• '
Največji slovenski dnentik t Združenih državah
Velja za T*e leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
1 I
NARODA
Iistišlovenskihidelavcev TAmetiK
I Tke largest Slovenian Daily m the United States.
a Issued every day except Sundays I	and legal Holidays.
V	75,000 Readers.
telefon: cortulndt 2876.	Entered as Second Claaa Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congreu of March 3, 1879.	telseon: cortlandt 2876.
no. 64. — štev. 64.	new yoke, wednesday, MAKCH'18, 1925. —sreda, 18. marca 1925.	volume xxxm. — letnik xxxin.
v --—--		
POSVET GLEDE RAZ0R0ZENJA
Herriot in Beneš nočeta ničesar slišati o ameriškem predlogu za razoroževalno konferenco. Austen Chamberlain ni hotel komentirati Coolidge-ve-ga predloga. — Francija je odločno za protokol. Washington je bil obveščen, da je Liga primerno sredstvo za sklenitev razoroževalnega dogovora.
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
ALZASKIŠOLARJI
SO ZAŠTRAJKALI
Alzaški katoliški otroci so zastavkali na povelje škofa. — Uprli so se proti dekretu vlade, ki je uveljavila tam med-konfesijonalni sistem*. Alzačani se boje, da bo skušala vlada zatreti ves verski pouk.
PARIZ, Francija, I 7. marca. — Obvestilo predsednika Coolidge-a glede razoroževalne konference je prekašaTo včeraj glede zanimanja vse pogovore med Herriotom, Chamberlainom in Benešem. Tudi med pogovori tek treh državnikov je prišel na vrsto ta ameriški predlog. Ministrski predsednik Herriot in čehoslovaški zunanji minister Beneš sta povsem odkrito izjavila, da sta proti predlogu. Angleški minister za zunanje zadeve, Chamberlain, pa ni hotel izustiti nikakega komentarja glede tega, ko so ga časnikarski poročevalci po konferenci s Herriotom oblagali v angleškem poslaništvu.
Glasi se, da je Herriot potom običajnih diploma-tičnih stikov že obvestil Washington, da ne smatra ženevskega protokola mrtvim, da more razmišljati le o razoroževalni konferenci s posredovanjem Lige narodov in da je prepričan, da bi bilo zaželjivo čakati do steptembra meseca, ko se bo sestalo glavno zborovanje Lige narodov, predno bi se vprizo-rilo akcijo izven Lige.
Na sestanku Herriota s časnikarji, po svojem sestanku s Chamberlainom, je povdarjal zahtevo Francije, da se podpira Ligo narodov, ženevski protokol in kombinacijo varnosti, arbitracije in razor oženj a. Rekel je, da stoji Beneš odločno na njegovi strani.
Vspričo kontinentalnih ugovorov, proti izjavi predsednika Coolidge-a, da je protokol mrtev in po obsodbi Chamberlaina, je skoro gotovo, da bo predsednik Coolidge preložil odpošiljatev povabil na poznejši čas.
Celo Anglija, po mnenju nekaterih, bo najbrž svetovala ^predsedniku Coolidge-u, naj počaka. Chamberlain pa je rekel danes, da ni mogoče ničesar pozitivnega izjaviti, dokler ne bo ameriški predsednik razposlal svojih povabil.
Opozicija proti razoroževalni konferenci je v Franciji oči vidna ter Vedno bolj narašča. Francija bi rada napotila Washington, naj je ne stavi v položaj, da bi morala sprejeti ali zavrniti povabilo. Prevladuje mnenje, da ni Anglija proti temu, da dobi moralno pomoč Amerike v boju, ki se bo unel danes med Anglijo in Francijo.
Ministrski predsednik Herriot je izjavil: —
—	Ni mogoče ločeno razpravljati o razoroženju i varuosti. Nahajamojse ob pričetku pogovorov in pogajanj, ki bodo mogoče trajala več mesecev. Tekom tega časa se bo skrbno sondiralo razpoloženja različnih narodov, kar je potrebno za uveljavi j en je dogovora, ki bo zagotovil varnost Evrope. To je skrajno delikatna naloga ter upam, da ne bomo prisiljeni razpravljati o vprašanju, če smo Ligo in protokol ali proti njemu.
Herriot je pričel nato braniti Ligo, čeprav je izjavil par minut poprej Chamberlain časnikarskim poročevalcem: —
—	Pokopali smo protokol.
Herriot je rekel: —
—	Protokol ne potrebuje nikakih vencev. Ni še mrtev in čeprav bo treba mogoče dosti časa tda bo, u dejstvo van, pomen j a vendar pravo pot k varnosti, ker pomen j a varnost za vse. Prišli bomo do spoznanja, da je stvar taka.
Herriot in Chamberlain sta prišla po svojih razgovorih do prepričanja, da bo varnostni dogovor za Nemčijo zahteval vstop Nemčije v Ligo. Chamberlain se zavzema za varnostni dogovor med petimi |silami,*— Anglijo,,Francijo, Belgijo, Nemčijo in i Italijo« Zavzema se tudi za regijonalni zapadno-►r pod pokroviteljstvom Lige naro-
PARIjZ, Francija, 17. marca. — Alzacija je polna razburjenja ob pričetku šolske stavke, katero je odredil štrasburški škof v gname nje odpora protii vladnemti dekretu, s katerim se je uveljavilo M i nt eck onf esij oln i sistem" v šolah obeh "odrešenih provinc".
Katoličani so prepričani, da krši ta dekret njih verske pravi-ee, privilegije in prostosti, katere so Alzačanom slovesno garantirali Joffre, PoincaTe in Mille-rand.
Prepričani so ifeudi, -da pome-nja to prvi korak k popolnemu zah-tj-u verske vzgoje v Akaciji in Lorenski.
Šolska sttatvika se je pričela včeraj zjutraj v vseh vaseh, trgih, in provincah. Prefekti in podpce-fekti so objavili svarila, s katerimi so opozarjali star i še na kaiz-ni. ;ki jih čakajo, če ne bodo poslali svojih otrok v šolo. Prefekti sn tudi poklali županom vsakega mesta in vasi cirkularjeu v katerih jih poživljajo, naj izvedejo postavo ter pritisk na stariše.
Katoliki so odgovorili z na daljnimi lespald, v katerih obveščajo stariše, da se jim ni treba ničesar bati lin da ne bodo hoteli župani nateto»p<jfti kott navadni ■špielji in policisti.
Velikanska zborovanja so se vršila proti poskusu vlade, da vsili prebivalstvu lajiško vzgojo. Stariši trdijo, da imajo pravico prepovedati svojim otrokom obiskovanje šol, v katerih se ne defo verskega pouka soglasno z njih Željami.
V Sftrasbungu je izostalo včeraj iz šol približno 30 odsotkov otrok in na deželi, kjer so bolj splošno upoštevali ukaz škofa, c* lih šestdeset pdstobfaov.
•Številni člani francoskega pa*-lamenta S& Alzacnje in 1»rensko vodijo demonstracije ter poživljajo ljudi, naj se aktivno udeležujejo stavke proti vladnemu odloku. Ne&ateri gredo celo taiko daleč, da trdijo, da je imela Al-
BENITO MUSSOLINI
BO NAJBRŽ OKREVAL
Zdravniki so že pričakovali smrti, ko je sledilo influenci krvavenje izpahov* v črevesju.—Sedaj je dosti boljši. — Prepovedano mu je jahati, .boriti se ali voziti v avtomobilu.
RIM. Italija. 17. morca. —_ Po-rrčevalee Associated Press je izvedel iz avtoritativnega vira. da je bila resnična bolezen ministrskega pred.sedcvika Mus-*Vlimja ulje na nekom mestu majhnega Črevesa, v bližini želodca-, kar je imelo za posledico močno krvav-ljc-nje. Serlaj pa se domneva da je ministrski predsednik izven nevarnosti.
Bolezen fašistovsskega načelnika se je pričela z napadom influence, a kmalu so opazili zdravniki notranje krva/venje in več kot enkrat je prišla kri tudi skozi usta.
Najbolj kritično moment je prišel. ko se je pojavilo tatko močno krvavenje, da so se ustrašili vsi njegovi zdravniki in strežniki. I>r. JBah»tia,ne*H je poklical na posvetovanje dr. Macchiafalvo, slavnega rimskega zdravnika in patologa in ugotovilo se je ulje na tikozvaaem duodenum, ki je povzročalo krvavenje.
Teden dni pozneje pa je krvavenje ponehalo in Mussolini je pričel pc*taja.ti boljši, čeprav je slab vsled velike izgube iervi.
pravniki so mu prepovedali vse naporne telesne vaje ter mti priporočili daljši počitek.
LONDONSKE "SOCIETY"
Polkovnik Dennistoun je izjavil9 da je ljubil svojo ženo ter ji odpustil. — Priznal je, da še vedno goji prijateljska čustva do žene, ko je življenje obsoja.
Nemka, ki ima 27 otrok.
DESSAU, Nemčija, 17. marca. Žena dninarja Beekerja je danes porodila svojega sedemi.nd'vajse-tegra otroka. Mati je stara sedem-inčtirideset let. Enajst otrok je živih.
Aretiran tihotapec.
Včeraj so aretii|i<li Victor a de Caro, ki je plačilni mojster na pa miku '4 Leviathan". Pri njem so našli za $50.000 vtihotaplje-ni h demantov. Postavljen je bil pod $40,000 varščine.
zacija in Loreaasika pod nemško vlado večjo versko prostost kot pa pod francosko vlado.
dogovor med sedmimi, ki naj bi vključeval poleg navedenih držav še Cehoslovaško in Poljsko.
LONDON, Anglija, 1 7. marca. — Kaos je edina beseda, s katero je mogoče na primeren način označiti splošni evropski politični položaj v sedanjem trenutku. Ce ne drugi, vsaj Anglija zre proti Wash-ingtonu, da napravi red iz sedanje zmede. Kljub dolgim konferencam med Chamberlainom in Herriotom, so ostale angleško-francoske diference nepremostljive in evropski dogovor, je izpostavljen tako številnim težkočam, da ga ne bo mogoče v kratkem uveljaviti.
Medtem, ko je Chamberlain povedal časnikarskim poročevalcem v Parizu, da sta on in Herriot potooila par solza ob krsti protokola, je izjavil prejšnji ministrski predsednik MacDonald na ne* kem zlforovanju v Londonu: — Protokol je mrtev, — dolgo naj živi protokol!
Sredi velikega odobravanja je izjavil MacDonald:—
— Delo nima niti najmanjšega namena mirno obsedeti vspriče izjave vlade v Ženevi. Lahko razkrije reakcijo konservativcev s ten*, da se vrne k predvojni diplomaciji a mi se bomo borili naprej ter poživljali delavce, naj čakajo dne, ko bbmo lah-ko o&ttmiU brez boja»d v ^pj«m »rcu..ker tomo


LOXDOX. Anglija. 17. marca. Ja.n Qslow Deamistoum, lepi pre-n&tlirski polkovnik, ki je sedaj mož bokale vdove lorda Carnar-vona. je nastopil kot priča v svoji lastni zadevi, da se brani pred obdolžitvijo, da je prodal svojo lastno ženo SLr -Johnu Cowansu. da izposluje k tem svoje lastno povišanje v činu.
