p H v I DEL :^OJÀ POT V SVETOVNI VOJKI Rudolf LampiÖ 1932 Vpoklican štren 1 Ne bojno polje ** 6 Prvi5 v ogenj " 1-3 Na italijansko bojiSče " V bolnico " 34 K kadru " Zopet proti Italijanom " 45 Na Doberdob " 50 He§itev " 60 Na Koroško " Na soškem bojišču " 63 Dopust " 68 Ob Pijavi " Nazaj v Galicijo " 24 Konec vojne 96 LAMPIČ BENO DUNAJSKA CESTA 343 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE VPOKLICAN Štirinajst dni po izbruhu svetovne vojne, to .lellO .avgusta 191,^ sem moral jaz kot osemnajstletni mladenič v vojaško službo. Ne pod orožje, temveč v tovarno oblek v Gò'stak pri Gradcu. PoIpi? mene je dobil poziv Favel Jemc, kar me jp jako veselilo, da »^oin imel vsaj vodnika s seboj, ker sam nisem bil vajen takih potov. Ker sva bila domenjena, da potujeva skupno, zato Ka ßrern klicat v Šiško na pošto, kjer je bil taSas v službi. "O, prijatelj, že tukaj!" "Da, in ti še nič prinravljpn?" "Ne grem", pravi, "pošta me je oorostila. Resnično bi '^el rad, pa ne morem" in da mi nekaj navodil za na pot, da človek ne trpi prevelike žeje v vlaku. Moral sem potem na to dolffo Dot sam. Ker je pa bilo časa za na vlak dovolj, obi^čem Martinovep-a Tonpta, ki jp moral tudi še mladoleten, kot kovač k vojakom, ki Je bival takrat še v Ljubljani. Ob 1 uri se odpeljem. Nekoliko dolgčas se mi je zdplo, ko spra sp peljal proti 7alogu in gledal ves čas skozi okno proti domu. Obenem sem se pa veselil, da bom videl razne kraje. Povsod so nam ljudje mahali z robci v pozdrav. V vlakm celo pot nisem imel nič prave družbe, zato sem bil večji del pri oknu ali pa zunaj na hodniku. Dokler je bilo dan je šlo, ker sem vedno videl novp krajo. Tembolj dolgočasna je pa bila vožnja ponoči. Nobene luči ni bilo v vozu, vse tiho, samo vlaki so nas srečevali v velikpm robotu. Na kolodvorih, kjer smo stali, je žalostno mukala živina, nrinrav-Ijena za vojaštvo. Ker se mi je zdela noč že tako dol^a, vrira^'am sprevodnika kdaj oridemo v Gradec. "Vsak čas" pravi, "še dve postaji". Res sem kmalu zagledal velik sijaj na npbu, ki je naznanjal veliko mesto. Kmalu nam sprevodnik naznani Gradec. Ure jp >>ilB tričetrt na eno. Vse je vrelo iz voz in kmalu j«^ bil peron poln ljudi. Ko pridem na cesto, nevem kam bi se obrnil: ali bi jo krpnil na levo, naravnost ali desno. Odločim se za srednjo in sp pridru^.im družbi šestih mož, ki so bili vsi opremljeni s kovčki. Tiho aoti '^el poleg njih in ko sem slišal, da govorijo slovensko, sem se podal 7 njimi v pogovor. Kmalu smo se zmenili, da smo vsi na eni in isti poti. "Kar nas se drži" pravi nekdo izmed njih, pr«»cej re jen. "Najprvo prenočimo ti v mestu in zjutraj grpmo nanrej." Tako smo prehodili nekaj ulie in. pri'^li do velike hi^p. Tam pritisne eden na zvonec in kmalu se odpro vrata in nekdo nam odkn?.p sobo s sedmimi posteljami. Ker so bili mesta vajeni, zato smo d'3>>i-li tako z lahkoto stanovanje. Prav zadovoljen, da sem do^il tole družbo, se spravim k počitku. Drugo jutro smo po -nalem zqjtrku odšli s tramvajem v GSstink. ki je oddaljen kakp triJptrt ure od Gradca. Nismo bili med prvimi, tudi zadnji ne, tako da nns jp kmalu okrog dvatisoS. Kmalu sem bil sposoben in zvp*pr spm sp na nevedoma pometal med nesposobne in dobil pozivnico onremljeno z žigom in podpisom "Retur". Še isti veSer zapustim Ggsting in se s prvim vozom cpstnp "plpznicp odpeljem nazaj. Bilo je že popolnoma temno, ko s» vozim po Gradcu nevede kje naj izstopim. Ker nisem imel stanovanja, mi je ^ilo rm* vseeno kje naj izstopim. Zato sem se nekaj časa vozil spm in tja, saj vožnjo sem imel itak proéto. Kontno dosnemo na kolodvor. Tnm je bilo ljudstva, da se je vse trlo, da nismo mofli vp* nanrpj. Izstopil sem, ura je biln ravno deset. Ko sp prorinpm sko?i miopico, vidim, da odhaja 27.pe^polk /kanarčki/ na bojno rjoljp. Tp».ko obloženi in vsi okrafieni z zelenjem, cvetjem in zastavicami, da so se komaj videli njih obrazi, so vriskajp korakali na kolodvor. Dolgo sem stal ob cesti, da je izf^inila zadnja stotnija. Raz'Slo sp je kmalu tudi ljudstvo, da sem ostal sam. Trebn mi je bilo prenočiti, zdaj sem moral poiskati sam, ker nisem imel dru?.bo kot prejšnji večer. Nisem dolgo premišljal, 'Sel sem po glavni cpsti in kmalu pridem do nekega stražnika, ki sem mu razložil, kaj da i*Spm. V nemškem, s češčino mešanem jeziku mi pove kam naj se obrnem. Kmalu pridem v nasvetovano ulico in že od daleč zagledam luč, ki jp zaznamovala gostilno. Natakarica, ki je menda mislila, da pridp ^^e kak polk mimo, je stala na pragu in se ozirala okrop spbp. Ker je razumela slovensko, sva se hitro razgovorila in pokazala mi je sobo in izročila ključ. Kmalu sem bil v sanjah, pa np za dolgo. Petelin in moški na dvorišču mi niso dali miru. Zjutraj sem se Se zgodaj odpravil v mesto, da si ga malo of^ledam. Bil sem tudi na hribu sredi mesta, da sem videl tudi okolico. Proti poldnevu se podam proti kolodvoru, da se informiram kdaj pelje vlak proti Ljubljani. Tam zvem, da odhaja eden zvečer, eden pa takoj. Namenil sem se za večernega, da si še popldne ogledam mesto. Ko sem na hotel iz kolodvora, - ■ f f>V ' ' f ' i J ^ i'TC - 31 i: C.-i^'-: C.: •. rt " "'^ c rt>n t :i l'iPìTV ficf;r na . , ■■ : n t trn C * r**' , ' o ■ ' ;nr j ' i- r-. I«.*-.;C" i,- i/ - < * CN I"' 4 ; -1 f p ir«> n"^ 'rvr'Vr^T' .o^mvc.-rac-r> v^. - C. > ■ f 1 -i'r» * ■- » £•" t': CT'S CT * CTit'TC r' ' i " f evr.'f, ftf«»'' n' • ^ f» o'. f « •• - . . - J ".T ' n^ 1 r r"* r;nn' Š i'^ C.":.;.' ■ ' _ r» r» »H E{ fl fv in ■ • v ^ • oWf- ^ f - t- f ' r' Ci. 1 i. i ! r 'T r* f f 0 ' '"i.'^« '^ J ri r a C " ri on r ""rr' . n cr f »»^Hi / i ' r* » •♦ ■./■• T- f T f ^r f ■ '.'rrz-t »za - ? w .■ i '"jf; : * ; ■ . " «rs r» . ' f rit f •• r V "T f •r " C .■. ■ r r ' o- ^ .I' .v'-,. '0 ■''^!.! "'T'ì . " i"" : J -r.i i " ' T r ^ r fš ' , « •• • t f ; f " •. 1' .n-i" C ' • : . i . "f 'P t (■ .... p- f ■ i J " : " T . : v • • ■ — I C • ,. , V«- ; • ■ • ^. ! f fn» ryrrr n.', r" . "f n f p. , v 'i ', . • " » ■ " ' t » *r f» ,r,' 'r" m" \j'o-^'v, / fr"*'^'ì.'T" .n.'' . r" , i* ^ C ^ if^i»» "i , ' "I" r?"^ JnTr " " '^i . v' r ' t^' " : nt nr' ( -J ^ jTj-f.fr'^f- L'■ I v 1 , ' ,, rJ-^f.-f . pj ..r '-'frj--^:.! ■ ^ » —r f»J ' i'-rfn'r" .ff'' f/f f »i : r! f" , f Vf ^ f.' i ' f ' • ^^ „rr • f f {trf''- '"o"'; f^O" «fn' j'^'l" \ ' t^V^lLCT '^rM^f— ' f ' ' f ' J-'-c ' -. r^ ,.ri •^'a^; ^ fr;' T-'^r-ri'»^ f-- [^r'. ^ "" t» •' ^f'•:' .'f'r,''"^ C- T'»?; f> , rc:'+ .-OV«:: t: - . O'; T/ci' 1" iv'', jr nr* r.; i ' , ■■ ' ".-'-^Afr y.T^i.r. f C -j f'jl'r rnfvr j M ' • ; I"'' , f ■ T :;i.r i"' , t t i-.:' .cnli"^ .C"^ ^ f- ' , f^ >it • • r rl ■ v.- T- r^ » ' ,, , ■ "'ii:- : ■ «r. C • f r> r 1 * ' ( r: n i 1 ''fT. Tf'.'T fi . •v. , r >■...: -v^ r „ . • :r' ■ r • f • ' "( K 1 • * * { f '' 1 i ? . • v" ., • t , . . ... r . r • f ' ' » . (T n ■ ■ rr * j IHP r- 1 ••* if t:- •j-u- .; —r»*^ -, : • i ' . 1 f ; r r r ; ft^ r;. .5 n v . i ■ • 1 ' ' f ^......>•: I' 1 < t r" i ^r--'" . ro Jf t J ' "hi -, f -e'y : • - ... i. . , • , 9 ■ • u '. • : 1 p ••• r» J • f ir "< ' J ^ir" A1 ' T.* T i , t « • + f« ? • : ... . , . . F rv r ^ • I' . v. ■ 1 4 f 1 f' - - r ■ !'■ t me pa ni straža pustila ven. Zato mi ni kazalo druee^ra, kot da sedem v vlak in sem se takoj odpeljal. Ravno ob pol polnoči, tor»».! po trinajstih urah , sem dospel v Ljubljano. Iz Ljubljane do doma sem dobil družbo enega krojača, ki je Sel od tam kot jaz. Pri'Spl sem 12.avg. ob tričetrt na 1 uro domov. Tako sem nanravil 1pt> izlpt na državne stroSke v Gradec, ki je bil obenem tudi moja prva pot izven Kranjske. Ker vojske le ni bilo konec, pač pa so klicali vedno starpj'^e letnike in ker je teh zmanjkalo, smo prišli mlajSi na vrsto. Tako jp klical poziv koncem FsbAar l^^mladeniče. rojene leta 1895 in 96 na nabor. Šli smo torej 10.marca skupno na nabor. Letnik 1895 je šel že .15.marca k vojakom, mi pa 15.aprila. Peljal nas je Žehtinov oče. Predno smo se razšli, ^remo Se v Fiffovčevo gostilno, da smo dobili nekoliko korajže za v novo službo. Nato smo si želeli p»»pn drugemu kar največ sreče in zdravja v vojni. Tudi oče nam je žpIpI sreče, s pristavkom, da bi nas tudi vse nazaj nrineljal. Nato sp poslovimo. Ker sem bil sam Dotrjen k domobrancem, sem hitro od»pl po Poljanski cesti v domobransko vojaSnico. Naslednji dan smo ?.p dobili obleko in začelo se je tisto dolgočasno vežbanje. Takoj po na'SpTn prihodu so pa sestavili^^ajajo^j^marV bataljon, povečini iz letnika 1895. Oddeljen sem bil k 3.stotniji, katera je imela svoje prostore levo od glavnega vhoda iz Poljanske ceste. Vsled prevelikega "tevila novincev, se je morala odhajajoča stotnija umakniti v nodstre*jp. Prvi teden smo se držali doma na dvoriSču in učili redovne in nroste vaje in pozdravljanje z roko. Drupi teden, ko smo že dobro korakali, smo pa že večkrat zapustili vojaSnico in odSli na živinsko sejmi"?» ob klavnici. Tam smo se vežbali po cele dneve. Vselej je bila odtiajajoča stotnija prej doma kot mi. Ni pa odSla v svoje nrostore, amnak je ostala na dvoriSču z vso opremo zloženo v ravni vrsti ob pu*kihih piramidah. Tako je bilo vse dneve, v podstreSje je pa hodila saTo spat. Pri kosilu smo se vedno menjavali, enkrat je bila odhajajoča prva, enkrat mi, vedno mengiaje se v vodih, tako, da je bilo včasih čaka + i treba celo uro, da smo priSli na vrsto. Kajti vodi na^e stotnije so šteli po 80 mož in še čez. Po kosilu se je bilo vedno treba iznova očistiti za popoldne. Prišla je že druga nedelja za katero sem že cel teden delal nn*rtp kako jo izrabim. Na vsak način sem hotel biti doma. Ko dokon?5nmo dopoldansko vajo, nam poveljnik razvrsti delo za popoldne. Nekateri boste snažili sobe, drugi stopniSöe, tretji hodnik, i.t.d. Dalje: osnažiti si morate obleko, priSiti gumbe in zabiti postelje. Ob je "befel" pa potem kava in nato greste na izprehod. Kar znvrelo je po vseh, ko smo čuli zadnjo besedo. Po kosilu smo takoj Tia^eli 7. delom. Tako z veseljem sem drgnil tla z mokrim žaganjem kar z roknT»! , misleS, da bom 2ez par ur že doma. Po končanem delu nam pa četovodja bolj natančno razloži kakšen bo naš izprehod. Šli bodemo vsi skupaj, ne pa kakor sami mislite: vsak zase in pa kamor bo kdo hotel. Kdor hoče iti, si mora tudi preskrbeti ovratnico /šal/. Dobi jo v kantini za 80 v. Kitro stopim v kantino z namenom, da se že na izprehodu izmuznem od skupine in jo popiham domov. Toda tako ni šlo. Od vojašnice zavijemo na desno proti Otepanji vasi in na Golovec. Predpostavljeni so dobro pazili celi čas in nam vedno ponavljali, da ho strogo kaznovan vsak, kdor bi se odstranil. Tako je bila izfni^ljena tako težko pričakovana nedelja. Naslednji teden smo pa že delali vaje na Mošanski gmajni na Golovcu in drugod v okolici Ljubljane. Nekega dne gremo proti Št.Vidu in.v Vižmarjih počakamo vlak ob pro fi, kateri je peljal naš pdha3j.ajoči bataljon. je to 9. pri kater«»m je bil tudi Fr. ^abnik. Peljali so se proti italijanski meji, v Tolmin, kjer se že ni bilo več dosti zanašati na varnost na*e zaveznice . Za tretjo nedeljo sem dobil dovoljenje, da grem kamor ho'iem. Tpdaj šele sem se šel pokazati domov, kako mi pristaja vojaška uniforma. ^8.aprila^ sem čakal za grmovjem na Mošanski gmajni namišljenega sovražnika ob pritrkavanju črnuških zvonov, ki so Vabili birmane*» v cerkev. Tudi jaz bi botroval, ko bi me ne poklicala prej domovina, da jo grem branit pred sovražnikom. V začetku maja smo dobili t«idi mi novo obleko in bili oddelj^ni k "marš". Od takrat naprej smo hodili vsak dan s težko polno opremo na veliko vežbališče, kamor smo prišli že vsi premočeni. Potem pa skakali celo dopoldne sem in tja in proti poldnevu, ko smo se vračali, če niso fantje zapeli, nas je poveljnik stotnije poročnik Ste^sni obrnil in morali smo za kazen še kake pol ali pa celo uro se mučiti po soncu na travniku, tako da smo Dri Sli včasih nroti pni uri r-aaesto ob enajstih domov. Pogosteje smo hodili tudi na streli'^*?. Ker sem dobro zadeval, sem večkrat dobil od poročnika po 1 za katerega sem se moral prav po voj-aSko zahvaliti. Kmalu potpm ra rtio zvedeli, da gremo iz Ljubljane. Strogo je nrepovpdan vsnk i^ho'l iz vojašnice. Ko pa pride nedelja, sem ra moral zoppt nn vsnk m'^in domov. Straža pri vratih me ni T^ustila vpn, zato sem '^pI skozi o>>.q dvorišča, skozi staro vojašnico mimo straže, ki se pa ni nič ztipniln. Čel sem ob zidu vojašnice na Poljansko cesto in skozi mesto domov. Nihče ni vedel zvečer, ko sem se vrnil, kjp da sera bil, nihčp me ni potešil. To je bila zadnja nedelja našeffa bivanja v Ljubljani, ■^'f - ma ja smo se odpeljali. Dolini vlak je odpeljal coli kadpr v Maribor. Naša tretja stotnija se je naselila v predmestju na dpgnpm bregu Drave, ravno nad brodom v restavraciji "Pri balonu". Takoj po prihodu vvMaribor, to je bilo na binkoštno nedeljo, smo morali spravljati razni materijal s kolodvora katerep:a smo z vlakom nripp-Ijali s seboj. Naša restavracija je stala na prijaznem senčnem vrtu, v katerem smo se hladili po trudapolnih vajah. Nprodno pa jp bilo to, ker smo imeli zelo oddaljeno kuhinjo. Četrt ure sem moral hoditi do svojega stanovanja z vročim kosilom, ker pri ku>^inji smo imeli prepovedano obedovati. V nedeljo, ko smo imeli ma'^o, sva prišla pred cerkvijo skupaj z Albinom, ki do sedaj nisva vpdelp drug za dragega. 23.maja smo zvedeli, da je naša zaveznica Italija napovedala nam vojno. Dobili smo rezervne porci je, kakor prepečenec, kavo, razne konzerve in da nam je Se bolj težilo nahrbtnik, smo dobili vsak po 160 nabojev. To je bil znak, da kmalu odrinemo. Dobili smo še drugi par podkovanih čevljev, tako da smo bili z vsem preskrbljeni. Kar smo pričakovali, je tudi prišlo. K A 3 O J N O POLJE 27«niajaike je bil čan na^^ege odhoda. Vsi v zastnv«?h in c»ptiea^, s katerimi so nas obsipale mariborske gospodi Sne, smo sp vkrcali na brod, po dva voda za en prevoz. Kakor velik Sop cvetic ,ìp iz^^l^dnl brod, ko smo pluli čez Dravo. Ko smo bili tesi na levpm breru, smo pa od§li na kolodvor. Težko smo pričakovali in se radovedno ozirali na levo in desno kam nas potegnejp. Toda vlak je bil tnko dolf, dn ni bilo videti stroja. Po dolgem času se le začnemo premikati in sicer proti severu. Potisnili smo zastave skozi okna in vrata, 7n-vriskali, čeravno smo imeli prepovedana kričati in iz voz je za'^oneln pesem: "Oh, zdaj gremo, oh, zdaj gremo, nazaj ^e pridemo"... Zapustili smo ?Äaribor za seboj. Vsimredno nri vhodu, smo se radovedno ozirali na vse strani in opazovali razne stvari, ki so nas zanimale. Postaja za postajo so ae vrstile mimo nas, povsod pozdravljanje. Ko pride večer, se snravimo k počitku in zapremo vrata 'živinskega voza. Hazni zgovorneži so začeli z raznimi povesticami, dokler nismo vsi pospali. Zjutraj je bil že Gradec za nami. Zvečer, proti deveti uri, smo pa bili že v BudimpeSti. Razgleda po mestu ni bilo, ker je bil že mrak, le nepregledna množina luči nam je zaznamovala velikansko mesto. Zaviti v črno temo, smo se pomikali proti sredini Ogrske. Do sedaj smo se vozili mimo hribov, po dolinah, skozi predore, i.t.d. Videli ljudi oblečene kot ori nas, a sedaj je bilo vse drugače. Hriba ni bilo nobenesra, samo ravnina. Vsepovsod, kamor je seglo oko, je bilo samo noije. Kakšni pa so ljudje? Navsezgodaj smo videli možakarje, ki so bili v belih krilih, v pisanih jopičih, Skornjih in Širokih klobukih. Vozili smo se mimo velikih njiv, na katerih je delalo skupno po dvajset delavcev. Vozili smo se včasih cele ure, ne da bi videli kako vas. Samo male hišice progovnih čuvajev so nam krajSale čas na tej nusti zemlji. Ker je imel nekdo s seboj pilo, smo brusili bodala, da bi lažje prebadali Ruse. Proti večeru smo pa že zagledali hribe, to je bilo znamenje, da se bližamo Karpatom. V daljavi zat^ledamo visok hrib, zaraščen s smrekami, katere so pa bile čez ves hrib tako iztrebi jene, da so zaznamovale letnico 1913 to je ^estdesetletnica cesarjeva. te bolj znamenit pa je bil orel, izklesan iz najvi'Sjp skale naslpd-njega hriba. Kot aeroplan velik, je razprostiral peroti nad pogorjem. s .i J C "i C »;. J Ù i .C G , '••oi+o«ir> ni v isV .abcrlbo .lafs lid si SÄ'i.i'^si.T'^ nn }lBi?nfv «»e ctb ,«»n?i&0q80S qjfaiodxTsir ^laqiacfo aan ca ^^ITf^pj^ rnh^rr.Ki «f, Cfo? >'XI9V io>'s? .sov«9iq ng as abcv avb cq r-".« !rov9l fln iJlef oms oX .cvbtCT s9Ì5 iluXq orne es? ,5c;irf "' ••▼'•«rr rn&«vpfiaT «»s ni iJBvp3fa!5ii<7 cine o'^sT .icvbcicjf on ilSbc ec r?i ,*'rcf) r5fff+ liff l'r, ypjv flboT sen nrai onaeb ni ovs»! sn r/ ltR">^ifr<*TT crrr«»n?3S nI «s i/ae* (r<»sJr!> o'c i^pjfa «»vßiaas oirra iJinai.+ ol .irravsa iteiq i-^oid ifar-r^n.^ «»f. sov 5? ni itß5iT>f e Rbovoa^i-rc rJe»ini črna onvsiač ,iJa3f8iiv .. ."or«!if!ÌTq «1* f.asßn jOr^T^ i,ßF)s ,rfo , offf^T^ f iO" :Bie -r^n-T ««a rire .trpirrfv xtr cnf)<»v. ieV .óocfsa ss Todiia?,: oira ili nsn CB i7f ,ÌT0vt8 qnsßT iIßvosRqo ni insrtia gav en iIa^isc cr.bsv -v^T^ìtPC F»cavoq ,spr. cirlm «JiJeTV «^a oa cr.n^ecq ns ntß^aol .glamin-ss -i" P.fBTV rm'^TqBX ni r;y+ifoq ^ onrivarr^a sa .leS^v gbxnq cX , fj^flof irinsRi ifof ss ra i^-^nicvoj^s ìnsaF .tssov 8Tì9>a:iiv ^^nJ'Av«' ,/fnan ss o^ibstD ar. lir* ^f. tarttut^ .iisqaoq iav omein tbI^c': rria'itr nq f»b«Jt»ssF .il^^^tTiribt/P v s* ilid sq caia itav9b iicra trar ifi/J" nniScnm Rnb«»XJ5«»^a'^n ^K lid gf, 't9>- ,clid !.. 98 crs .omot oni* v ifivn^ .otaen: ojlenBjfilsv alevcraens js -frrP r'cTÌ'' ni iir.mo'? ,,-^x5iqot rfxnaaiq v ,ii cq cnqt'Va if, rfi'Ts.fnjf an .i^i'r.n iiVil^v omitn qa rrr3 .apv r^ay il'^biv ir^ ab , oiu ^^Ino rfian?v «la orna ilisoV Ifetfr fin bp? irun ch v^ìbvuH rfinvci^ciq 9DÌ?.irf olen- f - ' • J .1 • ir* ßb .Rjnbpf^ rriafif< cirri .cffq ^odsa a cb^Jnr: Jsri bI -i^.: rfM »f. r.t ,¥»^fÌTrf iJflb^^rfteT q»' [.rj rna t.Tt«»?ov i.lcTT .wat/fi ifflh.M vearv cmnbcjl^es ivaf.JPb V offit^Siid «»e ab .s^nsirrv-.v + ^^ ^^ ,iirij>f?,TO3 a noS^-nas .pvn-^iiqnn Rü'nf'^r + oaobts«»?' PTQI onirtnj 'ìJavornansfss cs ^r-Vn ^l'.^c li-^ - ^ r^ ' ■■ ..........\ - ^ m -i. U,-"!,.; Po tridnevni vožnji pridemo na Sednogra'^ko. kjer nam da tro*>*»nta^ ^ znamenje za izstop. Bili smo ob vznožju vzhodnih ÌN^'^.^Mt. k.ier sp^ konča železniška proga. Že smo stali v vrsti in kmalu odkoraknli po glavni cesti skozi veliko vas. Sidje so nas vabili v svoje barake na različno pecivo. Kljub strogi prepovedi, sem skotil k neki stojnici in hitro stisnil hleb v kru'^nik, za kateresta sem mu dal 1 K 70 v. in hitel zopet v svojo vrsto. Cesta jp bila 'široka, prašna in na večih mestih preplavljena z gnojnico, katero smo morali vedno preskakovati. Po enourni hoji smo se ustavili v mali vasici ob progi motorne železnice. Samo en dan smo ostali v tej vasi. Imeli smo priliko opazovati stanovalce te vasi. Najbolj zanimiva se nam je zdela obleka žensk. Krilo nima nič se^itesra, samo en kos blaga kakor kak koc ima ovit okroß sebe. Tladaj od nasu pa do spodnjega roba ima pa pripet za dobro ped Širok kos blaga v najbolj kričečih barvah v vodoravnih črtah najrazličnejših barv. To je najvp*-ja lepota Sedmograjčank. Dan je hitro minil in spravili smo se spat. Zjutraj smo bili navsezgodaj na nogah. Ob smo stali že na cesti pripravljeni za odhod. Čakali smo še oficirjev, ki so počasi prihajali .od vseh strani. Poleg že tako težke svoje oprpme, spm dobil Se napolnjen kruSnik od praporščaka. Točno ob odrinemo. Par ur je šlo dobro. Proti poldnevu smo pa že gledali kdaj se ustavimo, ne toliko zaradi obeda, temveč za počitek. Sem ter tja se ustavimo misleč, da bo počitek, smo kar posedli po tleh, toda takoj je bilo treba iti naprej. Nedaleč pred nami so bile kuhinje na vozeh. Le-te so nam dajale nenameravani nočitek, ki je bil pa največkrat v na»o škodo. Kajti komaj smo posedli, že je bilo tre^a iti nanr^j. To se je ponavljalo venomer. Stari vojaki so začeli godrnjati, da menda ne bo konca in nas rekrute preklinjali, ki smo tako dobro, tako vztrajno korakali. Naš pohod je postajal še mučnejši, ker sp je cesta vedno bolj vzpenjala. Delali smo namreč pohod skozi vzhodne Karpa^. Ovinki so postajali vedno gostejši, tako tudi nam ne namenjeni naši odmori. Korakali smo naprej in nanrej, dnsi je bila ura že zdavnaj poldne. Ko se zopet enkrat vzravnam in nrenaknem nahrbtnik, sem zagledal, da so nrednje čete zapostile cesto in kr»»-nile na velik travnik, ki je ležal levo od ceste. Od radosti smo pospešili korake, kajti počitek in kosilo je bilo tu. Odpeli sttio opremo, posedli in polegli smo se vse križem, kakor je komu rrilef?