—TDGO\/WI LIST— mžM l KWWaivi U) i g™ mesečno 15 din. Tedenska v ^iTtofl^vLjubijS; Časopis za trgovino• industriio, obrt in denarništvo «** v Lju^am kiun. šmšm vsak ponedeljek, ■diiaja sredo in petek Liubliana. sreda 9. avgusta 1939 posamezni 4'CA v«sna šteViiW dJn ■ a v Francoski zgled Francija je klasična dežela političnih strank in zaradi strankarskih bojev je zašla država dostikrat v tako težke stiske, da so nasprotniki Francije že govorili o degeneraciji francoskega naroda. Tako je bilo tudi pred dobrim letom dni v Franciji. Strankarski boji so bili vedno bolj ljuti, pripravljali so se že kar državni udari, gospodarstvo pa je nazadovalo na vsej črti, da je padal izvoz, da je bežal kapital v tujino, da se je večal državni deficit in da je naraščala brezposelnost. V tem težkem stanju pa je prišel Miinchen in kasneje še usodnejši marec. In hipoma so se razmere v Franciji spremenile. Strankarska nasprotja so utihnila in se umaknila v ozadje, po vsej deželi pa se je začelo novo življenje. Vedno novi vladni ukrepi so v kratkem dosegli naglo zvišanje francoske proizvodnje, izvozna trgovina je narasla, v tujino pobegli kapital se je začel vračati, brezposelnost je padala. Državne finance so se silno zboljšale in to kljub povišanim izdatkom za oboroževanje, ker je bil donos davkov vedno večji. Tečaj franka se je utrdil in devizni fond je mogel vrniti Francoski banki že 10 milijard zlata. Ko je bila stiska največja, so Francozi potisnili nazaj strankarska nasprotja in složno zagrabili za delo, da rešijo Francijo. In to so dosegli. Tudi mi imamo več ko zadosti vzrokov, da bi se ravnali vsaj malo po francoskem zgledu. Ni danes naša zunanja situacija ravno tako ugodna, da nam neprestana notranja nasprotstva ne bi mogla škodovati. Še bolj pa potrebujemo vsaj nekaj' složnega dela za dvig našega gospodarstva, da se naša proizvodnja poveča in razširi, da se bo na ta način spopolnila naša narodna obramba in dobila sredstva za oboroževanje, ki je tudi nam potrebno. Dosedaj so se skušala zbrati ta sredstva vedno le z novimi davščinami in novimi fon di, toda davčna obremenitev prebivalstva je že tako velika, da je vrhnja mera dopustnosti te obre rienitve že dosežena in da se ne sme še stopnjevati. Nova sredstva se morejo dobiti le iz povečane produkcije in ta je tudi dosegljiva, če bi se pri nas več in bolje delalo. Celo vrsto na ravnih zakladov naše zemlje še ne izkoriščamo ali pa v premajhni meri, a nič se ne potrudimo, da bi se to spremenilo. Zaradi svojih medsebojnih nasprotij puščamo najvažnejša vprašanja nerešena in naša uprava je zalezla v šablonsko poslovanje, ki onemogoča vsako podjetnost in iniciativnost Kopičijo se vedno novi in novi Predpisi, a dejansko se nič ne spremeni, ker ni v našem javnem življenju ustvarjajočega duha. potrebni bi bili novi ljudje, ki d«li našemu javnemu življenju novega duha) da bi se razgibale v v narodu mrtvo počivajoče sile in da bi povsod nastalo novo ustvarjajoče delo. a novi ljudje se ne morejo uveljaviti, mladina ne more priti naprej, ker leži čez vse naše javno življenje bariera starega in dejansko že preživetega strankarskega življenja. Tako je mogoče, da morajo od' hajati naši ljudje v tujino na naj slabše plačano kmetijsko sezon sko delo, ker doma ne najdejo zaslužka. Nikomur pa ne bi bilo treba odhajati v tujino, če bi zvišali donosnost naših njiv, če bi zboljšali gospodarstvo v gozdovih, če bi znali izkoriščati vsa velikanska naravna bogastva zemlje. Tudi za mnogo številnejše prebivalstvo bi moralo biti v Jugoslaviji zadosti kruha in vrhu tega še belega kruha. Saj so druge države, ki imajo le nekaj več površine, pa trikrat toliko prebivalstva ko naša država, ki ima poleg tega še mnogo več naravnih zakladov. -Vsem se more zboljšati v Jugoslaviji življenje, če bi le prav in složno zagrabili za delo in skrbeli, da pridejo na vsako mesto ’ pravi ljudje, pa čeprav niso tudi dobri strankarji. Preživljamo velike in usodne čase in v takšnih časih so potrebne velike odločitve in pogumna dejanja. Ce bi sledili francoskemu zgledu, bi tudi takšna dejanja nastala, če pa se še ne bomo iztrgali iz sedanje nedelavnosti in medsebojnih neplodnih bojev, potem se ne udajajmo iluziji, da se bo vse končalo dobro. Tudi narodi si kujejo usodo sami in tega se zavedajmol Pa/Ir/... Špionaža v obliki inseratov Zadnji »Industrijski pregled« je objavil na uvodnem mestu naslednji članek, ki zasluži, da bi si ga oni naši gospodje, ki odločajo o našem narodnem gospodarstvu in o naši varnosti parkrat zaporedoma prebrali. Tako se glasi članek: »Zgražamo se, ko vidimo, kaj se vse dela pri nas in to javno, odkrito ... Naivnost našega sveta more biti usodna, njegova nemarnost pa katastrofalna. Ali hočete samo en dokaz? Evo ga! V velikih beograjskih listih je bil te dni objavljen naslednji in-serat: KUPUJEMO KOMPLETNE ELEKTRIČNE CENTRALE v dobrem stanju, z modernim pogonom. Ponudbe s podrobnim tehničnim opisom, označbo fabrikata in starosti strojev ter s fotografijami naj se pošljejo na PUBLICITAS, d. d. Zagreb, Iliča 9 za št. 31.857. In zgražamo se zopet, ko pomislimo, da se bodo našli naivni ljudje ali nesmotrni špekulanti, ki se bodo odzvali temu anonimnemu inseratu in poslali fotografije in opise!... Električne centrale — so energija, življenje, sila industrije, ki dela za obrambo države! Ce se ima v rokah električne centrale, se vedno more zavreti delo te neobhodne industrije. Ce se imajo načrti in fotografije električnih central in njih strojev — se morejo z lahkoto pokvariti, razdreti in sabotirati. Nepotrebna je druga špionaža. Kdo je ta št. 31.857? Kdo se za njo skriva? Kdo je tisti finančnik, ki hoče kupiti in tudi pokupiti naše električne centrale, pa naj bi bile v katerem koli kraju? Za kateri račun jih hoče kupiti? Zakaj in v kakšen namen? Zaradi špekulacije, zaradi mer-kantilizma — ne verujemo, ker se električne centrale ne kupujejo kjer koli, če so rentabilne ali ne. V dobri nameri, da bi se standardizirala in tipizirala naša elektrifikacija? — Prav gotovo ne! Iz altruizma ali v želji, da se da naši elektrifikaciji nov impulz, novo življenje? — Prav gotovo ne! Zakaj torej? Jasno je! Nekdo, kateremu gre za to, da zbere na ta način čim več podatkov o naši električni sili, ki potrebuje podatke o moči' naše električne sile, nekdo, ki bi morda tudi rad kupil naše električne centrale in jih izkoriščal do usodnega trenutka in jih pokvaril in preprečil, da bi te še nadalje ustvarjale življenjsko silo za našo industrijo in obrambne priprave! Te dni je bilo objavljeno, da je bila nekemu gospodu v Beogradu — njegov poklic ni bil označen — dana koncesija za elektrifikacijo di inskega bazena. Kolikor vemo, ta gospod ne bo izvršil tega velikanskega dela. Kdo se torej skriva za njim? Res je, te dni je bil dogotovljen načrt uredbe o elektrifikaciji naše države, toda... * Mi pa se čudimo in zgražamo, da se more skozi naš tisk, in najsi bi bil honorar za inserat še tako dober, objaviti takšen »rodoljuben« inserat. Zgražamo se, da morejo ostati pristojni krogi tako ravnodušni do takšnega odkritega in nedopustnega postopka industrijske špionaže. Zahtevamo v tej stvari preiskavo, ki smo jo sami tudi že začeli. V strahu pa smo, da se za številko 31.857 ne skrivajo naši ljudje, ki odstopajo svoja imena za plačo tujcem, ki opravljajo takšne »usluge« kot »informatorji« za one, ki nam nič dobrega ne žele ...« Podražitev papirja Iz protesta tiskarnariev proti povišaniu cen papiria Preiskava proti papirnemu kartelu »Nezavisna Tribuna« dostavlja svojemu poročilu o ustanovitvi papirnega kartela naslednjo vest: »Še preden se je izročila spomenica tiskarnarjev trgovinskemu ministru, se je že trgovinsko ministrstvo —- kakor smo zanesljivo informirani — zainteresiralo za delo papirnega kartela. 