Dennistoun je označil svojo prejšnjo žeoio kot žensko, 4'nad katero ni mel nobene kontrtle kr-r je bila zapletena v številne ljubezenske afere. Prisegel je, da ni vedel za njene intrige s Cowan-som, dokler mu tega ni sama priznala.
Proti koncu celi dan trajajočega zaslišanja je označil polkovnik Dennistoun pričevanje svoje prejšnje žene kot maso laži. To je bil najbolj dramatični trenutek cele obravnave. Izgubil je oblast nad seiboj.. kajti njegova sedanja žena je bila navzoča ter pozorno sledila vsaka njegovi besedi. Vts vshičen je vsikliknil na vprašanje gJeide grdega obnašanja svoje prve žene.
—	Zakaj som ji pustil delati to? Odpufrtil sem ji enkrat, dvakrat in desetkrat. Ivjiiibil sem to žonsko ter bi ji vedno odpustil.
Vsi navzoči v sodni dvorani so se ozrli na sedanjo ženo Dvnnis-Touna, ki je sedela nepremično, ne da bi se ioipremenila kaka poteza »jenega obraza.
Tekom prvega dela svojega pričevanja je izjavil Dennistoun, da se ji* p-ročil s svojo prvo ženo leta ;?jio.
—	Kmalu mi je dala razumoti., da potrebuje več kot enega moža. — je rekel.
Priznala mu je pozneje, da je imela nedovoljene stike z nekim kapitanom Senhouse, ki je pozneje padel v Franciji.
—	Ko je prišla novica o smrti kapitana, — je nadaljevala
; pnča, — je pos-tala moja zena hiti ericna in -komaj sem jo potolažil.
Polkovnik Dennistoun je sicer zanikal vest,' da je prodal svojo zrno generalu Cowans, a priznal, da je bil povišan v činu vsled intervencije generala.
V nadaljnem .poteku pričevanja je izjavil polkovnik Dennistoun, da *?i je na. vse mogoče na-jne prizadeval, da bi njegova žena prekanila vse stike z generalom C'owansom.
—	Bilo je kot bi metal bob ob steno. — je rekel. — Rekel sem ji: — Za božjo voljo, pustiva celo stvar in opravljeno bo. Ona pa ni hotela pustili generala. Bila jo zaljubljena vanj. '
Dosti bočnega. smeha je tudi povzročilo pismo, katero 'je baje nLsala itrs. Dennistoun svojemii možu. Tikailo* se je obnašanja njene hišinje. Nekoč je' prišla pomoči v njeno sobo, v Carigradu, ter jo našla v družbi šoferja Sprejela pa je njeno pojasnilo, ker baje ni mogla dobiti drugega Šoferja.
SENAT JE PONOVNO
PORAZIL WARRENA
Drugi poraz predsednikovega nominiranca za mesto generalnega pravdnika je bil dosti odločnejši kot prvi. — Coolidge noče ničesar izjaviti gle-de svoje naslednje poteze. — Poroča Charles Michelson.
WASHINGTON, D. C, 17. marca. — Včeraj popoldne je senat drugič zavrnil Charlesa Beech-era Warrena kot generalnega pravdnika Združenih držav. Za zavrnitev je bilo 46 senatorjev in le 39 senatorjev je podpiralo kandidata predsednika Coolidge-a. Pri prvem glasovanju je manjkalo za potrditev le enega glasu.
jZavrnitev je sledila veliki bitki v senatu in v zgodovino bo prišla obramba *pravie senata, katero je vprizoril senator Borah.
Vprašanje je sedaj, kaj bo storil predsednik.
Celo senatorji, ki so Sli v Belo hišo. da razpravljajo ž njim o tej zadevi, ne vedo tepra. Svetovali so predsedniku, hhj ne imenuje War rena tekom odvoden j a senata, — kajti celo But-Ier je sedaj prepričan, da bi bil tak korak nepolitičen.
Predsedniku so odprta tri pota :
1.	— Sprejeli poraz ter poslati senatu ime kakeg"a drugega, katerega bi senat sprejel.
2.	— Slediti prvo objavljeni politiki te>r .imenovati Warretna tf-kom odgodenja senata, kljub Vprašanju ustavnosti takega koraka, da se izpolni mesto, ki je bilo prazno že teikmm zaseidanjtiga sena-ta.
3.	— Zo^vet noon in i rat i Warrena.
Senatorja Butler in Curtis sta skušala, izvedeti od predsednika, ee bi mu bilo ugodno, da bi senat sledil svojemu običajnemu po stopanju ter poslal pred odgode-njem k oijomu komitej, ki bi ga vprašal, ee ima Se kaj opravka ž njim.
Izvedela pa sta le, da ju bo predsednihk tekom današnjega dne informiral o svojih željah.
Everett t Sanders, predsednikov teijnik, je objavil naslednje ugotovilo :
— Predsednik ne bo podal danes nikakega ugotovila. Posvetoval se je s senatorjema Curtis in Butler glede cele zadeve, katero razmišlja.
Warnen je še vedno gost Bele hiše. Senatorja ga nista videfla. pač pa kcvedeJa, da ne more Warren ničesar izjaviti, dokler se ne bo na dolgo in široko posvetoval s predsednikom.
Načrti senata so zavrženi, ne-
jrlede na to, -kar ibo storil predsednik. C'e ixi vposlal ime kakega drugega, ki ni tako oC-iio diskvalificiran. kot je naprimer Warren. ga bo senat takoj potrdil. To p omenja, da bo sprejel brez d<»-t-ate katerega/koli izmed ometaje-nih mož. ki naj bi stopil na mesto Warrena.
Ce bo Warren sprejel imenovanje tekom odigodenjar. se bo o celi stvari razpravljalo v sodišču. Najbrž se bo v takem slučaju naprosilo najvišje sodišča Združenih držav, naj posipeši zadevo Walter Cohena. Cohen je črnec, ki je bil i memo van kolektorjem pristanišča Xew Orleans, potem ko ga je zavrgel senat. Postavnast tega imenovanja je sedaj spo>ma točka.
Izhod iz zagat, v katere je prišel predsednik, bi se nudil, če bi Warren sa«i objavil, da noče sprejeti imenovanja tekom odgodenja senata. Na ta način bi se lahko izbra'lo drugega kandidata, katerega bi lahko potrdil senat pml odgodenjem.
V	Beli hiši so v petek ugotovili, da predsednik ne ve, če bo W arren sprejel ali zavrnil imenovanje tekom odgodenja.
V	senatu samem so vprLzorili nov napad na Warrena taki izkušeni veterani kot Borah. Walsh, Reed in IloPlin iz Alabame.
Galerije so bile polne poslušalcev, ki so z veliikim zanimanjem zasledovali pot<(\: debate ter burno ploskali govornikom, ki so zaporedoma izjavljali, da je Warren nesposoben za mesrto generalnega pra/vdnika.
Veliko smeha je vzbudila pripomba Reeda, da je bil Warren veren sladkornemu trustni in da ga je ta vera diskvalificirala.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Arm&dni balon je uieL
WASHINGTON, D. C., 17. marca. — Velik balon armadne zračne službe se je včeraj, tekom pol-nenja za pole* odtrgal ter iagi-nit V zrak. Hitro se je dvignil do ViSirfe 10,000 čevljev ter mito «-gimL^ntir
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI. ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU. Dum io naio cene sledofe: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. _ $17.20 2000 Din. —$34.20 5000 Din. — $85.00 W —kOTfflk, Id mašai* vanj kot kot m tM
twpiinji n ndnje in taplataje "Fottal
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJSt
200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50
800 lir.......... $13.80 1000 lir..........$44.00
W Muvtlttk, ki —hji imf kot M0 Ur nfnwi miiij »a II
Ko poHlJotre, ki presegajo PETT1ROČ DINAHJEV ali pa DVATISOČ UR dovoljnjemo po moffo&iostl io poseben poposL
poSiuatve po bbza>avnn%Snro izvršujemo » eajksajfiem času teb kaodnamo ea stboftkl $l>~
aH po
FRAHX BAKBKK STATE


~ r

GLAS NARODA
* (SLOVENE DAILY)
'	Qwned and Published by
SLOTENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St,t Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" "Voice of the People"
GLAS NARODA, 18. MARCA 3925 " ''i ■■ ""
VEKA BREZPOSELNOST V EVROPI
■---——
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za relo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $G100
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za Neto York za celo leto__$7.00
Za pol leta ______________________________$3^0
Za niozemsttfa za celo leto____ $7.00
Za pol leta..............................$3.50
Subsciption Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj t» praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeuje^':. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS iv A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
VRADF S' ' fv.0
SVEiT, KI IŠČE MIRU
Do-pt li sum <!<» tc luf-ke v zmen.javi nazorov med silami, ki so vse interesi rane pri problemih oboroževanja in varnosti.
Y	Washingionn ji* administracija pripravljena sklicati nadaljno knuferciico, ki naj bi razpravljala o omejitvah ob« a oz«-vanj, a vsa poročila soglašajo v tem, da ni biio izdano nikako oiicijelno povabilo in da tudi ne bo izdano ob sedanjem času. dokler se ne bo predsednik ('oolidge prepričal, da so bili dejanski preloženi na poznejši čas načrti Lige za konferenco.
V	Evropi so ofieijeliii komentarji glede načrtov ameriškega predsednika omejeni na angleško vlado. Angleški minister za zunanje zadeve Austen Chamberlain je z veseljem pozdravil ta predlog ameriškega predsednika. V kontinentalnih evropskih deželah niso komentirali o predlogu razven časnikarski poročevalci, ki izjavljajo, da bi se vršila razoroževalna konferenca pozneje, po eventual ni sklenitvi varnostnega dogovora.
Varnostna pogodba, ki je bila sestavljena tekom pre-tckelega poletja, — namreč'protokol Lige narodov — pa je biia zaenkrat potisnjena na stran vsled angeškega o-pozicije. Angleška vlada sngasiio s Chamberlainom zahteva, da je treba vztrajati trdno pri principi varnosti in razoroženja. a zavrača zaenkrat protokol, ker je mnenja, <;a služi boljše temu namenu zaenkrat dogovor glede Lige narodov.
Odločno se zauikuje, da je protokol mrtev. Vrnjen je bil generalnemu zgorevanju Lige narodov in to generalno zborovanje bo baje skušalo izdelati nov varnostni načrt, ki bo najbrž še srednjo po t med protokolom in posebnim? zvezami kot jili je priporočil Chamberlain.
Pred kratkim osmimi meseci je vlada, ki je takrat vodila politične zadeve Anglije, — delavska vlada, — obsojala vse take posamezne zveze. Tudi sedaj sta v Londonu MacDonald in delavska stranka obnovila svojo opo-/m ijo z izjavo, da ne bodo taki dogovori kot jih predlaga Chamberlain, do vedi do nobene bistvene odredbe, tikajoče se razoroženja. Par regimentov bo mogoče razpu-Ščenih. grajenje križark bo omejeno sempatam, a ideja posameznih zvez je samaposebi odvisna v tako veliki meri od vzdržan j a močnih sil, da je poponoma tuja duhu razoroženja.