-lo. Sonce se je uprlo v nas in posumilo obleko, ki je bita vseskozi premočena od prenapornega mar««. Najbolj smo si Sel eli vodp, toda kje jo dobiti in kdo naj jo sre iskat, ko je bil vsak tako potreben počitka. Vseeno se je odločilo po par mož od vsakeea voda, da ^pjo raziskovat v dolino in oddali smo jim steklenice. Čez kake noi ure pp vrnejo na veliko veselje vseh, z vodo. Po obedu mi prinese nrspor-ščak ostanek sardin za plačilo, ker sem mu nosil kru^nik. Potem smo pa zopet pospali na soncu. Ob petih torej po dnevnem počitku smo zopet morali naprej. Noge, vrat, hrbet, vse me je tako bolelo, ko smo si zopet svoje stvari oprtali okrorr sebe. In Že smo nadaljevali pot z upognjenimi hrbti. Sprva je «e,Slo, toda ne za dolf*o. Vsi udi so nas boleli, posebno so pa skelele noPti nn podplatih. Toda boljSe je bilo sedaj, ker se cesta ni več vzpenjala kx'-i^ku, temveč se je vila sem ter tja med vrhovi. Ob pol Sesti uri smo prekoračili ogrško-bukovinsko mejo in takoj nato smo se 7ačpli pomikati navzdol. Začelo se je mračiti, mi pa ^e vpdno na potu. Ko jp bila že popolna tema, zagledamo v daljavi luč vsi veseli, v trdp»n upanju, da bo tam na?^e prenoči^^če. Res dospemo ob pol 10^ do vpli- kih barak z lučjo, kjer se ustavimo. Vod za vodom so iz^'injali v k barake, tako da smo bili ob 10 * že vsi na ležiSču. Niti po kavo se mi ni ljubilo iti, tako sem bil izmučen. Baj ni čuda, hodili smo dobrih 25 ur 42 km daleč z enim samim počitkom in '5e to, ker cesta ni bila v ravnini, ampak smo več kot čez 1000 m visoko ^ori. Zatorej ni čuda, da sem bil kakor odreveTiel. Popolnoma premočpn od vročine se uležem na gole deske, za blazino mi je pa služil kru^nik. Spalo se je dobro in že je bilo zjutraj sonce visoko na nebu, ko smo se vzdignili s svojih ležišč. Odstraniti seveda se ni smpl nihče, zato smo takoj slutili, da ne ostanemo dolgo tu. Kosilo *.p ni bilo kuhano, ko se je glasilo povelje: "v redove" in odkorakali smo dalje. Zopet smo imeli trdo not pod nogami, toda *e huj^e je bilo, ker se Se od prej'^njega dne nismo odpočili, pa nič ni pomae^a-lo, povelje je povelje. Ko smo korakali že no ravnini onkraj Karpatov, zavijemo zopet na neki travnik ob vasi Dorna Cand....i. ,u* di'* ciiac5f ni Ts.^xtcc I^i -eq^icc tfrry ir to'e?' .ro^ii^' eav «e erra iln^icq aì ìlbbàca ,oje91.o -r>'«oRv fi'fr« ni n rJj^i-'RC" aeri v rTirrr 93 ^cncS .c ff^'^q'' fa rrns! r.io'^tp!! .f'^inr fr"=»f!'tcqfl.i9'tq fjc i?n«sc!r9tq is r-'^-f yßgtr jif' fl'r, rv c^ '.rr cf5?r ni o^ -"ì^p^ .ÈS>'j-iì; oq ngf g'iic f -r"»'??f r'«f" (fificv -^^«ìVaav he ''or TP.q cq clifr.' c cvi'J'^a '»Tf Tre ovvy . «ox.ifllT'^+a ir ir, rma iJi^Sfir - . -Tfr-rn «^rirra rtr c?^or'c cq .rf^cv s , («^^av cJ-il'^v an cf^sniv ."»'in^fT^ ifqrn l'ir Tn>' ,rJifofrj .TX.^ins >!«."i:-.irìr " t'-vM prq '»•is'*v«fff; ra ^-^Tct ^it^-" r^Q .cfonra ilKCaca toacs tir c . o'pt o', a«^ «5f3v ftnrfT* ,.r.^^TORn ilsicr; f'^qcs C.T . -".'■•nn rrfì nT ìff^fT'^c rTavta o^rv!» la eoa r: nn nf^rf .rf^, or, nvrqD i'rirof^n'^icrti s *co i .'l'nJr'^Ta nn "TH '^f'»!'^''?; or- e:», orr'^ficq ,iif?ic':' ae;: OìJ if^c i ;' jw n Tf,? 'nv rn '^.tö'^D nn (^jO^ny olir' oq ancT rr^rs Iti' fra . ^nf r'^H ßfi^^ «^a ' -'-r-T i r^xp.^, pjT.., c + r.c^'n* ni c'^T f->l2."!i vco'l-'^-c'j^-ìt^c xIìì'gicji'e?"'• rži .T'^cì frr cnfr'^v /ir , r or ria ri'^T«'^ . . r^r^v -n r^^'T' v , rev f.L'I v Tf^f!''[''er n.Tlcqc" a,!'' Tr,,, pf» or fcq r*r rn'TTor^ 30P r-oTr- T^c^n rr' nfj , r ennet " r / CE Tf^rv n.r brV ^fì x >BTi'rf fi: -^R rvsr' c" Iti'.! p.n ifiv '"J r'c Ili''' era rjJai r-" i'ff^r-' ji^f't'? in ^P.C; .ncifrrr;'^! fr' rnn o'Hw* ,i-i c'i'^L'f.« in ir .. •-.o« T«»>f o*" ri ror-* i^'cr- rrimau rir'' f olsf: r>' nii ^finr'« -r + f.^ . TTr»^ r>'rßiv rr OrOf to' ^'^v rra »qiTTn , v Jxir' i f r no'JrP's^-rT nrrrtfocf^ . J« Tr>'j.',>i' Hr* nn., af- , tr in vr-r-p^y rrftj'R f*r o'. in- cnrrftfff f»*-- , o-jf,•-•<=«?» n f r^ nn 03 «»ni- et" rv nn o>'r;ìiv noncr. cl'r^ ni fT''cr- -»s r f f.^ T"i^-'.' 'rr ffìorn:-! rj^B''ta^f:• r".*».' r'i-^cvs . i linp.lbsv rr "" rTnr?! .ti* r" Tr*' rrro.iftRc , li f t: Ta i.r>Vt ere otrvs ^^t '[. ? »^rrV^r rr v" fn^rriTf rliei'!«. or, 03 r>' c'ir' „.V ,f?"eT4rn ^cq 1 r'- rbi^ jI?»TÌ ma f'^qc'^ .sU^f) r _ . r^ K In .rri'cqlbr crii fr: ff.n"^'^tt ^c 'is t«: ,t i ' —r» • ' I .-> ? p T-o . .-v" .. " Zložili smo puške v piramide in počivali. Ker pa Jp bil ta počitek nenavadno dolg, smo začeli misliti kaj bo. Za daljni obstanpk tu ni bil prostor. V neposredni bližini nas, pa je bil železniški tir, ki je držal v smeri kamor smo korakali mi. Naj že bo kar hoče, glavno je, da je počitek. Navsezadnje smo oostali ^e precej živahni, posebno častniki so uganjali razne Sale, z nekaterimi bedastimi^rqs^J^j^^ katerih nam ni manjkalo. Konec vseh koncev je bil, da je prišel vlak, katerega smo zasedli in se odpeljali v notranjo s t^^ukovine. Vse drugače je potovati v vlaku, kakor pa pe^^. To si vsak lahko misli, zato smo pa bili tudi vse bolj razpoloženi. Kmalu nas objame noč in nismo imeli nobenega razgleda iz vlaVn, zato smo zaprli vrata in zopet so imeli zgovorneži prvo besedo, dokler ni vse utihnilo. Potem je pa zavladala tišina, samo ronot koles je ponavljal celo noč: "dum dum dum dum**". Zjutraj me pa kmalu zbudi Sum, da sem bil hitro na noffah. To je bilo nekaj vredno, ker se nikoli ni bilo treba napravijati, ker smo vedno napravljeni ležali. Kmalu sem bil pri izhodu, da vidim deželo, katero je pridobila cesarica !/arija Terezija. Vrstili so se mimo nas močno zaraSčeni gozdovi, zdaj čudna nagrbljena nokrajinn in čudni njivasti in kupčasti pašniki. Na več krajih so bile ovire iz posekanega drevja, z bodečo žico ali kaj podobnega, za vsak slučaj obrambe pri morebitnem umiku naših čet. Kar nehote nam je bilo tesno pri srcu, kajti vedeli smo, da nismo več tako daleč od sovražnika. Med govorjenjem o teh stvareh, pridemo okrog poldne do postaje Berhomat, kjer izstopimo. Iz neba je lilo kakor za stavo. Kmalu smo bili v vrstah in korakali dalje. Korakali smo po blatni cesti, ki je bila vsa razorana od trenskib voz in tovornih avtomobilov. Vse polno delavcev jo je popravljalo, da ne bi preveč ovirala nromet. Voz za vozom nas je srečeval, dohitevali db so nas tovorni avtoTio-bili, polni nemških vojakov, ki so se , kadeči smotke, nam nrav po nemško smejali, češ: **mi smo gospodje". Ko smo marširali že več ur, nas dohiti ordonanc s konjem. Slutili smo nekaj, kajti drugače se mu ne bi tako mudilo. Komaj dospe do /ic bataljonskega poveljnika, že smo se obrnili in po isti poti xar'^ì-rali nazaj od koder smo prišli- Torej vsa pot, toliko ur, na zn-stonj. Ko pa dospemo do iste vasi, kjer smo prej izstopili, smo zavili po drugi poti v levo. Pozno v no5 pridemo vsi onemoeli do velikih graščinskih hlevov, kjer smo nrenoSili. Nikdo ni «rlednl kam se bo ulegel, kajti za počitek smo bili prepotrebni. 7,jutrnj šele smo videli, da smo ležali na samem gnoju. Ko se očistimo in umijemo, še stehtam opremo na tehtnici, ki je bila v shrambi noie«' hlevov. Nič manj kot 58 kg sem nosil vedno s sebo)]. Zatorej takp bolečime v ramah in nogah. Po kosilu eremo še v potok, ki je bil tik hlevov, da si umijemo noge, kajti to je vedno zahteval noro*-nik^SteBsn^. Ko smo bili v potoku, že se jp raznesel glas: "alarm". Kitro se napravimo in pospravimo in že smo aopet na cesti. Markirali smo nazaj po isti cesti od koder smo včeraj prišli in še po isti, ki smo jotudi včeraj že dvakrat prehodili. Pa to šp ni bilo zadosti, šli smo še dalje tako, da smo proti ve*eru dospeli v mesto Virnice. Mnogo trena in vojakov nam je naznanjpvalo, da se bližamo fronti. Mnogi stanovalci so že pobemili iz te "a mesta in zato so vojaki nastanili v njih hišah in dvoranah svoje konje, ki so nas debelo gledali skozi velika okna, ko smo prihajali v mesto. V tem mestu smo se naselili tudi mi, seveda samo za eno noč. Prebivalci so nam prodajali bele pletene štruce po ?4 vinarjev, katere so mnoge zamikale, tudi take, ki so bili brez vinarja v ženu. Ti so nas toliko Časa nadlegovali, da smo jim morali nosoditi, spveda najveSkrat za vedno. Drugo jutro smo odšli dalje čez obmejno rpko Tibuj Creznozec in prišli v mesto Kuty v GalJ.cipi, ki je takoj na levem bregu te reke. Tako smo sedaj že dvakrat prehodili 'ìukovin-sko mejo. Tukaj se je pa začela naša pot po Galiciji, fli smo dalje,ob mali reki Kubnici smo počivali in se ohladili v njej, nekateri so sp popolnoma skopali,, kar je bilo poročniku prav v'5pč. Seveda, mudili se nismo dolgo, kajti pot, ki smo jo imeli prehoditi, je ^ila dolga. Počasi, toda z vso gotovostjo, smo se bližali Rusom, dnsi se še niso slišali :fstreli. ?e čez reko Pistanko smo šli in pri*li smo popldne v mesto Jabljanovo. Predno smo dospeli v mesto, smo videli prav veliko konjenice, ki je braela od sovražnika. I.!esto Jablenova .le razdeljeno v dva dela: Drvi ali novi dpi, v katerega saco najprvo dospeli, je bil videti, da je bil Tnoderno 7Ì-dan, a zdaj popolnoma razbit, tako, da ni niti ena Yì^r ostalcpln. Drugi del mesta je bil revnejSi, izeledal je kakor ena vrasi . Hiše krite z deskami. je to pracati judovFki dpl T.pstn. Tnm smo se naselili v nekem podstreSjva. Mesto je bilo polno, skoraj Hi rekel, brezumnega ljudstva. Vsi zbecani so hodili spm in tjn, kajti strah pred Rusi jim ni dal miru. Judovski "k«eftarji" so nam m prodajali drago polento. Naslednji dan smo zapustili mpsto. Tako .i zunaj mesta so nam ukazali naj nabijemo pu'^ke. Porinil sem sTrto-nosni naboj v puško, ki ni bil namenjen kot do sedaj mrtvim fimiram, ampak živim, pametnim, poltenim, izobraženim in neizobra'^pnim, -sploh kogar zadene, krogla ne izbira. Molče smo korakali po zanra^^eni cesti dalja, kajti vsnk zasp jp nr»»-mišljeval bližnjo prihodnost. f,e nikdar nismo korakali z ostro nabitimi puškami kakor danes, in to, skoraj celi bataljon komaj 19-letnih fantov. Nismo bili »e dale^ od mesta, kar zasll'Aimo evo-menje topov, ki je vedno bolj naraščalo. Nad nami sp jp na nojnvil sovražni aeroplan in nas obkroževal. Ko se jp stpmnilo, smo videli pred seboj svetlobne rakete in polagoma se jp *ulo pokanje pu'^k. Okrog 11.ure se ustavimo pred mestom'^olomca". Na travniku postavimo šotore, seveda z veliko težavo, ker je bila no5 temna, da se ni videlo meter predse. Le sijaj raket nam je od '^asa do 5asa razsvetljeval naše taborišfie. Mi sami oa smo imeli strogo nr^povpdano delati kakršnokoli svetlobo, kajti sovražnik je bil onkraj mesta. 7 'šotorih smo med' močnim pokanjem pušk onkraj mesta, hitro nospali. Po dveh urah, to je ob 1 no polnoči smo pa imeli alarm. Hitro pospravimo svoje stvari, seveda z vso težavo v taki tpmi in odkorakali smo skozi mesto, ki je že veliko trpelo pred topovskimi kroglami. Več hiš je bilo že popolnoma poru*.enih. Počasi se pomikamo iz ppp ulice v drugo tako, da se je že začelo svitati, ko Pridpmo do bi''p, ki smo jo iskali toliko časa. To je bila navadna kmečka hi*a z vspm gospodarskim poslopjem, ki je stala že zunaj mesta. OkroF in okrof je bila ograjena z visokimi deskami. Da bi se kdo odstranil iz tega ograjenega prostora, smo imeli stropo prepovedano. Niti glave ni smel nih*e pokazati izza o,sera je, kajti bili smo prav blizu strelnih jarkov in lahko bi nas uglpdall ^usi. Sicer pa nismo bili .radovedni, saj smo vedeli, da Se prekmalu r^ri-demo skupaj s sovražnikom. Pa tudi varno ni bÌ4o biti r»rpve5 radoveden ali korajžen, ker so celi dan fr5ale kroprle v hi «o in skedenj, ki je bil že tisoč in tisočkrat preluknjan. Največ smo se držali v slami, seveda lačni in potrebni počitka. '£> R y 1 Ù V OGEKJ 7ako smo prebili dan v nekaki ti'^inì, ki nas Je navdajala in kntnra je oä Saša do časa pretrgal pok iz r>u?Ske ali topa. Po sončnem zahodu, ko se je že zaSelo temniti, pride na« ,poro5nik iz strplskih Jarkov, kamor je šel gledat in pripravit prostor za nas. Kmalu nas spravi pokoncu in v najkrajšem 5asu smo bili pripravljeni za odhod. Po kratkem navdušenem govoru nam Je stro^to zabiSal, da ako bi slui*a;no v prehodnih Jarkih, v katere zdaj ^erao, priSli do vode, np sme nih*p iz jarkov da bi se na ta naJin izopmil vode, temveč mora vsak bresti in 5e Je še tako visoka. Niti toliko časa nismo imeli,, da bi nam razdelili kruh in sir, ki je bilo že vse pripravi J p-no noles nas. S tako poželjivostjo smo korakali mimo teh stvari, kajti celi dan od prejšnjega večera nismo dobili najmanjše hrane. Ko smo stopili v jarek, po katerem smo šli v strelskiJarek, se je začelo pokanje, da je bilo groza. Skozi po jarku s puško v roki smo se nizko sklonJpni držali. Krogle so frčale tako dobro merjene nad našimi glavami, dn bi gotovo marsikatera zadela,.ako bi se ne dr?ali zapovedi poročnika. Kmalu pridemo do vode, ki Je ponekod segala do Pod kolen in še na mar ni prišlo nikomur, da bi Sel iz jarka, tudi čp bi ne i-neli prp-povedano, kajti vsak se je bal za svojo glavo. Pokanje Je bilo tako strašno, kot bi morali Rusi nocojšnjo noč izstreliti vso municijo. Po velikih ovinkih, ki je bilo večkrat treba bresti vodo, prispemo vendar enkrat srečno do svojega polka, ki Je bil v prvem strplakpm jarku. Tedaj smo bili razdeljeni med druee tam bivajoče čete. Jaz sem bil dodeljen k I.stotniiji. Strelni jarek Je bil za obrambo prav dobro pripravljen. Globok kake 2 m, precej 'Sirok in z mnogimi duplinami, ki so služile za varnost pred šrapneli in pred raznimi vrempn-skimi nezgodami. Ob straneh je bilo vse prepleteno z vrbjem tako, da se ni nikjer vsipala zemlja, četudi je dalj časa deževalo. Lp odvodnih Jarkov ni bilo mogoče izpeljati nikamor, zato Je voda zastajala v jarkih, po katerih smo morali hoditi. Posebno t^daj jo Jp bilo veliko, ko smo prispeli mi vanje. Pa kaj, v tem *asu se nismo toliko zmenili za to, čeprav smo bili malo mokri. Premikali smo se zdaj sem, zdaj tja in pozorno gledali skozi strelne line, kdaj pri-drvijb Rusi. Precejšnja panika je vladala med nami. Povplja so se vedno menjala: zdaj je bilo nekaj ukazano in takoj zopet odpovedano. Položaj je bil tako napet, zmešnjava taka, da Je bilo vsp skupna najbolj podobno peklu. Pu?5ke in strojnice so vedno bij pokale tnko, da se posamezni streli niso ve5 čuli, ampak se je vse pokanje spremenilo v strašno ropotanje. Artilerijske salve so pa od *asa do časa krasile ta položaj. V teku no5i sem bil zopet oddeljen k 9.stotniji. Ko se je prikazal prvi jutranji svit, je ^aSel polnfirr»-ma ugašati tudi o^enj. Okrog 5.ure pa Je umolknilo popolnoma, niti strel ni padel več ne z naše in ne z one strani. Tako amo si v lepem jasnem dnevu prav dobro posušili. Sicer je pa vse ize^ledalo kakor po požaru, ker je bilo vse tako mirno. Ker Je bil tnko Ipp mir, smo popoldan dobili ^menažo", saj smo Jo bili že zaželeli, ker že skoraj dva dni nismo rabili usta za kar so najbolj naTenJenn. Tedaj smo se pokrepčali in veselo razpoloženje Je zavladalo v nas. Tudi kruha smo dobili dovolj, samo razdrobljen Je bil tnko, dn sto ga jedli z žlicami iz vreče, s skorjami smo si pa napolnili krti^nikn. Poleg tega smo dobili še kavo v konzervnih kockah. Ko sera bil pot-r»-ben še te,sem poiskal še vode, ne ravno čiste in pristavil k o »m Ju v velikem loncu, ki sem «ra slučajno tam našel. Pr*»dno pa Je vzkipelo smo pa že imeli alarm. Kmalu smo stali vrh Jarkov in siedali v snipri proti sovražniku, toda tega ni bilo, unaknil se je. Povelje sp Jp glasilo: "Naprej!** Prehodili smo naše žične ovirp in se lepo rny.vili v bojno črto. Kamor Je seglo oko, na levo in desno po l»ni ravnini, je stal mož ob možu in se počasi po-nikal dalJp. Tedaj so mi padle v glavo one besede, ki sem Jih večkrat doma ponavljal predno sem '^ol k vojakom: da bomo mi tamladi takoj zapodili Huse. No, to rp J*» ur^n-ničilo, in sicer prvi dan, ko smo dospeli v boj. Dolgo smo hodili po travnikih in njivah v ravni bojni črti in se potili v vročem soncu pod težo nabasanega nahrbtnika. Ko smo pa videli, da nimamo tako blizu pred seboj sovražnika, smo se zbrali na cesti in po nji korakali v štiristopih dalje. Ker so naši konjeniki tako hitro zalezovali sovražnika, se je tudi nam mudilo, da nismo imeli nobonpp'n počitka. Niti zvečer se nismo nikjer ustavili, kar brpz večerjp smo korakali celo noč. Šele ko se je zdanilo smo dobili kavo in pospali kar na cesti. Pa kaj, ko smo morali zopet takoj dalje. I/ar'^irali smo celi dan in celo noč, ne da bi imeli kak daljši počite>. Zjutraj smo do- bili kosilo, ki je bilo sevpda Sisto mrzlo, kpr so sp nam Vuhin.^'p zgubile. Tako je bilo tudi tretji dan. Izmučeni smo se počasi premikali dalje in že je marsikateri Rodrnjnl nad Rusi, ki so se tako daleč umaknili, da ni na'^pfa zasledovanja konec. Pride zopet noč, mi pa le dalje in dalje, toda vedno Dorste je smo se ustavljali in takoj posedli, pa kaj, ko je bilo vedno treba ronet takoj dalje. Daleč pred nami se je na več krajih žarilo nebo, noTinn-ngajoč, da Rusi zažigajo vasi. Tudi svetlobne rakete so se videle. Mi pa le dalje in dalje, se obrnili na levo in desno in Sel»» proti jutru dospeli do nekih j"arkov in se v nj'ih ustavili. Takoj je ^ilo treba kopati, ker to je bil le zasilni, ki so «a izkopali Rusi, dn so se med potjo krili. Pred nami je bila velika vas v plamenu. Tu dočakamo dneva in zopet noči. Kopljemo kar naprej, tako nam je bilo zapovedano, ker jarki niso nikdar pregloboki. Ko smo bili Se dobro skriti v jarku, smo ga morali zapustiti in začeti z novim. Vedno smo se premikali sem ter tja in izpopolnjevali jarke in pripravljali si bolj udobno s t ano Tran je v njih. Sovražnika pa nismo videli, kajti bil je več sto metrov prpd nami in baje v dobrih postojankah, kakor smo zvedeli od poizvedovalnih patrulj. Bil pa je miren, kakor tudi mi, eden drueeera ni nadlpjrovnl, samo čakali smo kdaj se spopademo. Le redkokdaj Je Dočil kak strel, kar pa nas ni nič motilo, ^e manj strašilo, kajti včasih smo si kar želeli, da bi videli pred dobro žično oviro sovražnika. Ko smo bili tako nastaljeni, vedno na enem mestu, srao si strelne jarke uredili prav moderno. Iz strelskega jarka, ki Je bil globok 2 m, Je izkonnl vsak posameznik ali pa dva skupaj, celico v poljubni velikosti v smeri proti sovražniku, iz nje napravil eno ali dve strelni lini tako da se je lahko streljalo tudi v temi pred naSe žice. Celico, ki Je bila navadno široka en meter* /moja Je bila ^^ir^a, ker sem imel sostn-novalca/, smo pokrili z odejo, najboljše je pa bilo x nekoliko desk in navrh nekoliko zemlje, da je bilo varno pred '^rapneli. Z?» vrntn mi je služila äotorka. Ko sva bila za silo gotova, sva začela *e t vdolbavanjem sten ob podnu, da Je bilo boljše kritje pred pranataui. Tla so bila čista, niti vžigalica ni smela legati na tleh, da bi Jo videl poveljnik. Ob kraju je bil tudi mali Jarek za odtok vode, na steni pa je visel po?!tni nabiralnik. Ko smo imeli vse tako v redu, pa smo se moralilaopet premakniti na desno. Zapustili s-so tako *ipto postojanke in priSli v vse razrušene in zanemarjene Jarkp, v Vnterih smo imeli zopet vse polno dela. Povrh vsega tega, nas j> na začelo na vseh koncih in kraljih srbeti. Ker so Rusi mirovali, smo pa dobili tega zahrbtnega sovražnika, ki nam ni dal miru ne podnevi ne ponoči. Ko gremo nekega dne iz strelnega ^srkn v vas, ki Je hiln nekaj kilometrov za bojno črto, da si očistimo u'Si, se srečava r Ribčevim Ludvikom. Prvi do':iačin, ki sva se srečala na bojnem "oljri. Ker nisem imel časa za razgovor, me Je povabil, da se najinjerede oglasim pri nJem. Sredi male vasice v bajerju smo se skopali in razkužili uši in založili z medom, ki smo ga kupili od ondotnih prebivalcev. Nazajgrede se res oglasim nri Ludviku, da sva se pomenila o teh težkih časih. Njemu Je bilo boljše, ker Je bil slura nekemu ordonancu in tako on ni nikoli prijel v boij. Tudi komisa mu ni manjkalo, saj ga je dal še meni porci Jo za na pot. Ko smo po nekaj dneh zopet začeli z izkopavanjem novih Jarkov, sem si nakopal bolezen na noge. Zvečer smo namreč začeli in se takoj z vso opremo preselili tja. Izkopali smo pa čez noč samo toliko, da sem moral celi dan ležati v jarku, da me niso videli Rusi. DeS pa Je celi dan lil kakor ii^ škafa tako, da nisem bil samo pre'nočP9, ampak sem celi dan ležal v vodi, da sem bil zvečer ves trd. Drugi dan so me bolele noge, da sem komaj hodil. 3ile pa so vse modrorudeče. Ko sem Jih naslednji dan zopet ogledoval, pride slučajno mimo poročnik KotluSek. "^Če jutri ne bodo boljše, pojdi k zdravniku". Dosti 7bolJ-šale se niso, toda k zdravniku nisem šel, za kar sem se šp isti dan pokesal. Sredi popoldneva smo imeli namreč alarm. Rad ali nerad, moral sem z njimi. Šli smo zopet za Rusi. Jaz sem moral zavzeti prostor pred bojno črto, kot opazovalec. Ko smo šli čez ruske ?.ične ovire, sem se zbodel na boleče noge z bodečo žico, da se mi Jp kri po cedila, bolečine pa še povečale. ?»