKUPINE IN OBISK NASE URADNE DELEGACIJE V TUNISU. OBE DELE-GACIJI STA SE SPORAZUMELI TUDl O TEM, DA BO-STA OBOJESTRANSKO SODELOVAU PO SVOJIH URAX>NIH PREDSTAVNIKIH NA POSAMEZNIH PO-MEMBNEJ&IH MAMFE&TACIJAH OBEH ORGANI-KACIJ.
Avtonomija univerz
Da bi lahko univerza v redu upravljala svoje peda-goške in znanstvene naloge, mora vrsta zakonov in pred-pisov urediti sistem njeneja upravljanja in najti najboljšo obliko uresničevanja univerzitetne avtonomije. V različ-nih deželah in v različnib dobah lahko naletimo na zelo različne sisteme npravljanja univerze in izražanja njene avtonomije. Prav tako Pa imamo tndi opravka z najraz-ličnejšimi pojtnovanji bistva in pomena univerzitetne avtonomije.
Iz načelnih postavk o delu univerze lz-haja, da je družba neverjetno zainteresdrana za delo univeree. Ne le z-a gospodarski, am-pak tudi za splošni razvoj modernih dežel J« iziredno pomembno čim večje število stro-kovnjakov in njihova čim boljša strokovna ter družben<j politična usposobljenost. Zato se nujno pojavlja problem, kako zagotoviti potrebni vpliv skupnosti na univerro in nje-no delo.
Ce pa gledamo na problem univerze In njenega dela z druge strani, pa moramo ugotoviti, da je njena o®novn«a naloga v raz-vijanju znanstvenega dela, spoznavanje stvarnosti ozkoma določanje objektivne res-nice. V tem ne sn\e bi-ti znanstvenik od ni-kogar moten in mora imeti maksimalno svo-bodo. Vendar smo lahko prepričani, da druž-ba tudi glede znanstveno ustvarjalnega dela lahko od znanstvenika zahteva — in to tudi v resnici zahteva — da se ukvarja balj s ti&timi vprašanji, ki so zanjo trenutno živ-Jjenjskega pomena. Vendar tudi te ?ahteve ne smejo' oviratj znanstvenikovega svobod-nega raziskovalnega dela, tudi takrat ne, če se le-ta ne ukvarja trer-utno z vprašanji, pred katerimi  stoji  družba.
Očitno je tcrej, da je vprašanje uprav-ljanja univerze in univerzitetne avtonomije relo rapleteno. Rešujejo ga razni zakoni, predpisi, ki jih v imenu celatne družbe pre-l&o države sprejemajo posarnezne poMtične Kbranke o^iroma posamezni družbeni razredi. 8 tem je dana tudi možnost doiočenega vpli-va posameznih družbenih in političnih sku-pln  na   oblikovanje   upravljanja   univerze.
Vse večji pomen, ki ga imajo take peda-goSko-z-nKLnstvene ustanove, kot so univerze. ?a   določeno   družbo.   zahteva.   da   skuša   ta
družba dobiti čim večji vpHv na delo uni-verz-e. Zahtevani uspehi njenega znanstve-nega dela pa zahtevajo, da pušča družba de-lu univerze čim več svobode. Tako se raz-vija določena medsebojna borba med težnja-mi po krepitvi vloge države in med težnja-mi samih univerzitetnih delavcev po tfbra-nitvi svobode. Ta borba oziroma ta problem je skupen vsem modemim deželam in vsem njihovim univeTzam, za njegovo reševanje pa se iščejo najrazličnejše poti in možnosti.
Avtonomija univerze je družbeno pogoje-na. Zatcr lahko o njej razpravljamo edinole, če upoštevamo tudi vse konfcretne družbene pogoje. Poieg tega pa ne smemo spregledati, da se pojem avtonomije univerze v razldčrah deželah  zelo  različno  razlaga.
Avtonomija univerze v Južni Ameriki po-meni pravzaprav tisti branik, s katerim s« univerza brani pred grobim vmešavanjem režima v zadeve univerze. V mnogih deže-lah je povsem upravičena težnja po čhn večjj osamosvojitvi tmiverze. ker &e skušajo nekompetentni državni uradniki vmešavafci v njene  tudi  najmanjše zadeve.
Pri mnogih narodih, ki so po dolgih letih in stoietjih kolonialnega zatiranja dosegli nacionalno neodvisnost, se avtonomija uni-v&rze   obravnava spet na  drugačen  n.ačin.
Obstoje pa tudi še drugi motivi borbe za avtonomijo univerze, ki avtonomijo ptav-zaprav samo tfiskreditirajo. Na univerzi se na prim&r ustvari skupina ljudi, ki skuša pod parolo borbe za avtonomijo obvarovati svoje okostenele interese, in se postavlja po robu vsemu novemu, naprednemu.
Univerza v stari Jugoslaviji je bila po 7,akonu   popolnotna  samostojna  ustanova   ia
njeni delavci niso biill za svoi« delo oAgo-vorni prav nikcmun Toda na univerzd sami se je odvijal boj med naprednimi silamd ln reakcionarnimd silami, ki so prejemale pol-no podporo državne uprave. Tako so tudi tu mogle razne reakcionarne politične stranke, ki so bile na oblasti, vplivati na delo imi-verze. In to jim je tudi uspevalo, saj «po bile ponekod cele fakultete podf izključnim vpli-vom kleirdkakie in drugih desničarsklh pold-tičnih skupin.