0 tej zadevi so bili zahtevani od pristojnih uradnikov referati in v najkrajšem času se bo, kakor smo informirani, uvedla preiskava v papirnem kartelu. To je tudi v resnici edini način, da se ugotovi, če je delo kartela pravilno in v skladu z zakonom. Razume se, da zavisi vse od tega, če se bo preiskava vodila tako, kakor treba, da se ne bo vodila v duhu prejšnjih, ko so na konferencah o cenah papirja zagovarjali interese kartela neki po zakonu določeni nadzorni organi bolj odločno ko sami zastopniki kartela. Verujemo, da se sedaj to ne bo zgodilo in da bo ministrstvo za trgovino in industrijo strogo, toda objektivno upoštevalo interese potrošnikov in države, ne da bi poseglo v legitimne interese industrije.« Tudi mi smo mnenja, da je preiskava edini način za razčiščenje vsega vprašanja. Rezultati preiskave pa naj se v celoti tudi objavijo, da bo javnost pravilno poučena in da se potem nikomur ne bo delala krivica. Naprošeni objavljamo: Na sporočilo jugoslovanskega papirnega kartela, da je zvišal cene vsem vrstam papirja, ki pridejo v poštev za tiskarja, so se zbrala v Beogradu poslanstva vseh tiskarnarjev Jugoslavije. Na tej konferenci so sklenila oster protest proti postopanju papirnega kartela in so naslovila na gospoda ministra za trgovino in industrijo spomenico, ki razlaga zaradi zvišanja cen nastalo situacijo in posledice, ki nastajajo za državo, tiskarstvo, založništva, narodno prosveto in kulturo. Med drugim pravi spomenica tudi tole: »Znano je, da je domača industrija papirja zaščitena z visokimi carinskimi postavkami. To zaščito dobivajo domača papirna industrija kakor tudi druge domače industrije z ozirom na to, ker so v začetnem razvoju, imajo velike investicije in delujejo v težjih pogojih kakor konkurenčna zunanja industrija. Toda ta carinska zaščita v nobenem primeru ne sme služiti za sredstvo nedovoljenega pridobivanja na škodo splošnega narodnega prizadevanja, na škodo države in vseh državljanov! Toda tudi poleg te visoke carine je bilo še mogoče uvažati papir iz Nemčije. Da bi se pa ta možnost odpravila, je domači kartel papirne industrije sklenil z nemškim kartelom poslovni sporazum, po katerem sme Nemčija prodajati papir Jugoslaviji samo po naprej določenih višjih cenah. Kolikor bi nemški kartel letno določene množine papirja jugoslovanskim kupcem ne prodal, bi to ostalo količino odkupil od Nemcev jugoslovanski kartel. Na ta način je na našo veliko žalost domači papirni kartel onemogočil uvoz papirja po nižji ceni v našo državo, uvoz, ki je bil mogoč pred pogodbo med našim in nemškim kartelom. Temu sporazumu se moramo zahvaliti, da so nemške tovarne zvišale cene papirja za izvoz v Jugoslavijo za 15 do 20%. Ker znaša naš uvoz papirja iz Nemčije in Ceško-moravske po lanski statistiki 58 milijonov dinarjev, omogoča torej naš kartel nemškim tvornicam, da bodo na račun našega konsumenta zaslužile 8 do 11 milijonov dinarjev več kakor doslej, dočim drugim državam prodajajo isto blago po prejšnjih nižjih cenah. Zaradi tega so nemške papirnice tako hitro in rade sprejele predlog jugoslovanskih tovarn, ker dobijo s tem mnogo več dobička, dasi se- veda na škodo jugoslovanskih odjemalcev. 0 tem sporazumu je že pisalo samo nemško časopisje in torej ni nobena tajnost.« — Nato vprašuje spomenica ministrstvo trgovine in industrije, če more dovoljevati, da se s takimi gospodarskimi pogodbami organizira eksploatacija našega domačega kupca papirja. Spomenica pravi, da sklenjeni sporazum ni gospodarski sporazum, temveč neke vrste veleizdaja proti naši državi, za katero pridejo v poštev prej kazenske kakor pa administrativne zakonske določbe. Spomenica pravi dalje, da je največji odjemalec papirja brez dvoma država. Po ugotovitvah ankete, ki se je izvršila pred časom, plača državna uprava okroglo 150 milijonov dinarjev letno za nabavo potrebnega papirja. To se pravi, da bo morala po sedaj zvišanih cenah plačevati za to dobavo letno okrog 20 milijonov dinarjev več. Iz tega sledi, pravi spomenica, da ministrstvo ne more mirno preko tega dejstva, ker ni poklicano samo, da brani koristi organizacij, ki to spomenico predlagajo, temveč tudi koristi državne uprave same, ki je najjačji odjemalec papirja. K poglavju carinskih problemov: Prosim za pojasnilo: Gumbi iz kokosovih orehov se carinijo po car. postavki a din 180, včasih pa tudi po din 200. Na mojo intervencijo sem svoječasno dobil odgovor, da sta pač dve vrsti gumbov, in sicer »dugmeta iz kokosovih oraha« in tako imenovani »korozzo«. Tako carina! Seveda je to komodno stališče, ker pač carina noče nikdar priznati, da se je zmotila, četudi se je faktično zmotila. Lahko bi z dokumentom dokazal, da se je ena in ista vrsta gumbov carinila enkrat h din 180, drugič a din 200, tretjič zopet a 180 din itd. Tovarna, ki dela že nad 100 let, vendar ne more eno in isto vrsto izdelovati v marcu iz enega materiala, v aprilu iz drugega, v maju zopet iz materiala kakor v marcu, itd. Menda bo ta logika pravilna za vsakega, za carino pa seveda ni! — Toda sedaj imam zopet drug primer! Isti gumbi so se mi za-carinili 5 din 200. Ko sem poslal na carino vprašat, če je to v redu, se mi je povedalo, da po novih trgovinskih dogovorih z Nemčijo velja samo ta carina 5 din 200. Dobro, to bi bilo v redu, če je izjava carinske uprave pravilna. Ce se bo vsem tako carinilo, tudi jaz ne bom sitnaril. Prosim pa za pojasnilo od naših strokovnih organizacij, kako je s to stvarjo. Ne sme se mi zameriti, če po tolikih razočaranjih zaupam svojim strokovnim organizacijam bolj, ko pa celo uradnim izjavam. Pojasnilo pa prosim — pošljite kar na »Trgovski list«. Poročajte vedno o vseh važnejših dogodkih svojega I kraja »Trgovskemu listu«! Minimalne mezde nameščencev Pri mariborskem okrajnem so-1 di.šču je vložil neki upokojeni policijski stražnik tožbo proti neke-1 mu trgovcu, ker mu je plačeval Pritožbe nemšk proti jugoslovanski gospodarski politiki Dunajski list »Siid-Ost-Echo« je I trgovec za 10 urno delo le po 10 objavil naslednjo kritiko nove ju-dinarjev dnevno oz. kasneje po gosiovanske trgovinske politike: 5(X) din mesečno, plačevati pa bi »V jugoslovanski gospodarski mu moral najmanj 2'75 din na uro politiki«, piše dunajski list, »so bi-v smislu naredbe o minimalnih li storjeni v zadnjem času zelo po-mezdah. Trgovec je tej tožbi ugo- inembni sklepi. Vse kaže, da se varjal ter navajal, da je bil tož- izvaja nova orientacija devizne nik pri njem nameščen kot knji- politike, ki opominja na bolj glo-govodja in skladiščnik, torej kot boke vzroke. Če se zvežejo posa-višje kvalificirani nameščenec, za mezni simptomi nove gospodarske katerega pa minimalne mezde ne politike, potem se človek ne more veljajo. Okrajno sodišče je tožbi izogniti vtisu, da gre dejansko za upokojenega stražnika ugodilo z nov sistem, ki jasno govori o ne-utemeljitvijo, da je opravljal tudi kem kolebanju, ki more privesti posle pomožnega delavca. do vsega mogočega. Trgovec se je nato pritožil na Nočemo govoriti s predsodki, prizivno sodišče, ki je trgovčevi zat0 naj govore samo činjenice: pritožbi ustreglo, ker se naredba ^ Jugoslovanska vlada je v zad-o minimalnih mezdah nanaša sa- njem času zej0 poostrila kontrolo mo na nekvalificirane delavce. izv<>za.. Cela vrsta izvoznih pred-Upokojeni stražnik je nato vložil me{ov je vnesena v seznam onih revizijo na stol sedmorice v Zagre- predmetov, za katere veljajo de-bu, ki je reviziji ugodil. V glav- vjzne omejitve. Med temi se na-nem je utemeljeval stol sedmorice ]mja nemški kovinski imlu- svojo razsodbo, da se naredba ba- striji tako zelo potrebni antimon, na o minimalnih mezdah v resnici kj j,a vrj,u vsega izkoriščajo v Ju-nanaša na nekvalificirane delavce, <,osiavjjj nemška rudarska podjct-toda njen 6. člen dostavlja, da se ja Nadalje neke kvote določenih kvalificiranim delavcem ne smejo vrs|. jesa^ konoplje, ovčjili in koz-plačevati nižje mezde ko nekvali- hjk ko^ ^ go rezervirane za izvoz ficiranim. 