üdilo se nam Je za Rusi, ki so bežali pred nami, da Jih ni bilo mogoče dohajati. Oviral nas Jp terpn, Zašli smo večkrat v travo, ki je bila divje pusto, bodeča in visoka, da smo se skrili v njej kot jerebice v Situ. Drujrič smo si T'orali zopet delati pot s puško skozi zara'^čen gozd, da smo moj'li nanrpj. 4 'Ol Tako smo se že dva dni prerivali skozi np.ravnp ovir». Ko smo 7v*»'rpkorH5ifi*"«irok notok in hiteli za njim v nasprotmi breg, tedaj se je pa obrnilo, '^ili ptto mu preveč blizu za petami in on se je ustavil zopet v nasprotnem vi'^jp ležečem gozdu in tako neusmiljeno spuščal na nas uničujoč oerenj, dn ni kazalo druzega, kot pokazati -mi pete. Ubrali smo jo nazaj v dolino, čez potok in nazaj v gozd iz katerega smo pri?51i. Cel čas no nam pa piskale mimo ušes, da je bilo strah. Nikdar ne nozabira tiste^n žalostnega tuljenja šrapnel, ki so tako po«^osto padale med nas. Sicer smo pa imeli srečo, prav z malimi izgubami smo se vrnili v frozd, toda le za malo časa. Komaj se malo zakopljemo, že je bilo zopet treba iti za njim. Zdaj je pa Slo gladko. Rusi so se umaknili in zonet se je začelo zasledovanje. Zopet smo šli skozi gozdove, čez potoke, skori vasi in polja. Nekaj časa smo jim sledili v miru, kar naenkrat, ko korakamo po polju poljubno kar v trumah, ori frči pranata večjep-n kalibra med nas. Nato pa še druga in tretja, da se je črna prst dvignila visoko v zrak in v raznih oblikah padala med nas in na nas. Prestrašeni smo se razpršili na vse strani. Toda granate nisO' pojenjale. Kopali smo, da smo imeli kritje, seveda le začasno, ker je bilo treb»» vedno naprej. Tako smo zopet počasi napredovali, dokler se v eni naslednjih noči ne ustavimo v malih jarkih, katere so nain skopali Rusi pri svojem umiku. Kitro začnemo s popravij-anjem jarkov. Šlo nam je jako izpod rok. Zemlja je bila čista kot presejana, brez najTanj^p^a kamenja in čisto črna. Tri dni smo kopali, pa nisem naJ^el niti najmanjšega peska. Ko smo vse uredili, pa smo se zopet premaknili na levo ali desno. In tako smo bili zopet kakor vedno, kadar smo se premaknili, v napol razsutih ali napol izkopanih jarkih. 2 Tako smo imeli vedno poltno dela. In če smo bili z vsem gotovi, jarki seve»?« ponieteni, nas postavijo v enekomerni razdalji po jarlcu in zo^pIp do sp proste vaje, kakor pri kadru. Kaj bi bilo hujšega, posebno za starejše, sploh vsem se je zdelo bedasto, pred nosom sovražnika, ki nas vsak 5as lahko napade, počenjati take stvari. 7a donos menaSp ,ip >>ìlo pa Jako nerodno> ker smo bili na ravnini. Vezal nas je z zalpdjpT. dolg prehodni jarek z mnogimi vijugami, t30 katerem smo morali v vpli-kih kotlih iz prevoznih kuhinj nositi iz doline, ki je bila dale5 za nami. Posebno v dežju je bilo nerodno, ker smo vSasih brodili «rloboko vodo. Za menažo smo imeli navadno juho s podmedeno grabovo moko z zrezanim mesom. Prikuhe nismo ve5 poznali, zato se je že tudi vsak skoraj na ta ali oni način znebil poksrowa s Sale, da je imel la^ji tovor in manj napotja. Točno po paragrafih so se pa držali chiede rezervnih porciJ. Toda prazni želodci nekaterih vojakov se pa niso ori-rali na to, in zaradi tega j'e marsikdo stal privezan ob kolu. Nekega dne je napravil tak pregled na rezervne porci je na'^ četovofljn. Skoraj nihče ni imel kaj pokazati, zato je tudi vsak držal "panpp, /roko privezano ob nogi/. Jaz sem imel srečo /nravzanrav nesrpčo/, ker mi je nekaj koSčkov prepučenca reSil tef^a jermena. Tisti, ki smo bili prosti, smo pa morali na delo, kopati strelske jarkp. 7.dp1o sp mi je pa preneumno, da bi tisti kaznjenci počivali v senci, mi pa rp mučili na soncu. Ke, sem si mislil in se vlekel v svojo cplico in sp pokril s plaščem, da sem izgledal kot bi bil privezan. Četovodjn je nadziral in pregledoval, kajti delavcev mu je manjkalo. Ko pre že tretjič mimo mene /zdel sem se mu sumljiv/, privzditme pla'^'*, s Vn+e-rim sem bil pokrit in vidi, da sem brez jermenov. Da ni obstal pet minut na mestu kakor okamenel, gledal v zrak in klel v vseh jezikih, sem se mu čudil> saj to je bila njegova navada. Menda mu je ugajala moja nakana, zato me je pustil in od?5el s smehljajem na ustih. Tako smo se imeli v teh jarkih. Dokler je bil mir, stio bili prav zadovoljni, vse drugače seve pa je bilo ob času kanonadp. To smo bp tiščali k tlom! Prav težko je bilo bdeti celo noč, nihče ni smpl v teku- noči zatisniti oče. Žele zjutraj, ko se je zdanilo, smo impli č8s počitka kake tri ure. Pa še sedaj se ni morlo apati, kajti «rrirle so nas uši, ki smo jih imeli vedno več. In še takrat, kadar sem se zazibal v sladkih sanjah, pride in me poruka: **Lampič, kj«»lo s'odin?" s tako težavo si priborim toliko miru, da zatisnpm o5i, pa ti pridp ta Slovak vprašati za uro, da bi mu jo najrajSi tre^Sil v kIp.vo, dn bi se razletela, potem bi imel vsaj mir. Saj Jp bila sVoraj vpdno v službi celega voda pri izmenjavi straž, ker so bili vsi dpsetniVi in poddesetniki brez njih. Imeli smo pri vodu velikana /pol Slovenca, pol Furlana/, ki pp Jp večkrat sam Javil, da gre na patrolo. Neko no5 pridrvi ves bpspn nn-zaj v Jarke in alarmira celo stotnijo: "Sovražnik se bliža", on da Jp komaj utekel, da ga niso ujeli. Seveda smo vsi Šakali prihoda Rusov z napetimi petelini, a pričakali nismo nič. On se Je samo pred stotnijo hotel pokazati Junaka, a v resnici Je pa ležal v travi pred ovirami. Med nami in Rusi Je bila mala dolina, v kateri Je bila velika shrnm»>n za seno. Gotovo Je bilo par sto voz sena pod to streho, ki Je biln nekako v sredini med nami in Rusi, oddaljena par sto metrov. Tja smo morali m vedno na patrolo, hodili so pa tudi Rusi. Neko noč stto imeli izvrSiti precej drzno nalogo: dobiti ene/m Rusa, živei»a ali mrtvega. Šlo se jim Je samo, kakfien polk se nahqjn pred nami. ?li smo preobloženi z haboji, poln pas ročnih uranat in z bodalom na skozi naše ovire in mimo prednjih straž, smo izginili v noč. Čudno potrti smo se bližali senui v dolini. "Dospev^^i do nje(?a, se razdelirno v dve skupni. Prva ostane pri senu z naloßro, da razbija po deskah,, kadar se že druga skupina,, pri kateri sem bil Jaz, približa prav nred sovražne postojanke. Ko mi ležimo res prav pred ruskimi okopi, začnejo naši razbijati, toda vaba ni uspela. Rusov ni bilo mimo nas k senu in zato nam Je spodletel ves načrt. Čutili pa so nas in oddali par strelov. V tem hipu začne padati na našem desnem krilu, nekoliko za nami. Kmalu se slišijo klici na pomoč. Mi Jo uberemo nazaj, od koder smo prišli. Ko pa dospemo v Japke, zvemo, da sta se spopadli dve naši patrulji misleč, da imata sovražnika pred seboj. Tako smo imeli par težkih ranjencev od lastnega orožja. Zopet drucr vpč«»r odide večja patrola 20 mož na poizvedovanje, ki se pa ni več vrnila, ali Je bila ujeta, ali pobita, nismo zvedeli. Kakih 20 minut za nami v levo je ležala vas Černeliča, kamor so hodili vojaki iskat živeža, kar so ga begunci zapustili. Sprva so res dobili krompirja, fižola, kure in tudi od svinai so ptjvo-rili. Ko sem pa Sel Jaz nekega dne z večjo skupino, nismo na^sii ni*, bili smo že prepozni. Pogled na vas je bil žalosten: deske, slamn, tramovi, vse je ležalo navzkriž, vse prebrskano, vse nolno rnztrPTinih cunj, druzega ni5. Vse so že vojaki odnesli, kar Je bilo koli*kp».i vrednega. Ko smo tako pregledovali po vasi, naenkrat zapazim vplik ogenj, ki se je dvigal iz sredine vasi. Ve5 hi5, ki so seveda ve^.ü del lesene, je bilo v ognju. Takoj sem zapustil vas, nremi^l usodo beguncev, ki bodo popolnoma brez vsega, ko se vrnejo. VeSkrat sva priSla skupaj z Znojevim Štefanom in Fortnikom. Nekako sredi avgusta se Rusi zopet umakneJa, kar smo Jim morali zopet slediti, in to tako kakor vedno. Sprva brez vsakih nevarnosti, toda ko so se začeli upirati, je šlo pa trdo, posebno ponoffi. Jaz sem bil zopet pred vodom za opazovalca. KeStetokrat Je bilo treba ako'Üiti iz ene jame v drugo, katero sem vedno izkopal sproti. Ko smo že skoraj celo noč tako napredovali, sem se že naveličal vedno konat. Polep-mene je bil Se eden od naSega voda tako, da sva bila vedno dva pred prodirajoče črto. Ležala sva pred vodom v medsebojni razdalji 10 metrov Noč, kakor v rogu, pred seboj sva pa čutila sovražnika. Načela sva zopet kopati, če sva čez noč skopala že toliko nepotrebnih Jam, pa dajva še eno. Če so bile vse nepotrebne. Je bila ta potrebna. Komaj ae malo zarijeva v zemljo^ se usujejo krogle tako blizu nad glavo, da sem bil prepričan, da mi je ta mala lopatica rešila življenje. Ko streljanje poneha, se naši približajo do naju in šli smo zopet naprej. Naslednji dan naletimo zopet na hud odpor. Bilo Je okro^* dopoldan, ko se skokoma bližamo velikemu gozdu, iz katerega Je brizgal svinec na nas, kot toča v nevihti. Puške in strojnice so pokale brez nre-sledka, nad nami pa eksplodirali šrapneli za šrapnelom. Druzepn nam ni kazalo, kot čimpreje doseči rezd, toda kako? Tili smo na velikem ravnem polju, nobenega jarka nikjer, tako Je imel sovražnik najlepši cilj, kar se ga sploh more misliti. 7 nami vred Je naprf^doval, s pu*-ko in lopatico v roki tudi naš poročnik Steasni, ki Je venom«»r kričal: "eingraben!", kar smo ga tudi radi ubogali. Napredovali smo popolnoma po predpisih. Zdaj eden zdaj drugi se Je dvignil in skočil nekaj korakov naprej in že je v jami, ki Je bila v hipu izkopana, in zop^t dria«*i za nami v naše jatne tako, da je vse mretolelo. NiVrtnr tsn sp nisTno dvignili vsi skupaj, kajti to bi bila na«n smrt. Le 5etovod,in, nn* patentirani preklinjevalec, je ostajal zadaj in se kril v jainn>', kn-tere smo mi izkopali in kričal na vse ^lo: "forverc, ■^orverc!" Pri napadih je imel vedno srce v Mačah, ali ko smo bili na varnem, je bil pa junak in bojevit. Tik mene se zakoplje nekdo, kar nrnv nad nama eksplodira Srapnel. Smrdljivi dim naju objame in tovari'^ zakriči: "ranjen!". Raztrgana obleka na rami je priö?ila, da je do*>il dober zadetek. "LampiS, kaj naj storim?" me je jokajoče vr>ra?5nl. "Počakaj, ali pa pojdi nazaj**, mu svetuj'em, družeča mu nispm mofel, kajti okrog nas je Škropilo, da so se nam ježili lasje. On je ostal zadaj, j"az sem pa z drus^imi vrpd pridobival novih tal in zapuščal vedno več mrtvih in ranj^enih za seboj. Približali smo sf gozdu, toda sovražnika nikjer. On se je vedno tako snrptno umaknil, da ga ni bilo mogoče videti. Prodiramo dalje skozi TOzd. Pu^^ke so deloma utihnile s smrtno pesmijo, zato je pa artilerija tembolj obdelovala. Vse je šlo navzkriž, veje so odletavale, debla hre*čala, bre granat pa piskale, da je bil pravcati sodni dan. Kar sli'Sim ir neke strani, da je padel Znojev ?>tefan, kar se je na v par dnpb ufoto-vilo, da ni res. Za nami pride rezerva in skupno smo prodirali dalje. Gozd je bil zaraščen, da smo si komaj" delali pot pred seboj, vrhu tppw je pa valo, da smo bili popolnoma premočeni. Kar naenkrat, ko se r»r'>ri,iemo skozi gosto zaraščen rob, zapazimo pred seboj prepad in na dnu veliko reko Dnjester. Zdaj smo bili ločeni: mi na eni, Rusi na drupl strani reke. Čutili so se varne, zato nas niso več nadleirovali, za kar smo j-im bili hvaležni, saj smo bili že potrebni počitka. Toda tega ni bilo. ri , -7 IV. li A ITALIJA K SKO BOJIŠČE y,eà tem, ko smo mi tako uspešno nar>redovali proti Rusom, ^ip ds ^In našim bolj trda v Italiji. Potrebovali so pomoCi, zato so Doklicnli naš bataljon oziroma polk, na pomoč. Takoj, ko smo dobili v tpni gozdu močno ojačenje po celjskem polku, zapustimo boji^^p in niiPtimo vse njim, ki so nas nadomestili. Od vseh strani prihajajo stotnijp,. tako da skupno odidemo iz tega nesrečnega gozda, ki je bil v unr flneh tako ohleSčen in ves razkopan in razrit. Čez travnike in n.üvp, mimo vasi, kjer so se povsod poznali sledovi, smo hiteli nn?.a.i. Sp ena stepa in bili smo v veliki plitvi dolini, kjer se ni zbirni samo nn'^ polk, ampak cela divizija. Vedno orihajajo novi polki, novi bntnlJoni , oddèlki strojnih pu^k, konjenica, kuhinje in tren. Kamor J*» spp-To oko, samo vojaštvo. Skoro bi človek mislil, da se je zbrala vsa vojska iz cele Gališke fronte. Postavili smo šotore, dobili menalo, knvo in kruha za par dni, tako, da je med nami zavladalo veselo razno! nje, kakor da smo končali vojno. Kar naenkrat je začel krožiti nad nami ruski aeroplan. Nismo bili nreveč v strahu, kajti vpak Je računal na moč toliko zbranih, dasiravno bi lahko naoravil veliko paniko med nami, ako bi začel metati kadeče se bombone. Stra'Siti so nap začeli pa od druge strani. Artilerija nas je začela obstreljevati, a brezuspešno. Njeni streli so bili dokaj nrekratki in so zadpvaTi v vas, ki je bila precej oddaljena od nas. ^lisk in težki oblaki nad nami so zopet oznanjevali nevihto. Granate, ki so padale v vas, ao Jo užgale, da se je dvigal plamen visoko, a mopročni dim se Je dru*il * s sivimi oblaki. Še isti dan smo no malem nočitku od'Sli dalje. Kjerkoli je bil počitek, Bog varuj, da bi kdo od^el v vas, kajti tu je nalezljiva bolezen, to Je bilo vedno. Šli smo dalje in dalje, kar naenkrat zagledamo dim železne kače. Vlak! Dolgo pa že nismo videli, zato smo ga bili tembolj veseli. Toda to vesplje je kmalu minilo, kpr smo od več strani zvedeli, da je ta in oni umrl za črno kugo. Tern smo se pa bali. Zdaj, ko smo se rešili enega sovražnika, smo na dobili drugega, še hujšega, ki te zadene, če se še tako krije»^. Ko pridemo do nekega kolodvora, nas niso pustili čakati tam vlaka, morali smo naprej, äo drage postaje, kamor pridemo v najhujšem nalivu. Tudi tu nismo prišli prav in morali smo zopet nazaj na prVesra. O''ložimo opremo in sedemo na nahrbtnike, ker drugoc/Je bilo vse mokro h in Sakamo vlaka. Ura je bila 10 zvečer. Okrosr rolnoii nride x^inic, ki ga zasedemo in se odpeljemo z velikini veseljem, lilo Je ravno nn cesarjev rojstni dan IS. avsusta 1915. Knialu mine noč in sončni žarki so posijali skozi «pranje železni'STciv voz. Zdramimo se in vse hiti k izhodu, da Se enkrat vidino zemljo gališko. Le eden, moj prijatelj, ki sva bila vedno skunaj v Jarkih, na pohodih in za opazovalca ored bojno črto. Je ostal ne meneč se za nobeno stvar, pod klopjo. Ker se nam Je le zdelo čudno, da pp ne «rpne s svojega ležišča, ga kličemo in kličemo, a on se ne ptnne. Nnpopled ga vendar spravimo Dokoncu, a omahoval Je in zopet padel in oblegal. Obraz mu Je bil čudno pegast, govoril ni nič, samo stegoval se Jp vedno. Kuga! Snoči je legel spat ^e popolnoma zdrav, a danes mu gleda smrt že prav od blizu v oči. Pokličemo saniteto, na kaj, zoppr kugo ni zdravil. Ka vsaki postaji smo mislili, da m vzamejo 17 vozn, ker je bilo to tudi skrajno potrebno, kajti vsi smo se rpbivnl-cev. Na koncu te doline, ob vznožju Mangarta, CTemo mirno zadn.fe hi^e, kjer je bilo treba prekoračiti plot, da smo Sli po bližnjici. Jaz spti pri prehodu stopil na odlomek plota, v katerem j'e ti5al Sehel.i, ki pp mi je globoko zapiSil v nogo, da sem se sesedel. Hjavi Spbel.i mi ,ip takoj potegnil iz noge sanitet. Praporščak FabJanSiS mi pa naroP'i, da naj počakam tu bataljona, ki se vrne okrog pete urp popoldne. CpTì taljon je odšel mimo mene medtem, ko me je sanitet o^vezovnl. Ko svr bila gotova, je tudi on odšel za njimi. Jaz sem pa ostal sam v tr«ivi ob plotu. Dolg je bil dopoldan, posebno, ker me je nofra tako silno skelela. Opoldan prinese mati iz hiše kosilo, ki smo p:b sk\inno s sinom spravili pod streho in tako sem zopet lahko čakal bntal.ionn. Ker g3 le nisem dočakal, saj je bila ura že davno oet, sem se v.difriil in opirajoč na palico počasi krevsal nroti domu. Sredi pota, ko pn?pm mimo napol razdrte hiše, me ustavi stara ženica, ki Je fnala ko7;o v hlev. "Revež, ste hrocnov?" Da tako in tako se mi Je nrinetilo. "Počakajte malo, vara prinesem ka-ee." "klimam časa, mati, kmalu bo tema, a Jaz imam še daleč**. '*To takoj ffo-feolta, kar malo na ki oni co sp vsedite, vam takoj prinesem". Tako sem dobil večerjo. Dobri so bili ljudje v tem kraju, samo imeli niso mnosto. Počasi se Je začelo temniti in ko dospem v vas, je bila popolna tema. Ko prpm mimo kuhinj proti svojemu stanovanju, me najprvo ti ozmerjajo, kje da toliko časa hodim, ker so hranili menažo in večerjo zame. Ko se no'Steno najem, grem do svojega voda, ki Je že deloma spal. Takoj mi prinese nrijatoij kosilo. Vzel ga je pri kuhinji zame, a k^jharji so pozabili in tudi oni shranili. 3ila Je res sreča v nesreči, ker sem mislil, da bom brez kosila, sem ga pa imel kar trikrat. Seveda, zadhjei^a sva si delila s prijateljem, ki Je skrbel zame. Naslednjega dne sem bil poslan v bolniško sobo. Rana pa se Je tako hitro zacelila, da sem bil po treh dneh zopet pri stotniji. èe enkrat smo napravili pohod na ¥ans:art, sedaj pa z vso opremo /brez smuči/ s konji, ki so nesli menažo in sploh vso prehrano. Sli smo pa po drugi strani. Pot res ni bila posebno strma, toda huda, k*>r ni bilo nikakega počitka. Le naprej, le napr<=J, zdaj šp ni čas počitka, to Je bilo vedno. Pot mi je zalival oči, ko smo ^^li «el» proti sredini hriba, noee so se mi jele tresti in v ušesih je bu5alo, dn nisem slikal popolnoma ni5. Had ali nerad, moral sem s*» ule5i na tla. 7«i nn Mangart pa res nisem imel sre5e! Zopet jp od«el bataljon mimo kot zadnjič, pri meni na Je ostal sanitet in mi dajal okrep^iln. Kaj"bolj5e zdravilo pa je bil počitek. Kako ooldru^o uro sem r>«? me vpraša, če greva zdaj nazaj. "Ne", sem dejal, malo nočaknjvn, potem pa ßreva za drugimi." Sam nase sem bil jezen, da sem orna (»nI , ker do sedaj se mi Se ni kaj takega nripetilo, dasi smo imeli naporne jše pohode. Oprtam si opremo, nekaj mi je Domasal nositi on in jo kreneva za drugimi. Pot se vedno bolj vzpenja. Lahko jim j*» sl<>diti, saj so se povsod poznali sledovi za njimi. Vedno vi^je in vi'^je se pomikava, zapuščajoč za seboj srloboke prepade. Sonce, dasi je bilo '.p bolj jesensko, je žgalo, da sva se že pod itak težkim tovorjem prnv do dobra spotila, ali šlo je, vse tiste slabosti so pressi e s počitkom. S polurno zamudo dospeva na vrh I^anfarta do nn'^e stotnije, kjf»r pe jp ravno delila menaža. Torej brez zamude. Kakor nalašč, danes ni bilo j-uhe, ki smo jo vsi tako želeli. je neke vrste ffolaž in np samo preslan, ampak osoljen naj"man'3i petkrat, in to v kraju, kjpr ni bilo vode. Nihče ga ni snedel, vse se je zgražalo nrdkuhi, da ne zaslužijo drugega kot štrik na vrat, čeprav so se tako trudili s konji, da so dospeli na vrh. Prav nič nam ni bilo sedaj žal za oni «nsTaž, ki jp z dvema konj"eraa zdrknil med potjo v prepad. Nekateri so od»li na najvišjo špico, drugi smo pa polegli okro/r turistovske koče, sp posušili in pospali. Čez nekaj ur se napotimo nazaj, kamor smo srečno prišli. Smiiči nia«=»m dobil več nazaj, ostale so v skladišču, za kar sem bil jako bvalo^pp. Po nekaj dneh damo slovo Srednjemu Losu. Gremo skozi Spodnji Lof po soteski v smeri proti =5ovcu. Toda tega smo sp ormili, ker je bil Italijan v njem. Ko gremo po tej soteski dalje, pade od časa do časa italijanska granata, ne prav k nam, ali za strah je le bilo, kajti odmevalo je kakor bi jih padlo deset. To so bili prvi po^sdravi na nas^ od bivšega zaveznika. Po polnoči dospemo v vas Lepenje, prav ob vz-nožj"u Duple planine. Imeli smo počitek. Med drevjem popadamo po tleh, trudni in popolnoma prepoteni. Ker so bile pa že no5i Madne, si nisem urni odlo?iti iz hrhtn rmhr^^t-nika, saj :ne Je že itak jelo za^sti. Po nekaj urah poSitka npdfll.iu-jemo pot v go*o. Hud strmec, tema in pa nobena prava not, nas Je oviralo, da smo se počasi pomikali navzsror. Ko rridemo na Durlo planino se Čudimo tolikim barakam, ki so bile tam z^ajene. Tu .je bil sede? vseh poveljstev v okolici Krna. To Je bilo kuhinj, trena in drufib stvari. Pod vsako skalo, pod drevjem, kjerkoli je bilo koli*knj pripravno, Je bilo zasedeno. Sredi doline je velik bajer, kot malo Jezerce. Tu se odpoSiJemo in dobimo prehrano za nadaljno pot. Šli smo mimo pokopališča, katerega so že vojne žrtve nrecej zasedle. Granatnih jam je bilo vedno več, med njimi nekatere nrnv velike. A tedaj, ko smo šli mi, je bilo skoraj popolnoma mir. malo in dospeli smo do jezera, kateri Je zavzemal vso dolino. 