Avtonomija univerze danes pri nas po-meni, da je univerza svobodna ustanova, svobodna v sv'ojem delu \n zavarovana pred vsakodnevnim vmešavanjem državne admi-nistracije — toda obenem je tudi daružbena ustarrcsva, del dlružbene celote in v skladu s tem odgovorna za svoje delo vsej družbi. Pni nas &ta se pojavljali dve nevarni skraj-nosti: možnost močno poudarjenega vmeše-vanja državnih organov v delo univerze in, z druge strani, težnja — njeni nosilci so bili večinoma ljudje.z univerze same — za sa-movladanje univerze, za pcctenciranjem nje-ne avtonomnosti, Ti dve ekstremni težnjil nista povzročali le stalnih konfliktov, am-pak sta bili tudl precejšnja prepreka za opiravlj.a*i]e nalog, ki se postavljajo pred anivereo.
V prvem času po vojnl smo lahko poleg naglega in velikega razvoja univerze tfpazili tudi zelo močan vpliv državnega aparata na delo univerze in na pogoje tega dela. Bilo Je   več   izrazito   dogmatskih   ocenjevanj   po-
•ameznih r.nanstvenih prizad'*vanj univerze, posehno na področju družbenih ved, kar je poeredno ali pa neposredmo rooino vplivalo na znanstveno delo undvetrze.
S|>oznali smo lahko, da je, tudi v pogojih popoJnoma spremenjenega odnosa dtržavnih organov do družbe in d<j umdverze ter oje-nega dekt lahko v ocenah, na podlagi ka-teriih državni organi določajo pogoje za delo univerze, prece] subjektivnih elementov. Za-to je bilo treba poiskati še^boljši iiačin afir-macije nniverzitetne avton<Jmije, na6in, ki bl najbolje služiJ razvoju znanosti, razvoju univerzitetnega poiika, razvoju posamezni-ka, v celoti pa interesom družbenega raz-voja. PtI iskanju novih metod za upravlja-nj« univerre in za ustvarjanje pogojev za potpolno uresničenje univer?itetne avtono-mije, se ]e bilo treba ori<rati tako na tradi-cije,, v delu naših univerz kakor tudi na principe, po katerih de&ujejo Tazl,ične uni-verze v tujini. Glede na to in glede na »plošni družbeni razvoj v naši državl se je porodil sklep, da je v secTanjih družbenih pogojih najboljša oblika za upravljanje uni-verze oiblika družbenega upravljanja, s ii-m«r se bo v največji meri realizirala svo-boda pedagoškega in znanstvenega dela ter avtorjomija univeirze. To je nek poseben aspekt družbenega upravljanja univerze, ki ga pa večinoma premalo upoštevamo.
Prindp razvijanja socialistične dlrektne demokracije, v kateri vedno bolj raste vloga in aktivnost delovnlh ljudli in se veča  lni-
ciativa pcsameznika, je bil prenešen tudi na področje prosvete io znanstvenega dela. Se-veda je tu moralo dVužbeno upravijanje dobiti neke nove, specifične  oblike.
Z družbenim upravljanjem univerze j« prlSlo do velikega in pomembnega povezo-vanja znanstvenega in pedagoškega kadira univerae z Ijudsni, ki ne delajo neposredrjo na univer7d. Ta povezava ctmogoča mnogo laije reševanje tako zapletenih problemov kot so študijski načrti, programi in reforma oniverzitetnega   študija  sploh.
Univerza bo posi;ala z dosledno izvede-nim družbenim upravljanjem neposredno dtužbena ustanova, ne le po svoji funkciji in vk>gi, ampak tudi po svojem družberiem po-ložaju, po načinu upravljanja in delovanja in po nepo>»redni trajni povezanositi z družbo. Gotovo je, da v nobenem družbenem si-•tepiu ni take avtonomije univerze, da bi ta predtetavljala popolno izolacijo univerze od družbe in njenih potreb in da bi bila uni-verza popolinoma rešeaa vsake odgovornosti do skupnosti. To bi bilo le škodljivo. Zato mott-amo tudi takrat, ko pTavtmo, <Ja družbe-no upravljanje omogoča univerzi popolno ureanKitev svobode znanatvenega in peda-goškega dela, imeti pred očmi marksistidno definicijo svobode in svobodnega delovanja. O svobodi delovanja univerze lahko torej govoirimo šele takrat, ko univerza sama do-jame sploine družbene težnje in zahteve ter prdfrne svoje delovanje usm©rjati v skladu z njimd.
*. DECEMBRA 195) JE IZSLA PRVA STEVILKA NASEGA GLASJLA KO'l NASLfiUNLK .SiUUENTSKKUA USTA. IA JH IZHAJAL OD 20. MARCA 1949, UREJEVAU SO GA FRANCl AMBROZlC, DARO BRATOS. RUDl MAHKOTA, MILOS KOBE, MILAJN 8TARIN IN MILO9 MIKELN, KI JE TUTH UREDNTK PRVEOA LETNTKA »TRIBUNE« PRVl LETNIK OBSEGA 9 STEVHJC — - ZADNJO UREDl STANE SAKSIDA — Kl IZHAJA.TO STIRINAJ STONEVNO NASLEDNJI LETNIK UREJUJE BORIS MIKOS, IMA t STEVTLKE. LETA 1953 PREVZAME S 16 STEVTLKO UREDNlSTVO PRIMOZ KOZAK, IZIDE 18 STEVILK OD CETRTEGA LETNTKA OALJE IZHAJA CASOPIS V 20. STEVILKAH NA LETO BOGDAN PLESA UllEJUJE LIST OD 17. STEVTLKE IV LETNIKA DO !*• STEVELKE   V    LETNIKA   KO GA ZAMENJA   SBDANH   UREDNIK    JANKO   POPOVlC