1 udi če banska uprava y države s svobodnimi devizami, tega izrečno ne bi odredila, bi se g jem gg je p00Stril izvozni reto razumelo samo po sebi. Zato bi kj nj kj[ predviden ob koln- rnoral prejemati tožnik najmanj po škili pogajanjih. Čim bolj se bo 2 75 din na uro. Prejemal pa je pooStrovalo izvajanje tega režima, manj. Po čl. 4. odst. 3. uredbe pa jem vegje ^ število onih predme-so individualne pogodbe, ki dolo- joy^ kj g0 deloma ali popolnoma čajo neugodnejše mezde od mini- izvzett jz trgovine s klirinškimi malnih, nične. Pogodba torej ne državami. V tem večji meri pa bo velja in je tožba upokojenega tudi postavljeno vprašanje korist-stražnika upravičena. j nosti onih žrtev, ki so jih storile j klirinške države pri plačevanju Židovski turisti V Italiji I jugoslovanskega blaga. Letošnja tujska sezona v Italiji 2. Izdaja angleških funtov po povzroča pristojnim italijanskim Narodni banki kr. Jugoslavije je oblastem težke skrbi. Tujih turi- bila za uvoznike do nedavna ome-stov ki bi bili dobri plačniki, je jena na 5 do 6% potrebne koli- din, potrošenega za takse na toz-letos zelo malo, dohodek od tuj- čine. Pred dvema tednoma pa je hf> in ™enovedi «a vto- skega prometa je pa vedno igral bil ta odstotek zvišan na 35 do v italijanski plačilni bilanci veliko 40%. Ker se sedaj še nič ne ve vlogo. Zaradi dogodkov na Juž- o dovolitvi nekega deviznega krenem Tirolskem pa se je že itak dita Narodni banki kr. Jugoslavi-majhni dotok tujcev še bolj zni-1 je, se mora sklepati, da je Na-žal. Zato je bil od italijanskih ho- rodna banka z diskontiranjem de-telirjev tem bolj pozdravljen do- la svojih rezerv olajšala izdajo tok tujcev, ki se je začel te dni in funtov. V vsakem primeru pa se ki se bo še povečal na nekaj tisoč, mora smatrati to povečanje izdaja-Italijanska vlada je namreč dovo- nja funtov kot pospeševanje jugo-lila avstrijskim in nemškim emi- slovanskega izvoza v devizne dr-grantom, ki so morali zapustiti žave. Ta ukrep je v nasprotju z Nemčijo, šestmesečno bivanje v dosedanjo gospodarsko politiko, ki Italiji, če prinesejo s seboj naj- je stremila za tem, da v svrho čim manj G000 lir v tujih valutah ali večjega prihranka deviz pospešuje devizah. Ker je dal v ta namen čim večji uvoz blaga iz klirinških židovski odbor v New Yorku mi-1 držav. lanskim Zidom na razpolago pri- 3. Za nove investicije tujega ka-bližno 2 milijona funtov ali 200 pitala, ki pride v Jugoslavijo v milijonov lir, bodo mogli priti ži-1 obliki deviz, so izdane posebne dovski emigranti v Italijo. Italijan- transferne olajšave. Določeno je, ska hotelska in tujska industrija da se more letno od dohodka kaši bo s temi 200 milijoni na vsak pitala transferirati 20% osnovne-način mogla nekaj pomagati. Dru- ga dobička. Praktično pomeni to, go je pa seveda vprašanje, če bo da se bo v tujino izvozil zelo vita dohod Židov, kakor pravi »N. sok odstotek dividend in da bo Zurcher Zeitung«, Italiji zaradi kapital v teku 5 let amortiziran, njene nove plemenske politike tu- Ta ukrep favorizira interese ta- ... I 1 '1 A Xhnlr/Mi n v r» A Tl /T1 1 IQ Iti vsega tega! Vsak teh ukrepov postavlja vprašanja, na katera se mora v interesu dobrih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo odgovoriti, da se bodo na ta način ti novi gospodarsko-politični ukrepi mogli spraviti v sklad s sistemom nedotakljivega in pozitivnega sodelovanja med Nemčijo in Jugoslavijo, katero sodelovanje se mora kakor tudi zunanja politika upravljati po zakonu dobrega sosedstva.« * Dunajski list popolnoma napačno tolmači ukrepe jugoslovanske vlade. Predvsem pozablja, da so zašle jugoslovanske tovarne, zlasti tekstilne, v skoraj brezizhodne položaje, ker niso mogle nabaviti v deviznih državah njim potrebnih surovin. Stvar je pač la, da se dobe neke surovine v zadovoljivih količinah samo v deviznih državah. Če je torej hotela Jugoslavija priti do teh surovin, potem je morala gledati na to, da poveča svoj izvoz v devizne države. Samo zato so bili tudi storjeni ukrepi, s katerimi naj se pospeši izvoz v neklirinške države. Omeniti pa moramo tudi to, da so se zlasti nekatere industrijske surovine izvažale v klirinške države v takšni meri, da so potem te surovine primanjkovale domači jugoslovanski industriji. Prav tako je zelo razumljiv ukrep, s katerim se hoče pritegniti tuji kapital v Jugoslavijo. Ta ukrep je naraven in bi moral biti zlasti razumljiv za države z avtarkičnim gospodarstvom. Hkrati pa tudi pojasnjuje prvi ukrep, ki ga graja dunajski list. Čisto neutemeljen je tudi strah dunajskega lista, da bi Narodna banka plačevala izvoznikom funte iz svojih deviznih rezerv. Izkazi Narodne banke to trditev dovolj jasno zanikujejo. Razsodba državnega Izdatki za takse za tožbe, menice itd. pridejo v davčno osnovo družbenega davka Pri odmeri družbenega davka je neki banki davčna oblast vnesla v osnovo družbenega davka tudi zneske, ki jih je plačala banka za takse na tožbe, protestne menice, zabrane in podobno. Pritožbo zaradi obdačenja teh izdatkov je državni svet z razsodbo št. 9830/37 z dne 19. aprila 1939. odbil s temi razlogi: »Navedbe tožbe, v kolikor se z njimi izpodbija pravilnost vštet-ja v davčno osnovo zneska 3967‘50 din, potrošenega za takse na tožbe, proteste in prepovedi na vto- zani, izkazale z odpisom po toč. 6. čl. 83. navedenega zakona v bilanci. Ker pa v tem primeru tožeča banka niti ne trdi, da bi bili gornji izdatki storjeni zaradi terjatev, ki so bile kot neizterljive že odpisane po navedeni toč. 6. čl. 83., tedaj ni bilo zakonske možnosti za izvzem teh izdatkov iz davčne osnove.« Po čl. 83. zakona o neposrednih davkih se odbijajo od davčne osnove vsi režijski stroški, ki so žene menice, nimajo podlage v | potrebni za dosego dobička, v ko di zaželen. kih držav, kakor sta Anglija in Francija ter otcžkoča investicije iz klirinških držav. 4. Zadnji ukrep finančnega ministra z dne 29. julija ima nasled- zukonu za razveljavljenje tožene ga odloka. To pa zato, ker ti izdatki ne pomenijo izdatkov, ki bi jih banka storila za dosego kakšnega dobička, temveč so to izdatki, ki jih je banka storila, da bi svoje že obstoječe terjatve zagotovila oz. izterjala. V kolikor so bili izdatki, ki jih je banka storila, potrebni in opravičeni, da bi banka mogla priti do svojih terjatev, jih bo ob iz-tcrjavanju svojih terjatev izterjala hkrati z njimi ter se bodo s tem tudi za znesek teh izdatkov povečale terjatve banke (točka 11. člena 82. zakona o neposrednih davkih) ter se zaradi tega ti izdatki, uporabljeni iz tekočih dohodkov za povečanje premoženja banke, niso mogli v nobenem primeru izvzeti iz davčne osnove. V kolikor pa bi se izkazalo, da gornji izdatki niso povečali bančne terjatve, zaradi katere so bili storjeni, se morejo ti hkrati s terjatvami odpisati v onem poslovnem letu, kadar se bodo te ter-atve, s katerimi so ti izdatki zve- »Službeni list« ki. banske uprave dravske bano vine z dne 9. avgusta objavlja: I nji pomen Uredbo z zakonsko močjo o ne- a) Odpravlja tudi zadnje vzdrže dvignjenih (zapadlih) sodnih polo- vanje uradnega tečaja dinarja in gih — Uredbo o ureditvi mini- .daje prosto pot zasebnemu tečaju, strstva za trgovino in industrijo b) Državne finance po službi — Pojasnilo o oproščanju osebja tujih dolgov morajo izplačevati dustrijskih podjetij od vojaške devizne premije kakor na svobod- m službe — Konvencijo o postopa- nih deviznih tržiščih ter nastaja nju z vojnimi ujetniki — Razne druge objave. Že v 24 urah barva, plesira in kemično sna ti obleke, klnbnke ftd. Skrobi in svetlolika srajce, ovral nike in manšete Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH s tem nova obremenitev državnega proračuna. c) Finančni minister g. Djuri-čič je utemeljil te ukrepe s tem, da se mora olajšati možnost izvoza v devizne države. S tem pa nastaja nevarnost, da bodo delovale devizne premije kot vijak brez konca ter da bodo na ta način po Ivzročile nemir v dosedaj stabilnih |odnošajih s klirinškimi državami č) S tem pa se odpira tudi