3il Je več atre-Ijajev dolg in tudi precej Širok, globok in čist ko biser. Prp^'od mimo njega je bil mogoč samo po eni strani. Dolina z Jezerom v«?e Jp zožila tako, da pridemo v nekak kot. Pred nami :' barav, stale velike hiše, zgrajene iz samega kamenja z meter debelimi s+enami. Kosači so nam nosili hrano, rum, tobak, snloh vse. Prav razveselil nas je vsaki dan oni, ki je prinesel po^to. Tedaj Jo dobi v rokp služ-bojoči podčastnik in na vzvi'Senem mestu glasno čita imena najsrečnejših, ki so se jih spomnili domači, prijatelji ali priJateT.Jicp. :q Kar odskoSil je vsak, tako ^a je presunilo ko jp sli?5al svojp im*», pp hitro oglasil in že držal pismo. Za njim druei, tretji, i.t.d. Ko je bila preSitana zadnja "feldpost" so mrT.raje od'Jli oni, ki niso bili nič deležni. "Bo pa jutri", so se tolažili. Tako jp *>il prp*pn danes eden, jutri zopet drugi in to se Je DonaviJalo vsaki dan. Takoj' za pošto se je pa razdeljevalo nekaj druzeea, knr jp vsak dobil, kosilo. Šale so ropotale, ko smo se vrstili oziroma drenjali okoli kotla. Vsak je hotel biti prvi. Nazadnje, za prazen kotel, jp pa vedno boj, kdo ga bo polizal. Kavo smo skuhali kar prori, skurno, kjer smo imeli posebnega kuharja, le vodo in drva smo morali msiti iz Duple planine, za kar se je vedno porabilo celo dopoldne. Ko sp tako nekega dne pomikamo z vodo in kurivom že proti vrhu, kar 7,B*ti.ip-mo pok onkraj hriba v daljavi, kateremu j"e sledilo močno tuljpnjp, ki se j"e s hitrostjo in vedno močnejšim glasom, bližalo- Ko pa rl-'dn'n navzgor, vidim da težka granata leti naravnost ptoti na^i. 2e njpn glas je povedal, da je točno merjena na nas. V trpnutkvi je bilo vpp na tleh, vesel sem bil, da mi je tovor Ščitil hrbet. V tpm sp na ž»» zabliska, da popolnoma prevzame dnevno svetlobo in strašno poči. Šibre so žvenketale, kamen ronotal in veliko dno granate sp je kot^»-lilo mimo nas. Padla je komaj 20 korakov za nami na skalo ob poti, mimo katere smo ^li pred par sekundami. Hitro, ko pone'"«? »-»adati kamenje, odkurimo dalje in prispeli smo srečno v svoje pos+ojanko. Drugače ni bilo preveč nevarno prpd napadi, le artil'^rija nas je v"*-krat obstreljevala, pa tudi pred to se je dalo kritia, kpr jp vsp pollino skal in vdolbin. Seveda, kdor se ni dov^ti menil in se izpostavljal na prpv^č vidnih mestih, jo je pa tudi skupil, kùt naprimer prapor'5čak Fabjnnčič. Stala sta z nekim poročnikom na neki skali prpd nnJ^im kritjpm in razKOvarjala, ne meneč se za sovražnika, ki jih j*» onazoval, npvpda od daleč. Kar naenkrat poči in Fabjančič jp padpl mrtnv na tla. Dobil je strel skozi vrot. Odnesli so ga in pokopali nn Dupli planini na vojaško pokopališče, ki se je že znatno povečalo, odkar smo pri*li mi. Dobil je tudi že kapelico in kamnit zid okrog. Vsi smo žalovali za Fabj^ančičem, vsak je rekel "tako dobrega voditelja ?.vod n«» bo im»! nikoli več". Dobili smo v ns?5e postojanke metalCR min, ki ili prav n.i5 veseli. Zakaj, hitro jp izvsrtel sovražnik, kjp sp nnhajn in tako smo imeli vedno ve5 gostov v obliki eranat od strani na«pf»a neprijatelja. Nekega dne se mi ustavi menala, ki spm se Jo druffa^p vpdno tnko vpp*»-lil. Vse me je bolelo, da se mi ni orav ni5 ljubilo. Dni^i dan jp bilo Se huj?5e, prišla jp griža, da s^^ti moral na bolni "-ki rr^rled. Aspirin, 2 dni službe prost in juha brez mesa, so biln zdravila. Tri dni nisem jedel prav ni5, potem jp pa ž«» ^lo nn bolj*«». Po n«»k«?j dneh mi je pa že Sla hrena zopet v tek, «p bolj kot t)re,1. Vro5i dnevi so z «rinili, prišla je jesen in mi v «orah smo bili tik pred zimo. Pred sovražnikom nismo bili v npwarnosti, driifn^p jo pa služba jako težka, posebno Sp, ker so bile stotnije jako iz^rnanp. Zato smo bili skoraj vedno vsi v službi. Tako sp jp -"^P^krat zPTjdilo, da sem Sel na stražo iz enp?7a mesta na druiro, brer vsakpe'a odmora. Zato ni čuda, da se je neko noč prinetil talp slučaj: noč je bila jako hladna, zato sem imel s spboj odpjo. Ker ppm bil jako truden od prenapornega dela, spdem na kamen in krnalu mp prpmapfn zaspanec. Ura je bila žp čez polnoč. Iz sladkega sppnja mp prebudi udarec po obrazu, da se je kar zatoliskalo. Prpd mpnoj sta ataln: službeni poročnik in naS narednik. '*Kaj delatp?" je zakričal v oa+rpm glasu poročnik. "Kako se piSete? Vi zanikrneži, zaspanci! Ali vpstp kaj se zgodi z vojakom, ki spi na straži? Zakaj stp sedeli? Vi ste Žp zdajle tretji, ki smo ga zasačili spečega na straži. Pr^d celo črto spite in sovražnik lahko pride nemoteno k nam. Vi stp zmenjpni, da vsi povrsti spite.* Tako, in Se z raznimi psovkami me je obaipnl, da so se mi ježili lasje in oblil me je mrzli pot. ""ospod narednik! naj se kazensko postopa z njim!** Stal sem pred njim kot svinčnik in -^akal , da je prenehal, kajti v besedo mu nisem mogel, potem sem pa zaČpT jaz: ''Oprostite, gospod poročnik. NaS vod ima tako malo mož, da smo skora,''" vsi vedno v službi. Kdor je pa prost, je pa na delu v jarkih, ali ptp v dolino, ali kjerkoli je že. Prostega časa nimamo vpč kot ? - 7 ur«», katerega imamo določenega za spanje. In kako bom spal ravno takrat, ko mi ne dajo miru uSi, katerih imam na tisoče." Nato sta odSla, jaz sem bil pa kmalu zamenjan. Več dni sem Čakal kaj bo, a pričakal nisem nič hudega, ostalo je vse tiho. Čez nekaj dni pa srečam narednika, ki mi pove, da Je le malo manjkalo, da se niso dr5ali vo,i^.^^ rrnviT. Seveda, upoštevali so razmere, kakrSne ni bilo moeo*p v?dr*nti. Dokler je bilo suho vreme, je tudi še Slo, ali ko Je začelo dp^'eviti , tedaj" pa se Je vse fforje podvojilo. Vse je bilo mokro, vedno ves rre-močen v tem jesenskem dežju. Stanovanje smo imeli res dobro, n ko smo ga malokdaj videli od znotraj. Tri dni Je deževalo, potem Jp pa zaielo snežiti in snežilo celih sedem dni brez prestnnkn. Takoj je bilo toliko snega, da smo komaj poznali svoje domove. Naboji so vsi zarjaveli in puške so tudi postale kar rudeče, nn kdo Jp DornJtal, samo da so dobro prožile. Sploh pa Je bilo nemoeoSe drSati tisto Sistoto, kot kje v zaledju. Nismo pa trpeli samo od narave, imeli smo v svoji sredi nekoprn, ki Jp vsako priliko porabil te svoj prid. '^il Je namreč nravi »Decijaliat za prenos raznih predmetov iz drugih nahrbtnikov te svojpfn, 7dnJ rp je eden pritožil, da so mu zmanjkale konzerve, dru^i zo'^et, da mn Je izginil prepečenec, kava v konzervi ali kaj podobneirn. Tatu pa I p ni bilo mogoče izslediti. Tudi meni Je zmanjkalo Jabolk. Dobil sem namreč od doma zaboj, ki me Je poleg raznih druffih stvari, razvpsplil z jabolki. Najboljše, najdebeleJ'^e sem shranil v nahrbtnik\3 na rvoJpti ležišču, ki sem ga imel prav v kotu barake, v spodnji vrsti. Notranjost tega našega stanovanja je izgledala kakor kaka manu-^'nkturr.n trgovina, imeli smo tri vrste desk, na katerih stio ležali. Torej, prav v pritličju sem imel jaz svoj prostor. Ko pridem nekega dne tt Duple nazaj, jabolk ni bilo nikjer. Vse radrnjanje, vsa Jpza, Je bilo zastonj, jabolk ni bilo nazaj. Zima je bila vedno hujša, stotnija pa se je od dne do dne manj'^al a. Vedno več ozebljencev je zapuščalo bojišče. Vsi ostali smo se pn tiščali ob pečici, ki Je stala vedno vsa rudeča sredi sobe. Kuriva je bilo dovolj, dasi smo veliko trpeli zanj. Sprva, ko še ni toliko snega, smo dobili nekaj pritlikavih borotečkov, ki so goroli v pečici, kot bi bili politi z bencinom, čeprav so bili mokri in vai sneženi. Sedaj smo morali pa vedno nositi iz doline. V noge me je vedno zeblo, da Jih niti čutil nisem več, le Vndar šel na Duplo planino, sem se tako ogrel vanje, da ni bilo mo«»^čo pr«»-stajati in želel sem, da bi se mi zoPet ohladile, kajti vseeno Je bilo manj bole5in, vsaj čutil jih nisem. Ko se na nekpira dr.p prpo^^uvnm, vidim, da imam noee vse modre in zatekle. Grem na pre/jled in 7drnv-nik je ukazal strežniku, naj mi jih udrfme s snesrom, kar je tudi storil. Noge so se res malo zbolj'Sale, a ne za dolfi;o. Vedno je padal novi snes^, dež in sr.opet je zrarzovalo. Do Mive^n ni rn mraz ni prišel, razen v noge in roke, ker sem hil oblečen, kot 7a nn severni tečaj. Vedno v dveh srajcah, majco, telovnik, hluro, rodlo«"^ od plaSča /mantelfuter/, pia?? in kadar sem stal na strn'^i, snežni plaSč. Še krogla bi kmalu ne prevrtala, ko bi me nadela. In vse to je bilo ušivo, da se ne da povedati. Majica se je svetila gnid, kot bi bila srebrna. V ^alu, za vratom, sem vse pobil, bilo jih je . Samo dva dni sem jih pustil v miru in zopet Tiresrlpdnl in nobil , bilo jih je že300 in to na tako malem nrostoru. Koliko jih jp pa bito v spodnj'ih hlačah in v srajcah, jih pa ni bilo moTOČe ne nrp'^teti in ne pobiti, saj so bile že povrh plašča. Srajco okrofr p.oau jp biin ^rsn rudeča, saj sem ga vedno sukal, da so mrtve nadnle v čpvlje. V dolino, ki je ločila nrs od sovražnika, ni bilo več tr^bn nn patrolo zaradi prevelikega snega, ker smo bili itak brer skrbi, dn nns tudi Italijani ne bodo prišli pogledat, vsaj neonnženo np, kpr ra7F'lpd pred nami je bil kot nalašč, fla smo si kar želeli kakep-n napadn od nasprotnih alpincev. Straže pred strelnimi jarki so bile postavljene dalpč sprpdaj, kr»r je bilo jako nerodno pri izmenjavanju, ker Je bilo toliko anp^n. Knko noč sem bil izposoj'en pri sosednjem vodu, ker jim je ,f^ko nrimanjkovaTo mož. Stal sem na straži, daleč pred postojankami. Snežilo jp ren*i-vadno, tako da se je kar videlo kako se vsa snežna površina viša. Zdelo se mi je, da stojim že celo noč, ali ura je bila šele poI po polnoči, torej šele poldrust) uro. Kje pa je čaj? Navada je bila, da smo dobili ob 12^ čaj, tudi tisti, ki je stal nn straži, in sicpr 7p1o močnega. Zdaj je bila ura že pol ena, a čaj je bil vpdno ob polnoči. Prišla je ura 1 po polnoči, čas zamenjave, toda nobenefn od niVodpr. Četrt na dve še vedno nič, kar naprej sem gledal na uro, a z 7ampnja-vo ni bilo ni5, kot prej s čajem. Imel sem res pravo smolo. Snpf je naletaval bolj in bolj, tako da se mi ni nič ljubilo ?»a sproti romon-drati, tako da ni je segal že nad kolena. sem žp skoraj nnpol mrtev, noge v siopalih, posebno pete, so me bolelp oh vsakein nn.iTio.n,^-šeni vzgibu, zato sem stal Vp.kor okamenel in se komaj videl i?; snpo^, kajti tudi s sebe stresti se ga mi ni ve5 ljubilo. Za vedno bi ostal tam, da se niso SDomnili nri vodu, kjer sem »>il ir-posojen, da so me pred Stirimi urami Dostavili na Ftrn?.o in 5p d^e uri popolnoma pozabili name. Koma^ sem a:a gazil, ve5krat prav do oasu. Najraj^^-i bi sp vle^^oi in počil, ali odpočil bi se za vedno. Komaj sem prispel do vodn v nndi, da dobim čaj, ki so mi sa mosoče prihranili. Ali te^a tnko 7«i?pl.ie-nega čaja ni bilo. Grem k svojemu vodu, tudi tu ni bilo čn.in. 3il sem popolnoma pozabljen. PriSel pa je dan, ko smo priSli na sled na^^pmu uzmoviču. Bil to tKiii neki Furlan Del Fabro, mlad človek a jako antinatičen odkar Je priSel k nam. Sprva je tajil, a ko Je videl, da Je dovolj dokazov, se je vdal. KaSli so več ukradenih stvari nri nJem. Izročen Jp na obèodbo kar vodu, naj sam obračuna z nJim. *?azburjanja Je »>ilo mnogo, posebno okradeni so imeli prvo besedo. Ravnali se bomo no pravem sodu, kajti sobojevnik, ki krade svojemu sotrpinu, ne znslnli drugega ko kroglo. Nekaterim se Je smilil, ki so zaunali njeppvi pobolJ'^1 Jivosti in tako je prišlo do glasovanja. Jaz sem bil takrat ravno na atrn?,i, da sp nisem mogel udeležiti ključne razsodbe, ki se Je dokaj ufrodno končnln za Dell Fabrota. Dobil je navadne kazni, kros'lo na takoj, ko te prvič dobimo spet pri tatvini. v BOL K 150 Nekega jutra, bilo je 19.decembra^ se hoSem preobleči, da se vsn.i za par dni rešim teh nadležnih živalic. Ko zlezem iz svojesra lp?,i-šča, izvleSem iz nahrbtnika spodnje hlaSe, ki so mi jih poslali od doma že v omenj-enem zavitku, jih začnem natikati, kar vidim, dn mi iz palca leve noge brizga gnoj. Pogledam natančneje: noht se Je držal:EŠe samo na spodnjem koncu, tudi mazinec je bil gnojen. Hitro nataknem čevelj in takoj" h zdravniku v nadi, da mi zflravnik ne da za zdravilo samo snega, kot zadnjič. Pri zdravniku nisem bil sam, ali na vrsti sem bil hitro, snj je 51o naglo, ker ni natančno pregledoval. Saj je vsakega nn prvi poprlpd spoznal kam spada. Večina je Sla v bolnico. Ko pridpm pred nje«ra, je privzdignil rame in na kratko dejal: "V bolnico". Kar za^umelo je po meni, ko zaslišim besedo "bolnica". Pred očmi mi je bilo vsp trpljenje, ves strah in mraz, ki sem se ga že tako nnužil. Sedaj mi je pa posijalo novo sonce uT5anja, miru in počitka. Ko smo tako opravili vsi pri zdravniku, pospravimo svoje stvari in gremo proti Dupli planini. Prej se pa Se poslovim^ od prijnteljpv, ki so mi kar zavidali, ker me je doletela taka sreča. Na Dupli planini pri glavnem poveljstvu nas Se enkrat preslpdnjo in skupno pošljejo naprej. Dobili smo Se kosilo, kruh in v«lik kos sira za nadaljno pot. Pridružili so se nam Se drugi ozebljpnci, ki smo skupno nadaljevali pot proti dolini. Še enkrat sem se ozrl na Krn, na katerega smo tako preža! i, nn Wrzli vrh za katerega so se toliko jutrov tako borili in končno na Veliki lemež iz katerega smo tolikokrat merili pot v dolino. Pokopališče, na katerem je ležal praporSčak Fabjančič, je bilo že za nami. Imeli smo že polovico pota za seboj, in sicer slabSo. Od Duple planinp navzdol je bila pot jako izpopolnjena, da bi se lahko vozili z avtomobili. Snega je bilo tudi vedno manj kolikor bolj smo se bližali ravnini. Lepenje, kamor smo pri Sli v polni temi, so pa bile popolnoma brez njega. Žli smo v neko kočo, kjpr je bilo zasilno o»^vpzo-valiSčei Prebili smo noč na deskah, brez vsake luči, le v kotu na tleh je plapolal mali plamenček, ki je ogreval in za silo razsvptljpvnl jako zanemarjeno sobo. Naslednje jutro smo se na Štirih vozeh odpeljali daljp, Jaz ^^pz sira, ker ga mi je tekom no5i nekdo ukradel. Popoldan pridemo v Sočo. V bolnici, ki je bila nastanjena v barakah, se sknpljemo, očistimo uši in prenočimo. Zjutraj odbereJo težje ranjence nli ozebljence in nas pošljejo naprej. Še isto nopldne rrideno v vng Log. Tu smo ostali zopet samo eno noč, potem na zopet dalje. Mali vozički so stali z dvovpreS:enimi konji pred hi^o, več jih Je pe bilo še za rezervo. "Kam?" smo se povpraševali, a nihče ni vedel povedati. Zvedeli pa smo kmalu, kajti not, po kateri smo se peljali, je držala naravnost proti Vr^^iču. Ostri ovinki so ostajali zadaj, cesta pa se je vedno bolj in bolj vzpenjala kvišku. Dasi je bilo v ravnini brez snefta, je bil Vr'^ì* ves zameden. Na vrhu ga je bilo celo do kolen. Tu je bila nostnjn žične železnice, po kateri so v enakomerni razdalji vedno nrihajali zaboji in drugo. Imeli smo počitek v neki hiši, ki je bila prirejena naln*^č za odmore vračajočih onemogljencev. S čajem in kruhom smo si opomogli med par urnim počitkom, nakar smo nadaljevali pot. Zasedli smo večje vozovp, zdaj ni bilo treba več vleči konjem, ampak so Jih vozovi onmi potiskali navzdol. Nobena zavora ni držala, kar počez so i vozovi proti vznožju, ker cesta je bila vsa ledena. Že se je skoraj mrnčilo, ko dospemo v Kranjsko goro. Tu se mi Je nudila prilika, da sem ni privoščil še v hribih tako zaželjene Čokolade, pri kateri nisem varčp-val. Druzega se itak ni dobilo. Nič nisem šel iz bolniških barak, da bi si vsaj za silo o^^lednl Kranjsko goro. Sicer pa nismo ostali več kot dva dni in zopet smo šli dalje. Sedaj pa ne več z vozmi, ampak z vlakom Rdečega križa v Celovec. Bili smo razdeljeni no raznih bolnicah in zavodih, ki so bili v nadomestilo bolnicam. Jaz sem bil prepeljan v Marijnni'"'«». Posteljo sem dobil v dvorani„ kjer je bilo prostora za dvainštiri-deset bolnikov. Takoj smo bili preoblečeni in dobil sem obkladke n« o zeble noge. Do sedaj sem bil vse štiri dni brez obvez, dasi s^m Jih bil tako potreben. Po preteku par dni so se mi začele šele bolečine in pokazale prave rane. Prav lahko sem prenašal te bolpčine, kajti v primeru z nekaterimi ranjenci, sem bil res prav srečen. -rt Nedaleč od mene je bil nekdo, ki je dobil strel v ramo in tiu v telesu. Niti ene noči nam ni dal miru, vpnomer je jp^al in kričal. Nekateri so bili pa že skoraj ozdraveli ki so 51i pa vsaki dan na sprehod in brezplačno v kino. Hrana je bila dobra, éamo malenkostna, posebno ^e ko sem prijel tako sestradan iz bojne črte. Nekega dne se znajde pred mojo nosteljo Alešev Tone, ki sem se mu jako začudil, saj sem bil SpIp npkaj dni tu, pa je zvedel zame. To pa ni bilo tako čudno, on ,ip bil namrp* na dopustu, pa je zvedel za moj naslov. Čudil pa sp je tudi on mpni, saj me skoraj ni poznal, ker sem bil tako suh. Hitro je minile nekaj dni, ravno da sem se privadil bolnice, na smo bili že nekateri odbrani za premestitev. Prveea decembra nam z^'rav-nik pri pregledu napiSe na glavni list črko L ležišče ali S spApS. Ta dan dobimo tudi plačo, vsak za deset dni po 6 vinarjev dnpvno. To je bila bolniška plača, da si je vsak lahko privo^^čil ^p kaj posebnega. Drugo jutro pa že pridejo nosači. Nehote sem moral na nosilni co, imel sem na listu L in to je držalo. Pred poslopjem so že čakali avtobusi Rdečega križa. Preložili so nas na usnjena nosila in potisnili)« v avtomobil in že smo zdrčali proti kolodvoru. Cel vlak z označenim Rdečim križem so napolnili s samimi ranjenci, ozebljenci in bolniki. Radovedni smo bili kam gremo. Da gremo daleč sem slutil, ker je bil vlak opremljen z vsemi potrebščinami. Moja želja je bila seveda v Ljubljano, toda ni se izpolnila. Vlak jp zavil v smeri proti zahodu. Krasen pogled se nam je nudil takoj, ko smo zapustili Celovec. Vlak Je hitel namreč mimo Jezera in dal.ip po dolini med hribovjem. Ves čas sem sedel na postelji in pledal skozi okno, dokler nas ni zajela noč. Zjutraj smo bili že v Solnogradu. Množice na kolodvoru so nas ».p pozdravljale takoj ob prihodu, ob izstopu na peron so na tekale dame z raznimi slaščicami, kruhom, cigaretami, i.t.d. Vsak je bil deležen kolikor je hotel. Takoj nas prenesejo v Čakalnico, kjer so se darežljive dame ponovno približale z raznimi dobrotami. Desetkrat, če bi hotel čaja in drugih stvari, a bil sem kmalu sit. "No, tu pa bo", sem si mislil in se čudil krasnemu kolodvoru, ki Je menda najlepši v Avstriji. Zopet smo ,šli z avtomobili v razne bolnice. Jaz v "Resprvpspitp.l Franz Josefs kasarne*. Takoj smo bili popo?55eni, skopani in preoblečeni, nato pa dodeljeni po sobah, Triinpetdpseta vratn v IT.nadstropju so mi bila odkazana. V sobi je bilo 12 postelj, ki so bile razen dveh, vse zasedene večinoma po Nemcih, le par Poljakov je bilo med njimi. *3ili so to ne ranjenci, ampak bolniki. Eden s trpbu'^nim tifusom, drugi tifus v glavi. Ta je izgledal naravnost smeren. Bil je Se jako mlad, komaj mu je bilo 20 let, pa je bil popolnoma brez las. Drugi so imeli zopet revmo, i.t.d. Vsi so pn bili že izven nevarnosti. Najtežji bolnik med njimi pa je bil npki Vrzal /Ceh/, ki je prišel z menoj vred v bolnico. Imel je o zeble nop-e, da ao sp mu kar prsti trgali in drsali obvez. Gnoj mu je knr curljal od njih. Za nj'im sem bil takoj jaz. Do zdaj, od kar sem zapustil Duploplanino so bile noge vsak §an slabše, vsak dan bolj gnojne. Palec in majiinec sta bila otekla in iz samega gnoja in odprtih ran. Tudi ostali prf?ti so bili vsi gnojni, a brez odprtin. Noga pn je biln vsa zatekla in raznobarvna. Desna pa je bila samo precej zatekla in bole'in. Hodil sem jako težko, izključno samo po petah. Marsikatero no'? sptd presiedei, ne da bi zatisnil oči, a strahu nred iz^bo nore vendar nisem imel, Ka obeh straneh moje postelje sta ležala Nemca. Na desni '^e jako mlad Pašinger s trebušnim tifusom, ki je pa bil žp skoraj popolno-na zdrav. Na levi je pa Radhuberja mučil revmatizem. Sestri smo imeli dve: Ido in Tezi. Prva visoka in vitka, druga srednje postave, obe-dve pa jako beli in nežni. Obedve sta bili iz baronskih rof^bin, Nemki seveda. Tudi strežnik je bil Nemec. Zdravnik, ki je vedno prihajal vsako dopoldne, je pa bil kakor sveti Nikolaj, z dolgo sivo brado, Ker je bil ta oddelhli le za lahke ranjence ali bolnik», je zdravnik naju z Vrzalom dal premestiti. Sestra Ida, jako prijazna, mi je povedala, da ostanem Se v Solno gradu, samo v bolnico da f^rem v druf?o, v St.Johann Spital. Drugi dan pa res pride voz, ki naju je odpeljal. Samo nekaj dnè sem bil tu, pa sem se že tako privadil, da sem nerad zapustil to bolnico. V mali sobi št.7 v kirureičnem oddelku sem dobil posteljo. Samo 7 nas je bilo v njej. Jaz sem dobil prvo posteljo pri vratih, katero se.T aoral še čakati, da se je neki ranjenec uma'-cnil. Pole? Tiene Je ležal že znani Vrzal, ki je bil fie vedno jako slah. Zraven Vrzaln pa SovakoviS /Dalmatinec/ že prileten in siv. Folee nje^a pa Gjuro /Kercegovec/. Na nasprotni strani pa dva ^osnaka - TiusliTTinna. Poleg njih pa Istrijanec Šiki5. Vsi, razen zadnjega, smo bili ozebljeni, med njimi jaz najmanj. Ravno narobe, kot v prej'^nj'i bolnici. Sikič je pa imel nekoč na boku neke vrste tur, ki se mu Je odprl in vsa nesnaga mu je tekla po no^i. Pozneje se je vse srremeniln v rano, ki mu je segala prav do pete, v «irini dveh do treh nrstov. Ne bom natančno opisoval ves potek in doaodljaje moJe(?:a bivanja v bolnici, kajti preveč bi se zavleklo. Omenim naj le nekaj stvari. Najhujši mučenik med nami je bil Bosanec. Imel Je tako ozeble nop*», da mu je odgnilo že polovico stopali. Bil pa Je tudi na Javo Jetrl nv- nejši. Hoditi seveda ni mopel. Celi dan Je spal, da era Je bilo vedno treba klicati k vsaki malici, k vsakemu obedu. Ko Je postni mrak, je pa začel vselej on s svojo govoranco, in kako, bil Je tako h h kričeč in razvnet do 10 ' ali 11 , večkrat še čez. To se je ponavljalo vsak dan, seveda goreti mu je tudi morala luč. Tako je on zahteval. Vsi, razen njegovega kolega, ki sta imela skupno beg#»r!o, smo se pa tega naveličali. Dovolj Je dan dol«', da bi se ra7(»ovoriln, noč je pa za spati, mu pravim in grem odviti elpktriko. Ta divjak je pa kričal in z neko metlo poteernil k sebi stol inn se umetno splazil z nJim do elektrike in privila Tako sva ponavljala nekaj časa, dokler se ni on naveličal. Tako smo ga vsaj za silo ukrotili in spravili v molk. Kar se tiče čtiva, smo bili Jako postreženi z nJim, samo 'Skoda, da je bilo vse nemško. Na razpolago smo imeli tudi druge časopis»». Jaz sem namreč prosil za "Slovenca", ki sem ga res potem redno dobival vsak dan. Dalmatinec je tudi dobil svojeFa, drugi pa niso ra>>ni , ker so bili nepismeni. Tudi Šikič ni znal brati, zato s«»m imel Jaz pismeno zvezo z njegovimi domačimi. Za šolo se on ni nikdar briral, pač pa mu je bolj prijal nežni spol. '^il Je namreč Se dalj časa poročen, a zdaj star šele komaj 19 let. Nekega dne sem dobil vojno dopisnico iz Krna. Pisal mi Je prijatelj Luznar, da je plaz zasul naš vod na Krnu, nekaj se Jih Je rp'^ilo, n druge so pa izkopali mrtve izpod snesra. Še bolj sreSnpf^a kot dosìp.i, sem se čutil da sem v bolnici, drugače bi bil tudi Jaz lahko rned njimi. Vsako jutro sem Domagal čistiti sobo, donaSal sem vodo drupiim zn umivanje, ker niso mogli hoditi, i.t.d. 7 nedeljah smo pa hodili k ma§i/i v domačo kapelo, ki jp biin vplikn kot kaka župna cerkev. Ker sem bil v I .nadstropju, sem impl najbli».