Edini definitivno konstruktivni razvoj v celi seriji dogodkov je formalno povabilo na naslov Nemčije, naj postane članica Lige. Liga je zavrnila prošnjo Nemčije, naj se ji da posebne koncesije na temelju člena XVI., a ppovabilo je drugače kordijalno ter obljublja Nemčiji stalo io mesto v svetu Lige narodov.
Zanimivo je, da se ista dežela, ki se je preje najbolj trpko borila proti vstopu Nemčije v Ligo, namreč Francija, sedaj najbolj odločno zavzema za to, da se Nemčija pridruži Ligi. Zanimivo je tudi, da je prišla Francija do tega stališča, ker se ji zdi Nemčija v Ligi boljše jamstvo francoske varnosti kot pa Nemčija izven Lige.
Izključno le problem evropskih državnikov je prilagoditi probleme številnih meja istemu principu varnosti in sicer potom inkhfcivirih, ne pa ekskluzivnili varnostnih pogodb. V zadevi monarhiškega razoroževanja, ki ni tako tesno spojeno z vprašanji meja, se nudi prilika, da se posluži svet prilike, katero je nudil ameriški predsednik.	!f!S
Gospodarska kriza, kr je po vojni zavladala ipo vsem svetu in je dosegla leta 1921. svoj višek, polagoma pojenju je. To je razvidne tudi iz zmanj&evamja brezposelnosti. Po .statističnih podatkih Društva narodov o brezposelno^ i je razvidno, da je biia kriza največja v Angliji sami.
V	Angliji je bilo brezposelnih j delavcev; a) organiziranih v sindikatih: 1. 1921. — 152,000. l>ta
1922.	— 220.800. 1. 1923. — 145.-900, 1. 1924. — 864P; b) obvezno zavarovanih delavcev: L 1921. — 1.355.200, h 1922 — 1.765,900. 1.
1923.	— 1.303.500, 1. 1924. — 1,-137.700.
Največja brezposelnost je bila 1. 192-1. Izjeme tvorijo samo Nemčija Ln nekatere države severne in srednje Evrdpe. V Angliji je znašalo število neizajpoislenih pomladi ! 1921. skoro 300.000 delavec*?, organiziranih v sindikatih, nad 2 milijona pa onih. ki so bili obvt-zno zavarovani pri blagajnah za brezposelne. Polagoma se je brezposelnost zmanjševala z normalizacijo gospodarskega življenja in je znašalo število brezposelnih meseca junija 1. 1924. okoli 77.-000, torej tretjina onih. ki so organizirani v sindikatih, a nad milijon zavarovanih, torej polovica tapram juniju 1. 1921. Tudi v Kanadi in Avstraliji so tozadevne številke sorazmerno znatno manjše napra m onim iz 1. 1921.
Francija in Belgija stojita v tati ^ i ki brezposelnosti na zad-•jjem -mt-Kihi. To d?j;-4vo j«1 prip:-sati k rednemu položaju v. teh ()r-iavah po vojni, ker se je močno "azvila gradbena delavnost vsled Vb no ve opustošenili »krajev. Pri "em pride pri Franeiji tudi v poš-'ev stalno nazadovanje š.tevila prebivalstva. Tudi v Italiji in Nizozemski je brezposelnost raz-neroma majhna.
V	srednji in severni Evrrpi je oložaj zopet drugačen. Po poda-
Trden starec.
Včeraj je padel v Hoboken, N. -T.. SG-letni Jo-ctiph L/a3*oiinarcini štiriileMit čevljev globoko. Ko je dospel ambnlančni ccdravnik, mn r^kel, da je nepoškodovan m noče V bolnišnico. Deset minut eje je umrl.	\
vniki so _ dotgnali, da m«
Umirajočega je okradla.
LONPON, Anglija, 16. marca. Pri nekem umirajočem možu je bila zaposlena kot bolniška strežnica Maud Crimper. Par minut pred smrtjo ga je okradla za par sto fantov Sterlingov. Obsojena je
tkih ^Zveze narodov je bilo tu na sto pno razmerje:
Švetiska: 1 1921. — 40.000. 1. 1922. — 45.000. 1. 1928. — 25.700, L 1924. —28.1jOO. Danska: 1. 1921. 69.400. L 1922. — 86.600. 1. 1923. 40.700. L 1924. — 4^.500. Švica: L 1921. — 39.800. 1. 1922. — 61.-700. 1. 1923. — 29.500. 1. 1924 — 15.500. Nemčija: 1. 1921.. 212.300. 1. 19£2. 71.000, L 1923. — 1,-304.900. 1.' 1924.. 362.300.
Pozornost zbujajo nizke številke brc-zposehioat; v Švici. dasi je bila ta država radi svoje stalno dobre valute predmet konkurenci v izvoru iz onih dJžav. ki so vsled svoje slab«- valute mnogo lažje razpečavale blago v inozemstva. V navedenih državah se brezposelnost stalno zmanjšuje. Izjemo tvori samo Nemčija, ki je doživela 1. 1923. velik gospodarski poraz vsled reorganizacije svoje* valute in industrije. S tem. da se je valuta papraivila. je na začudenje padla tudi brezposelnost in sieer v marcu 1. 1924. na 674.000. skoro za polovico v treh mesecih od decembra 1. 1923.. ko j«* bilo brezposelnih 1.304.900.
V državah srednje Evrope jo padala brezposelnost popolnoma različno, katkotr so se izpreminjale ] valutne razmere. V f'ehoslovaški jo bila na pr. največja brezposel
Na Btslo nedeljo bo torej priredbo newyorSko Samostojne« društvo zabavo, koje čisti dobiček bo namenjen slepcem v Sloveniji.
Pride naj sleherni, kdor utegne. In tudi rojaki po ostalih naselbinah a- Ameriki naj kaj sličnega prirede.
V Sloveniji je par tisoč slepcev. To. s<! veliki in pomilovanja vred-«ii reveži. Z darovi, ki jih zbere-jno zanje. jim že vsaj deloma olajšani bedni j»oložaj.
Dajmo in prispevajmo, kolikor moremo, saj gre za dobro stvar.
Morda se bo kdo pojavil ter rekel v svojem zakrknjenem srcu • Naj jim vlada pomaga.
Re.s je. da bi jim morala vlada ponia.gati, pa kaj hočemo, vlada tam preko je v marsikaterem ozi-ru bolj slepa kot so nesrečneži, za katere pobirajo ameriški Slovene!.
Iz govora urednika Glasila K. S. K. J. pri slavnostnem sprejemu novih članov v Newburgu posnemam :
"Povem vam. di*agi moji, d se naši nasprotniki zelo motijo, ker mislijo, da. smo ničla. Naša K. S. K. Jed not a šteje 12 zdrav-
Novice iz Slovenije.
no-:t proti koncu 1. 1922 do začet- nikav hl oMtrikov, okr^ W du" ka leta 1923.. ko je bilo 21. de- llOVluk<n;; ™ učiteljic in raznih eembra 1. 1922. brezposelnih 437,- j
841. Koncem oktobra 1. 1924. je padlo to število na 71.938. torej skoro na šestino.
Iz navedeinih šterviLk je razvidno. da postaja svetovno gospodarstvo čim dalje bolj noranalno in da se tudi vedno bolj ublažuje nevarnost. (ki je nastala po vojni vsled zmanjšanja .konzuma. Ako bo brezptKsebiost padala v enaki meri kakor doslej, je pričakovati, da bo v kratkom ta huda socijal-na kriza popolnoma ponehala.
Iz Jugoslavije.
bil ja« aKt njegovem me-'Ktu. bi še tole pripomnil.:
"Za vetaik slučaj imamo pa tudi •pogrebnika na razpolago".
Iz Nemčije poročajo, da živi tam neika ženska, stara je 47 !!vt — ki je rodila sedemindvajset otrok.
To je navidez skoro nevrjetno.
Takoj po postane verjetno, ko čitatelj izve. da je dotična ženska žena navadnega dninarja, ki ko-jimaj toliko zasluži, da sobe skromno preživi.
Strela ubila dve osebi*
V vasi Krstaču v Hercegovini e je zgodila nesreča, ki je zahtevala dve človeški življenji. B>ra-a Marko in Nikola Matkovič ta se vračala pozno zvečer do-;iov. Njihova domala hiša je od-laljena 2 do 3 -tire od kraja, kjer •ta delala. Na povratku ju je vje-a nevihta in zatekla #rta se pod
zasliševanjem Stjepana Radiča m prične zato te dni zasliševati številne igrice. -
Tudi Josip Predavee. ki se nahaja v internaciji v Vlaški ulici, je pozvan na sodišče v svrho zaslišanja.
Samomor radi ponarejenih čekov.
V Zagreibu je na glavnem ko-visoko bukev, hotteč počakati tam-1 lo^lvoru povozil vlak neko 65-let-vaj, da preneha nevihta. Nena- j no starko in jo poginoma raz-loma pa je v bukev udarila stre-' mesa ril. Policija je sedaj u.^oto-a in na meHtu ulbila Marka, do- J vila njeno identiteto. Bila je to ' lm je dobil Nikola smrtno ne-j Ana Grahainič iz Istre, ki je varne opekline, po vsem životu, j vršila samoanor iz žalosti, ker je Pričel je klicaji na pomoč, na- „jen sin zapJetten v veliko afer«
V Gla.su Naroda je bila pred kratkim notica. da se je neški {starček v Minueisoti zadavil s ko-/>on) mesa.
Koverta je šavsaiil ?po tej vesli ter jo je prav po farizejsko komentiral.
Pisal je, da je to kazen božja, češ, da je starček jedel meso na kvaterno -sredo.
Tako natolcevanje pomenja višek nesramnosti.
Co bi bila smrt kazen za prt— »topek posta, bi že zdavnaj ne bi-v/'~ lo nobenega fraaieiskana vee na svetu.
kar so takoj prihiteli bližnji kmektje. toda Nikoila je medtern le jKidlegel težkim ranam.
Profesor tunoriji v blaznosti svojo sorodni co.
Sodibememu J5tolu v Osij-^u je bil izročen uipokojeni .pmofesor Gobic, ki je obtožen, da je pred tremi leti umoril neiko svojo sorod-oico. Gobič je bil profesor v Vm-kovcih, a je resigniral na s-\*oje službeaio mc-sft« ter se lunakiril na svoje malo pose=?tvo v Crni&vr, kjer je živci kalkor puščavnik.
Preiskovalni -sodnik je predlagal. da se Goibiea pošlje na opa zovanje v Stenjevec, ker je.opra-vičenio domnevanje, da ni pri zdravi pameti.
Split ima 30,000 prebivalcev.
Dne 1. januarja ko v Splitu našteli 14,210 moških in 15.44." žensk, skupaj torej 29,665 meščanov — brez vojaštva in tujcev, katerih prispe na vsak dan približno 100.