pot Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 3 L u kapitala Telelon št. 22-72. | Po vseh teh činjenicah je jasno, da ne moremo iti zlahka preko likor niso izvzeti po čl. 82. Izdatki pa, o katerih je bil prej govor, so storjeni zaradi izplačila bančnih terjatev ter s tem nedvomno z namenom, da se doseže dobiček. Z ozirom na to bi se mogli smatrati tudi kot režijski stroški in kot takšni odbiti od davčne osnove. Toda v primeru, da bi jih dolžnik plačal kot stroške k glavnemu dolgu, bi se morali izkazati kot dohodek, tedaj pa bi se morali tudi obdačiti. Davčna oblast in državni svet pa sta sma-tiala, da so ti izdatki vezani na samo terjatev ter da se more o njih ev. izvzetju iz davčne osnove sklepati šele takrat, ko se izvzamejo iz davčne osnove same terjatve. To pomeni, da se ti ne smatrajo kot režijski izdatki (ker to so le oni, ki so potrebni za obratovanje podjetja), temveč kot dodatki k terjatvam, ki bodo plačani hkrati z glavnimi terjatvami ali pa hkrati z njimi proglašeni kot neizterljivi. V tem primeru pa se tudi izvzamejo iz davčne osnove. Konkurzi - poravnave Razglašen je konkurz o premoženju Ane Derkač, posestnice in lastnice pekarije v Cankovi. Kon-kurzni sodnik Prohinar, upravnik mase odvetnik Bajlec v Murski Soboti. Prvi zbor upnikov 22. avgusta ob pol desetih, oglasitveni rok do 22. septembra. Ugotovitveni narok dne 6. oktobra ob pol desetih. Politične vesti Do sredine oktobra se mora evropska politična situacija razčisti ti, bodisi z vojno ali s sporazu mom. To hočejo doseči, kakor piše »Kurier Poljski«, ki je zelo blizu poljskim vladnim krogom, evropske zapadne sile. Sedanje stanje je tako neznosno, da nikakor ne bi smelo trajati še naprej.^ V zunanjepolitični situaciji je nastal trenuten odmor, ki pa ne bo trajal dolgo. Nekateri menijo da se bo po 20. avgustu P°lozalJ"; pet poostril. Medtem se v vseh državah oboroževanje silno povečuje O velikih vojnih pripravah Dričajo tudi manevri v raznih državah. Ti manevri se prirejajo v tako velikem obsegu, ko še nikdar doslej. Računajo, da imata Nemčija in Italija najmanj 3 milijone vojakov pod orožjem, vse evropske države pa okoli 11 milijonov. Gdanska vlada je ugodila poljskemu protestu in je svoje odredbe proti poljskim carinskim uradnikom preklicala. Vodja nar. soc. v Gdansku For-ster je bil zopet pri Hitlerju in imel z njim dve uri trajajoč razgovor. Menda je od tega razgovora odvisen nadaljnji razplet dogodkov okoli Gdanska. Hitler je sklical na posvet Berchtesgaden vodilne nemške ge ncr&lc Predsednik avstralske vlade izjavil, da bo Avstralija popolnoma na strani Anglije, če bi se ta zaradi svoje sedanje politike zapletla v Evropi v vojno. Za skupno stvar se bo borila Avstralija do konca na strani Anglije. Predsednik sovjetske vlade Molotov je po poljskem poslaniku v Moskvi povabil poljsko vlado, da se tudi ona po posebni vojaški misiji udeleži konference vojaških strokovnjakov Francije, Anglije in Rusije v Moskvi. Poljska je povabilo sprejela, svojo vojaško delegacijo pa bo poslala šele potem, ko se bodo začela obravnavati vprašanja, ki se tičejo direktno tudi Poljske. Do takrat bo zastopal Poljsko moskovski poljski vojaški ataše. Siamsko poslaništvo v Londonu najodločneje zanika vest, da bi se Siam pridružil paktu proti komin-terni. Japonski generali zahtevajo, da se Japonska popolnoma priključi Nemčiji in Italiji ter da sklene z njima vojaško zvezo. Temu pa se upira vlada. Nekateri napovedujejo zaradi tega spora vladno krizo, ki bi se odločila v korist generalov, katerim so odločujoči činitelji vedno bolj naklonjeni. Ameriški kongres se je odgodil do januarja. V zadnjem času je bilo njegovo delovanje označeno z vedno večjim odporom proti iniciativnim predlogom Roosevelta. Vendar pa mu je dovolil zahtevane kredite in mu tudi podaljšal valutna pooblastila, če bi nastali veliki zunanjepolitični dogodki, bo Roosevelt sklical kongres k izrednemu zasedanju. Ameriški finančni minister Mor-genthau je prišel v London. Listi pišejo, da se bo v Londonu pogajal zaradi ohranitve trostranskega valutnega sporazuma, ker baje hoče Anglija znižati vrednost funta, ter zaradi položaja na Daljnem vzhodu. Anglija ne misli začeti vojne proti Japonski, temveč bi se boj proti Japonski prenesel na gospodarsko in finančno polje ter bi se v novi sistem pritegnila tudi Kitajska. Nizozemska vladna kriza še vedno ni rešena. Mandatar krone de Geer je naletel pri sestavljanju vlade na tako velike težkoče, da bo moral najbrže vrniti mandat. Italijanska korporacijska zbornica je sprejela zakonski načrt, po katerem izgube italijansko državljanstvo vsi Južni Tirolci nemške narodnosti, ki se nočejo izseliti v Nemčijo. Južni Tirolci bodo torej morali zapustiti svoje domačije ali pa izjaviti, da so italijanske narodnosti. Kakor poročajo švicarski listi, se bo večina Južnih Tirolcev odločila za slednje. General Franco hoče rešiti spor med generali in falangisti na ta način, da bi v zunanji politiki ustregel generalom in bi Španija ostala nevtralna, v notranji politiki pa falangistom. Alfonz XIII. je odklonil Francovo povabilo, da se vrne v Španijo, ker bi po Francovih pogojih bil brez moči in bi bil kralj le na papirju. Zaradi umora madridskega policijskega nadzornika je aretirala policija takoj po umoru okoli šestdeset ljudi, nato pa še nekatere. Pred prekim sodom je bilo nato obsojenih na smrt prvi dan 53 ljudi, drugi dan pa 8. Vseh 61 ljudi je bilo takoj po obsodbi ustreljenih. Madžarski trgovinski minister Kunder bo odstopil, ker je prišlo med njim in min. predsednikom do nesoglasja glede raznih aktualnih političnih vprašanj. Madžarska vlada se je prvič po-služila pravice, katero ji daje novi brambni zakon, da tudi že v mirnem času razlasti tovarno, ki jo smatra važno za narodno obrambo. Tako je sedaj razlastila tovarno praške družbe »Sphinx, združene emajlne in kovinske tvomice« v Fiilehu. Tovarna je bila ena naj-večjih v bivši češkoslovaški in je priključitvijo dela slovaškega ozemlja pod Madžarsko prišla pod Madžarsko. Polovico odškodnine mora plačati Madžarska v gotovini, polovico v 25 letnih obrokih. Nasprotja med Čehi in Nemci so ; se v izadnjem času nekoliko ublažila, ker je ibil odstavljen dr. Frank, ki je zahteval najbolj brezobzirno politiko proti Čehom. V zvezi z njegovim odstopom so že bile preklicane tudi nekatere odredbe, ki so bile od Čehov sprejete posebno neugodno. Načrti o razmestitvi novih vojnih letališč in zrakoplovnih središč so bili ukradeni v angleškem vojnem ministrstvu. Sovjetska Rusija bo anektirala Zunanjo Mongolijo, ki ima sicer le 900.000 prebivalcev, a je večja ko Francija in Nemčija skupaj. Znana so tudi velika rudna bogastva Zunanje Mongolije. Washingtonska vlada bo kupila 6 milijonov unč srebra od kitajske vlade. S tem bo podprla odpor kitajske vlade proti Japonski. Pri zadnjem japonskem atentatu na čungking, ki je bil dosedaj največ ji japonski zračni napad na to mesto, je bil nemški konzulat popolnoma razrušen. Trgovinski register Vpisale so sc naslednje tvrdke: Onie Davorin, trgovina s sadjem na veliko v Ribnici. Kalan Franc, nakup in prodaja in izvoz lesa, Vrbje pri Žalcu. Franjo Šnudcrl, Zg. Jakobski dol. Obratni predmet: Nakup in prodaja sadja na drobno in debelo in eksport tega. Vpisale so se spremembe in dodatki pri naslednjih firmah: »Jezersko«, gozdno-produkcijska družba z o. z., Kokra. Izbriše se poslovodja Robert Fiirst, vpiše pa se poslovodja dr. Friderik Luck-mann, odvetnik v Ljubljani. Kemindustrija, razpežcvalnica bencina, olj in kemikalij, družba z z. z., Maribor. Izbriše se dosedanji poslovodja Rudolf Lorger, vpišeta pa se kot poslovodji Fric Scherbaum, hišni posestnik v Mariboru in Leopold Melitzer, trgovec v Mariboru. Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, podružnica v Mariboru. — Vpiše se Dragutin Kopold, uradnik Prve hrv. štedionice, podružnice v Mariboru, ki je upravičen sopodpisovati firmo v smislu pravil in instrukcij. Tovarna hranil Mirim, družba z o. z. v Mariboru. Spremenila se je družbena pogodba. Naziv tvrdke se glasi odslej: Mirim, tvornica čokolade, kakako-a i bonbona, društvo sa ograničenim jamstvom. Dosedanja osnovna glavnica se je zvišala od 800.000 na 1,000.000 din in tudi vplačala v gotovini. R. Stermecki, Celje. Obratni predmet: trgovina z mešanim in modnim blagom ter izdelovanje obleke na zalogo in prodaja iste, Celje. Besedilo in obratni predmet tvrdke ostaneta neizpreme njena, tvrdka pa se preosnuje \ javno trgovsko družbo, katere družbenika sta: Rudolf Stermecki, tr govec v Celju in Ruda Stermecki, trgovec v Celju. Tvrdko zastopa Rudolf Stermecki sam, Ruda Stermecki pa kolektivno s 'Stermeckim Rudolfom. Tovarna kemičnih izdelkov Hrastniku, d. d. Vpiše se kot član upravnega sveta Maks Adolf We sten, industrialec v Celju. Ruška tekstilna industrija F Vlach, Ruše. Prokura se je podelila Ani Vlach. Izbrisale so se naslednje firme Centralna banka za trgovino obrt in industrijo, d. d. Zagreb podružnica v Mariboru — zaradi opustitve podružnice. Felix Michelitsch, trgovina drobnim blagom v Mariboru zaradi smrti lastnika. Josip Šusterič, trgovina z me šanim blagom na drobno, Maribor — zaradi opustitve obrata. Rudolf Anderlič in drug, dru žba z o. z. v likvidaciji, Ormož zaradi končane likvidacije. Zurl Ivan, Kočevje, trgovina z ogljem in lesom — zaradi opusta obrata. Anton Škof, Ljubljana, trgovina z mešanim blagom — zaradi opusta obrata. Ferenčak & Šetinc, Maribor, trgovina z manufakturo, konfekcijo in modo na drobno — zaradi pre-stanka obrata. H. I. Turad, konfekcija, tekstilije, moda, galanterija in čevlji, Maribor. Lastnik Fuchs Albert — zaradi prestanka obrta. Zunanja trgovina izvozom nafte. Vsak izvoznik nafte in njenih derivatov mora imeti v bodoče posebno dovoljenje Narodne banke. Grška vlada je sklenila, da bo subvencionirala izvoz tobaka v ne-klirinške države. V ta namen je zaenkrat dovoljenih 30 milijonov drahem. Italijanska proizvodnja živega srebra je znašala: 1. 1933. 616 ton, leta 1934. 438, leta 1935. 935, 1. 1936. 470, leta 1937. 3.305 in leta 1938. 2.300 ton. Italija je izvozila žvepla v prvih mesecih 90.918 ton proti 88.602 tonam v istem času 1938. Prvi uspešni poskusi z avtarkičnim avtobusom so bili izvršeni v Napulju. Pri teh avtobusih se uporablja kot gorivo plin, ki se pridobiva iz koksa. Veliko in moderno tovarno aluminija bo zgradila;na Madžarskem neka angleška skupina, ki bo v ta namen investirala dva milijona funtov. Madžarska vlada je odobrila zakonski načrt, po katerem bo kršitev deviznih predpisov kaznovala tudi s prisilnim delom od 10 do 15 let. Anglija bo nabavila večje količine bombaža v Egiptu ter bo v zameno dobavila Egiptu orožje in municijo. Med Nemčijo in Afganistanom je bila sklenjena trgovinska pogodba, ki je bila nato dopolnjena s kreditnim dogovorom. Nemčija bo dobavila tekstilne stroje in hidravlične instalacije. Ameriško-ruska trgovinska pogodba je bila podaljšana. Sovjetom je dovoljen blagovni kredit v višini do 40 milijonov dolarjev za prihodnje leto. Pogoji so isti kakor lani. Avtomobilov je bilo prodanih v U. S. A. v juniju 301.371 proti 321.614 v maju. V primeri z lanskim junijem pa se je prodaja povečala za 189.939 avtomobilov ali za 59%. V prvem polletju je bilo prodanih 1,557.000 voz proti 936.000 avtomobilom v istem času 1938. Proizvodnja mangana je v času svetovne gospodarske krize v letih 1929—1932 padla od 3-7 na.1'3 milijona ton. Od leta 1935. dalje, ko se je začelo oboroževanje, pa se je začela proizvodnja mangana silno večati ter je znašala leta 1935. 4'2, leta 1937. pa celo 7 milijonov ton, dočim je leta 1938. nekoliko padla. Uredba o gospodarskih Francozi so se začeli zanimati za izkoriščanje ležišč bizmuta v Al-dincu pri Zaječaru. Naš lesni izvoz v Nemčijo je zastal, ker nemški lesni uvozniki ne dobe dovoljenj za plačilo blaga. Uradna cena za bolgarsko izvozno pšenico je bila zvišana za 10 stotink nad lansko ceno. Pšenica bo odslej veljala od 3'50 do 380 levov za kilogram. Cena se je zvišala baje proti volji ministrskega predsednika Kjuseivanova. Romunija je uvedla kontrolo nad »Službene novine« z dne 7. avgusta so objavile naslednjo uredbo o gospodarskih svetovalcih: § 1. — Poklic gospodarskih svetovalcev je služba javnega reda. Ta poklic se more pridobiti in izvajati samo na podlagi dovoljenja, ki ga izdaja ban po določilih te uredbe. Izvajanje tega poklica se izvršuje po predpisih te uredbe. § 2. — (*) Dovoljenje za izvrševanje poklica gospodarskega svetovalca se more izdati samo tistemu: 1. ki je državljan kralj. Jugoslavije, 2. ki je sposoben za izvrševanje pravnega obrta in ki je zanesljiv, 3. ki ni s sodno sodbo obsojen za dejanje, ki ima za posledico izgubo častnih pravic, kateremu ni sodbo sodišča ali z odlokom upravnih oblasti prepovedano opravljanje kakega obrta, kateremu ni s sodbo sodišča odvzeta sposobnost za opravljanje revizije in drugih preiskav v smislu obstoječih zakonskih predpisov, proti kateremu ne obstoje poleg prej navedenih še kateri drugi razlogi, ki so navedeni v odst. 2. § 61. obrtnega zakona, 4. ki je diplomiral ali doktoriral na gospodarsko - komercialni visoki šoli v državi ali podobni visoki šoli oz. fakulteti v tujini, v kolikor je ta diploma v Jugoslaviji veljavna za vstop v državno službo, 5. ki ima petletno prakso v javni službi gospodarskega značaja, v revizijski službi revizijskih zvez po zakonu o gospodarskih zadrugah ali zvez po uredbi o občinskih hranilnicah ali združenj za revizijo ali revizijskih zvez po drugih veljavnih zakonskih predpisih ali pri gospodarskem svetovalcu, 6. kdor je položil kavcijo 30.000 dinarjev. (2) Od prakse, predvidene po toč. 5. odst. 1. pri gospodarskih podjetjih in ustanovah se mora dokazati najmanj dveletno delo na vodilnem položaju. (3) Glede polaganja, ,vračanja in uporabe kavcije veljajo določila § 64. obrtnega zakona, ko tudi določila, ki jih na podlagi teh določb predpiše minister za trgovino in industrijo. § 3. — Naloga vsakega gospodarskega svetovalca je: 1. da s svojim strokovnim znanjem in delom pomaga v gospodarskih vprašanjih posameznikom in pravnim osebam, 2. da daje v takšnih vprašanjih strokovna mnenja, 3. da na zahtevo sodnih, upravnih in samoupravnih oblasti ali pooblaščenih zasebnih oseb izvede revizijo in preiskuje poslovne knjige gospodarskih podjetij in ustanov, vsega njihovega poslovanja, posameznih panog njihovega poslovanja ali posameznih njihovih poslov. Sodne, upravne in samoupravne oblasti smejo izdati nalog za revizijo in preiskavo samo, v kolikor so za to pooblaščene na podlagi posebnega zakonskega predpisa. Gospodarski svetovalec mora zaupane mu posle izvrševati vestno in natančno ter čuvati tajnosti, katere se mu zaupajo. Revizije in preiskave izvršuje po prejetih nalogih. Gospodarski svetovalec, ki krši svojo dolžnost, je odgovoren za vso škodo, ki bi jo s svojim postopanjem povzročil. Neposredno nadzorstvo nad delom gospodarskih; svetovalcev izvaja ban. § 4. — (') Gospodarski svetovalec ima pravico zahtevati za svoje delo nagrado, ki jo določi sporazumno s strankami. Ce ni takšne pogodbe, velja tarifa, ki jo predpiše ban, če pa te ni ali v primeru spora na podlagi svobodne pogodbe ali tarife, določajo nagrado na tožbo gospodarskega svetovalca ali stranke pristojna sodišča. Z določilom 1. odstavka ni izključena pogoditev po pristojnin z zakonom odobrenih razsodiščih. § 5. — (!) Gospodarski svetovalec se kaznuje, v kolikor se storjeno dejanje ne kaznuje strože po katerem drugem zakonu, z denarno globo do 50.000 din: 1. če izvršujoč revizijo ali preiskavo v svojem poročilu javno ali na kateri drug način poroča ali potrdi nekaj neresničnega ali zamolči ali izmaliči činjenice, ki bi bile važne za presojo uspeha revizije, 2. če krši dolžnost čuvanja poslovnih tajnosti ali drugih tajnosti, za katere je zvedel pri izvrševanju revizije ali preiskave ali da se s temi tajnostmi neupravičeno okoristi. (2) Gospodarski svetovalec se kaznuje z globo do 10.000 din: 1. če je prevzel dolžnost revizije ali preiskave, a te ne vrši brez utemeljenega razloga, 2. če prekorači tarifo, predpisano v smislu § 4. te uredbe. 