-nji prostor na koru, dohod po hodniku. Na koru so opravilp bolniško sestre same vse. Tako je bila organist, zborovodkinja, zbor in seveda tudi mehotlač. Sestra Stanislava, ki je stregla v na^i sobi, je bila jako poboSnn. Vsak večer ob AngelčeSčenju je prifila v ,sobo, pokleknila in naglas molila, vsi drugi pa za njo. SliSati je bilo pa čudno, ona jp raoliln nemško, vsi dnigi pa v raznih slovanskih jezikih. Hrana je bila dobra, kakor povsod, samo porcije so bile premale. Ker je pa vedno kaj ostalo, je večkrat prišla kuharica vnra^at če še kdo kaj želi. aeveda smo imeli vsi, razen Vrzala, šp dovolj pra7:ninp v želodcu. Ker je pa Vrzalu vedno ostajalo, sem pa tudi nolpg vspcn drugega, večkrat dobil še njegovo nedotaknjeno hrano. Tako sem sp mnogokrat pošteno najedel. Večkrat sta prišli v bolnico tudi dve ženski in nam prinesli sla'^xifr^ jabolk in s smetano namazanega kruha. Za božične praznike so nam priredile neke bogate plemenite gospp iz mesta, božičnico. V veliki dvorani smo se zbrali na Sv.vpčer vsi ranjenci in bolniki. Kdor ni mogel sam, je bil prene'^en tja. Srpdi dvorane je stalo božično drevo, segajoč prav do visokega stropa, ves obdan od slaščic in drugih okraskov. Pod njim več miz z bogato naloženimi darovi. Tam na koncu dvorane je bil gledališvi oder, kjer so vojski odigravali prizore iz bojišč, Božično drevo je za^arelo od neštetih luči in začelo se je z razdeljevanjem daril. Vsak si je lahko izbral zavitek z vsebino cigaretnega ali pipo kadilca. PoIpf tega smo dobili še cigaretne škatle, ciearete, slaščice, notes, svinčnik, i.t.d. V praznikih je bila tudi boljša hrana s pivom, kar je bilo nekaj nenavadnega. Tako smo bili res prav zadovoljni. Minilo pa je hitro pet tednov, ravno dobro smo se navadili, kar mi zdravnik omeni, da bom moral iz te bolnice. Ce hočete nazaj v Franz Josef-kasarne, od koder ste priSli? Prikimal sem, «e ra.i?«i pa, gospod zdravnik, v Ljubljano. Odmajal Je: nemoRoSe. Snežilo je drugi dan, ko sem zapustil to bolnico. No^e so se mi '.p toliko zbolj'Sale,. da me niso poslali z vozom, temveS sem jo kar re« popolnoma sam rezal skozi mesto. Tako sem po petih tednih prvi5 stopal po ulicah Solnograda. Ko pridem v Fr.Josef kasarno, brez da bi koga vpraSal, kje je mesto zame, sem jo nameril kar na svoje staro mesto v II.nadstropje vrata 53, med svoje kolPKe. "O, der Lampič** se začudi sestra Tezi, ki me takoj spozna, 5pprnv sem bil prej tam samo 4 dni in mi takoj odkaSe posteljo, '^ile so zasedene .^e skoraj po vseh katere sem ob odhodu zapustil: Pa^^inrer, Rothuber, Mozetič, in dr. Kmalu smo se privadili eden druKe^a v kolikor nismo bili prej, posebno s Pašingerjem, ker sva imela skupaj postelje. Vse sva se dogovorila, čeprav ni znal besedice slovensko. Imeli smo na razpolago mnogo iger, med njimi najbolj priljubljeno "Damen", po kateri je mnogokrat segla tudi sestra Idn, da smo israli skupaj. Tako so nam minevali dnevi, vsi prekratki, ker smo bili vedno v skrbeh, kdaj bo treba zapustiti bolnico, ki je raj v tpj strašni vojni. Saj sem bil popolnoma brez vseh skrbi, rnzpn i?la, da sem ji pomagal pri pripenjanju rjuh na odeje. T-idi kosilo sem jim poma<»al donašati v sobo iz kuhinj'e, ki je bila v spodnjih prostorih. Tako sem se privadil, da bi najrajši ostal za strežnika, pa je pri'^lo nekaj druzega. K KADRU 11.februarja 1916 me zdravnik spozna za zdravppa in določi taVn.i naslednji dan za odhod. Niseni bil pa spoznan za zdravpera sbt, ampak se je spraznila skoraj cela soba. Vsi smo bili razNirjpni, saj je vsak spoznal razliko med bolnico in fronto. Slaba je bila no5: kot bi čakal na težko obsodbo, ki bi sp iupla izvršiti naslednji dam. Težko je bilo naslednjppta dnp zapustiti bolnico in se posloviti od ostalih /srečnih/, ki so ostali 'Sp v r.jpj. Za popotno je dobil vsak zavitek jestvin, sestra Ida jp pa rnzdplila vsakemu nekaj perila in cigaret. Jaz sem bil delpžpn srajcp. Še smo se ozirali iz vlaka nazaj na Solno^ad, kjpr smo nrpbili teh par kratkih mesecev v miru in zadovoljstvu. 15. je zelo snežilo, ko se pripeljem v Admont, kjer je na?? kn'!pr. Ker je bil brat Albin istočasno v Admontu pri I.stotniji, ki sp .ip nahajala v samostanu, sem se namenil kar k njemu, kajti drufnni nisem vedel. To sva se pogledala, ker sem pri'^el popolnoma nepričakovano. Tam dobim nadaljnje navodilo, naj se zglasim v bataljonski pisarai. Tam sem bil na kratko ozmerjan in poslan k Terespne'na^tBi-lung, ki je bilo onkraj kolodvora. Tam sem jih ^pIp all'hai, in sicer prav po nepotrebnem. "Kje si se klatil toliko časa, zakaj nisi priSel s natrolo, ki je čakala na kolodvoru" je kričal narednik na Terezenenabteilun". Ves moj" izgovor ni dosti pomagal razgretemu naredniku; kar s kaznijo mi je pretil. Le ko sem mu ponovno trdil, da nisem na kolodvoru videl nobenih vojakov, ki bi čakali na kake transporte, in na prigovarjanje Albina, ki me je spremil tja, se je nekoliko potolažil in mi dovolil, da grem lahko kar z njim k I.stotniji. DruMČp bi moral prenočiti kar na Ter.abt. /med stenicami/. Takoj prvi dan sem naletel na take zveri, kaj 5ele bo. O, bolnica, za^^aj sem te moral že zapustiti! Drugi dan sem bil dodeljen IT.vodu, ki je bil nastanjen v neki f^o-stilni. Kakor nalaSč je začelo takoj snežiti in snežilo celi tpden, tako, da smo ga precej pregazili na vajah. Nekega dne nas peljejo na vežbaliSče nroti G...jzom. Sne^a jp bilo nad kolena. Po cesti je še šlo, a ko pridemo na vežbali^S*«, so na poveljevali na levo, na desno, pošev, i.t.d. da smo vsei^a potlačili k tlom, potem smo pa lahko ekselcirali. Včasife saio imeli tudi nočno vajo, tedaj smo Sele poslc.isili va.i jp sneg. Udiralo se Je kamor sem stopil, ker je bil svet tam ves moV virnat. Največ smo se pa držali okroe .velikih hrastov in jaRnptov ob reki Aniži. Tam nam je večkrat pravil svoje do;?odiv»5inp iz Doberdoba, naš poročnik Ukmar. Prav rad je omenil in pohvalil svoj plašča ki ga je že spremljal po vseh bojiščih in da sra ne dn za no»>p-no ceno, čeprav so uši v njem. J^.tega se je naš vod preselil iz Kostilne v samostan k ostali stot-niji. Ker smo dobili mesto v prvem nadstropju, kjer je »>ila tudi v bližini krojaška in čevljarska delavnica, nisem ležal v moji sobi, ampak pri Albinu v delavnici. Zima je vedno bolj pritiskala, čeprav se je že bližala svojemu koncu. Mi pa ne oziraje nanjo, smo vedno ekselcirali. Če smo napravili kak pohod izven Admonta, smo bili veseli, ker takrat nas ni A kaj, ko smo navadno v najhujšem mrazu imeli proste vaje nn dvorišču, tako, da se mi je nekoč pri 21 stop. pod O zanohtalo in sem sp moral od slabosti vsesti v sneg. 10.marca sem bil dodeljen k marš. Tedaj sem pa že vedel, da sp v Admoatu ne bom dolgo držal. Sprva je bilo v Admontu jako dolgočasno, ker so okrofi' njer^a snmi visoki hribi. Seveda, še dolgočasne je se mi je ■'.delo rodi te^n, sem prišel iz bolnice. To je bila izprememba! Potem smo se na nri-vadili tudi okolice. Kako veseli smo bili, kadar smo '^li v Hal. Postavili smo puške v piramide, odpeli opremo in imeli enourni počitek v vasi. Potem pa zopet nazaj. Večkrat smo Sli tudi proti Frauenbergu. Skozi vasi ob desnem brof^i Aniže smo šli tja, se ob mostu v Frauenbermi udarili s so-"rnžni'-^om in potem skupno odšli po levi strani reke mimo prijaznih vil naraj v Admont. Večkrat je imel neki prostak tudi harmoniko s ae^^oj in nam tako krajšal pota. Je pa bil tudi v resnici igralec nrve vrstp, vsi oficirji so Sli vedno ob nje«rovem vodu. ||| 15-teg^ dobimo nivo obleko. Čevlje, nahrbtnik in drutro. Vse je kazalo, da kmalu odrinemo. Najbolj vesel sem bil hlač, k^r so bil» pumparice. Dobili smo toliko stvari, da sem jih komaj stlačil v nahrbtnik. Potem smo se šele potili po vežbališču in Se bolj so nas nres^a-njali kot prej. Skoraj nič nismo bili v stanovanju, tpTiveč skoraj vedno na vajah. Ob prostih časih, no, so se pa polnile gostilne, katerih ni manjkalo v Admontu, kjer so se fantje postavljali z rumenini trakovi na kapah, kjer je bil napis: drugič, tretjič, ne bojno noi je. Ker smo imeli 20-tega spoved, smo pričakovali v najkrnj^em *asu odhod. V ta namen smo se skupno fo to parafiral i. Kmalu po tem pa smo zvedeli, da gremo 5.aprila - "naprej". ZOPICT PROTI I"'ALTwTANnM Pripravil seni si vse potrebno za na pot, ka^ti nikdo ni vedel kam .^emo. Petega aprila je bil že zaoéaj zjutraj ropot in leànje sem in tja po §tiftu. Vse se je pripravljalo, basali smo nahrbtnike, zvijali odeje, privezovali skodele, i.t.d. Pred sedmo uro je stal bataljon na dvorišču. Prišli so še oficirji in vrnila se je nrisera. Za prisego je sledil govor. Najprej v nem^Skem, potem pa v slovenskem jeziku. Kratka in jedrnate navodila nam je dal v govoru sr. nadnoro5nik Dr. Lovro Pogačnik. Končal je z besedami: "Vse za vero, dom, cp-sarja!" Nakar je sledilo iz stotine grl "Živijo!" Nadaljne Sivijo-klice so pa preprečili nemški oficirji: "niht sivjo, drajmal bob". No, ta je bil pa jako klavMern. Samo nekaj Nemcev se je oflnsiTo, drugače je pa vladala tišina. Godba zaigra koračnico, vod za vodom, stotnija za stotnijo -fapn^^njo dvorišče z vriskom v ustih in žalostjo v srcu. Na kolodvoru, ki ni oddaljen, nas je že čakal vlak, s katerim smo se takoj odpeljali. Poslednji vriski so Pojpnjnli v slovo onim, ki so nas prišli zadnič pozdravit. Tako je vlak vlekel 19.maršbataljon zdravih, mladih in starih fantov in mož, v boj na zahodno fronto. X V Admontu nismo bili zadovoljni, toda danes mislim, da »»a ni bilo med nami, da bi ne ostal rajši v njem pri polenovki, ko-«- na '^pI tja, kamor so nas peljali. Mimogrede smo se še spom.nili vpspTib Admond-skih uric. Kako sta se včasih kadet Bonča in Tilpr razumpla, koliko mošta je bilo spitega, i.t.d. Tudi na cestni gospodični nismo pozabili, saj je vsak noznal blondinko in črno, saj sta bili vedno na cesti. Naslednjega dne prispemo v Tišofshofen na Solnorra'^ko. Nihčn* ni vedel, da ostanemo tam, ker smo žp več ur čakali v vl«k^i np da bi gp kam premaknili, ^ili smo pa že v času, ko je mo'^kp/'a primanjkovalo povsod: kajti, po kolodvoru so hodile v dplovnih mo^i'ih o^l p^'a^ ženske, ki jih sprva Še opazili nismo. % v veliko veselje smo zaoustili vlnk in «li iz mpstn kake noi ur<» in dobili zasilno stanovanje v barekah. za seno, sr'^dì tfavniVov, po'ì hribom, na katerem stoji velik samostan. Tam r«reno*imo. Naslednjo-ga dae pa dibimo udobnej'Sa stanovanja, namreč v skednju Pristave prej imenovanega samostana, tik pod bri>^om. Poleg naSega bataljona se je ustavilo Se več vlakov z bataljoni, Vi so ostali za rezervo v BiSofshofnu ali v okolixsi. Tudi samoatnn je sprejel pod svojo streho en goriimenovani bataljon. Veseli smo ^ili tega naSega izstopa, ker smo vedeli, da ne pridemo 'Se tako naf^lo v boj, ker smo Se precej oddaljeni. Od nagega stanovanja je not 1 p»>o speljana proti samostanu. Ka ostrem ovinku srpdi noto stoji Ti*na kapelica, kamor smo se zatekali ob času "fmarnic" -nespca mninika. MMMMMET^^r-- ^^ ».-S»-- *».. -..jijc,« Takoj prvo nedeljo gremo k mafii v samostan. Na začudenje zaglpdnm med tamkaj§nimi vojaki Matasoviča, znanca iz Solnoprra^kp bolnicp. On mi pa pokaže Se Rodhuberja, pa smo bili vsi trije skupaj, Vnkor v bolnici. V začetku naSega bivanja tu, smo imeli precej hladne dneve. Ko sp je pa ogrelo, smo imeli pa res pravi užitek tu. Vp?.hnnjn s^o impli malo. Pred stanovanjem pa obraSčen breg z grmovjem, kjpr smo vpdm bili v prostem času pri kartah in drugih i«Trah. Posebno razveselil me je pa paket, kadar sem pn dobil od doma. Kako z veseljem sem ga odpiBal, kako nazljivo nrekladal stvari, ki so bile v njem, da bi ja ne ostalo kaj med nanirjp-n. Kako sem sp ob pogledu na te stvari, spominjal dSma. fe oanirja, ki jp bil vmes, se mi je zdelo Skoda zavreči. Na cvetno nedeljo smo se očistili uSi, če jih jp 2e kdo impl in sp skopali. Naletaval je pa celi dan sneg, čpprav je bilo "^e l'ì.anrila. Ob priliki velikonočne procesije je vse vojaStvo delalo "palir, pna stotnija se je pa udeležila nerade v procesiji. Kar naenkrat ^n/rlp-dam v tej stotniji Pasingerja, tudi kolega iz bolnice. Korakal je ob kraju in sem mu zaSepetal, toda ni se smpl ozrpti in tako sp nisva srečala s pogledi. Velika noč in ponedeljek sta bila jako pusta. Padlo je precej sneo^a in bilo jako mrzlo, torej prazniki prav slabi. Pojil mi jp pa no glavi vedno PaSinger. Toda kako ga najti, ko niti približno nispm vedel kje se nahaja r.je<»ov bataljon oziroma stotnija. Povpraševal tfj. sem vsakega tujega vojaka, katera stotnija je ?a narado v n-po- cesiji. Naposled sem le zvedel, da je bila to ITT.stotnija "^leDom. polka, ki ima svoj stan v vili Magdalene, sredi Testa. 23-tfm sp mi posreči, da najdem to vilo in v r>odstre*ju Po^inKerja. Kako veselo je bilo s*idenjel Večkrat sva se potem dobila nn cesti in razmotrivala o tej in oni stvari. Največ, se ve, o Solnosnradu, ki ga je bilo tako težko zapustiti. Kdo bi si mislil v Solnoprndu, ko smo skupno odSli iz bolnice, da se bomo čez dva meseca na'^li v rp7,*»r-vi, in to, kjer smo bili od raznih polkov. Vedno bolj smo se privajali Bi^ofshofnu, saj je imel tudi prijazno okolico. Največkrat smo za vajo usmerili pot v poMruero uro o'ldaljpni Werfen, prijazen trg s starim gradom na gričku. Vsaj trikrat na teden smo bili gotovo tam. Izstavili smo pu^ke, odneli opremo in se razpršili po trgu v gostilne in trgovine, kamor je kdo hotel. Seveda, izven trga ne. Za kratek in prijazen izlet v prostem *asu je pa bil Forverfwn. To je sredi oota proti Werfnu, se odcepi stezic^i čez ozek mos^ič male reke v desno pod hrib. Sicer je bila vasica mala, a dobil si v njej vse: gostilno, trgovino, oeka, i.t.d. Ob cesti v Werfen stoji velik mlin, kjer je prebivala brhka mlinarica, v katero se je zaljubil na?! sanitetni četovodja Čeč. Ljubezen je na bila tako nesrečna, da se je Čeč zastrunil in umrl. Dva dni no te"i smo ga pokopali s častjo na BiSofshofenskem pokopali*.ču. Za 4.maja smo imeli napovedan marS v gore na Hohrindek. Že nr*»j'^nj^^p-a dne smo dobili vse potrebno za na pot, kakor: škatlico sardin, noi litra himperja, kruh in drugo. Zgodaj zjutraj se odnravimo rdoma. T^ri zadnjih posestnikih ob vznožju hriba, smo spotoma iskali mlpka, a zaman. "Rinili smo viSje in vi^je tako, da no nar urah pridemo v sneg, katerega je bilo vedno več, čimbolj smo se bližali vrhu. Se pred poldnevom smo dosegli vrh, ki je bil tako zasnežen, da "a ni bilo mogoče zmeriti s hribovsko palico, ^ila je prekratka. Kohpri.n-dek je jako visok in ozek, kot Storžič, in do vrha obra'^Čpn s smrekami. Na vrhu smo imeli kosilo, mrzlo seveda, kar smo imeli a seboj. Nato pa naglo nazaj v dolino. To je ^lo, kot stwie smo ^vi^^ali pden mimo drugega po zmrzlem snegu. Tako smo hitro menjali letne čas»». Iz teko mrzle zime vrh Eohfrrindeka smo nri?51i v par urah nnrOji r dolino, ki Jo je že obdarjala gorka, zelena pomlad. Takih va,^" in izletov smo bili vedno veseli. Kaj, ko so nas pa toliVokrat razburili in preplavili iz srede najlepšega spanja. V?asih se je oP'ln-sil rog ob 11.uri ponoči: "Alarm, alarm!" je heßal po le^i'S'^ih službujoči in nam naznanjal, da gremo od tod, da moramo V7pti vsf» s seboj, ker se nič več ne vrnemo. Tako smo iz^iinili v noč mialeS, da se res veČ ne vrnemo. Toda, ko smo bili'že izven mesta, se razvijemo v bojno črto in začnemo napadati. In zopet se ofelasi rop: "Ustavite ogenj!" in bilo je konec vaje. Od?^li smo nazaj v svoje stanovanje precej razdraženi, a vseeno s.e veseli, samo da smo ostali še tu. Čeprav smo imeli naslednji dan mnoFO dela, da smo si zonet spravili svoja ležišča v red. 25.maja smo Sli na vajo v hribe, iz katerih smo se vrnili «eie P'^-tepa. Bili smo precej visoko v gorskih vaseh. Imeli smo s se^oj vse, tudi kuhinjo. Kadet pa §e celo - ljubico. Nekaj dni kasneje sem pa dobil bolečine v grlu /vsp od pr^Majonja/. Prvih par dni sem potrpel, a ker se ni zboljSalo, sem bil prisiljen, da grem na pregled. Zdravnik me je poslal v bolni'^ko sobo. Tn sp je nahajala na kraju mesta, jako zapuSčena. Tili smo v njej samo par dni. Ker je bila premajhna, zato so nas pr^mpstili v sredino mesta, v velik salon, igralnica imenovan. Tam smo se imeli ^olj*p, vsaj orostora je bilo dovolj, da je imel vsak svojo nosteljo. Dolgočasno je bilo pa vseeno. Hrano je dobival vsak od svo;p stotnijp. Tako je bila moja skoraj čisto mrzla, ko mi jo je nrinesel iz tjoI ur» oddaljene pristave. Bolečine v ustih so se mi počasi boljšale, toliko, da sem vsaj lahko jedel. Prve dni pa sploh nisem mogel, razen malenkostne kave, umivati ničesar. Prav želel spm že zapustiti to sobo, zato spm sp tudi prostovoljno .javil T.fanija^ ko pride unravitplj vprašat, če ptp mogoče kdo prostovoljno k stotniji. Prišlo je namreč toliko novih bolnikov, da je zooet zmanjkalo postelj, "^ato sem. se hitro javil jaz, čeprav so bili drugi bolj zdravi. Potem mi je dal zdravnik na razpolago: če hočem ori stotniji hoditi 1 tedpn na vajp br«>7 opreme ali dva dni biti popolnoma nrost. Odločil sem sp raj'^i r.ri drup-o, dobil dokumente in šel. Ki5 se še ni sprexenilo pri stotniki, vsp je »p bilo tako Vot rred 12 dnevi, ko sem od?lel. 9.niaja je odšel celi bataljon na doleo r>ot ?0 km proti Solnosradu, brez nahrbtnikov. Pozno zveSer so se šele vrnili nnzn.i vsi trudni. Jaz pa sem počival celi dan doma. To se mi jp zd^lo, da sem sp nri zdravniku izjavil za druso olajšavo, drugače bi spveda moral 7. nji-ni. Tako nam je mineval čas. Včasih v veselju, včasih na tudi v skrbeh na bližnjo bodočnost, ker nam niso nič kaj do'^rpfTR obetali. V delavnikih smo bili skoraj vedno na vajah. Ker smo ^n i-npli dobrn vaditelje, so nas po kakem snopadu v srozdu pustili toliko časa, da smo se pošteno nadremali. V nedeljah na kdor jp hotel, je '^el k maši. "avadno nas je vedno zbral skunaj četovodja štrukelj. Ko rn je odšel ta v častniško šolo, je bil pa njegov namestnik, enol^tnik Ernest Mlakar, mlad, tih in priden fant, da fh mu ni bilo nara. Zato je bil prav vesel, če se nas jp obrala dol^a vrsta v npdpljo dopoldan, da nas je peljal v cerkev. To je bilo njefovo največje veselje. Pri vodu smo imeli tudi moža posebne vrste, bil jp Nemec. On ni govoril z nobenim in ni imel nrijateljn. Najsi bo doma, ali na vajah, ko je bil počitek, on se je stisnil v kat kot in molčal. Tudi odf^ovora nisi dobil, če si ga kaj vnrašal. '^il pa tudi ni za nobeno rabo, aaj še mesne konzerve ni sam odprl kadar smo jih dobili za kosilo. Vn/^no jo je pomolil meni in poprosil: "Lampič, au^mahen". K A D03RD03 Vse prehitro so naa minevali dnevi, kajti bali smo sp dnpva, Vo zvprno za naš odhod. Da pa vedno ne bomo ostali tam, smo pa tudi vpdpli, zato nismo bili oreve? orestra^eni ko smo sli'^ali, da zapustimo 'BiSofshofen 23.junija. «^^^MHimw« - * Zdaj se je pa šlo zares. Nihče več ni dvonril, da ne »n-prao naprp.1. Ker, ko smo imeli vse pospravljeno, smo dobili'.tudi uknz, dn sp^ffpmo vso slamo oziroma drobno oblanj-e, ki smo flja imeli za leSiSča. Vspp-a smo znosili iz naših prostorov in še vse deske, papir in zaboje kar smo jih dobili tekom našega bivanja tam. Seveda je tudi nokalo, ker je bilo mnogo nabojev vmes. lako smo dejali, da nam ni utekla no'^enn uš: če ni zgorela, je bila pa ustreljena. Medtem ko so velikanski plameni švigali visoko v nebo, se je zbrala v višinskih lefah mesta množica ljudi, ki so v straha opazovali naš o^enj misleč, da je vnn pristava v ognju. Ne ravno preveč razpoloženi zapustimo pristavo in odidemo na kolodvor, kjer se odpeljemo proti zahrbtnemu Italijanu. V veliko veselje nam, se je vlak na križiSčnih postajah držal v levo in to nam je dalo upanje, da še enkrat vidimo domače kraje. Nismo se varali. Nasledn,ip«'n dne, ^24.jun. zjutraj se že vozimo po slovenskih tleh in ob 10^ smo bili že v Ljubljani. Kakšno veselje je bilo ob izhodih. Vsak bi rad znanca, pa ga ni bilo. Kmalu zapustimo šišenski kolodvor v nndi, dn na glavnem gotovo dobim kolega, znanca, saj je mnoKO želpzni*.kih uslužbencev tam. V tem pa pridemo iz šišenskega kolodvora v nov tir, ki se odcepi takoj" v Šiški in priključi tržaškemu pri Celovški cesti. Tako je naš up na znance padel v vodo. Ljubljana je bila kmalu za nami in že smo drveli po kraškem svetu. Tam j-e pri nekem predoru dvema našima vojakoma odbilo no^o'^nelo, da je *>ilo groza. Vojaki, katere smo imeli nadomestiti, so bili že nekoliko vajeni, toda boječi kakor mi. ^ili so onrpmljpni z masknmi 7.n olin, katerih mi do sedaj «e poznali nismo. V Galicij'i jih nismo ra*^ili, a tu so nas plaSili, da Italijan večkrat napade splinom, da Je zato maska neobhodno potrebna. Res smo jih kmalu do*^ili tudi mi. Po par urnem počitku smo morali zapustiti skalnato kavarno in nadomestiti bataljon, ki je bil Že popolnoma izmučen in razbit. S knk'?