Split je toreJS dosegel okroglo 30.000 prebivalcev. Izmed prebivalcev jih ima 16.600 v Split/u domovinsko pravico, 10,955 je jug. državljanov, 2042 tujcev, po -kosrir fesiji je 28,486 katolikov, 845 pravoslavnih, 242 izraeiitov, 28 evangelistov, 19 muslimanov ter 18 oseb bresz konfesije. Hiš je v SpRtu 2446.
a prefckoval-
Te dni je
glede ponarejenih banii-tnčeikov v znesku 800.000 Din.
Žejni Zagreb.
Y Zagrebu je 1378 točilnic alkoholnih pijač: 7 barov. 67 buf-fetfov. 36 kavam, 3 kantine, 288 gostiln, 345 vino* oče v, 393 trgovin in 39 restavracij. V teb se je lani iztočilo okroglo 169.000 heik-tolitrov vina. 15.794 stekle^ilc šampaaijen. 26.G89 hektolitrov piva, 550 hektolitrov likerja m 63CX) hektolitrov žganja.
Na vsako osebo pride 93 litro-r letno.
Velika tatvina v Sarajeva.
Sarajevsika policija je prišla na sled velikim tatvinam, ki so se vršile, v ponovnih prostorih tvrdke ''Ferrirm d. d." Tatvine je vršila Aia Luketič. služkinja pri raivnaitelju in gia\-nem delničarju tvrdke A. Racherju. S pomočjo svojega zaročenca šoferja Glušca je « ponarejenim ključem ponoči odpirala poslovne qirostore.^ Škoda znaša nad 100 tisoč dinarje*-. Aretiran je razen Ane Laiketrič tudi njen oče in šofer Glušac.
Tcika	a ▼ Beo-
gradu.
Na vogalu Kralja Milana in Kneza Miloša ulice je Kavozil neki vojažki mottoTcikelj v 'tramvaj. «ki voz. Motoreikelj je popolnoma ra«z3>it, vojaka Jsi «3U se nahajala v njem, sta prišla p«d fboljš^.
KbesMer koneai *J4ramvaj in dsfefta težke po£k«dbe.t.
Nesreča ali zločin?
27. februarja popoldne so našli nezavestnega \- nekem globokem jarku v bližini Planine pri Kozjem nekega orožnika s ta-mošnje postaje, ki je bil na službenih poili pri sodišču v Sev niči. Ne ve se šc. ali se je zgodila nesreča ali zločin. Orožnik je umrl med transportom v Sevnico, kamor so ga hoteli prepeljati v bolnico.
Smrt vsled zastrupljenja krvi.
V ljubljanski splošni bolnici je umrl trgovec Vendelm Stare. To dni se jc peljal Stare /. avtomobilom na sejem v Velike l^ašee. Med polt orna se je avto nekaj pokvaril in ga je Stare popravljal s pilo. Pri trm -e je zbodel v roko. Podal se je sicer v bolnico, a bilo je prepozno.
Umrl je vsled zastrupljenja krvi.
Detomor.
Iz Rogaške Slatine pišejo: Pre rt •nekaj dnevi so orožniki aretirali zakonsko dvojico Praneeta in Marijo Bra čim iz Spod. Nagon ja. ki sta umorila svojega novorojenčka in ga pot; m zakopala v bližnjem gozdu. Zločin je prišel čisto slučajno na (lan. X<-ki fant je iskal v gozdu divje češnje, da bi jih d'oma v sadil. Nenadoma zapazi pred seboj, da mora l»iti tamkaj nekaj zakopano. Iz radovednost: je v resnici pričel odkopavati in na svoj * veliko presenečenje kmalu zadel na otročje nogice. Obve« stil je o dogodku takoj orožnike, ki so zločinca kmalu izsledili in ju oddali v roke pravice.
Deževno vreme.
Po dolgih suhih mesecih je končno tudi mariborska okolica dobila za,želj?ni blagodejni dež. ki letos nedomešča sneg. Ljudje so na deželi že silno trpeli radi pomanjkanja vode. ker je bila večina studencev izsušena. Tu li pr. mestnem vodovodu .^e je poka za lo že občutno pomanjkanje vole. Mestni magistrat je pravkar izdal na prebivalstvo poziv, da Okrajne štedi z vodo. ker bi sicer laliko nastale velike neprilike. Industrijska in obrtna podjetja morajo črpati vodo iz lastnih vodnjakov.
Zcpetni roparski umor na Brežicah.
Te dni so neznani roparji ustrelili v bližini Dobo ve pri Brežicah trgovca z živino Kraljica iz Harm ice. Morilci so žrtev oropali ter zanesli truplo ma železniško progo v 'bližini postajališča Do j bove, kakih 200 korakov daleč od
, mesta umora. Kmalu nato je pr»-P'bogi delavec no aashiži toli-jvoziI -po pmg>1 brzovlak "iz Za_
ko, da bi mogel jesti ob ptfikdh, greba> kI je lonorjenemu m kvaitermih sredah drage. ribe. odrezal ?Iavo Umorje-ni žabe, rake in. želve.
Kraljic jc bil ustreljen s kroglo iz lovske puške. Na mestu umora so našli prazno patrono iz lovski puške in tri gumbe Kraljiče-vega telovnika. Sodijo, da sta Kraljica napadla dva roparja, ki so jima bile krajevne razmere dobro znane in ki sta vedela, da si? bo Kraljič ob določenem času vračal z denarjem domov.
Funt mesa stane petindvajset' ~ centov, funt žabjih krakov pa |]>ribii-žJio eai dolar.
Kaj lahko se je postiti z žabje-*mi kraki, oe jih človek more ku-
imel pri sebi okoli 50.003 dinai
piti.
Učenjaki so izaratkuiali, <la traja osem Ln pol minute, prcchvo dospe svj+loiba s solmca na «omljo.
T>o-?>ti več pa traja, včasih leta in leta — predno prodre svetloba v trdo bufrico kakega zagrizenega fanatika.
Slišal sem rojaka, ki je takole modroval:
— (Presneto so na*s priželi v zadnjem ča&u. Človek res ne vt». kaj bi govoril in kaj bi pil. Toda tako hudo. kot pravijo nekateri, vseeno ni. Vsekaikor je boljše, da imamo prohšfaicije kot hi ne
imeli nobene pijače.
*
Iz Italije poročajo, da se je obrnilo adravstveno stanje ministrskega predsednika MiLssolini-ja na boljše.
Mussolini ni bil še nikdar po-polrnoana zdjrav.
Posebno na duhu'ne. In v tem oziru se mu najbrž ne obračfe naj-
jev. Trgovec Kraljič se je vračal iz Brežic .s kolesom proti Dob o vi. kjer bi se imel prepeljati z bro dom preko Save. tla bi se vrnil domov t Harmico.
NAZNANILO in ZAHVALA.
Zalotstnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem to/jio vest o nenadni smrti našega ljubega sina, oz. bratca
JOHNA SUPANCIC, ki mu je nenadna .mirt pretrgala !iit življenja dne 24. februarja ob pol 0. uri zvečer v nežni mladosti 13 let in pol. Jaz. njegov oče. s"m prišel iz dela domov in sem se ravno umival, ko priteče en fan-te.k ter pravi: Zani leži na hribu kakor mrtev. Ko prideva jaz in rV.na do nj^ga. je bil ž»* mrtev. C krog njega ;e bilo mnogo ljudi, ki ira sku:'- :1: .^praviti k življenju ali vse >.aman. Tudi jaz sem dal vse svoje ino"i. da bi ga rešil nI i : t i ga dalo več; ne vo kako je umrl. Zdravnik je reke!. da od mrlvondn. ali otroci plavijo da od kamena, ali jaz le m vem kako. Ne morem si pomagati. ni ga več med nami.
Ril j<> rojen dne 12. avgusta 1011 na Elizabeth. Pa.; član društva sv. Alojzija, št. "i v Export, Pa. Pokopali smo ga dim 27. februarja po katoliškem obredu na katoliškem pokopališču v Export, Pa. — Prav lepa hvala dr. Sv. Alojzija za krasni venec in ki se udeležilo polnoštevilno pogreba. Xadalje hvala njegovemu stricu Frank Xagoda in družini za krasni venec: nadalje družini Frank Kogovšek. družini De-ftelau. njegovi so-tri in svaku, njegovi iirčitcljici in otrokom njegovega razreda ki so mu kupili kra-^ni venec v zadnji spomin, ker on jc bil mini prvimi v šoli. Lepa h vola tAidi n jetgovcmu krstnemu botru za krasni venec 5ji ki se ,ie potrudil, da ga še enkrat vidi iz prr-cej oddaljenega kraja Presto. Pa.; prav lepa hvala njegovemu Ktricti Jakob Xagoda, ki je daroval lepo svoto denarja za njegov spomenik.
Ilvala vsetrn skupaj, kateri str nam stali na strani v žalostnih dneh. Ti dragi sin -in bratec, si nas zaipustil in si šel v nepoznano deželo, kamor vsi enkrat pridemo.
Dragi John, šel s»i. siaiko, bratec nas, in si nas zapustil. Čakali smo vsi, ker bi te radi vkleir. CJori nad zvezdami so bomo še videli. Solze za tabo <toe:mo in t h nikdar «e pozabimo.
Žalujoči rsstali :
Louis in Anna Supancic, staj-iši. Rudolf, Edvard, Paulina iti Mary,
braici in satrice. Ana in Jakob Bele, sestra in svak.
Export. Pa., 14. marca lf>2fi.
VELIKA N0Č-PRAZN1KP1RUH0V IN "ŽEGNA"
9
gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom, Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom.
Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas.
Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvrsimd po znano zmernih cenah.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street t j New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687.
1
-- 1*J-
NARODA. 1|S. MARCA" 1925
BIVŠI AMERIŠKI DR2AVNJ TAJNIK
(Nadaljevanje.)
V tem njenem poeenjanju je niti ni motil gost, ki je vstopil pri stranskih durih. Oarei se po sobi se je tajinstverao namuzal; sedel ji» v mračni kot in čakal. Gojil je nado. čim bodo otreibljeni zobje.
izpustila in že so bila slastna pra-•žena jetrea na tleh, krožnik je bil razbit. Kaj je pomagafio, da je gospod reeftarvrater takoj priložil iibogi Irani iza-ušaico! Bila je krepka zaušnica, izdatna in doneča, ali ikode ni popran-ila; naisprotno, je-trcem na tleih se- je pridružil še vt-
s<> lx> nemara oerLa mlada dama j ček s pivom in iza-čulo se je tu>je-po torišču svoje'ga delovanja, ga j nje in wk.
zagledala in mu naklonila svojo s-krb. Nada se mu je izpremenrla eelo v željo, ko so "se odiprla kuhi nj.sk a vrata in so prijazno zadi-. Sala pražena jetrea. Ta duh je na mah potisnil v ozadje ves neibroj drugih užitr^h možnosti in praže-na jetrea so postaia sklep in pred
"Tepli me pa že ne boste, surovina!" je vzkliknila Irma in st-nehote približala okrilju očeta.
manj ni kričal oštir, <ia da vsaj s tem neikaj -zadoščenja sflabo post roženemu gostu namesto je-re in piva. Pa kako je foil prese-
hojsti! Potem j>ride tak otrok, ničesar vajen, k tujim, tjurovim ljudem, kakršen je ta oštir, in .ga vjs-gajajo — s Mof uA-ami! — Ogorčen je obsojan vegajaluo metodo s tele-aiian sitrahocvanjeiu in poleg pohabi:, da je doma sam uporablja pri ženi in faintu.