3. Kazni izreče upravna oblast prve stopnje. Plačane globe se uporabijo za banovinske fonde za podpiranje strokovnih šol v smislu § 406. obrtnega zakona. § 6. Pravica za opravljanje poklica gospodarskega svetovalca se izgubi: 1. če gospodarski svetovalec po izdanem dovoljenju izgubi jugoslovansko državljanstvo ali sposobnost za opravljanje pravnih poslov ali če pride v konkurz, 2. če je gospodarski svetovalec po izdaji dovoljenja obsojen od sodišča za dejanje, ki ima za posledico izgubo častnih pravic, ali če mu je bilo prepovedano izvrševanje poklica ali če mu je bilo izdano dovoljenje na podlagi napačnih listin ali v nasprotju s § 2. te uredbe, ali če se ne položi kavcija v določenem roku. § 7. — Ban more odvzeti gospodarskemu svetovalcu dovoljenje za opravljanje poklica gospodarskega svetovalca: 1. če je kaznovan po 1. odst. § 5, te uredbe, po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali zaradi tihotapstva, 2. če je bil v zadnjih letih trikrat ali večkrat kaznovan za dejanja iz 2. odst. § 5. te uredbe. V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno Rogaško mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. Ban more odvzeti gospodarskemu svetovalcu dovoljenje začasno za določen čas, toda najdalje za tri leta, če se gosopdarski svetovalec, čeprav je bil predhodno pismeno opominjan na red, ponovno pregreši proti svoji dolžnosti z nemarnim ali brezvestnim izvrševanjem službe ali če to izvrši pod obtežilnimi okoliščinami. Ce mu je bilo dovoljenje začasno odvzeto že dvakrat, more ban odvzeti dovoljenje v primeru ponovne nemarnosti za vedno. § 8. — Osebe, ki imajo na dan uveljavljenja te uredbe dovoljenje pristojne upravne oblasti po obrtnem zakonu za opravljanje poslov, ki spadajo v smislu te uredbe v delokrog dela gospodarskih svetovalcev, ohranijo te pra- vice brez ozira na to, če izpolnjujejo pogoje po § 2 te uredbe. Dovoljenje se mora v roku, ki ga določi ban zamenjati za dovoljenje v smislu te uredbe. Zamenjava dovoljenj je oproščena vsake takse. Ob zamenjavi se mora založiti kavcija po toč. 6. odst. 1. § 2. te uredbe. Ce lastnik dovoljenja ne izpolnjuje pogojev po toč. 4. odst. 1. § 2. te uredbe, se mora v dovoljenju označiti delokrog dela, ki mu glede izvrševanja revizije ali preiskave gospodarskih podjetij ali ustanov pripada na podlagi prejetega dovoljenja. Lastniki takšnih dovoljenj se ne smejo imenovati gospodarski svetovalci. Po uveljavljenju te uredbe se ne smejo izdajati dovoljenja po obrtnem zakonu za opravljanje poslov, ki po § 3. te uredbe spadajo v delokrog gospodarskih svetovalcev. Nerešene prijave za opravljanje takšnih obrtov, ki so bile vložene do dneva uveljavljenja te uredbe, se morajo zavrniti. Uredba je stopila v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«. Uredba o ustvarjanju živilskih Ministrski svet je na predlog | Beograd, mesta, v katerih so kmetijskega in vojnega ministra sedeži banovin, dalje mesta in ob- ter v sporazumu s trgovinskim, fi nančnim in socialnim ministrom izdal uredbo o ustvarjanju živilskih rezerv. Te rezerve se delajo po načrtu, ki ga bo napravil go-spodarsko-finančni odbor ministrov. Način, kako se nabavijo oz. zagotove ta živila ter roki, v katerih se morajo ta živila nabaviti ter proračun stroškov za nabavo živil določi gospodarsko - finančni odbor ministrov. Kot rezervna živila določa uredba naslednja živila: pšenico ali moko, suhomesnate izdelke, mesne ali ribje konserve, razno posušeno povrtnino (fižol, grah, riž, zdrob, razne kaše, sočivje), testenine, sol, mast, olje, sladkor, kavo in čaj. Rezervna živila se morajo zagotoviti ne samo za vojsko, temveč tudi za civilno prebivalstvo, zlasti pa za ono v pasivnih krajih. Rezervna živila se vskladiščijo v zasebnih skladiščih, če se ne morejo v državnih, občinskih ali banovinskih. Za razdelitev živil skrbi trgovinski oz. kmetijski minister. čine z industrijskimi podjetji, v katerih je na dan zaposlenih nad 1000 oseb, morajo nabaviti in imeti v skladiščih živila, kolikor jih je potrebno najmanj za en mesec prehrane vsega njihovega prebivalstva. Ta živila morajo v najbolj ugodnem času vedno znova obnavljati. Mesta in občine morajo na svoje stroške čim prej sezidati potrebne silose oz. moderna skladišča za vskladiščenje rezervnih živil. V ta namen naj najamejo dolgoročna posojila. Finančni minister se pooblašča, da ustanovi poseben fond za državne rezerve živil. Ta fond bo služil kot obratna glavnica za nabavo živil, za zidavo silosov oz. modernih skladišč, za vskladiščenje živil ter za kritje vseh stroškov, ki nastanejo z nabavo in ob-novljenjem živilskih rezerv. Ta fond se naloži pri Državni hipotekami banki. Denarna sredstva za ta fond mora zagotoviti finančni minister. Izgube svetovne trgovinske mornarice Svetovna trgovinska mornarica (štejejo se samo ladje z nad 100 bruto reg. tonami) je izgubila lani 349 ladij s 520.150 tonami proti 328 ladjam s 457.658 brt. v letu 1937. Največ izgub je imela angleška trgovinska mornarica; namreč 94, nato pa slede: Japonska s 47, USA z 39, Kitajska s 25, Francija z 21, Norveška z 19, Španska s 17, Švedska z 11, Italija z 10, Grčija z 9, Chile, Danska in Portugalska vsaka s po 6, Nizozemska s 5, Panama s 4, Argentina, Finska in Estonija s po 3, Belgija in Rusija s po 2 ter s po eno ladjo Jugoslavija, Palestina, Turčija, Ni-karagua, Litva in. Ekvador. Največji del ladij se je potopil zaradi elementarnih nezgod. Delno poškodovanih pa je bilo 8.591 par- nikov, 2.417 motornih ladij in 618 jadrnic. Stavbena konjunktura Švedske Zelo močno je bilo vse leto stavbeno gibanje na Švedskem, kjer je gospodarstvo doseglo že splošni indeks iz 1. 1937. Ta delavnost povečuje konjunkturo v vsem gospodarstvu. Edina izjema so tečaji delnic, na katere vplivajo predvsem zunanji dogodki. V železni in jekleni industriji je indeks porabe narasel od 132 na 136. Povečala se je tudi zunanja trgovina. Indeks uvoznih industrijskih predmetov se je dvignil od 182 na 147 in dosegel doslej najvišjo točko. Velik del uvoza je bil namenjen oborožitvi države. Enako pa je narasel izvoz predvsem z visoko prodajo rude za vojno industrijo. Dobave - licitacije Pri štabu za utrjevanje v Ljubljani se bo sklepala 10. avgusta pismena pogodba za napravo voda visoke napetosti pri Vrhniki; dne 12. avgusta za dobavo kompletnih poljskih kovačnic s celotnim pripadajočim orodjem, kozjih nog (čuskija) in dolžinskih mer; dne 14. avgusta raznih žag, sekir, ključavnic, lopatic za premog, kovaških nakoval, sit in rešet za pesek; 16. avgusta pribora in rezervnih delov za vozove, meril za kovine, žag, klešč za armature, podkcva-škega orodja, strojev za upogibanje železa, lopat, krampov, minerskih čistilnic in drugega orodja ter pribora za upogibanje armatur. Dne 14. avgusta bo pri istem štabu licitacija za dobavo gasilskega materiala, 16. avgusta elektroinstalacij-skega materiala, 29. avgusta pa za dobavo 10 sanitetnih avtomobilov. Nabava 17.649 kg papirja. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo 17.649 kilogramov tiskovnega papirja. Licitacija bo 23. avgusta ob 11. uri v pisarni ekonomskega odseka, Sv. Jakoba trg štev. 2. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5% kavcija v pisarni Direkcije pošte v Ljubljani, soba štev. 41. Pogoji po din 20-— v pisarni direkcije. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 16. avgusta ponudbe za dobavo jelovega jamskega lesa, vodomerov, gumenih cevi in računskega stroja. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 17. avgusta ponudbe za dobavo električnega materiala in Luten-ventilatorjev. Uprava zavoda »Obiličevo«, Kru-ševac-Obiličevo, sprejema do dne 17. avgusta ponudbe za dobavo železnih sodov; 21. avgusta inštalacije muflovskih peči za sulfat In solno kislino; 22. septembra raznega usnja in strojnih jermen. Mornariška izvidniška komanda, Šibenik, sprejema do 19. avgusta ponudbe za dobavo raznega železarskega materiala. Artilerijsko-tehnični zavod mornarice Lepetane sprejema do dne 24. avgusta ponudbe za dobavo raznih svedrov, glodal, škripcev, klešč, nožev, kladiv in drugega orodja, ščetk za čiščenje ter zaščitnih naočal. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 17. avgusta ponudbe za dobavo kompletne strojne naprave za hlajenje. Uprava vojno-tehničnega zavoda Kragujevac sprejema do 17. avgusta ponudbe za dobavo dinamo-žice raznih dimenzij; 29. avgusta pa 5.000 hrastovih pragov. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 17. avgusta ponudbe za dobavo belih volnenih kocev; 24. avgusta parnih zapiračev iz litega jekla ter telefonskega kabla. Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 16. avgusta ponudbe za dobavo raznih desk, opeke, azbestnega cementnega škriljevca, sadre, apna, navadnega stekla i. dr.; 18. avgusta svinca, svinčene pločevine, žebljev, raznega železa, železne pločevine in žice ter pocinkanih mrež; 21. avgusta cevi in kolen iz kovnega železa; 23. avgusta raznih ključavnic, ključev, kljuk, zapiračev, dimovodnih cevi, šamotne opeke; 24. avgusta cementa, mizarskega kleja, kita, karbolineja, salmijaka; 26. avgusta kavčuka v ploščah, kavčukastih cevi, raznega usnja. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 16. avgusta ponudbe za dobavo rezervnih delov za F. W. svetilke; 23. avgusta avtomatskih regulatorjev in jelovega Jamskega lesa. LICITACIJE Dne 23. avgusta bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za ■dobavo poltovomih avtomobilov; 24. avgusta tovornih avtomobilov; 25. avgusta za dobavo avtocistern za vodo. Pri upravi vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu bo dne 26. avgusta licitacija za dobavo jesenovih talp, hrastovih gred in bukovih desk; 29. avgusta večje količine vijakov za les; 31. avgusta raznih zakovic; 1. septembra brusilnih kamnov. Dne 16. avgusta bo pri Upravi Zavoda »Sarajevo« v Sarajevu licitacija za dobavo okvirjev za puško-mitraljeze. Dne 22. avgusta bo pri ekonom, gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo jermen za vagonsko električno energijo. Uprava vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 17. avgusta ponudbe za dobavo raznega olja; 18. avgusta stroja za ostrenje špiralnih svedrov; 22. avgusta konstrukcijskega in orodnega jekla; 30. avgusta čistega kositra in 2. septembra bele pločevine in brusnih kamnov. Pri isti upravi bodo lici- tacije: dne 11. avgusta za dobavo raznih strojev, 16. avgusta svinca, 17. avgusta orodnega jekla, 22. avgusta železne pločevine, 1. septembra valjkov, 2. septembra kopirnega stroja za les in bombaževino, 4. septembra večje količine raznih žarnic, 5. septembra električne vrvice. Pri štabu komande dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani bo dne 22. avgusta licitacija za prodajo starih suknenih, volnenih, lanenih in bombaževih krp ter 730 parov starih čevljev. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.) Prvi dnevi VIII. Mariborskega tedna Utpele gofpocfarjfce in kulturne prireditve Zadruga Mariborski teden se je letos zelo potrudila, da nudi poleg gospodarskega užitka obiskovalcem razstave tudi sicer pisan program in je smotrno postavila na obe nedelji velike kulturne prireditve, na delavnike pa razne športne (letalske, veslaške, plavalne) prireditve. Občinstvo bo zaradi tega programskega bogastva sodelovalo z razstavo dejansko ves čas, kar je prvi pogoj za uspeh, zlasti še v tujskopropa-gandnem smislu. Čedalje bolj se namreč vidi, da uspejo najbolj tiste prireditve, ki črpajo kolektivno ljudsko silo kraja. Dejansko vežejo mariborske razstave že skoraj vse vrste zanimanja gospodarskih ljudi, pričen-ši od trgovca in kmeta, pa do industrialca in tujca, ki mu morajo imponirati agilne velike tovarne Maribora in bližnje okolice. Vsakdo lahko vidi tu predmete, ki njega zanimajo. Kvečjemu je v zadregi, če vidi drugje nepregledno nastavljene predmete raznih strok, kar je že stara napaka prepolnih razstav in posledica tesnih prostorov. Razstave Nekakšna prenapolnjenost se opaža v obrtnih razstavah. V šolskih sobah je razstavljeno blago raznih strok. Posebno na hodnikih, pa tudi v sobah bi bilo treba zato štediti prostor. Treba je tudi računati z navalom ljudi, kakršen je bil v nedeljo, ko so se ljudje kar gnetli v procesiji po stopnišču. Videlo se je, da vleče naše ljudi še vedno množina predmetov, tujih opazovalcev pa je bilo nasprotno največ v samostojnih razstavah, predvsem v tekstilni dvorani in pri pokušnji vina. Problem porazdelitve razstav bi se torej moral za bodoče rešiti v tej smeri, da bi se pridobila komod-nost, ki jo zahteva kupčija. Največje razstave imajo tekstilne tvornice, ki so pokazale vse raznovrstne izdelke, zložene v izbranih likih in z dobrim okusom opremljeni celoti. Dvorana je res ena najbogatejših, kar je bilo doslej slovenskih razstavnih dvoran in vzbuja zato rešpekt tako pri tujcih ko pri domačem človeku, pri Mariborčanih pa ponos. V njej je lahko razumeti, zakaj poudarjajo prireditelji, da hočejo dati revijo domače proizvodnje. Vendar pa je na Mariborskem tednu močno zastopana tudi ostala slovenska industrija, prav tako ali še bolj pa nemška, posebno avtomobilska in radijska, ki pa zaradi ignoriranja ruskih postaj ne žanje tistega priznanja, ki bi ga sicer mogla. Vse razstavljene elektrotehnične naprave in izdelki so na višku modernosti. Za propagando je dovoljena celo vaja na pisalnih strojih, a radio se preskuša na vse možne načine. To je približevanje predmetov, ki ima gotovo svoj smisel in ki dokazuje spretnost domačih zastopnikov in trgovcev. Isto pravilo velja seveda za vse iznajdbe, kjer je letos prednjačil češki patent za vkuha-vanje sadja. Agilnost osebja je bi la sploh kljub navalu ljudi VTed-na vsega priznanja in je močno pripomogla k vtisu velikega uspeha. Kmečko ljudstvo ima dosti smisla za vse razstavljeno blago. Največ zanimanja pa je za orodje in za tehnične iznajdbe. Krasne razstave preprog so imele zato manj obiskovalcev, čeprav so vzbujale tako razstava orientalskih tvrdk s perzijanci ko tudi razstavi državne šole iz Subotice in Sarajeva dosti zanimanja pri meščanih. Za kmetijske predmete bi se mogla razstava še precej razširiti in tu ne bi smele manjkati slovenske tvrdke, tovarne in obrtniki in trgovci te stroke. Za mariborsko okrožje je razumljivo, da pomeni nekaj posebnega tudi letošnja mariborska razstava vin. Nad 70 različnih vrst in najslavnejših znamk je letos zastopanih. Ta izbira je privedla že mnogega kupca iz ostale Slovenije in iz Zagreba. Govori se, da so zaloge še precej močne, da se pa mnogo izvaža. Cene so stalne. Za novo letino se obeta dobro. Izredno dobra bo pa tudi ostala sadna letina in zato se je pokazalo mnogo zanimanja za druge vrste pijač in za različno predelavo domačega sadja, pri čemer je zbudila pozornost tvrdka Gusel z žganji in sadnimi vini. Kmetijska razstava se bo sčasoma lahko razvila še za oddelek sušenega sadja, konserv in razpošiljave sadja za izvoz. V tem smislu bi pa že lahko pokazala potrebni napredek tudi ljubljanska jesenska razstava, za katero se Štajerci že zdaj zanimajo. Zunanie p Privlačnost Mariborskega tedna je letos znatno narastla s prireditvijo slovenskega narodopisnega festivala, ki je popolnoma uspel. Vodstvu pod spretnim in delavnim strokovnjakom g. Franom Maroltom gre dosti zasluge za to, da se je prireditev razmahnila v potrebnem obsegu, brez katerega ni mogoče pritegniti ljudstva. Pri tem se je strogo varoval slog domače kulture in se je dosegla visoka stopnja popplnosti pri izvedbah. Sodelujoče skupine iz severnih krajev in Bele Krajine so