-nim veseljem so nas sprejeli! Kiti minute se ni nihče nridil, vsak je pograbil svoje stvari in bežal kar se je dalo. Zapnkrnt so zoDPt odnesli zdrave pete, če jih ni na potu kaj dohitelo. In kaj jp čakalo nas? Zasedli smo prostore v odprtih razbitih jarkih. Topni^'tvo ni niti malo pojenjalo s svojim grmenjem, ^ili smo na točki, ki niti ve-dpli nismo kje je sovražnik, oziroma kje m ni, kajti od vsph strani jp pokalo proti nam da aismo vedeli od katere strani bi sp krili, '^o jp trajalo celo noč^ Sele zjutraj se je roleplo. Taka jp bilo nn*n nrv« noč na Dobrdobu. Zjutraj Sele smo videli oravo sliko. Najraj'^i se zjokal ob pogledu na ta nesrpčni kraj, kamor so nas nrippljali. O, ti nesrečna planota Dobrdobska, kako si razbita, kako ?,ar)u'^čena, kako straSna! Vse razorano od tisoč in tisoč granat, ki so '^e nekaj časa moril». Razrušeni jarki, da na mnogih mestih niti prehoda ni. Razmetano 1p-sovje, raztrgane žične ovire in povsod vse polno mrličpv. Kdo se jp zmenil zanje. Ležali smo celi dan za kamenji, komu jp nri*la na mi sol menaža, samo da bi dobil požirek vode, bi dal zanjo vse, samo da si nekoliko potolažil izsu^^eno erlo. ^^I^Tričetrt na ?.est^ju^Ja^dnevni molk prekinejo zopet italijanske baterije, katerim seveda so tudi začele odgovarjnti na*.». Obojpstran-ski ogenj je vedno bolj naraščal tako, da smo bili kmalu v sredini eksplodirsJoSih granat vsesa kalibra. Xobpna kritja ni ni* roTan^sln, vse se je rušilo, kar Mp ni bilo razsutega. Granstp niso it^'^iralp, zdaj je padel ta, zdaj oni, in sreSen Jp bil oni, ki Jp s krvavp^o rano sani tekel v zaledje. Tudi izmed teh je T.arsikomu prpstrpfln pot krogla, 2e mu je prejšnja nrizenpsln. Tako so so na'^*» vrptp redčile. Po triurnem topniškem boju, ki jp bil najhuJSi, kar ppti jih do^.ivpl , napadejo Italijani. =5ilo se jp žp stpmnilo, ko znSnpjo ronotnti puške, strojnice in deloma tudi že ročne eranatp. Kmalu rn^^n.ipTno vpitje: "Italijani, Italijani v naSik jarkih! Streljat, hitro streljati^ Tedaj posežemo v boj tudi mi. Postojanko, v kateri smo bili, smo imeli dobro, k^r jr» »>ila mr^ našimi okopi dolina, nepripravna za sovra'lni nar»ad. 7ato so navalili vso moč na naše desno krilo, ki sp jim jp tudi nosr^čilo nrppoditi naše iz jarkov, katere so oni zasedli. 7av?;pmali so v hudpti boju s premočjo jarek za jarkom in se bližali po nekpm jarku nn*pmii vodu, ki se je z menoj začel. Stal sem med kamenjem, ki so bili vsp kri*pm razmetani od granatnih zadetkov in udarjal z lakuž "Tanatanji ob pknlp in metal nad približujoče sovražnike. Vse jp bilo v oranju in ronotu, kot bi se podiral svet. Mislil nisem ne na življenje, ne na smrt, samo m^tal som in prožil puško, da so prazni naboji kar zvonili okrop; menp. Nevem koliko časa je trajalo to. Glavno je ^ilo, da smo nanad o'^bilì in zapodili zopet sovražnika ven. Celo noč smo sp prprivali spm in tja, a zjutraj je zoppt zavladala tiSina. Gledali in *tpli smo sp. Kje je ta? Padel. Kje oni? ^ežal je s krvavo elavo. Kìp oni? Nevem. Malo nas je ostalo, in še ti, kot drobnica ko zasliši volkove. Proti poldnevu smo dobili sporočilo, da nas čakajo jpstvinp r>ri bntn-Ijonu. /Jedli Se nismo nič, odkar smo prišli sem./ Takoj vzamp i^n-setnik Mladovan moža /Peterlina/, da ST'^sta iskat na povpljstvo. Dobro ga pouči Mladovan, kako naj se ravna, kajti v na*ih jarkih so še vedno Italijani, samo pregrajeni so. Če qp ne bova pazila, bo po nama. Sonce je vedno bolj pripekalo, saj je bilo nebo vedno brp? oblaka. Mrliči, ki so ležali okroff nas, so smrdeli, dn je bilo Jo.i. Nih5e jih ni odnesel, zakopati jih na mestu, je bilo pn tudi noTno»o5p, V*>r je bilo samo kamenje. Kvečjemu, če nam je bil v jarku v nat5ot.Ìp, smo ga dvignili in vrgli nad okooe. Čez eno uro se vrne «lladovan sam, ves preplafien in popolnoma obunnn. Skoraj ni mogel povedati, kaj se je zgodilo. "Peterlin jp mrtpv" je dejal po kratkem molku. "Tam na tistem vogalu, ko sem mu tako oravil naj se varuje, je počilo in zdaj leži tam mrtev**. Ubogi Peterlin. Dober vojak je bil, že sivih las, ki tra bo žena in 8 otrok zaman pričakovalo na vrnitev. Med pripovedovanjem je razkladal iz vreče, kar jp prinesel od bataljona: kruh, sladkor v kockah, konzervno kavo in druffo. Sladkor in kavo je vsak spravil, kruh na - kdo ga bo jedel, saj nismo bili la*ni v takih bojih in vročini. Zložili smo ga med kampnjp, kakor prej meso, ki smo ga dobili v vreči. Ko se je začelo sonce približevati goram, so se Da ropet oglasili italijanski topovi. Posamezni streli so se kmalu strnili v velikanski val bobnečega ognja. Zopet smo letali iz ene to kritja v druio-pfn in zopet nazaj, zdaj v levo, zdaj v desno. Zonet so se redčile naše vrste. Tudi poveljnikom niso prizanašali 3ovra''ni strpli. Kadet 3onča je kakor divji tekal po jarkih z obvezano glavo, a bo.fi'"'^ ni hotel zapustiti. "i Ko smo se krili v nekem stolnu, narejenem' s peékom napolnjenih vr»*, butne granata ravno vanj, da smo bili vsi zaviti v oe-enj, ekrazit in prah. Stolp se je deloma zrušil, tako da smo ga morali zapustiti, k sreči vsi nepoškodovani. Z drugega kritja nas zopet prepodi granata, ki je zopet prerahljala na^e okope. Tako smo zopet cele ure letali sem in tja, dokler niso zopet naskočili Italijani. Tedaj se je začel zopet pravi boj. Čpt nas so letele težke granate, da so zabranjevale pomoč, mpd nas pa ro ?^kropili šrapneli, ročne granate, strojnice in drugo. Velikanskp mine so pa Se povečevale /poveličevale/ grozo in morile kar so krogle prizanesle. Več ur je trajalo to, da sam sebi nisem vprjel, da nisem bil dpležpn svinca, železa ali kamenja. Če bo trajalo to *e dol^o, sp kmalu np bomo imeli s čem braniti, kajti ročne granate in naboji so izginjali kot kafra. Kmalu po polnoči se je pooblačilo in začelo so drobne kapi ji cp, katere smo lovili ker v usta. Da bi se vsaj ulil dež, ki s!tio ph no zopetn.em prestanem boju tako želeli, čeprav smo bili brez streh. Pa ga ni bilo. Kmalu se je zjasnilo in zaSelo se je dvitnti. Napočil je^^u^^ "^^il je kakor vsi Tninuli dnevi tesra nesecn: grozen in strašen. Vrstili smo se na straži, nn vzvišenem prostoru v jarku. Samo pol ure je vsak zdržal in bil zamenjan. Mirno sem sedel s pu^^ko v roki in gledal skozi malo linico v železni brambni plo?4*i proti sovrn*niku. Videti ga ni bilo nikjer. Tifi5al se je v okonih kot mi. Pr^d temi, ki so mi bili najbližje, sem bil varen, '^oda pred onimi, ki so *>ili za njimi, ki so nam vedno poSiljali kaj težjega, spm na tropetnl in komaj čakal, da sem bil zamenjan. Niti minute potem, ko sem bil izmenjan, poči in z vso silo tre*.5i panata no mesto, kjer sem pr«»,i sedel. Železne nlo^^ča, ki ni zadržala pranate je obležal »5 vsa zvitn ob vojaku, ki je obsedel brez glave, s polovico odbite cevi pri nu'^ki, ki mu je ostala naslonjena ob rami. Stra*-en prizor. Da bi bil le nekaj sekund kasneje prišla vrsta na zameno, pa bi se jnz pocrlednl s smrtjo. Tako sem bil pa deležen samo nekaj malih udarcpv od kampnjn, ki je padal po nam. Takih prizorov smo v teh dneh doživpli mnop-r». Marsikateremu se je zme*alo samo od strahu, da nas je zapnstil. Začeli so nas tolažiti, da ne ostanemo dolfto tu in da ^pmo notem daleč nazaj v zaledje. Opoldan nride zonet sporočilo, da nas čaka pri bataljonu kosilo. Vsi naenkrat nismo smeli, ker straža je morala ostati v jarkih. Zato smo Sli v s'ili vpdno nastavljeni na razpolago - smrti. Pa tudi teh enajst dni jp -nini-lo in za njimi so prišli veselejSi. Že ko smo odmarširali ponoSi tam od jezera proti 'brestovici, smo 5p dobili dovoljenje za kajenje, petje, i.t.d. To je bilo veselja, vpitja, in vriskanja, orglicp so dpTp kar naprp.i. Zgodaj zjutraj pridemo nazaj v vas Slivno in prav v isto hi'^o iz katere smo pred dobrimi 14 dnevi odšli. Nismo se pa še dobro oddahnili, pa smo morali žp zoppt nnprp.i, in to še istega dne. Šli nismo nazaj na bojišie, pa- Pa na Nabo*m na vlak in se odpeljali proti Ljubljani, kamor smo prisppli ob 10 uri zvečer. aNA KOHOŠKO Kisxo se dolgo nudili v Ljubljani, nadaljevali sino pot po Gorenjski. Naslednje jutro prispemo že v beljak. Začasno smo se utahorili knr pred kolodvorom, a kmalu nato smo od^^li v bližnji Kozd, kjer srrn si zopet postavili šotore. Tudi tu nismo ostali ve5 nej?o 1 dan. Na mah smo razdrli vas, ki je bila sestavljena z ve5 sto šotori in odkorakali zopet v Beljak na vlak. Drugo jutro se že zbudi-n v Hpr-maganu. Po izstopu takoj odrinemo v vas Kibek in se tam nastanimo. Tu nismo mnogo trpeli, hodili smo na vaje, se za'^ili, oppnli in v^'n-sih tudi malo pozabavali. 31. julija smo imeli inšpecerunao. Vsa rezerva v tistem kraju, to je več bataljonov, je stalo v dolgih vrstah v zapu^^čeni vasà Tri'^ole. Kar ,ti pride generalmajor Grazi in feldmar'^allaitnant Skoti. To je šlo vse na ena, dve. V Kibeku smo se počasi pripravljali za na fronto stori v cnrp. smo gorske palice, čevlje, snežna očala in sploh vse kar sp rabi riozimi v gorah. Ker so se med vojaki zopet pojavili znaki kolere, so jih po pregledu nekaj poslali v bolnico- Tudi fotografirali smo se v tej vasi /celi vod/. Lep spomin za poznej'^i čas. Nekega dne, po alarmu, smo odšli na nova stanovanja v Rotpndor**. Tako smo se vedno bolj približevali bojni črti. V velikih barakah smo dobili dovolj prostora za celi bataljon, pole^ bataljona , ki je že tu taboril. Za sosede v barakah smo imeli tudi pasji tren. Medtem, ko smo se mi pripravljali za v gore, so se bili pa ob Soči hudi boji. Italijan je na celi črti z vso silo napadal in na več mestih že prodrl. Naši, dasi so se borili za žive in mrtve, so morali popustiti in zasesti rezervne postojanke. Tedaj je padla tudi Gorica. Ker je bila naša vojska radi tega zelo razbita in zmučena, zato bo potrebovali novih moči. Tako je bil tudi naš bataljon poklican na pomoč. Oddali smo v Rotendorfu vso zimsko obleko in drufre stvari kar smo dobili pred kratkim časom in se odpeljali 12. avgusta proti Gorici. bOŠKEM 30JIŠ0U Na PrvaSini smo izstopili. Ceste polne trensVih voz in tovotnih avtomobilov, nad nami so pa brneli "Capronovi dvokrilni^etelini smo bili pripravijpni v flu^nju protinapada, saj se je vse to rodilo komaj 100 korakov pred nnmi, torej prav lep cilj. Četovodja pa, Testo da bi za5pl streljati, jp začel dajati znamenja z roko, naj se mu približajo, toda brpz usnebn. Ker je pa uvidel, da na ta način niS ne opravi, je pa začel streljati in jih obdelovati z granatami. Zopet jih je začel klicati z roko in zopet jel metati pranatp in streljati na nje. Tedaj smo pa dočakali nekaj nenavadne»ra: Italijani so začeli brez orožja lesti iz jarka z vzdignjenimi rokami prav pred četovodjo. Ta jim je pa kazal pot z roko proti nam. Kar v procesiji so se nam bližali mahaje z robci, da smo jih kar v ginjenosti sprejemali. Okrog 200 smo jih spravili v zaledjp. Četovodja je pa Se poleg vseh bronastih, srebrnih malih in vplikib, dobil še zlato svetinjo. Po par urah so nas pa začeli obdelovati Italijani, "^a izpiibo svojih so se hoteli maščevati. Neusmiljeno so metali granate vseh velikosti in velike mine med nas, da smo bili prisiljeni popustiti jarkp, katere je zopet zagrinjevala prst. Čez rob se umaknemo nazaj. Tiščali smo se v neki kaverni tesno drui* poleg drugega, da se nihče ni zganil. Pa prileti velika mina bli^u vhoda. Skoraj da nismo vsi oglušili. Kapo mi je pa vzel z glavp zračni pritisk in jo vrgel v nasprotni kot. Kmalu nas pa pretrese glas: "naprej** - *'sovražnik Italijan se biiža". Završali smo navz(?:or med točo krogel, meé nami pa oficirji s samokresi v rokah: '*forverc, forverc**. Streljali smo v dolino, ker se že radi raznih eksplozij ni moglo razločiti ali prihaja šovražnik ali ne. Vse je bilo v dimu. Ni se zmenil prijatelj «a prijatelja, ne sosed za soseda, vsak je streljal in v strahu pričakoval smrti, ueli teden je ropotalo, potem se je '^ele polerkp in delali žične ovire celo noč. Italijani nas niso pustili v miru. r^aščevali-so se za Jarke, ki so Jih zpwbili, ker so bili za one in za nas, velikega pomena, kajti iz njih se Je videlo v niSJe leže^p naše in italijanske postojanke, zato tolikesra pomena. Strojnice so regljale celo noč, vmes pa padale prranate. Ko smo stali v krožnem Jarku /trozvezi/ drug poleg drugega, znčiijpmo F'laa tp*ke granate, ki Jo po glasu takoj spoznamo, da Je namenjena nam. IMtro popadamo na tla in v tem tr-enutku se Je s stra^-anskim tru'^*pm zarila ravno v zemljo, katero Je v obsegu kakih 9 m obkroževnl nn'^ Jarpk. Vse se Je streslo, a k sreči, eksplodirala ni. Gorje nnm, ako bi razpočila, najmanj 20 bi nas slo s prstjo vrpd v zrak, kajti mpsto kupa prsti, kamor se Je zarila, bi v trenutku zazijala e-loboka in kakih 8 m široka Jama. Kakor celo noč, tako smo bili tudi obstreljevani, ko se Jp zdanilo. Vedno smo se umikali po Jarku sem in tja,, kjer Je že ležalo vse nolno naših mrličev in ranjencev. Posamezni udje prijateljev so Ip^ali no Jarku. Ker nas Je pa le topništvo vedno preveč obstreljevalo, smo morali zopet iz jarkov, v katerih smo pustili straže, kot nrej'^n.ii dan. In zopet smo ^e isti dan zvedeli, da Je straža pobita, Italijani pa v Jarkih. Vzeli so našim tudi 2 strojnici. Pride tretji večer. Vse Je pripravljeno za napad, kot prpj*njp vp-čere. Ko se bližamo onemu potoku, so nas že pozdravile m^anat.p. Zato smo Jo ubrali kar po bližnjici čez travnik, kar pade ena prav Te. med nas, in že sta obležala, že veäkrat odlikovani desptniV Tprnn in neki prostak. Predno smo začeli z napadom, nas pa prehiti on, in sicer od vsph strani in s tako silo, da smo morali opustiti no« nn^rt. Vrnili smo se v Ozeljan. Ker so se naSi vodi zoppt nrecpj razr«»d*ili, smo dobili nova ojačenja. Do sedaj smo se počutili tako kadar smo bili v Ozpl.innu, so bili še civilisti doma. Lahko si Sel v erostilno^ eroda.ìqlnp so bile še odprte, dasi niso nudile posebnih stvari. Zdaj ,ip na pri'^pl najhujši udarec za vaščane. Orožništro je sklicalo vse prebivalce na neko dvorišče. Tudi vo.inki, ki smo bivali tačas v Ozeljanu, smo se približali in nestrpno pričakovali kaj bo. Naenkrat stopi iz hiše poveljnik oro2ni*tva in začne: "Vaščani, sami vidite, da vaše domove rušijo srranatp iz sovražnih topov. Ke podnevi, ne ponoči niste varni, da vas ne zasuje lastna streha. Zato morate v teku 24 ur do zadnj'efra zapustiti vas." Po vsem dvorišču je zaSumelo, ženske se spustijo v jok. "Vem", je nadaljeval, '*da težko zapustite domačo vas, toda zaenkrat ni drugače. Boljše je, da p-reste zdravi od tod, kot da bi dočakali svojega konca doma, pod razvalinami. Voj'aki in konji so vam na rnr-polago, da vam pomagajo z vašim imetjem pri odhodu. Še enkrat vas opozarjam, da se boste ja pokorili ukazom oblasti, sicer bo nastopila sila.* Nobeno oko ni ostalo suho, ihte so se vračali vaščani v svoje domovp in pripovedovali tistim, ki so ostali doma, kakšna usoda jih je zadela, in krik se je razlegal iz hiš. Kot bi črna kuga prišla na vas. Vsi obupani so begali po vnsi in pripravljali kar se je dalo odnesti ali odpeljati s seboj. Naslednjega dne se je vas res iznraznila, samo žunan Ilaž ?.pacapnn jp ostal kot upravitelj - kot varuh vasi. Zvečer 21-tega moramo zopet na fronto. Naš vod jp bil zooet stotoij-ska rezer-ea v jarku, kjer smo zadnjič Uakali predno smo napadali. Vsako noč ,smo nosili 60 - 70 kg težke cementne kamenje čez travnik v prednje strelne jarke, kjer so delali obrambni stolp za pe«adijski ton. Pri tem delu smo bili vedno močno obstreljevani od »rannpl. Pa ne samo ponoči, tudi vse dneve smo bili močno obstrpljpvnni. ?^-tega smo imeli dva ranjenca in dva mrtva. Petlaku Jp odtrfitnlo obe roki. Isti dan smo se vrnili nazaj v Ozeljan. Tudi tam nas je nekega dne začel strašiti Italijan. Te?ke crrnnate so začele padati tik nafiega stanovanja, ravno v času, ko se je delila menaža. Vse smo popustili in bežali. 3. aprila smo šli za 3 dni v Št.Mihael, potem rfS v Lok\'p, ivtp>?»i pa zopet v bojno črto. Zopet smo imeli strah in trepet pred granatami, posebno na nrpr! binami. Nekega večera je padla pred na'^e ovire /kakSna, nevpm/, mislil sem, da je ves svet v ognju, pok pa tak, da se np da primprjati. Obsuti smo bili s prstjo.y in za hip smo pobegnili iz jarkov. V teh dneh je bil ubit enoletnik Ernest Mlakar in več drugi^t. Z vplikimi izgubami smo se vrnili 21-tega nazaj v rezervo v ft.Mihael. Od tam smo hodili delati novo cesto in maskirali not do Ozeljann. ^e 9«majnika pa zopet na fronto. Na^a stotnija je bil«? zonet za rezervo kakih 100 korakov za Svarm linijo, pri potoku ob mostku na dvorišču gostilne "^Pri hrastu". Dvori jp bilo okrog betonirano, nad njim se je pa dvigal vinograd. V betonski zid je bil vhod v kaverno, ki se je razprostirala pod vinogradom. Na nasprotni strani dvorišča je pa stala visoka hiša, gostilna, ki 'je bila deloma razpadena od granat. Tako smo bili na dvorišču v nekakem zati^^iu. Ponoči smo hodili v jarke na delo, podnevi smo imeli na počitek na dvorišču. Ko pridemo v nedelj^o, 22-tega zjutraj ob 5 " iz dela, se vlečemo po dvorišču k počitku. Nisem še zaspal, ko se začne italijanska kam-nada. Ko le ni bilo konca pokanja, pravim poleg ležečemu, da to ne bo navaden ogenj za zajtrk, kakor je imel sovražnik navado, amnak najbrž začetek 10.ofenzive. In res, streljanje ni ponehalo » vedno pa začele padati bolj težke k nam, zato smo jo pomaknili v kaverno. Kaverna je bila natlačeno polna, nihče se ni prikazal iz nje, če ni bil prisiljen na stražo ali po kosilo, ki smo ga vedno dobivali zvečer okrog 10^. Rajši bi bil več dni brez hrane, samo da bi ostal v takem hudem ognju doma. Pa kaj, zvečer smo morali nad kavarno zasipati velike jame, ki so jih skpale granate. 7 najhujšem o?mj'3 S310 oiorali nositi kajenje in zasipati s prst^io, in hitro v zatišje. Že ve5 ko dva dni smo se ti«5ali s pu^ko v roki v vedno se tresoči kaverni in pričakovali napada. Kar naenkrat se zasIiSi: 'Veraus! geraus!** Kakor divji, planemo nroti izKodu, kjer se je vso prerivalo. Srečevali smo že tudi ranjence, ki so tiščali nazaj v knvprno. Na dvoriSču in krog njega, je bila prava morija. Udnrjale niso s^mo sovražne granate, ampak tudi naSe. Ves čas je artilerijn streljala prekratko ! Razvili smo se po rezervnem jarku nad kaverno, ki je bil že seve-ln v prvi liniji, ker so prve naše postojanke že zavzeli Italijani in deloma polovili in pobili četo, ki je bila v njih, deloma so pa pobegnili do- nas. Po travniku, ki je bil ves v jamah, narejenih od granat, so se nam skokoma bližali. Streljali smo kot s strojnicami. Na desnem krilu so se že polastili tudi našega jarka in ujpli vpp, kar jih je bilo v njem. Tudi za nami so že bili. Granate so na znova in znova padale med nas, sovražne in na^e. T3na \adari tik m*»np, da mi prst in ekrazit udari v obraz. Ob meni so pa Ipžali odtrr^ani deli dveh napol zasutih tovarišev. Odskočim na desno in prožim dalje. Takrat bi bilo po xkxž nami, ako ne bi prišla četrta stotni ja iz rezerve na pomoč desnemu kruli, ki je ujela vse Italijane z no'Simi ujetniki vred. Tedaj so lahko povedali italijanskemu kapptanu, da bo kmalu videl Ljubljano, ne pa naši Udine, kakor jimje malo nrej on pripovedoval. Tako in podobno smo se imeli še naslednje dni, dokler niso nri'^lp 17-tega zjutraj nove čete, ki so nas nadomestile. Odšli smo v barake na Kromperk, dan je bil miren. Zvečer se pa med hudo kanonado vrnpmo na oddih v Čt.Mihael. 