Otre^ti se je hotel grenkih, misli iu je stopil .za vogalom v gostilno 4 4 pri številki 5", da se napije prijaznejšega občut ja. * "Punca že sama najde domoivv ' si je rekel, i "ako noče. naj pa pu&rti!"
Tisti čals se je njegova žeaia doma zopet jotkala mad Staaikom. Z; drobiže<m je žvemkl jai v žepu in se
met poželjenja. Toda Mici je obr- j gost randburjenega lica in z dvignila iglo in kazalo je, da se za to- j njeno pestjo in se mu predstavi! bmi posveti ušesom, in samotni*! kot oče sprejemnice klofut, ki uo gost bi bil skoro prisiljen, da s pri Wlo zastonj niti ne poceni, kot o-
iieeen. ko je zdajci stopil preden j bahal, kaiko si ga je pridobil.
44 Ali te ni sram -beračiti !"* mu je očitala mati.
mernim ropotom opozori mlade ciamo pri oknu na svojo prisotnost. da mu ni prihranil tega dela gospod krt-mar, ki je mrmraje pri-
e, ki je sicer res že sedel v Gradfi-&ki, pa so ga baš tam poučili. da mu ue sme v izogib strahovitih, ka i ni nikdo očitati pre>taaie ječe.
šel iz kuhanje in jeono pričel pre- Vihtel je pest. udaril pa ni, da ne sta v! jati stole rekoč: t4Baimice za (zabrede sam v krivico in ta.ko ne nikarne!" — kafteni odgovor pa! poslabša pravnega svojega stališ-menda ni veljal stolom.	ča v novi tožbi izaradi razžaljene
Zdajci je zagledal kremar v časti, ki si je od nje obetal spet
mračnem kotu sedečega Kotfmm ja, vljudnost se mu je razlila po
nekaj lahkega zaslužka.
Presenečen je bil gospod- oštir.
rdečem obrazu in je vprašal: 4'Go i ugnan pa nikakor ne. Priklonil s. spod, ste ža naročili?" PrižgaJ je je gospotln Kocmurjn in izjavil, elektriko.
"Pražena jetrea, če bi se dobi-
44Zakaj? Prosi se lahko. flera-sti! se ne sme." Spravil se je nad lo-i nee s kašr-r^o repo.
Nesrečni otrok, tkaj bo iz-tebe ; Zmeraj sem upatla in želela, da ' prideš do boljšega kruha, ne zara- j di mene — zaradi sebe. Od Poaci-j ja do P'lata bi letela in krvavih l žuljev se ne bi bala, da te spravim J v latinske šole. Pa kakršen si. še J mojster se te bo vsak branil." "K mojism* talko ne grem. Da
ZANIMIVOSTI 0 ŠPIJONIH
rorvmcHT kevstcnc viiw co..
Pred kratkim je odpotoval na 1» ermr.do bivši ameriški državni tajnik Charles L. llughes s svo io Ženo in hčerko.
Posledice klofute.
Ku Dunaju je
k- ^	^ a o -r^ ^ mož. s katerim so
b- me prajv (preitepaS, ne? Ko bom ,	. .
i -j	., u ta opraviti malone
sole prost, grean k zadarjem, pri« .! ,
zidarjih se koj služi."	.avstrijske .prestol,ce. Pisali se
pravkar umrl neprestanega poslovanja imeli zadnlja vsi sodniki je
da si šteje v .posebno čast spozna-1 "Pri zidarjih je slaba druščina Ifuschak m je bil	najti očeta svoje natakarice vsaj zad- pri zidarjih ni za mlade ljudi ba-ibolj VSiuk l?m" M>dn,h	<ivr"
raba postaneš."	' «ran na Dllnajra- Samo lttta
"Kaj pa so ata?" je porogljivo.
la, in vrček piva!" je naročil Ko-! nji hip, baš ko je v«že4ia iz službe, raba postaneš."	1 ran na inma*
j dasi se po navadi starši pobrigajo 'Kaj pasoma?" je porogljivo .Jo imo': nič ma"j kak<?r 180 ohrav' Gospod krčmar se je ozrl po so- tudi že prej kdaj za s-vojoja otro-: vprašal fanitie.	Jnav* ki pa so hil° v bistvu vso lia"
hi in os orno zaklical: "Irma! Tujka; kar se pa tiče zažuganc tožbe j "Ne glej na atar" jc tamaCa' [}7anje	,proc,!sa-
za g'tVspoda enkrat pražena.jetrea|se je le veselil, ker bodo pri tej . aiati. "tisto pofelušaj, kar te v ioli ' ~	1 ' ' '
in vrček piva: Le urno!" Postavil, priliki prišle na dan prav lepe j upe in v cerkvi! A ta ne zemlji za se je h knrhinjKkim d urim, da je iz | stvarL _	^	i vzgled, saj vidiš, kako se mu godi
sladke nirvane prebuje»o Irmo | Mošiko je govoril in se h kratu i in pole« njega nam vsemi. Ali mi
previdno um:kaJ. proti kuhinj-; je malo hudo, da moram to pravi-skim -matom, ki so se bila odprla ! ti lastnemu otroiku! Revež otrefle. m so se v njih prika>zo\Taile "bab-! ki ima takeiga očeta; pa ni-treba. niicc zanikame," to je njegoA-a ! da postane sin taikšen kakor oče !" gotpa so]»roga in pa kuhririca. obe Domov je prišel Kocmur. Kap-rdeiči, podjetni in pripravljeni po- Ijica pri "številki 5" mu je bila seči v boj z orožjem jezika.	ublažila svetovno naairanje in
Koc-mur se je obrnil proti hčeri: zbudilo se mu je celo hrepenenje
•iodiš-
Vojno špijouažo je pdvi modtT-no -organieiral Napoleon Bomapar-\u* kot vrhovni general v Itald-j.ii. Avstrija jt- smatrala špijon-ptvo za oficirje konet?m 18. veka •>«' za neea<tno. Ko p;i	videla
.Napoleonove uspehe, je tudi Av-I>irija uvedla organizirano špijon-stvo.
Ko jo izbruhnila srvetovna vo.i-na. so jc oglasilo lunogo avstrij-|-skih častnikov, ki so kot špijoni j o dpotovali v anitanitine države. Z t tam ž i v < č i a vx tri jsk i natakar ; ji. sluge, žene in dekleta pa ■ ••-topili v špionUtj sl,ižho. Celo na j ruskem dvomi so bili avstrijski šjioni kot lakaji, delavci i. dr. Večini je bilo le za dober zaslužek. M sto špijiHii jih jt- komaj pei. ki zvedo re> kaj važnega. Milijone frankov so zaslužili sleparji hrez koristi Avstro^bgrske. prav tako se je godilo antanti. j Naj važne jšt- je zvedeti obliko in j oboroži t »»v utrd in Ink. niobiliz.i-j"-ue načrte, število vojaštva, re-fz rv iu njih razored ho. Mlade č;>-•s-tnik.' so zavajali najeti nnnški k igram, da so napravili častne doj-gove. Leipe ženske so i>osredov:, le. <hi_sf) dol,i vali li nesrečniki posojila ali darila. Zato pa mora' li izdajati tajnosti, kazati zaupne listine, dovoljevati fotografira nje i. dr. starejši častniki so postajali izdajalca le iz osvete. ljubosumnosti. užaljenosti ali tudi z denarne lakomnost i. špionažo
ni ali obešeni, po vojni pa vržeari v ječo. Nekateri s<» se morali po vojni izseliti iz domovine, niarsi-kdo pa je moral abežati celo preko meje.
ROJAKI
V Pittsburghu
in okolici. Kadi odpotovati ja v stari kraj prodam Dodge avtomobil, izvrsten radio aparat. Corona pisalni stroj, miza ter več pohištva. Vprašajte pismeno, osebno ali po telefonu. FRANK ERŽEN. 40!)1 Perry svil le Rd.. Bellevue liraneli. Pittsburgh. Pa. Telefon 1370 .M West View.	1 C-ix)
ei opustiti svoj pridobitni poklic trgovskega agenta in borznega pc^redovalca.
Sedaj je umrl in s t ran so vsi njegovi nasprotniki oproščeni te strašne more. — Zaradi klofuter »zvršivali tudi v krošnjarje in katero mu j»> privolila neustrašna
š\-rknil z bl:?^£om svojih oči, ko jc morala mimo, in 5 polglasnim pozdravom : "Trrampelj!"
Opravičuje se je obrnil potem proti gostu in s servijeto sbivši z mize par drobtin rekel: "V treh dneh gre!"
Kocni ur j a je presenetilo ime Irma. Ni vedel, da se natakarice, krščene na ime Marije, jaidirno hite prekrstiti v I-rme, Čim se lotijo častitega točajskega poklica, ker je Irma boJij gospodsko ime m zato primernejše odličnemu pokli-eu. ki jih spravlja v najbližji stik 7. visoko gospodo. Že je dvomil. aH j<? to njefgova hči in a"H se ni morebiti zmotil. Opazka r*5tirje-va. da v treh dneh gre, se je strinjala z navadami njeprove hčerke . . . Nerodno se mu je videlo, da se bo zdaj nemara moral razodeti kot oče te "tramx>elj** imenovane gospodične dn >JLa po praženili jc-trrih mu je silno upadla.
Gospod oatir je prijazno nadaljeval zabavo goeta. "Lena, da kar snmli f In nerodna kakor klada l Na črepimjah mi je škode aa-redila *e enkrat toliko, kakor je zaslužila. In — toda je bolje, da ne govorim !''
Kocmurjn se je videl pdložaj bolj in bolj kočljiv. Treba kar koj jasnosti! Zato je vjprašal: ' 44Odkod pa je deklinaT"
"Odkod neki! Lfjiiblja»ika sraj ca! — Njeni ljudje tudi niso kaj prida. Zadnji čas mi je vemomer prežal okoli gwtilne kakib deSet let star pobalin; sem ugibal, kaj hoče, pa je bid njen brat — z miz pa so ale zemlje kakor kafra. vem. da mu jih je dajala. Pa morebiti kaj drugega tudi še. Komaj čakam. da se je iznebim." Nagnil se je zaupljivo h £0Gtu in mu <z glasom, čigar van j je vabujal najlepše spomine na rujno ■kapljico.
"Pri tej priči poberi efvoje reči in gre«š z mano! Naprej se pomenimo drugod." Odšel je.
"Hvala Bogiu!" je rekla gospodinja in kuharica je dodala: "Pa
po svojcih, združeno z 'željo po ku hanean vinu. PrišeC: •je domov bogato obložen « slatinsko steklenico v1'na, s sladkor jetrn in cimetom, tudi precejšen zavitdk prekajeme
na mrčes ne pozabi, da vsega Vvza- j mesenine je prinesel s sabo — le meš s sabo, kar isi ga pri aias zatro j na kruh je bil pozabili, kdo bi mi-
siia.
Packa nemarna! Petljo hna slil na vse! Pa je rad pcmj skočil
nJa glavi, pod petljo pa vs« žtvo — | Stanko, tean rajši, ker je pri fej te bodi! Kdlo naj tilužd poleijr priliki pokadil cigareto.
teo
take!"
"Saj som jih tu'kaj dobila," je odgovorila goispodiena Irma,
"Oh, gospa, ali jo slišijo?" je vzkliknila kuharica in zarvila cči proti nebu. "Kaj pa, aii te niso prta v zaradi tejga iz službe spodili pri Bažlju, kaj ? — m -zaradi g*>-spejne broše? Da te ni sram, lažni \"ka lažniva!"
Gospe ostiriki je bilo do tega, da »e hrupni prizor (čim prej konča:
Koemurka je molče vreia vino. Mcž j<? bil vesel in izgsoivoreii in niti ni zapazil softza v njenih, očelh, žalosti na njenem licu; otepa val je mastne odrezke, pri »čemer mn je vrlo pomagal sin 'Stanko, čim se je vrnil s kruhom, vmek je pravil dogodke današnjega popoldne. Hčerke Mici ni bilo domov, torej je šla rajša prenočevat h kaki prijateljici. nego bi prišla domov . . . Kocmurka je s -silo zatirala jok.
ob t»j uri ao pričeli prihajati obi- ki jd je krčil sroe. Pa ko -je bilo vi-
čajni večerni gOstje in ni AaraHa. da se vpričo njih nadaljuje kočljiva obravnava.
Kar gori se poberi po svoje stvari, je ukazala, "ti Liza na stopi ž njo, da se kaj ne zmoti!"
Odšli sta, obe bojeviti. Gospod oštir in gospa sta pa sklenila, da ji dasta šest kron; zaslužila ^h sicer ni, toda naj bo, da gTedo v lepem narazen in brez opravljanja. Tako. dobrega srca sta bila!
In ko so zvečer praktik an t, dva suplemta m etooletni prosto vod j ec povpraševali pb gotepodični Irnui. ni gospod restavrater ni besedice črhnil zorper njo in zgolj ^izjatvil. da je ponjo -priaed oče, in tdko jt
zašepetal: "Veste, njen oče je tn- mladost odetim obožejvateljero g«
di že sedel v GradBkd!"
Kocmur je spričo razjasnjenega položaja	odreči «e užitku
]»raž«nih jertjre. Vstal je in segel po klobuku, rekdč, da takoj zopet pride. Toda -izpodnila se je usoda. Odprla ao ee kuhinjska wata - m pokazala se je v njih čarobna gospodična Irana. V eni roki je ne^a vrček piva, v drugi jetrea m jedilno crodje. Brez nezgode presto-pivai prag je diaqpula oči prati go «tu in ta pogled ji je iz ravnovesja spravil jatrea,, da so .pričela kapljati čez roto krožnika in n§ tla. GoapodK>i*m*er je 1sG*al t
spodične Irme srdeno otftala pri-kr.ta -kruta istina, kakega rodu d** je njih vzor -in kakih lastnosti . .
* * *
Gospod Kocmur je bil ob dobro volijo Talko /otrefoen je bil majhnega razvedrila, da bi pozabil o-bijne svoje skrbi — pa mu je vse pokvaril ta otrok. Tako je, če se iSovejk žrtvuje in si nakoplje na vrat družino. — Največ je kriva seveda »ena, ker ne ve, kar je ot-(Odka vzgoja, Otrok je neumen, o-tf^ka je treba venomer pcočopati, potem bo kaj poštenega iz njega; k da ae ga prepusti kar aame-
no zavreto, je tudi ona izpila dve časi sladke pijače in se je •potolažila. Oče Kocmur je povedal, kako imenitno je naignala Irma lepo ime trma! svojega gospodarja in vsi so se smejali. Tudi Stanko je prišei še do veljake; kazal je, k?ko je beračil, in posnemal je policaja. Oče se je grobotal, da s se mu solze usipale po licih in se mu je pričelo kolcati. Pa tudi mama se ni več hudovala, ampak se zgolj priz#nei&$vo smehljala. . .
Tako so prebili. Kocmur j evi koncem koncev vendarle prav prijeten veečr.
(Pride Se.)
Potres.
V Višnji gori so začutili močan potres. Sunek je bil tako močan, da so zaškle^petala okna in za po kali stropi. Čuti. je bilo tiidi volilo podzemsko bobnenje iz severoza hodne ^meri.
Kje je moj brat FRANK ŠUŠTAR. doma iz Im&Ovce pri Kamniku. Pred tremi leiti je odšel iz New Yorka m potem ne vem nič več o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve,'da mi poroča, ali naj «e pa sam oglasi svoji Sdeatri; TJ i, 1740 W. l^th ^roqWyn^H, T,
katerega je začel pred leti radi e-lie klofute.
Preil leti je bil Huschak v neki kavarni oklofutaai od blagajničar ke. Trobil je kn pko zaušnico, ker " kapjo je iziLstil neko nesramnost. Hn- j sehak je žensko tožil. češ. da j<1 bi- ■ la njena zaušnica ta:ko krepka, | inu je izbila več Zob iz čeljusti. Zahteval je gmotno odškodnino radi z<*b in zadoščcinje radi razžaljen ja ea>ti.
Xa prvi Obravnavi se je pokazalo, da je Hiischakova tožba izvita iz lrte. Izbili zobje so se nani-eč nahajali baš na nasprotni strani od one. po kateri <ra je bla-gajnačarka brutalno pobožala.
bi a ga j n iča rka. j«- Inu-l Husehak 330 procesov.' Za prihodnje mesece pa. je bilo napovedanih še par tueatov razprav. Njegova smrt je napravila tožbam konec. Osramočeni Husehak je umrl za srčno
Dopis.
Milwaukee. Wis.
John Repe.nšek iz South Pierce St. je dobil iz Los Angeles žalostno poročilo, da jo bil tamkaj ustreljen od nekega vrtnarja njegov sin Godfrey: vrtnar je bil nanj ljubosumen, češ. da gle<la za njegOAo ljubico. Godfrey se je ož«Miil'še le prenl kratkim ter je
Nastalo je splošno zasmehovanje • bila sumnja vročekrvnega vrtnat-
propadlega tožitelja in velik del Dunaja je kaizal s prstom za IIu-schakom ter se nni javno rogal. Iz tega zasmehovanja se je iz-
ja neupra.viičeua.
Zadnji teden so potegnili h Menominee reke mrtvo truplo rojaka »Toe Ceplak, ka;tf<rc(gra «no
cinilo nebroj novih tožh. Mož se j pogrešali že od 10. januarja. Ka-ie spravil najprej na zagovornika ko j,- padel v roke. ter tako našel blagajn iča r k e. Tožil ga je pod .pri zgodnjo smwt, je uganka.
V nedeljo 22. marca bo priredi! Dramatični odlsek društva 'Lice več ne spoštuje. Tako se je J lipa' v South Side Trun dvorani stvar nadaljevala več let. Iluse- tridejansko dramo "Mati". Mo-
je
pretvezo, da je on povzročil njegove blamaže. vsled česar ga nih-
hak je porabil skoro ves svoj ea za tožarenje. Tožil pa je vedno priče iz prejšnjega procesa. Odvetniki so ga seveda začeli smatrati za slaboumnega človeka, kajti jasno je bilo. cla pameten človek kaj takega ne more počenjati. Na Duna ju so slednjič poz
ge so v takih rokah, da bo gotovo vsakdo giuje.n, led dr bo v dvorani. Pričetek igre bo točno ob 7.30 zvečer; vsakdo se bo kes al, kdor bo prišel v dvorano prepozno. Kdor Ijiubi dramatiko, ne bo zamudil posetita te v srce segajoče igre. ki je bila predstavlja-
nali Huschaka vsi kot poklicnega j na še povsod z velikanskim uspe
branjevce, prodajalce nnvin in vojnih spominov preoblečeni lju-dje. Marsikje k špion je delal za f>be strani, a jc navadno plačal svoj e izdajstvo s smrtjo. Mlnogo Rusov. Italijanov i. dr. je špioni-ralo iz ljubnzni do širše domovine. V Italiji pa se je uašlo eelo nekaj uglednih familij. ki so Špi-ouirale za Avstrijo, ker so bil.- sijajno plačane. Mnogo imen špio-nov so izvedele armade j>o zain-karnosii uradov. Iz zaplenjenih rdi lahkomiselno pozabljenih aktov se je zvedelo marsikatero ime-dotičniki so bili potem postrelje-
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-skega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.	j
Stane 40 centov.
Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
Za doLro vdrgnenje. se ne more nii primerjati - dobrim, starim
Pain-ExpelIer-jem
Pri prvem inameriju prehlada se poslužite tega izbornega domačega pripomočka ter preprečite komplikacije.
3S in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniško znamko Sidro.
F- AD. RICHTER & CO. Berry & South 5th Sts. Brooklyn. N. Y.
Posebna ponudba našim čitateljer
Prenovljeni pisalni stroj "OlaTVEB" $20
B streiico va »lovenike čr-ke, <5, i, i—
'OLdVifiK' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj nI ni¥aVa umetnost* Takoj lal-I« ysa¥ pil«. Hitrost pisanja dobite i vajo.
KOVENIC PUBLISHING COMPANY
M	**w Y«rk, K. J.
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanji zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
KNJIGARNA "GLAS NAHODA"
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik..................^,$1.25
Naša zdravila ..................................50
Sadje v gospodinjstva......................... .70
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .76
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani........................5 00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pietršnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . .,.^10.00
Nemško slovenski besednjak; (Wolf_Cig&Ie), — 2 trdo vezan? knjigi, skupaj 2226 strani .. .. 7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, fitatistifini in .gospodarski pregled m —
Zgodovina SH8-, 31 zvezki, zgodovinski podat. v ki Jogoslovarov in Slovanov sploh na Balkszm. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.28
M plačamo poštnino.
- M 1 ~ , . .
GLAS NAHODA. 13. MARCA 1925
RAST
AMERIŠKA VOJAŠKA AKADEMIJA
ROfcfAN JZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. P.
41	(Nadaljevanje.)
Lord Wellington je dvignil obrvi. — Pri moji veri, gospod, — je vzkliknil. — Vse izgleda, da govori nekaj za kapitana. Bil je edem vaiih vojaških tajnikov, kaj ne?
—	Bil je.
—	Skoda, škoda.
Lord se je zamislil za trenutek. Nato pa jo potisnil na stran celo zade?vo.
—	Povelja m> povelja in vojaki se morajo navaditi upoštevati jih. Angleškim vojakom vseb činov se zdi ta naloga nekoliko težka. Uveljaviti jo moramo bolj odločno.
Poštena duša O'Moya je upirala pot varam, 'katere je izustil — in Mcer .sporoctiiia možu, katerega je med vwemi ljudmi na svetu najbolj spoštoval. ki .se mu je zdel pravi vrelec vojaške časti in visokih principi je v. Bil j<i takega razpoloženja, da :bi prišel z resnico na dan, če bi stavil lord Wellington le še eno vprašanje glede te zatbivt. Nobeno nadaljno vprašanje pa ni prišlo. Lord se jc na pra«ru obrnil ter podal O'Moyu roko.
—	Niti enega koraka naprej, O'Moy. Pustil sem vas v veliki masi delo in manjka vam "tajnika. Vsled tega ne trosite svojega časa z uljudnostmi. Mogoče bom našel dami na vrtu ter se poslovil od njih, ne da bi jima povzročal sitnosti.
Urno je odikorakal ter puMtil O'Moya. ki je omahni! na stol. Njegovo Ulo je bilo pravcato ogledalo potrtosti, ki je polnila njegovo tiušo. .
Na vrtu jc mišeJ lord Wellington Miss Armytage, sedečo samo. Vstala je, ko se je priblžal, kljub njegovemu znamenju, naj sedi.
—	l?,ka! sem Lady O'Mov, — je rekel, — da se poslovim od nje. Mogoče ne bom imel več prilike, priti na Monsanto.
—	Mislim, tla je na terasi. — je rekla Mi?** Armvtage. — Šla boni ponjo.
—	Najdiva jo skupaj. — je rekel prijazno in odšla sta proti terasi.
—	Torej je vaše ime Armvtage, kaj ne? — jo je vprašal.
—	Sir Terence je rekel tako.
Lord je pomežknil z oče.som.
—	Vi lastujete izvanredno čednost. Govoriti resnico je nekaj vsaka njega. Biti natančen pa je nekaj redikftga. I>obro, Sir Terence je rekel tako. Nekoč sem imel velikega prijatelja z imenom Armvtage. Izgubil sem ga iz vidika že vev let. Bila sva skupaj v šoli v Bruse ]>u.
—	Pri Monsieur Goubert, — je vzkliknila ter ga s tem močno presenetila. — To mora biti moj stric, John Armytage.
—	Tako je, — je potrdil lord. — Zdi se pa mi, da ste Irka in John Armvtage je prišel iz Yorks'hira.
—	Moja mati je bila Irka in sedaj živimo na 1 rs kom, — kjer sem liila rojena. Moj oče pa jc kljub-temu brat John Armytaga.
Pričel je zrtiti iiaiijo s jK)vwauim zanimanjem ter zapazil čistost ln lepoto njenega obraza.
—	Torej vi ste nečakinja John Armytagaf Sporočite mi kaj o
njem.
To je tudi storila. John Armvtage se je bogato oženil, stopil iz armade pred par leti ter se naselil v Northampton. Wellington je poslušal z velikim zanimanjem in vsled deškega prijateljstva do njenega .strica, kateremu ni mogel dati v zadnjih letih izraza, se jc rodila sedaj njegova naklonjenost do nečakinje. Njeni lastni osebni čari so v veliki meri prispevali k temu, kajti veliki vojskovodja je bil vedno skrajno dovzeten za ženske čare.
Dospela sta na teraso, a Lady O'Mov ni bilo nikjer. Lord Wellington pa se ni dart i brigal za to, vsled svojega novega razkritja.
—	Draga moja, — je rekel, — če sem vam lahko na uslugo ot» k art eremrek oli času, upam, da se boste obrnili name.
Silvija se je ozrla vanj za trenutek in zapazil je, da je poslal^ vznemirjena.
—	Spravljate me v skušnjavo, gospod, — je rekla z očarljivim usmevom.
—	Potem se udaj skušnjavi, dete. — jo je pozval nežno.
—	Ni za mene samo, — je odvrnila. — Prosila pa bi vas nekaj, če bi si drznila. — nekaj, kar sem vas hotela prositi v kateremkoli slučaju, -če bi se mi nudila prilika. Odkrito ozjavljam. da ■sem le raditega Čakala na vr.tn ravno »edaj. Hotela sem vas napasti iz zaseda.
-- Dobro, dobro, — jo je bodril. — Sedaj bo lažje, ker sva vendar v gotovem smislu stara prijatelja.
Tako ulju de n in nežen je bil. kljub njegovemu strogemu obrazu, da se je ojunaeila.
—	Stvar se tiče poročnika Richarda BuMerja, — je pričela.
Alia- — & rokel, — bal sem se tega, ko sto rekla, da se ne tiče stvar vas same.
Ona pa je takoj zapazila, da jo je popolnoma napačno razumel.
-- Mr. Butler. — je rekla. — je bil častnik, ki je zakrivil afero v Tavori.
Wellington je nagubil člo.
—	Butler ? — Tavorar — je mrmral vprajušoče. Naenkrat pa se je spomnil cele afere. — Oni. ki je vdrl v nunski samostan. — Stisnil je tenki ustnici in njegov obraz je postal še bolj odločen.
—	No? — je vprašal.
Silvija se vendar ni prestrašila.
—	Mr. Butler je brat Lady O'Moy, — je rekla.
,2rl je nekaj časa nanjo, skrajno presenečen.
Veliki Bog! — Vi vendar ne pravite, da je njen brat! Svak O Moya! In O'Moy mi ni rekel niti besedite o tem!
—	Zakaj bi povedal to? Sir Terence sam je dal regentskemu svetu svojo besedo, da bo Mr. Butler ustrejjen, kakortiitro ga bodo prijeli.
—	Ali res? — Bil je še »bolj prefcenečen vspričo te odločnosti
—	Nekaj rimskega kaže ta O'Moy v svojem pojmovainju dolžnosti. Torej regentski svet je to zahteval?
—	Tako sem cula, moj lord. Lady O'Moy je bila skrajno vznemirjena, ko je izvedela, v kakšni nevatmosfi se naihaja njen brat.
—	Povsem naravno, — je priznal Wellington. — Kaj pa morem storiti? Kakšna so dejanska dejstva? AH jih poamate?
Podrobno mu je obrazložila vse ter prav pobefano povdarjala xmoto, v kateri se je nahajal poročnik Butler, ker je domneval, da fefka na vrata samostana očertov dominika.neev.. V samostan je vfeaaft, ker nra tobo -dovolili vstopa in ker je domneval, da morajo Imeti menihi dober razlog, da ne pri paste Boter aagleifcih voja
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi parnikl na olj*
FRANCE — 21. marca P A RI S — 28. marca
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega razreda. * umivalniki ln tekočo voda za 2, 4 ali « oeeb. Francoska kuhinja in pijača.
cfitneh Jfoe
19 8TATE ST..	NEW YORK
ali lokalni a*entj«.

Kretanje parnikov - Shipping News
a
• tvirom view co. New vea« '
Včeraj je poteklo 123 let izza <"a sa. ko je bila ustanovljena -ime-riška vojaška akademija v \Y st Point. Slika nam predstavlja notranje dvorišče, na katerem st* ponavadi vežbajo gojenci.
RAZNI VZROKI OSLEPELOSTI
ne
(Pride le.)
Slepost je prirojena in pridob-jena. Prirojeni >lepostii j«' kriva :<•pravilnost v embrionalnem i-a>. it j ti očesa. Ta-ko more za ostati asi očesnega zrkla (jabolka). aJi »a m- ua-sprotno močno razvija ali >a sploh izostane. Večkrat preraste zrklo koža, ali jc pokrije le ;inka mrena. Ako jc oko pravilno a zvit o. izvrže v tem primeru o-c.siii zdravniki operacijo. Včasih <» (pokvarjena samo kristalna le-*;». Tako m c.t no 1(IV> odstranijo 7. .»peracijo in jo nadomeste v ste-.-Jeno v očalih. Oko nato normalno vidi. Afko je pa mrena na oče-•>u posledica patoloških izprti ineirnb v notranjem očeisu. tedaj m* poma<ra nobena operacija. Večkrat je'vzrok prirojeni slepo
i vidovni živec, ki se vsleil kak«-»olezni v glavi malo ali pa sploh •i-* razvije. Tako oko je lahko popolnoma normalno razvito, a dete ne vidi ničesar. Nadaljni vzrok prirojene slepost i je degeneraci-ia (opešanje) mrežnice. Taka slepost se najčešče pojavlja pri otro kih onih roditeljev, ki >0 si v ki-vneni -sorodstvu ali pa so roditelji sifiHtični. To so glavni vzroki prirojene sleposti.
Veliko pogost<\jši so vzroki pri-lobljene slepost i. O tej govorimo tedaj, ako se je vlovek rodil zdra nh oči. a je tekom življenja izgubil vid. Dokler ni bilo cepljenje proti osopnieam (kozam) zakoni-o predpisano, so povzročale divje ali črne koize izredno pogostokrat os lepe lost. V Nemčiji je dose ^Ij. do 3o odst. Danes so ti vzroki -k >ro popolnoma izginili. Zato, -tariši skrbeti za pravočasno cepijo nje in precepljenje svojih o-trok!
Pogostejša je danes oslepel ost. vsled vnetja oči pri novorojenčkih. Ob rojstvu iso oči popolnoma zdrave. K mahi nato pa začne teči
[Tudi napredek.
iz oči glioma shtz. Povzroča jo gli v.-a gonqtok, tki se nahaja pri spolnih 4)olezmih (kapaviei itd.) Gonok^k pride navanlno na oko deteta ob času rojstva. Zanese ga mati ali babica lahko tudi kasneje na oči potom rok. Z gnojem se ok užijo oči tudi pri odrasli h. Ako ni pravočaisme pomoči, začne gnoj razjedati rožen i co. Z njo gine tuli vidna možnost. 15ole*zeii je pred vojno poneliavala. Vendar je vsled nje oslepelo povprečno 25 od-sl. obolelih etrok. Vizrok ponehava nju moramo iskati v zdraviliški pomoči. elasti odtlej, ko jo nvt del zxlravnik Credo v Lipskcm na svoji porodišnici metodo, da so vsa'keimi novorojencu vkapali ta-koj po rojstvtt v oči par ka^pljic 2 odst. rast opine srebrnega mit m ta. Kredeovanje je babicam i Nemčiji po<l kaznijo naročeno. Druge države so uvedle isto tako stroge otlredbe. Tudd Jugoslavija ne zaostaja. Po nalogu ministrstva za narodno zdravje je naročil ,Zdravstveni odsek za Slovenijo vsem okrajnim glavarstvom, da morajo bal»ce obligatorno pod kii zn i jo vkaipaiti vsem novorojencem v oči navo*leno raztopino. V;ižno in neobhodno potrebno je bilo to zlasti po vojni, ko so bile spolne bolezni jako pogoste in še danes niso ponehale. Ker se sliši, da se tu in tam matere upiratjo vkapanjn, omenijamo. da raztopina očesu prav ni|5 ne škodi.
Največji otlstotek med slepci 'vorijo oni. ild so oslepeli vsled ne--.rečnega slučaja ali premale paž-nje roditeljev. Semkaj spada pred vsem trahom ali egiptovska očna bolezen. Po Magnuisu zavzemajo taki slepci 9.5 odst. Štervilni so primeri oslepelosti vsled zunanje poškodbe. Nož, vilice, škarje in predmjačijo povsod. Istota'ko
Angležinje nosijo skoro ob vsaki prilike hlače. Na sliki vidite eno pri igranja tenisa.
iuc
povzročajo vžigalice, smodnik in živo apno pogostokrat izgubo vida. Matere, ne dajajte otrokom teh predmetov v roke za igračo, ako se še tako "dero!" Tudi nt puščajte otrok na pekovem soln-eu nozakritih. ker prevelika svetloba škoduje mladini očem!
Večkrait zahte\ia nesreča, da izgini ta ali onr eno oko. Vede*i mo ramo. da je tedaj vsled vnetja simpatičnega živčevja, v nevarnosti tudi zdravo oko, ki je izgubljeno, kakor hitro se istega poloti vnetje. Tn je na mestu le hitro -n veščk zdravniška pomoč, ki reSi vsa j eno oko.
Doslej naštetim vzrokom pridobljene oslepeloiati se s previdno vtjo in hitro pomočjo prav gotovo izognemo. Pri naslednjih boleznih sicre zdravniška pomoč lajša bolečine "katastrofe, pri več mi pa je vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Predvsem navajamo ikro fuloao, sušico in sifilido. Statistika nam dalje ipove, da oslepi mnogo otrok valed male^ftjivdh kk-m, na pr. vSled^ošpie, škrlatmke. davke, logarja in nalezljivega o. trpnjenja tilnika. Po vBeti teli
leznih rado nastopi vnetje oči, ki jc navadno posledica delne ali popolne oslepelosrti. Zato niso star. i': nikdar dovolj previdni, 'kadar /..10le otroei za nalezljivimi boleznimi.
Včasih vidimo človeka, ki ima prav zelenkaste oči. To je zelena d< pota ali glavkom. Vzrok te borzni je pomnožba tekočine zrkla, ženica se r.Tzširi in postane zelen-kftsta. Omenima naj še \*netje oč-nih živcev. Bolezen nastopi lahko samostojno. Je pa tudi lahko po sbdica oslabelosti vsega organizma vsled sifilide ali pa kronične zastrupitve po alkoholu in niko-J ti nu. Svoj izvor ima v boleznih m o pianov in hrbtnjače ali v nestvo-i glave na pr. vodoglavost.
Ker je oko v najtesnejši zvezi : našim živčevjem, zato ttrnli navadno zboli tedaj, ko je bolno živčevje. In resnično so vzroki oslepe-kvsti organska obolenja živčevja. Semkaj spada gori navedena de-g?neracija mrežnice in vidovnega živca. Prav tako lahko človek osli pi vsled oteklosti možganov, vnetja možganske mrene, vodeno-vi možganov, vsled otrpnjen/d hrbtenjače in mnogih drugih živčnih bolezni.
Večkrat sllišimo o knrji in snei-ni sleposti, ki pa nista s pravo .sle-p <^tjo v nikaki zvezi.. Vzrok prvi je bolezen mrežnice, druge pa doi-ga hoja po zasneženih gorskih pokrajinah, ki povzroča vnetje očesne vezne kožice vsled vpliva 11I-travijoliča-sti-h žarkov. Pri tlakih pohodih priporočajo zavarovati ©-či s snežnimi očali.
Nadalje omenjamo slepost, kr jo povzroča preobilo v ži vain je k-nina. Kinin vpliva strupeno na živčne eeliee pr; mrežnici. Enake v ki ne motitve pov^oča tudi vži-vanje alkohola v vsakovrstnih alkoholnih pijačah, zlasti je ne<. varen metilni alkohol v raiznih likerjih.
Končno še par beisedi o duševni slepost i. Duševno slepi vidijo sicer reči. pa jJh ne spoznajo. Talco ni spoznal bolnik svoje 'lastne podobe v ogledalu, 'ker jo je prosil, naj se mn umakne. Duševno slepa dama je zamenjala svojega psa z zdravnikom, svojo služkinjo z pogrnjeno mizo. K sreči je talca du-še\-na slepost jako redka.
Velika nevaimost oislepelosti na sfcopa pri otrocih do petega leta, na jmanjša v šolski doibi. Od lt». do 50. leta narašča počasi, pa stalno. od 51. leta narašča oslepelost hitro. Od 70. do 80. leta pa je najpogostejša.
Našteli smo najnavadnejše vzroke osi eel osti. Smatrati mora mo, da ibi se lahko izognili 40. od it. navedenih bolezni. Po Fuch-sovi statistiki bi bilo vsled tega 'Okrog 100.000 matnj slepcev v Evropi, ki šteje 300,000 slepce*, ves svet nad en milijon, naša država 15.000 slepih, med temi 585 šologodnih, za katere bi bilo tre ba najmanj 10 zavodov za slepe. Trjba pa je iskati pravočasno zdravniške pomoči, a ne pomoči podeželskega mažača.
Sklepno še nasvet onim, ki jim je vkljnib pazljivosti usoda tako nemila, da imajo v drtuuni slepe ga otroka! Tudi starši naj nikar ne obupujejo. Skrbe naj za svojega otroka 2 isto ljubeznijo kakor za zdravega, zlasti za vadoštno gibanje in zaposlenost, da ne zaostane telesni razvoj. Ko je otrok star sedem* tet, naj se izaupno obrnejo na zaivod za slepe, Id ga bo vzgojil v koristnega člana človeške družbe.
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA 'GLAS NABODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDBU2KNIH DB2AVAH.
21. marca:
leviathan. Cherboura; Majestic. Cherbourc; France. Havre; Conte Boa ao Genoa.
24. marca: Prea. Wllaon. Trat.
29. marca:
Berengarla. Cherbour*.
26. marca:
Thurlnsla. Hambur*.
28. marca:
Olympic. Cherbourg; Paris, Ham; Prea. Roosevelt, Cherbourc ln Bremen; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Oblo, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne.
31. marca:
Stuttgart. Cherbourg In Bremen.
1.	aprila: Mauretanla. Cherbourg.
2.	parila:
Deutachland Boulogne In Hamburg. 4. aprila:
Homeric. Cherbourg; Aacanla. Cherbourg; Prea. Harding. Cherbourg ln Bremen.
7. aprila:
Resolute. Cherbourg In Hamburg: Republic. Cherbourg In Bremen.
t. aprila.:
Aqultanla, Cherbourg; Havre.
La Savola.
9. aprila:
Zealand, Cherbourg In Antwerp; Mt.. Clay. Hamburg.
11. aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan. Cherbourg: Volendam. Boulogne in
Rotterdam: Conte Verde. Genoa.
Kcc^iambeau, Havre.
14.	aprila:
Martha Waahnlgton. Trat.
15.	aprila:
Berengaria. Cherbourg: De Grata«. Havre; America. Cherbourg ln Bremen.
16.	aprila:
Cleveland. Boulogne ln Hamburg: "Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus. Cherbourg in Bremen. ^
18. a vita:
Olympic Cherbourg: France. Havre; George Washington. Cherbourg ln Bremen; Orbita. Cherbourg.
21.	aprita:
Belgenl&nd, Cherbourg in Antwerp.
22.	aprila:
Mauretanla, Cherbourg; Buffren. Havre.
25. aprila:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg: Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen.
28.	aprila:
Lapland Cherbourg In Antwerp'-Luetzow. Bremen.
29.	aprila: Aqultanla, Cherbourg.
30.	parila:
Ohio. Cherbourg ln Hamburg: Albert Ballln. Boulogne ln Hamburg. 2. maja:
Majestic. Cherbourg; Leviathan. Cherbourg. 16. maja:
Paris. F/avre. — S tem parnlkom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razredu o« Zagreba od
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "'največji parnik na svetu", Olympic, Homeric, Belgen-lard, Laplnnd. Pittsburgh, Zealand, fcirnnakahda itd.
Vi lahko obiščete domovino
ler so vrneta v Združene države z
ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-
fcijr« poobla.-l.iene r.gente ali
WHITE STAR LINE RED 8 TAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
NAZNANILO.
Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz Gilberta vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobira-.ti naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse v naš delokrog spadajoče posle.
Rojakom ga toplo priporočamo in jih. prosimo, da mu gredo na roke.
Uprava 4 4 Glas Naroda'f
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali ve5 tisoč. Kdor ga koče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le Se par sto iz-vodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni nasi zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. 9L0VENI0 PUBLISHING 00n 82 Cortlandt St.. N. Y. O.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih n«H*>, prt ljagl in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih camorem dati vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi ▼ IIL razredu.
Glasom nove naselnišbe postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamorejo tudi nedr$avljanl dobiti dovoljenje ostati ▼ domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnlškl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do
voljenje se lahko napravi tudi * New Torku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj gla
som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej plSe za pojasnila. Is Jugosla vije bo pripuščenih ▼ prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa earn ore j dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Stari Si ln otroci od 18. d« 21. leta ameriSkih državljanov p imajo prednost v kvoti. PiSlte ■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste sa vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.
New York
Išče se JERNEJ in ANTONIJA BAJT, rojena Hvalica. Pred vojno 8ta bivala v Indianapolis. Ind. Če sama črtata, naj st oglasita sestri: Kristini Steiner, Černuče, pošta Jezica pri Ljubljani, Jugoslavija. (2x 18,19)
FARMA NAPRODAJ
lo3 akrov, 3 milje od mesta, 16 krav, 2 konja, 60 kokoši, dobra poslopja in poljedelsko orodje. Cena $5,000.00, tri takoj, ostalo na 5% obres-tu. Pojasnila daje: Mike Jesko, B. D., 2 Hart wick, N. Y.
Pozor čitateljI
Opozorite trgovce fa o* brtnike, pri k&terih kupn-leto ali naročate ln ste i ofih postrežbo zadovoljni, 1a oglašnjejo t Usta "Glas

B tem
Uprava "CHas Varoda"
POSESTVO NAPRODAJ,
liiša s 5 sobami, vsa gospodarska poslopja in nnizaraka delavnica, velik va-t, 3 njive ob cesti v Domžalah, podoma?! e pri Janezku. Podrobnosti se ieve pri: Peter Vidmar, 46—1. Ave., New York, N. Y.

PREHLA9 MEHURJA
MOŠKI! ZaKItitaM
Proti
Nabavit« al aajboljio mNH PREPREUIA M MOaK * V*Uk« tubaSSc. Kit (4's) ti VahbiMfiidl Saa-YJCit Dept; B
ti naahman St.. N*w Ter k
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdot kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —«
tuuuvik usjioa —H
MAuoauun ▼ ''Glas Naroda
99
Prave sUsne VICTROLE od $SSJS§ de $309.00. Slovenske, hrvatske, nem-fike Vieter pMJe. kakor tudi najboljše Slovenske, nemške, hrvatske 3n amr&te PIANO ROLE ed SAe de
ItOO dobite vedno pH
IVAN P A J X
24 Maim Street,
Pa.