pokazale, da je v našem ljudstvu še nedvigrijen zaklad, ki mora postati živa odlika naše tujskopromet-no važne dežele. Želeti je, da se to tako vestno pričeto delo z vso močjo in brez skopuštva razvije in nadaljuje. V Mariboru so se slišali že nasveti in predlogi iz drugih naših pokrajin, kar daje jamstvo, da bomo tu lahko zbrali še več narodopisnega blaga, ki se bo tako tudi ohranilo potomcem. Festival s prav živahnimi ljudskimi igrami in običaji, posebno pa s tako originalnimi plesi in petjem je bil največje presenečenje vsemu občinstvu, še najbolj pa mladini. Ne dvomimo, da bo po mladini prodrlo zanimanje za te prireditve med vse ljudstvo in da se bo z dežele število obiskovalcev povečalo. Prav izredno pa se je letos uveljavila udeležba mladine pri mariborskem tednu s pomočjo športnih prireditev, ki so doslej vse lepo uspele. Maribor ima za to najlepši teren in se z Dravo poskuša tudi v vodnem športu. Tudi te pogoje je razstavni odbor že znatno izrabil in s tem pritegnil mladino nase. Šel pa je še dalj in je v kulturnih razstavah dal na razpolago prostora zlasti mladini. V duhu mladine se zdi prirejena — sicer skromna — gledališka razstava, ki opozarja na najnovejše poskuse. Predstave so pa bile hkrati celo v Rušah in za Štajerce je že postalo značilno veliko zanimanje za odersko umetnost, kjer imajo svojega pionirja Žižka. Nemalo se je uveljavilo sodelovanje mladine tudi preko satire, ki vlada v prostorih Totega lista. Tu se dajejo tudi večerne predstave z domačimi močmi in se tako spaja razstava z zabavnim delom na veseličnem prostoru. Tudi te prireditve imajo velik uspeh. Doma in po svetu Zastopniki srbske združene opozicije so obiskali dr. Mačka v Ku-pincu. Po obisku je izjavil odvetnik Milovanovič, da jih je dr. Maček podrobno informiral o pogajanjih za sporazum. Zadnja redakcija sporazuma za rešitev hrvat-skega vprašanja je takšna, da bo gotovo privedla do definitivne rešitve tega perečega vprašanja. Tudi »Samouprava« piše, da so pogajanja za sporazum že v taksni obliki, da obljubljajo skorajšnjo in pozitivno rešitev. »Hrvatski dnevnik« je v eni svojih zadnjih številk komentiral razne vesti raznih tujih listov o sporazumu. »H. D.« pravi, da te vesti izhajajo večinoma od beograjskih dopisnikov teh listov in da dokazujejo, da danes uvidevajo tudi oni, ki imajo oblast v rokah, da se mora sedanje stanje spremeniti. V tem oziru so Hrvati popolnoma soglasni. Pogajanja za sporazum so se vodila in se bodo vodila o vprašanju, s kakšnimi ustanovami in organizacijami naj se sedanje stanje nadomesti. Dva pota sta pri tem mogoča: da bi prišlo takoj do končnega sporazuma ali pa bi se vprašanje rešilo le deloma in s tem ustvarila nova situacija, ter na njeni podlagi začela nova pogajanja za dokončni sporazum. Brez ozira na bodoči sporazum je že danes potrebno, da se odpravi vse, kar ni dobro in kar ovira sporazum. Tudi brez formalnega pristanka Hrvatov se more stanje v državi popraviti, ker Hrvati niso opozicionalci iz načela, temveč za- to, ker hočejo, da se spremeni stanje, ki jim ne ustreza. Ne bi sicer Hrvati rekli, da je hrvatsko vprašanje rešeno, priznali pa bi, da se je zmanjšal obseg onih stvari, s katerimi so Hrvati nezadovoljni. Ni vseeno, če je teh stvari več ali manj, ker igra tu važno vlogo tudi psihološko razpoloženje ljudstva. Hrvati pri tem zlasti opozarjajo na razna gospodarška vprašanja, na osebne persekucije, kjer bi: .ste mogel napraviti red brez ozira na to, če se sporazum sklene ali ne. »H. D.« pravi nadalje, da je že večkrat opozarjal, kako si zamišlja ureditev države. Dejal je, da je treba državo preurediti tako, da bo s skupno voljo ustvarjena interesna sfera, za katero bodo skupno skrbeli i Srbi i Hrvati, dočm bi za druge interesne sfere skrbeli oni, katerih se te neposredno tičejo. Ta zahteva je tudi upravičena, ker so Hrvati posebna narodna individualnost in more zato biti njih državna zajed -nica s Srbi samo rezultat njihove volje Beseda zajednica pa mora tu pomeniti enakopravno odločanje o politiki in o organizaciji države. Ta zajednica pa se mora pokazati tudi praktično in ne le na papirju. Tega pa dosedaj ni moglo biti in tako se je dogajalo, da ni mogel kdo zasesti določene pozicije samo zato, ker je bil Hrvat. List navaja nato praktičen primer. Za novega pomožnega škofa v Sarajevu je posvetil v nedeljo nad škof dr. Stepinac dr. čekado. Ministrstvo za trgovino in industrijo je poslalo gospodarskim zbornicam v izjavo načrt uredbe o minimalni odškodnini vajencem ter drugo uredbo, po kateri naj bi dobili delojemalci zadosti časa, da si poiščejo drugo službo. V tem ča- su bi še nadalje prejemali svojo plačo. Minister za soc. politiko in ljudsko zdravje je izdal uredbo, po kateri bo moral vsak zdravnik, ki hoče stopiti v javno službo, služiti najprej dve leti na deželi v zdravstvenih domih ali drugih zdravstvenih ustanovah. Ivan Pretnar, bivši trgovec in posestnik na Bledu je umrl v starosti 78 let. Pokojnik je bil znan po vsej Gorenjski ter na glasu kot zvest narodnjak. — v celjski bolnišnici je umrl v starosti 56 let upravnik pošte Josip Savelli, rojen v Gorici. Bil je 'odličen uradnik in značajen mož. — V Celju je umrl Franjo Jošt v starosti 72 let. Rojen je bil v Žalcu. Zaradi svojega nacionalnega prepričanja je bil kot dijak izključen iz gimnazije, ki jo je nato nadaljeval v Gradcu. Delal je zelo mnogo za napredek zadružništva, po vojni pa je postal trgovec. Za slovensko Celje si je pridobil nevenljivih zaslug. — V Ljubljani je umrl sodavičar Gašper Bolte, ki ga je poznala vsa Ljubljana kot marljivega sodavičarja in značajnega moža. — Bodi vsem ohranjen svetal spomin! Na zadnji seji upravnega sveta »Putnika« je bilo dovoljeno posojilo v višini 6 milijonov dinarjev za zgraditev hotela v Plitvicah. »Putnik« zahteva za posojilo le 3% obresti. »Jugoslovenski Lloyd« sporoča, da ni več lastnica lista »Znanje« gospodarsko prosvetna zadruga z o. J., temveč je sedaj lastnik lista direktor Ivan Malinar. Ameriški Hrvati so zbrali za pomoč krajem, prizadetim od zadnje povodnji 2000 dolarjev. Prvo nagrado za načrt o regulaciji mesta Celja je dobil zagrebški inženir Jamnicki. Druga nagrada se ni razdelila, tretjo in četrto pa si delita inženirja Drago Umek iz Celja in Sever iz Ljubljane. V tvornici vezanih plošč v Mitroviči je začelo stavkati 250 delavcev. Uprava rudnika Trepče je objavila rezultate dela za 2. tromesečje. Proizvela je 185.833 ton rude s povprečno 8'81% svinca, 8'8% cinka ter 3'861 unče srebra v toni. Dohodki družbe so znašali 245.715 funtov, izdatki 175.876, presežek dohodkov 69.839 funtov. Po odbitju davkov, ki jih plača družba v Angliji, ne pa pri nas, znaša čisti dohodek družbe v 2. tromesečju 50.489 funtov ali 13 milijonov din. Na letošnjem beograjskem velesejmu bo uradno sodelovala tudi Poljska. Razstavilo bo 65 poljskih podjetij. Radio Ljubljana Četrtek 10. avgusta. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: šomov Šramel kvartet— 14.00: Napovedi— 19.00; Poročila — 19.30: Deset minut zabave — 19.40: Nac. ura — 20.00: Chabrier: Espana, rapsodija (plošče) — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 20.30: Šramel kvartet »Mumček« — 21.15: Simfonični koncert na ploščah — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Narodne pesmi poje Kvartet sester Stritar, spremlja Stanko Avgust. Petek 11. avgusta. 12.00: Plošče • 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Melody jazz — 14.00: Napovedi — 19.00: Poročila — 19.30: Poročila o izseljencih — 19.40: Nac. ura: Problemi industrije v Sloveniji (Drago Potočnik, urednik) — 20.00: Plošče — 20.10: Zenska ura: V življenju zaznamovani — 20.30: Akademski pevski kvintet in tamburaški septet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče. ______________________ Na Bledu so naprodaj lepe stavbne parcele z razgledom na jezero in lepe vile. — Pojasnila daje Kmetska posojilnica v Ljubljani.