15 dni smo počivali, dobili nova obuvala in drupih 'ìoteebnih stvari, da smo se nekoliko prenovljeni zopet vrnili "51.maja nazaj nod nop Italijanom. Vse drugače je izgledalo spdaj ob bojni čtti, vsp drpvjp okle'^eno, jama pri jami, mnogo kavern, ceste pa vse razdrte. O hiši, iz katpre smo pred časom nosili opeko in drupe stvari, ki je stala nred ,na*imi OTÌrami, sečaj ni bilo prav nobene sledi, niti razvalin ne. FopoI-noma je šla v nič. ITrano smo dobivali vedno zvečer. Dobili snio kavo, kosilo, kruh in priboljšek, včasih tudi vino. S slastjo smo takoi vse no Jedli. Kdo bo pa še prenašal in na to pazil, da si kdo drueri natihomn ne Prilasti, Tako sem bil zropet 24 ur prost pred jedjo. Sprva so prihajali kuharji blizu jarkov, navadno so se ustn^lJ»=tTi nri Hrastu, kjer se je delilo. Pozneje je bilo pa tre>>a isknti te stvnri skoraj kilometer daleč, ker je že Italijan mno«;o konj" oobil, s katerimi so nam prinašali. Ko nekega večera zopet prinašamo te stvari, nas na planotni cesti obsipljejo s šrapneli. Kar »kropilo j'e okro«' nas. Tekel sem s težkim bremenom po cesti, panate so nam frčale prav mimo ušes. Za hip zlezem v kanal pod cesto in čakam, da onrnvi sovražnik svoje vsakdanje delo, dobro vedoč kaj in od kod nrinn'^nmo. Nato pa zopet hitro po razorani cesti naprej. 10.junija ^zapustimo bojno črto. Po dols:em maršu priderno v Leppnje, daleč za bojno črto, zato smo se čutili varne. Postavirm ai šotore. Samo dva dni smo ostali tam, kjer so nekateri dobili odlikovanja, ki so sd jih zaslužili v prejšnjih bitkah, litega se odnrnvimo nazaj na naša stara stanovanja v Št,Mihael. V št.Mihaelu smo bili že kako* doma. Posebno sedaj, v snomlarTnnskem času, je bilo tam prav prijazno. Tako lep razsled na Vinavsko dolino in na Görico in tja na bojno črto od Solkana do Fajti hriba. Kolikokrat smo opazovali zračni boj nad Ozeljanom. 17-1 e ga smo iTieli sv.mašo, pri kateri je svirala vojaška ffodba. Ker pa je nekaterim že zopet pripadal dopust, zato se javimo na ranort Nadvse natančni nadporočnik Link, Je vsakega posebej vpraš?ji: ledik? oženjen? Ko je bil z vsemi gotov, naroči službenemu naredniku naj si zabeleži: "Oženjeni na dopust, samski na na "šturm kurz" abtreten!'* Tako smo morali štirje /nesrečniki brez žena/, 2VteFa v Dolgo Poljano k Vipavi k Šturm bataljonu, mesto na dopust. V mali zapuščeni sobici äobimo stanovanje,na slami. Da nismo bili v nadlego prebivalcem hiše, smo si napravili vhod kar no kunu ka'n«»nja na leseni hodnik, ob naši sobici. bataljon je bil močan, saj Je vsak vod štel nad 70 mo?,. Vsako Jutro smo bili že ob na vajah nad vasjo, iz katerih smo se vrn^Rl i okro«*" dopoldan, ko Je že sonce z vso svojo vročino critiskalo na ofl r^r«»-kratkih noči neohlajeno zemljo. Seveda se nam je v takem ^asu prileglo malo počitka, da smo mnogokrat preslikali ni^^čalko, ki jp vnhiln h kosilu in se vrnili s praznimi skodelami od kuhinje. V večernem hladu smo mnogokrat presedeli na dvorišču z eospodinjo, katere mož se je tudi nahajal nekje na Pruskem, in njeno mln.i«o sestro, ki je že tudi žalovala za možem, ki je žrtvoval živi,jenj'e za bln^ror domovine, in se pogovarjali o raznih navadah tam in pri nas, najvp* pa seveda o grozotah te straSne vojne, ki jo že ni konec. Dne 9. julija smo imeli veliko nočno vajo na na^^em vežbali^^ču. Strp-' Ijalo se je vse ostro. V ospredju so bili trije Jarki druf 7.B drup'i'n nabito polni vojakov. Pred ,prvim mnoere žične ovire, zadaj so *>ilp strojnice, metalci min in granat, Se bolj v ozadju pa par pp^.ndij-skih topov. Na znak rakete se začne napad na nami'Sljenesa sovrn*niVn. Ročne granate začnejo sekati žico pred nrvim jarkom, pu^ke so pokale in prva vrsta je dobila nalog za naskok čez žico. V tem so pa t'idì posegli v boj z minami in topovi. Nevedoč, da je prva vrsta že zunaj, so merili z vsem ognjem ravno tja. V najhuj^pm bojnem mptpžu, kjer je tudi začel požigati metalec ognja /flamenverfer/, se nepričakovano oglasijo poSčalke. "Ustavite ogenj!" V trenutku jp pojenjal poV, mesto nJega se je pa razvil krik in obup tam v prvih vrstah. 18 težko ranjenih in dva mrtva so odnesli iz tp vojskp, brpz sovražnika. Tudi naslednji večer, pri ponovni poskuSnji, zopet 1 ranjenec in zopet smo ustavili ogenj. Človek bi mislil, da je par deset kilometrov od sovražnika, varp^, pa si Jo ravno tako lahko izkupil. Tudi s štiriletnim sinčkom eospodinje, smo se dobro razumeli, vpdno je bil pri nas. Večkrat smo Fra na'^li spečefa v slami med nnmi , ko smo se prebudili ob opoldanskem počitku. Pri bataljonu so bili večinoma Dalmatinci in O^ri, ki se pa niso dobro razumeli med seboj, večkrat so Dalmatinci Osn^e namlatili. Poleg teh so bili zbrani Se vsi drugi narodi. Slovpnca sva bili^ gf^mo midva z Orožnikom, in to menda prva, kakor Jp rpkla fospodinja, da jih do sedaj še ni bilo v vasi. avgusta zapustimo Dolgo Poljano. Saj smo sp nrau*ili z vspm oroJ-jem, kar se ga je rabilo za uniSevanJe ljudi, daljp o naskokih in raznih drugih stvare. Ob slovesu so nas stanovalci nn^p hi^p ^p prav pohvalili, da še niso inpli tako mirnih in solidnih vojnkov. Po prihodu nas k bataljonu oziroma k svoji stotniji, so kmalu spstn-vili napadalni vod /Šturm zupr/, s Fenrihom Krp*ijpm na ?5p1u, nri katerem je bilo več Slovencev. Takoj ko smo prišli potem v bojno 5rto, smo dobili nnlo??, dn memo sovražno strojno puško, ki so jo imeli v hi*.i, mpd norimi in italijanskimi jarki. Kakih 12 nas je bilo odbranih, da smo »li v mraku skozi odprtine,, močne žične ovire, ki smo si jih sproti nnrp-dili s škarjami. Po trebuhu se splazimo prav prpvidno do onp hi"'», jo obkolimo in naskočimo, toda zastonj, hiša je bila prnznn. Drugič smo morali privesti Italijana, živpffs ali mrtveca. V temni noči smo se zopet plazili po travniku, obstrpljpvnni s strojnicami. Pred italijanskimi ovirami malo počakamo, nato pa začnemo. Eden striže žice, drugi pa čakamo, da skozi narejeno pot naskočimo v italijanski jarek in jih napademo z ročnimi emanatami. Strn?.a onkraj ovir nas začuti in začne streljati na nas, da se jp bliökalo mpd žicami. Začeli so metat še rakete in morali smo bežati, kakor jp kdo mogel. 25-tega se vrnemo v rezervo. Par dni smo ležali na prostem, potpm smo pa odšli v Vitovlje. 28-tega so nas obiskala sovražna letala, ki so metali bombp in kmalu odšli čez mejo. Komaj se je malo pomirilo, pa ,so bili Že zooet nazaj. 6 se vrnili in vedno metali bombe in precej razbili po Or.ìpVu, Šempasu in drugod. Na fronti je pa bilo zonet tako ropotanje, da smo imeli zvečer alarm. Začetek 11. ofentive. Na pomoč smo jim šli šele drugi dan, zopet tja k "Hraatu", kjer smo bili v 10. ofenzivi. Strašno je zopet pokalo topništvo in in^nntp-rija. Vse je padalo. V najhujšem ognju smo m.orali donašati munì ci jo. Vžigalna granata je padla na našo kaverno in užeala. Vse je bilo v plamenu. Vsa kritja ob kaverni so zgorela in vse strelivo. Tudi plinaste granate so začele padati, da smo se z maskami na obrazu zaprli v kaverno. 3 dni smo se zopet borili. No5 in dan, vedno smo bili nn nofah, malokdaj smo se malo oddahniliž Po končani bitki, smo se vrnili v rezervo v vas Kanne. Dru^i dnn ra gremo po nahrbtnike v Vitovlje, kjer smo jih nustili nredno smo šli v boj- 13-tega gremo zopet na^sovražnika. Med potjo se za 1 dan ustp.virno v Ozeljanu. Naslednji ve5er nadaljujemo pot 2ez Kroraperk nn hrib Sv.Katarine /ob vznožju Sv.Gabriela/. Takoj v gozdu, kj'er se odcepi pot od glavne ceste, ki vodi v Gorico, je začela italijanska artilerija redčiti na'Se vrste. Neki Poljnk > dobil polni zadetek v glavo. Če bolj se povspenjamo v hrib, tpm hujše je bilo, posebno pa tam, kjer smo imeli prehoditi neko nlsn.iavi, ki je bila vedno razsvetljena z žarometom iz Sabotinn. Dolisro smo čakali, toda naprej moramo. Zdaj se odloči eden, zdaj drufi'i, dn v teku preide to planj'avo. Vsak j-e pazil na to, da se jp vzdienil vselej, po izstrelku baterij. Krčevito sem držal puško in sključen hitel, kar so me nesle nor*». Čez nekaj minut sem že tičal v xkxkkxz zarezi nekp skale onkrni planjave. Čez četrt ure smo se že tiš'5ali pod velikimi skalami, pod hribom, torej za en čas na varnem. Tam je bilo obvezovnli^.čp,vodn in do tam so prihaj'ali kuharji s hrano, po katero so morali hoditi iz bojne črte onkraj hriba. Kmalu nadaljujemo pot po skalnatem >^ribu navzgor. Do tu je Se šlo. Ko pa dosppao na vrh: - strah in proza. Da vsak ne zblazni takoj, kdor pride na to mesto! Kjerkoli smo '^li, vse naokrog je škropilo in piskalo, prevračalo se jp kamenje, kakor s strojnicami smo bili obsuti od granat. Z nepopisnim veseljem pridemo do velikanske kaverne, ki ni imela ni* ■nanj kot 28 izhodov na vse strani. Niti najtežje eranate se nismo bali v njej". Dizel motor jo je razsvetljeval z elektriko. Okrog 1 ure po polnoči pa že nride desetnik, da moram po vodo za Stroj, v dolino. "Saj sem šele prišel, niti odpočil se še nisem, ne »nr'pm!" "Moraš!" "Ne!" "Res ne?" "Ne!" In od*el je. Kmalu nato jp stal neki poročnik pred menoj, s tako ostrimi potezami,, da se kar stresam. "Marš po vodo!" je zakričal. Kot strela š^ripnem mimo njp.^a v oddelek,, kjer dobim neko škropilnico in odhitim z 'druF'imi vred po po + i. katero smo ravno malo prej oremerili, mpd hudo kanonado, sevpda. Šele ob jutranjem svitu se vrnemo z vodo, saj ta-n ni bilo roro?5niVn, da bi nas priganjal. Nekateri so Jo pa prinesli ^elp zve*pr, ker so se celi dan tiSöali med skalami in čakali kdaj utihnejo tOTiovi. Tako smo donatali tudi hrano. Prostovoljno» zasp, Jo ne bi »el iskat nikoli v takem času, rajSi bi ostal tudi cel teden brez nje. septembra^ gremo na patrolo. Kolenc, Orožnik, Jaz in ^p trijp Čehi. Vodil nas Je korporal Drefiček, tudi Slovenec. Ob 10^ 7vp*pr zapustimo našo kaverno in se približamo vznožju Sv .Gore. IttipIì sno nalog, da iznad neke kaverne preženemo sovražnika, ki Jp vedno netnl ročne granate pred to kaverno, pijonirji bi pn medtpm kopali Jarke, katere bi potem naSi zasedli. Pripravimo se obloženi z pmnntnmi in rinemo počaai navzgor proti nJim, od koder so se natihomn čuli udnrci krampov, bili so na deluj V tem Je pa začelo pokati okrof nap. Čutili so nas in napadli z ročnimi granatami, dn smo sp zn hip u-n^^k-nili. Takoj pa se zopet vrnemo in začnemo metati,, oni on njpr! Kmalu smo imeli prazne vreče, da smo se umaknili nazaj,, kjpr smo pp znova dobro založili z granatami in tako se Je zonet boj nndalJr>v.«il. Medftem bi morali nafii pijonirji kopati Jarkp, so sp na r^jJ'Si drsali kaverni, zato smo prenehali z metanjem in se vrnili, k sreči br«»7 izgub. Trije naSi vojaki pa„ ki so stali na straži in sicer za nafji ^ so bili pa vsi ranjeni od ročnih frranat. Veseli, čenrav nismo nič dosegli, smo se vrnili v svojo kaverno, samo da smo odnpsli zdravp pete izmed tolikih granat, ki so padale med nas. Postojank na tem hribu ni bilo nič pravih. 7ato so podnevi stale samo straže, skrite med skalami, ki so Jih vedno crkljale italijanske granate, zato ni bilo čudno, da so včasih nafii za'Sli z mennžo mpd Italijane, pa tudi oni so Jo včasih primnhali z makaroni k nnm, s^vodn ponoči, podnevi se ni nihče prikazal, razen ob času protinapada. 25-teg8 opolnoči so nas zamenjali. S preceJSnJimi iz>7ubnmi sp vrn'a'^o nazaj v Kamnje. 28-tega dobim bronasto svetinjo, tako da sem imel s Karltruppenkroicpn že dvoje odlikovanj. V hladnih nočeh smo zmrzovali na prostem, pod Motori, dokler nismo v hudem dežju, 4. oktobra zop«»t od»li. Prpnočili smo zapet pod šotori na močvirnatem travniku v vosi Visoko ob f-e-nrasu. Nič nismo spali, tiščali smo sp sede na nahrbtnikih in tpSko "oVnii dneva, ki je bil res sončen, da stuo se posumili. Zvečer nadalìu.^'emo pot. V Lokvah nas zopet dobi ploha, ko smo bili v trenutkvi ponolnoTtin premočeni. Kot po ,po toku smo br*»dli vodo do cpstah oroti bo.lni črti, kjer smo si zopet večkrat segli s sovražnikom v lase in to zadn.ii* na tem bojišču. 23-teg8 zvečer ob 10^ sem odšel iz Kamnja na doüust. Nn Črnučah po bili ta čas nastanjeni nemški vojaki /iz Raiha/. Ko zvedo za moj prihod ir Soškega bojišča, me sprašujejo kako je z na«ira nanadom. Do 23-tega zvečer do 10^ je bil še mit, ko sem odhajal. Ohnf^J^m ni znaiK): 24-tega ob zjutraj" so zastavili vso silo, prodrli s plinom italijansko armado, da se je morala na celi črti umakniti, kolikor ni bilo ujetih, - so pripovedovali. In res se je kmalu nato zvedelo, da se sovražnik hitro umika proti Tilmentu, se tam neka,i" časa ustavil in nadalj"eval svoj umik proti Pi javi. IJ. novembra sem šel z domsta in se pripeljal 14. popoldan na Mntu.ie v Vipavsko dolino, od koder sem se odpelj'al. Takoj srem v Malov*p no mojo opremo in puško, kjer mi povedo, da zvečer odpelje provijant tovorni avto k bataljonu in da se lahko peljem z njim. Ves vose! sevo-da, da mi ne bo treba delati dolgih mar'Sev, sera no čakal. Zvečer, kmalu ko smo se odpeljali, se ustavi avto v globokem blatu za dolgo vrsto raznih avtomobilov, ki so že obtičali v blatu in vodi. Ka vse načine se trudi šofer, pa zaman, navsezadnje se mu odtrs^a '^p veriga. Šofer pošlje v Gorico po drugo verigo, jaz pa slabo pr«»snim mrzlo noč pod plahto na avtomobilu. Zjutraj" je bila debela slana, verige pa še nikjer. Tako je še celi dan in še naslednjo noč čakal avtO' rešitve. "Jaz ne čakam več" pravim tovarišu Kralju od na'^etra bataljona, ki je bil namenjen tj"a kot jaz. "Če greš z mano m^pva ne'^, ako ne, grem pa sam**. Tako sva jo ob 10^ donoldne 16. novembra ubrala peš čez Volčjo drago, skozi razrušene postojanke, naše in sovra^np, iz katerih jo je moral sovražnik tako hitro popihati, fla sva énlje čez Št.Peter in Gorico. Onkraj Gorice sva imela počitek. Ko sem obral zadnje kosti pečenega petelina z doma, zopet nadaljujeva not. Rusi so preoblečeni v italijanske uniforme, popravljali ceste. Ka obeh straneh ceste, kjer sva hodila, je ležalo vse nolno raztr.^anp obleke, zamazanega perila, praznih pletenk, i.t.d. Veliko toT>ov in raznega materijala Je pustil sovražnik pri hitrem umiku. Tam, z neke hiše, so se Suli udarci klavirja, oogledam skozi okno, vojaki so se igrali z nJim, po hi?5i vse razmetano, razbita oprava, okroh hi'Sp m vse narobe, prebivalcev pa nikjer. Kot do mrtvi pustinji svn hodiln dal Je. Italijani so imeli na ve5 krajih dobre rezervne nostoJanke, 7.n sln5nj njihovega umika, toda sedaj Jim tudi te niso poma ernie, ker ào '^itro bežali. Zvečer prideva v vas Št.Vid, kjer sva prenočila, seveda med kravami. Prebivalci so govorili Se slovensko. 7 Jutra J dobiva vsak kos frorkep-a kruha iz bele koruze, nato pa zopet dalje po italijanskih tleh. Po lepi cesti se bližava Palmanoiii. To Je večje trdnjavsko mesto. Pred mestnimi okori imava počitek, kar prihiti oficirska natrul Jn n»^ konjih. "Odkod? Kam?" Ko pokaževa dokumente, odhitijo dalje. ?ln nisva skozi mesto, ker naju Je straža vrnila, zato sva morala o-^iti mesto okrog utrdb. Orientacije sva se držala po malem zemljevidu, k' sem ga imel s seboj. Zato hitiva po glavni cesti naprej. Čudno se mi Je pa zdelo, da ni na glavni cesti, ne trenskih voz, in ne vojn^t^n. Zato vprašam mlado Italijanko pri vodnjaku: **Feletis?" in pokažem 7 roko po cesti. "Si si Feletis" in kaže tja kot Jaz. '^ako sva bila orav sigurna, da kmalu prispeva v to mesto, kjer Je bil baje na'« Vi>»ta-Ijon. Re§ naposled prideva v Feletis, toda bataljon Je pred par dnevi odšel. Morala sva za nJim. Že se Je mračilo, ko začneva gledati po hišah, kje bi prenočila. Da bi ne bilo mraza, bi ostala kar v kupu sena na travniku, tako f5vn pa morala dalje. Po prašni cesti prideva do reke, v katero Je bil zrušen most, obstala sva. Zato ves čas prazna cesta! ?la sva ob reki navzgor pr«>coJ časa, dokler nisva prišla do zasilnef?a mostiča, ki Je držal čpz reko. Onkraj reke, v večji vasi, zopet prenočiva v nekem hlevu. Tudi od tu sva zjutraj, s svežo polento obložena, od»la naprej, po ravnih cestah skozi vinograde, potoke in reke. Povsod so bili podrti mostovi, ob njih pa za silo od naših pitjonirjev zsn^ajeni. Tudi r^ko Tilmont sva že prekoračila, kjer so se za nekaj dni trdo upirali Italijani našim. v mestu Henvinjenolf kjer so bila vsa voja«kn povpl^fstva, zvpyn, r!n se nahaja r.aš bataljon v enourno oddiljenpm mestu Vnrm. Po in. kosilu, ki sva ga dobila tam, se odpraviva k bataljonu. Kmalu sem bil pri svojem napadalnem vodu. "Kako si sp imel?" "Dobro. In vi?" "Tudi dobro, to smo napadali! Na svinje in vino, spvpdn." Bili so vsi obloženi s slanino, ker so na pohodu ko so *»ili vpdm rezervo, kar dvakrat klali. Vina spvpda vedno v izobilju. Naslednji dan, 19j^noyembra ?e skupno odkorakamo i? mesta, fple no-poldan pridemo v vp5jo vas Čintekemadžore. Na^ vod sp jp naa«»lil v «olskem poslopju. Hodili smo na vaje, rekvprirali koruzo, ki jp jp bilo Se veöji del na njivah, kupovali vino in polento. Največje zlo je bilo, ker ni bilo soli. Nispm je imel jaz, np driT»i in tudi kuhinja je bila popolnoma brez nje. Čp jp bila drup-a^p jpd še tako dobra, ker pa ni bila ponolnoma ni5 slana, jp biln tii^i popolnoma zaniS. Pa vseeno smo si večkrat privo?55ili vino, čpprav nismo bili Sejni. Saj" se je pa tudi najlaSje dobil, *pnrav smo im»»"!! prepovedano. Nekega večera zbereva z Groznikom več steklenic, fpldk in ofpva v drugo vas po vino. I^edtem ko so polnili, sva pa spila vank no 1 litpr rudečega, nato plačava in greva. Med vrati srpčava nar na*ih, ki so prišli tudi s steklenicami. Spravijo naju nazaj za mizo, na katero so prihajali XSSS°novi litri. Sevpda smo sp prpcej razptpti vrnili mimo straž nazaj v naše stanovanje. 26-tega nam je dež prekrižal veliko vajo. Po končani šoli, ki je mesto nje, je zakrožila druga 50 literska steklenica okro^ nas, z bjanko vinom, ki jo je nekdo zvohal v kleti zakrito, in zonet je bilo veselo. Činte Kamadžore smo zapustili ij^ odšli v 5 km oddaljeno vas Mariano. !!• ps že zopet v neko drugo vas, ki je biln oddaljena 6 ur. Tu smo pa bili samo čez noč. Ležali smo na Mpvu v spnn. Spal nisem ničij ker me je celo noč prav hudo bolele glava. Ropotali so pa po senu vso noč s skodelami,. ker so zvečer na njivi ob hlpvu izkopali velik sod sladke kapljice. Za en dan se pomaknemo zopet v jjj^JU^ drugo vas. ^^ decembra^ pa pridemo v Galvagno, kamor smo že dobro ' T čutili topove od Pijave. Drugače se nismo imeli presla^^o, samo hrane je bilo premalo, kruha samo pol porcije. Pa smo si pomaenli ^ našem podstriju na visečem kotlu, s praženo koruzo- V božičnih praznikih je bila boljša hrana in 1 liter vina. Pn pmn si ga še kupili, zaigrali in prav po^^teno otvorili predmstni . Šli smo tudiv bližnjo reko z ekrazitom nad ribe, da so se tudi ''ast-t nikom poznali prazniki. Na Sveti dan gremo v pol ure oddaljeno vas Lutrano v cerkpv. Vsnkn cerkev pa ima v Italij-i stranišče, dasi ga pri navadnih hiJ^nh mnlo-kje videl. Praznik pa, če je bil večji, bolj' so črnO' 0»^lečpnp Italijanke prihajale v cerkev, kar se pa nam ni zdelo nreveč svečano» Najtežja naloga je bila, rekverirati med ubosrimi vaščnni. Ko smo prišli nekoč v neko hišo, nam je nerad gospodar Dokazal kun koruzp v podstrešju, edini živež, kar ga je imel. S povzdisnjenimi rokami jp prosil četovodjo naj vendar že nehamo, pa ni omehčal njp/^ovpfa srca. Ob takih prizorih nisem bil rad. boljše je bilo, ko smo zbirali bakreno posodo. Šla sva s Stepanom in pobirala samo slabo nosodo, ne rabljeno. Boljše stvari sva pa pustila in jim n^iročila, na.1 dobro skrijejo, da ne vzamejo drugi, če pridejo za nama. Na vajah smo bili malo, saj je bil tudi teren zahje nepriklndpn. Ob cestah, njivah in travnikih so bili povsod jarki, polni vodp, v kntpm je marsikdo štrbunknil, če se je premalo odsnal. Svet je bil prpcpj močvirnat, zato je bilo vse v vodi, bili smo pač blizu morja. V praznikih smo zopet dobili nekaj daril, kot svinčnik, listnico, cigarete, in nekaj vojnih dopisnic. Tu sem imel priliko videti kako napolnijo velik onrazovalni balon, kako se dviga potem ko stopi opazovalec opremljen z raznimi daljnogledi vanj« __ T. januarja 191^didemo naprej proti Pi javi. Kjpr smo hodili, so bile razbite vse vasi, posebno pa neko mesto, skozi katerep"« smo šli. i /n XIII... O'^ PIJAVI Naš napadalni vod in III. stotnija snio ostali v rpzprvi VaVi»' 100 korakov za zadnjimi nasipi reke Pijave, kamor so od'^lp ostale stotnije. Ker je bil sovražnik onkraj reke, ki je Široka ve5 sto Tietnv, tekoča v več strugah, zato je bilo pravzaprav bolj^^p orvimi, ki so tičali v visokem rečnem nasipu kot pa nam, ki smo bivali v hi^^ab, kjer so se vedno rušile stene od udarjajočih granat. Delali smo kaverne za oficirje. V ta namen smo iskali ka-^pn.ia v stenah hiš, ki so bile razrušene ali pa smo Jim Se sami pomnfrali, samo da smo prišli do kamenja, /opeka ni bila dobra/ Žasrali smo debelo lesovje, prinašali deske iz hiš in kar se je dalo, samo za kritja, samo za varnost oficirjev. Pri tem delu so nas večkrat opazili z one strani in nam poslali po par granat, večkrat v,bi«o katero smo ravno pustošili. Bilo je precej hladno. Ob deževnem vremenu se nam je večkrat r.a kak dan pokazal sneg, da smo otresali z rokami, pri rezanju vrbjn, ki smo ga rabili za maskirungo naših cest. Granate v vseh "Pliko-stih so pa vedno bolj prerahljavale polga in vinograde, tako, da si vsak trenutek pričakoval, da te s prstjo vred požene tja čpz smokvo. vrnemo nazaj v Galvagno na isto mesto v podstrp*jp mal p bajtice kot smo bili. Sekali smo les, nabirali suhljad od trt, samo da smo sp «nr-pl i ob ognju v podstrešju, iskali mleka in pekli koruzo, vse pa zalivali z vinom. 2. februarja se preselimo iz Galvagne v 10 km oddaljeno mestec*» Portobuffole od koder smo hodili na delo k .polski 'železnici, v bližino nekega velikega gradu, ki je bil že ves oropan dra»*ocpnih stvari. Grofje in druga visoka gospoda je vsa pobegnila iz pokrajine, med+prn ko je preprosto ljudstvo pričakalo Avstrijce. Tudi las+nik gradu je zbežal z nekaj milijoni lir v notranjost Italije. o, da bi zdaj videl, z objokanimi o5mi bi Sel iz dvoranp v dvirnno in preklinjal delo Avstrijcev. Vse je bilo uničeno: omrava, pnrVpt. obložene in razrezijane stene, vse obžgano. Krasni pianino jp razbit v kotu iz katereaa so vojaki raznaSali strune. Knjige in razni listi so ležali vsi raztrgani po sobah in dvori^^u. V stolp z zobčasto ograjo so vodile vijugaste stopnicp, ofl kodpr je bil krasen razgled po vsej ravnini. II 9- smo zvedeli, da je Ukrajina z Avstrijo sklpnila Tiir. To jp »^il prvi žarek svetovnega miru, ki so nam ea že toliko 5asa obetali. Da bi se kaj podobnega zgodilo še z Italijo! lì A xr/. / ZAJ V GALICIJO Po kosilu 14. februar^fa .je bataljonski trobentnS brzpl od stotni.i'p do stotnije in kaalu je bil cel bataljon nrioravljen tr od^ad. Ob Setrt na 1 uro odrinemo. Portobuffole smo za vedno zapustili. Hnr-širali smo skozi mesto Moto. Lahko bi ga nazivali Morto^ snj rnzen našega vojaka nisi srečal žive du,«e v njem. Skozi veliko T.esto te'«e reka, v kateri so ležali 5 razrušeni mostovi, ki so vezali o>>n ^re-r gova. Dalje smo §li skozi mesto Anone in ravno no 1? urab r>ri*Ti v veliko mesto Portoguaro. Iz Portoguara se odpel.jemo 17-tega zvečer ob četrt nn 11.uro. Drniri. dan ob pol 10^ smo imeli že kavo v Monfalkone, kosili smo r>n no-poldne v Nabrežini. V Ljublj'ano smo pri^^li Ig^tega ponoldne ob «etrt na pBt. 21. ob smo pa bili že v Budimpešti. Na poti po OpT-ski smo. imeli zopet priliko kupovati kruh, sladkor in drugo peciTrn. 2% smo prišli čez ogrsko meja v (Salicijo, ob 7^" zvečer smo bili »p v Pžemislu, naslednj'e jutro ob 7^ pa že v Lvovu, glavnem mpstu Gnli-Jln ci je. Petindvaj'setega z^jutaj' pridemo na končno postajo blizu Torno-pola. Torej bili smo v vlaku nad 7 dni. Ker smo se ob hudem snežmem metežu iz Porto-guare dobro zalomili z kurivom, zato smo lažje prenašali mraz med prevozom v '^prnnjnstih vozeh. Za eh dan in eno noč smo ostali v vasi blizu kolodvorn, potom smo nn odšli dalje v visokem snegu in hudem mrazu v 16 km oddaljeno vas proti Ukrajini. Dva dni smo ležali v skednju, zariti v slami in zopet smo šli dalje. Ko pridemo 28. v neko vas, si poiščemo stanovanja kar po hi'^ah. To j"e bilo pa zopet težko, ker imajo v Galiciji navadno po 1 sobo, kj^r prebivajo in spijo, čeprav je velika družina, kakor naprimer tu, kj^r smo se naselili: Koterman, Graznik in jaz. 8 j"ih je bilo br«z nns s samo 1 posteljo. Zvečer skoraj ni bilo prostora, kjpr np bi kdo ležal: za pečjo, za mizo, na postelji, mi smo pa imeli otep srpdi sobe. Ponoči me pocuka gospo din j'a izza miza, da nekdo trka. Grem k oknu, in res, bili so naši vojaki, ki so se vračali iz ruskega ujptni*tvn, ki bi radi prenočili, "ne morete, je polna soba domačih in vo.-'akov". Drugi dan je šel Koterman v bolnico, tretji dan pa Groznik na stražo v Tornopol, tako da sem na otepu ostal sam. Pomagal sem jim rpTra+i slamo na stroj, pa sem si prislužil kak krajček kruha. To na ni trajelo dolgo, kajti marca smo odSli v 3 lem oddaljeno v=s Kobilo, kjer se je celi vod naselil v eni sobi, kjer smo si dobro k^irili v hudem mrazu, ki je še vedno trajal. Ljudje so bili dobri, povsod so nas ixeli radi in nmi poptr^Pli s kruhom in krompirjem. Nekega večera sem stal na straži sredi vasi, na mi prinese neko nica lonček s kaSo. "^Vem, da vas zebe** pravi, "ko sneste, pn postavite lonček na ono okno". Čez 6 dni smo «li zopet 15 km napr<™.i. Prenočili smo v Tornopolskem predmestju Rjeli. Kaslednjef.i dne od-idemo v 12 km oddaljeno vas Stu jsko. Tu je bil 15-te'm rrazpn'^^en naš napadalni vod, saj tu ni bilo vojne, zato je bil brez pompn??. Vsi so ostali pri četrti stotniji, ki je bivralR v Stupaki. Le Kolenc, Stepan in j-az smo šli nazaj k ITI., ki je bivnlp» tn*ns v Karmjanki 20 km od Stupske. Z JeLovčanom sva stanovala v neki kamrici, v hi?si pß ptnra «i-^ii z malim vnukom, ki mu je oče padel v vojni„ mamica je nn umrla. 19. marca je odšel Jelovčan na dopust- Posodil sem mu bnr^.unaptp hlače, ki so se mu dopadle, čeprav so bile uši v njih. 28-tega srna- šli v hudem snežnem metežu nazaj proti Stupski in «p peri- MM»'«- - • drugi km v levo, v vas Borko Velko. Res je bila velika, sn.j je bilo nad 550 hišnih številk. Samo polovico hi*> je bilo praznih,, f.p .razpadajočih, brez oken in vrat. Stanovanje smo imeli Že pripravljeno in sicer v eni goriimenovanih hiš. Odložili smo svoje stvari in se razgubili. Jaz sem otìral uši v zatišju na soncu na koncu hi'^e. Ko se vrnem v sobo, je bila prazna„ razen mojega nahrbtnika - vsi so odšli. Kdo pa bo ostal v takem prepihu in tako silnem mrazu. Čp bi zadelal okna z odejo, bi se ne imel s čim odeti, zato so od»li. Ker se je dan že nagibal h koncu, vzamem tudi jaz Puško in «rrpm, da si poiščem stanovanje. Vas je bila dolga, oglasim se zdaj v pni, zdaj" v drugi hiši, pa povsod zastonj. Kamor pridem, sta ?.p spdpla po dva naša vojaka sredi sobe. Povsod so dejali: Tri nas nobpppfa prostora*. - Vsi so me ?e prehiteli. Ko se še v gornjem delu vasi oglasim v neki hiši, bil je krojač, tudi tu so bili žp na^. Kroja« mi pa začne dopovedovati in kazati v dolino: "Tja se obrnite, v tisti hiši bo gotovo še prostor". Res se napotim proti tisti hi?li, stopim v ve5o in potrknm nn vrntn. Ko odprem, sem bil presenečen, da sem stopil korak nazaj in hotel zapreti vrata za seboj. Videl sem v sobi dekle, kè ,je bilo nekn.i posebnega, prefina se mi Je zdela za navadno sedla^ko dekle, niordn učiteljica sem si mislil, zato sem zgubil upanje, da do^^im s+anovnn.'^e. Vseeno se skorajžim in stopim v sobo. Pri peči je sedela mnti, ki sem ji povedal po kaj sem nri^el. "Ja, ori nas je ne'noa. Za malico pa, kadar smo «li na polje, je imela mati vedno koso kruha s seboj, namazane z bučnim oljem in soljo. V nedeljah za kosilo smo imeli pa **peroge s tvarasom**, nekaki nekake žinkro^fe s sirom. hi*i seveda, ne pri stotniji/. Včasih smo pa «li »e k Judom nad čaj, kavo in sladke kifelčke. Tako, nič hudega nam ni bilo pri tej hiSi. Vaščani, ki so pred ruskimi vpadi pobep^nili, so se '5e vedno vračali v vas. Stene hiS, ki so že razpadale, so popravljali kar sami in Jih pobelili, tako da je bila z naravo vred prenovljena tudi vas. Ker so bili vaSčani Poljaki in Huzini, zato so imeli tudi ? cerkve. '^olj novodobne Je bila poljska^ ki pa Je bila Se vedno zarrtn, ker se še duhovnik ni vrnil iz beerunstva. NaSe so oa hodile v ruzinsko. Marenka se je v praznikih vsa lesketala v 5§llcu. je prišel tisti nesreSni dan, ko smo se morali oosloviti od 3orke Velke in od naše hiše, kjer sva se imela s Stepanom tako dohro. Ker nisva rabila Se toliko odeje, sva eno dobro nustila t>ri hi^i,. n àrugo sva si pa razd*iiiavojila, da je bilo le število ori oddaji. Za na pot nama je dala mati vsakemu hleb kruha. Torej z 'Koprom -nati in Anelka, pozdravljena Marenka, 5e bo prilika, se pa kdaj vidimo. Kakšna razlika! Ob prihodu tako hud mraz in sneg, a danes, po polju vse zeleno in iz drevja se klanjajo šopi cvetja. Šli smo tja Sez Stupsko in dalje čez velika polja, daleS v malo mestece Zbarož. Naslednji dan smo se pa preselili v predmestno vns, na neki skedenj", ^6-tega maja gremo pa zopet nazaj v Zbaro'?, kjer se nastanimo v gimnazijskem poslopju. 13-tef^ maja sem se pa zotiet odnravil na veselo vožnjo proti domu - na dopust. V Ljubljano sera se Dripelj«! 16» zjutraj" ob pol 2*. Ker pa je deževalo, sem pa poSakal jutranjesrn vlaka. Medtem sem pa odnesel še nekaj stvari v ši?ko k erosne od našega narednika Črneta. 1. junija sem se vraöal z dopusta. Okrog 9. ure me je peljal Al*iin s kolesom proti Ljubljani. Tam sem še dolgo <5atal na vlak. Ker me ni pustila straža na kolodvor, meni pa se je mudilo,, zato sem se iiti-hotapil nižje od kolodvora do tračnic,, kamor je moral priti vlak. Šele proti Gradcu pride do mene sprevodnik, ki sem bil seveda brez voznega listka. Pokara me in naroči, da si ga moram oskrbeti na Dunaju. 4-tega sem bil že v Tornopolu. Ker jih je bilo od na«e stotnije ve^ dodeljenih pred časom k skladišču v Tornopolu, zato se oglasim k njim, časa sem imel dovolj,, ker mi je dopust potekel šele naslednji dan. Pri DreSčku, ki se je že medtem seznanil in udomačil pri neki frosno-dinji, sem dobil dobro večerjo in posteljo. Šli smo tudi akunno v kino. Od dolge vožnje se mi je prav prilegla mehka noatelja. Zjutraj se odpeljem in pridem v Zbarož ob 10 dopoldne. Stotnijska pisarna je bila še tam, stotnija pa ob ukrajinski meji na straži, da se ni prevažolo blago z ene strani na drup^o. Na ulici sem srečal mater iz 3orke Velke. VI. 6-tega smo patrulirali do Netrebe. 7. sem ds tudi jaz na np.io do svojega voda, in sicer v vas Sinjagofka. Zamen,ial sem rmSa, Vi je bil oddeljen drugam. Tako sem dobil prostor v skednju nri neki hiši. Bilo je, posebno v zaSetku, prav dolgJas^ tako dn me jp bilo ponožSi včasih skoraj strah, ker sem bil popolnoma sam. Ljudje v hiši, so bili tudi bolj" dolgočasni: vdova 9 3 odraslimi otroki in dvema malima. Starejši je bil učitelj, ki so Prn nalivali profesor. S tem sva imela večkrat kako besedo. Dekleta sta Ml i T>n bolj odurne, posebno starejša. Najbolj smo se razumeli z malima dvema. Tudi tu sem pomaeal pri kakih drveh, kadar nisem Ml na strn'^i. Erano smo dobivali iz Zbaroža, seveda surovo in sicer za dva dni skun-no. Tako sem dobil košček mesa, ki Je že največkrat smrdel. Kti>'ali so mi v hiši, ki so bili pa seveda pri nekaterih stvareh Jako npÌ7-vežbani, posebno pri kavi. Mleko, vodo, kavo in sladkor Je rme'^nl « in pristavila k ognju, da Je zavrelo. Na straži ob meji smo se imeli dobro. Prežali smo na Jude, ki so prevažvali razno blago. Nismo da pustili, dokler nam ni obljubil in dal kake nagrade. Potem je pa šel kamor ije hotel. BaJ bi se držali predpisov, ako bi ne imeli zgleda od višjih instanc. Nekega dne smo imeli stražo na meji v vasi Sinjevi, pa nridp Žid z napolnjenim vozom raznega blaga. Tako je prosil, naj ga pustimo v Ukrajino in nam ponujal 200 rublov. Korporal, vodja naše straže /zvesti Dalmatinec/, ga pa ni pustil sploh za nobeno ceno, dn pp J» 'torni z vozom vrniti. Naslednji dan* se je pa vrnil ravno z istim bla/?om in listinami o'' oblasti, ki so dovoljevale prehod skozi mejo. Pa smo se obrisali! Nekega deževnega večera sto Jiva s profesorjem na prasni v skednju. Iiiskalo se Je in grmelo. Naenkrat poči s tako silo in takoj Jp bilo vse v svetlobi. Treščilo Je v sosedovo hišo in hlev, ki Jp bilo tnkoj vse v plamenih. To smo prinašali vodo v putinka^ , Jo vozili v č«»broh, tako da smo obvarovali vse sosednje hiše, ki so krite s slamo, tudi najbližnjo, ki se Je streha skoro dotikala goreče- Iz Korpčpprn yipvn pa ni bilo mogoče rešiti niti kobile, ki Je bila najlppšfj v vai. ^ 4. julija gremo v Zbarož. Naslednji dan pa že zopet nanrej v Torno-pol. Naprosili smo nekega sedlaka, da nam Je s konji peljal oprpmo. ser je bila precej dolffa pot, zato mu tudi olaìamo, kar jp zavtpvsl. Oficirji so se pa že prej odppljali. Četovodja, ki nas jp Drinel.-al brez opreme v Tornopol, pa je bil zato kaznovan. Tam smo imeli razne straže po mestu. VeSkrat smo nntrulirali t)o Tipst-nih ulicah in beznicah, skupno s policisti, ker se je po mpptu vedno klatilo ipnogo vohunov in raznih malopridnežev. Take kaznjence smo nekega dne odpeljali z vlakom v mesto Zlo^ijov^ kamor smo se vozili skoraj 5 ur. V Tornopolu smo bili vedno dobro upreženi, 5e nismo bili na atrn^ah, smo pa ekselcirali. Kolodvor v mestu je bil krasen, samo škoda sa je bilo, kor je bil ves požgan. Vil 23--tega smo pa odšli na /grenicStele/ v Podvoloče'5ko. Takoj ko pridp-mo tja,, nas pa začno zbirati, da bomo odšli z nekim transporton. Sara stotnik nas je odbiral z vrste, ki je vsakega posameznega tako ostro pogledal in ga poklical iz vrste, 5p je bil zanj. lil sem odbran tudi j"az. Nihče ni vedel kam gremo. Naslednje jutro naa no*-Ijejo na poveljstvo, kjer sta nas pričakovala dva Žida. Odpeljali smo se na dveh vozeh v hudem dežju čez mejo v Voločesko, ki jp kake štiri ure od meje. Na kolodvoru dobimo vozovnico, Žid nam pa dn par desetakov za večerjo. Ponoči se odpeljemo naprej, bilo nas je ppt prostakov in en desetnik. V velikih ruskih vozovih, ki imajo prostora za toliko kot sedp-žev, smo se pripeljali zjutraj ob v 70 km od meje oddàljeno mes+o Proskurova. Na kolodvoru čakamo Žida, a od noisene strani ^a ni bilo. Nato se odpravimo v mesto, neved'o5 kje pridemo skupaj, ker tudi nismo vedeli za njegovo stanovanje. Zato gremo posamezni po vseh mpstni*^ ulicah, na lov za Židom. Le eden je ostal na nekem voj?aln, kot ra zbirališče. Vsi smo se že vrnili in zopet odšli v dru.^e ulice. Pa se posreči nekemu, prav v zakotni ulici, da ga zagleda v neki ko je ravno gledal skozi okno. Dal mu je nekaj rublpv, da smo impli za malico in mu naročil, da naj potem pridemo k njemu. Prenočevali smo pri njem v sobi na tleh. Drugo jutro se odpeljemo zgodaj", s staro kočijo. Bili smo že izven mesta, pa se stre jo v^'-neti, da smo morali zamenjati voz. Ko se z drugim vozom odpeljemo dalje. imeli snio druero nesrečo: obro* na prednje'n kolesu se j> odtrffil, dn snio morali zopet nazaj v mesto h kova5u. Ob dopoldan smo nndnl.izvali vožnjo, spremljani od velikega psa, ki je *uval Žida in njef'ovo veliko listnico. Ob zvečer se pripeljemo v malo mestece "^ar". Preno*imo zoDPt rsri Židih, kjer smo imeli priliko videti njihove večerne molitvene obrede. Zjutraj 1. avgusta se pa začne kSeft. Tedaj «eie smo videli, knk*-pn transport bomo imeli. Žid je začel kupovati na velikem sejmu: konje, krave in vole. Ko se je nakupila večja skupina enovrstne ?.ivine, je poslal enega izmed nas z dvema gonj-ačema v Proskunovo. Čez no* nRS nekaj še ostane pri teh Židih, nekaj jih je pa že od«lo z divino. Drugi dan smo kupovali dalj'e. Ob 4 pop. pa odidem jaz 26 temi krn- vami in dvema gonjačema proti Proskusovi. Pred mestom nn mornm no čakati z živino toliko časa, "da pridem jaz" , mi naroči Žid. Težavna je bila pot, ker je bila živina le bolj klobasarskn. Eno kravo sem imel popolnoma slepo, ki je vedno uhajala v obcestni jarek in na njive. Pri nekem mostu se je pa cesta zožila in ker ni bilo ograj'e, je padla pod most kake 3 m globoko. Kakor mrtva je ležala, potem smo jb pa le spravili pokoncu, ker se ji k sreči ni nič pripetilo. Ker sem pa imel za seboj drugo četo konj z mojim tovari'Sem, mi na zbral enega, da sem ga j'ezdil. Seveda komandantu čete, saj je nrina-dal, kot bi vodil bataljon rekrutov. Konj je pa bil kot žaga, več ? sem trpal na njem, kot bi hodil. V po;zni večerni uri, ko gremo skozi neko vas, zasliSim že od <^aleč razigrane ženske glasove. Kaalu srečam družbo dam z oficirji. "Stoj, stoj!" zasliSim klice za seboj, ker sem hitel za kravami. Neki T^i-cir je spoznal, da je človek na konju vojak, zato je vnil nad menoj naj počakam. Pride do mene: "Od kod? Kam? Kje je dovoljenje?" Govoril je v hrovatskem jeziku. Ko mu odprovarjam v sloven'^čini, fip je kar malo začudil in prižgal vžigali-eo, da me je obsvptil. Ovratnik se mu je srebrno zalesketal. Ko zagleda na moj>m ovratniku nla-ninke, - "Slovenec?" "Da." "Dobro,, dobro, ajdi!" In odhitel se"i za svojo četo. Eodili smo celo noč. Zjutraj, ko se je načelo daniti. smo imeli šele poSitek, toda samo eno uro. Sedel sera v brest in malo zadremal, držeS konja za uzdo, lei je stal pred menoj na cesti. Vse krave so pa bile v nekaki soteski ne cesti med visokim bre^ovot!. Na vsakem koncu jih Je pa stražil popanJa5, seveda v snanju. Po 25 urnem marSu, med katerim smo i-neli samo eno uro roSitkn, nridpTo pred mesto Proskurovo, to Je 70 km iz ^ora. Pomagačem ukažem ustaviti živino, ki ne pa nista sluSala, Se^S, snj midva veva, kam z živino. Na vsa moja nrigovarJanJa naj ooSakamo, dospemo prav k mestu. Še vedno Jima pri«?ovarJan, da n»ij se rnvna-no po navodilih Žida in ker tudi nisem vedel kam, pa pristoni k meni mestni stražnik in mi veli naj grem ž nJim, da 5e on ve ki^m ?ivin«=i spada. Tako smo morali slediti mestnemu stražniku z vso živino v ograjeno dvorišče policijske komande. Vse naše kravp so sp nom^'^nle med druge soujetnice, ki so že čakale odrešenja. Nisem vedel knj storiti. Namenil sem se do našega stanovanja, pa že srečam Žida z n^šim dp-setnikom. Vso stvar Je že vedel, ker mu Je neki fant sporočil, ki Je vse to videl. Šel Je na komando ki Je po dolgem času le dobil Ijenje, da smo zbrali živino iz zagrade in Jo odgmali v njp^ovp prostore. Ko Je bila vsa živina od vseh nriganjačev zbrana skupaj, smo pa odgnali vseh 142 krav in 56 konj proti Volo češki. To Je bila karavana, ki se Je počasi nomikala po cesti skozi vasi. Kjer smo zk količkaj obstali, so se usule ženske okrog nas, oziroma okrog krav in hitro molzle. Večkrat se je kak oslabeli konj sesedel srpdi cestp. KJpr trn 1p ni bilo mogoče spraviti na noge, smo ga pustili. V hudem nalivu pridemo zvečer v neko veliko vas. Živino spravimo zsgrado, ki je nalašč prirejena za take transporte, sami smo pa prp-nočili v neki veži. Ženskam, ki so se takoj zbrale s putri^om pri kravah, smo dovolili molžo pod poTOjem, da ern tudi n^^m pripravijo rp večerjo. 5-tega zjutraj nadaljujemo oot.. 7opet smo impli nesrečo pri konJi>-. 2 sta zopet omagala na cesti. Vse take stvnri Javimo Židu, ki si brez besed vse zabeleži. O-x 6-tega pridemo do meje. Taborili smo pod J^otori r.a veli^^em trnvniTnt pred yoloče??ko. 4 dni smo pasli živino, pili mleko, kuhp.li «Ti kar smo dobili lod kmetic, ki so nosile v mesto. Dennr.in smo imeli dovolj, saj nam je na?l ßospodar vsak dan srroti izpla^avnl in sicer po 20 K dnevno, lepa plaSa za te čase. Lep šimel nam je neko no5 zopet obležal. Za spomin na tisto dni sem si vzel konček repa in naredil v naboju čopi5 za britje. Dru^n dvn konja sta šla pa pit v bajer, pa sta se prekucnila vnn.i, dn jih ni bilo mogoče rešiti. Tudi krave, ki jih je ffnal nekdo v reko napojit, sta dve lepi zaSli v valove, ki so jih odnesli. In zopet si je morni zvečer gospodar zabeležiti, nikdar pa ni kaj robantil ali nntnn5no izpraSeval kako in kaj. 10-tega gremo s konji čez mejo na avstrijsko stran v Podvolo-i^pSko. V mraku pa zopet dalje z njim v vas Kamijanko na kolodvor, kamor smo prišli šele drugi dan. Ta dan smo imeli dvojno plačo. Nazaj v Pod-voločeško se vrnemo z vlakom. Še isti večer nas pa pošlje "Greniz-štele** nazaj v Tornopol k svojemu bataljonu. Toda bataljona ni vp'«, odšel je čez mejo. 5 dni smo čakali, da se nas je nabralo več, od raznih transpor+ov. Potem smo pa odšli skupno za batalj"onom z vlakom skozi fCobmev, Stfjni-slav in Černovice v mesto Libkoni v Bezarabij'o, kamor smo pri'^li 15» avgusta ob dopoldan. S kolodvora v mesto z^ kake pol ure. V mesto te popelje pot mimo 21 malih popolnoma enakih hišic kritih s slamo. