JURE REJEC MAR NISI mu ti tako napela loka 
Železniki obrvi na njegovem zamišljenem obrazu, 
ti prinesla prve slutnje o porazu, 
ti preslišala njegovega joka? 
211 
Mar se ti ni napela ustnica od plahega stoka 
ko sta se prvič razšla v večernem mrazu? 
Res, strah si mu vlila v srce, in po ukazu 
so v njem starejše se groze odprle od tega uroka. 
Pokliči ga... sam nikoli ne pride iz te noči. 
Saj hoče. A dan je prekratek in mu uhaja 
v temo, in normalnemu le težko se privaja. 
Pokliči ga ... daj mu vsaj delček svoje moči. 
Saj hoče le tolažbo, ko k tebi zahaja. 
Tolaži ga, in ne bo več mislil, da odhaja. 
212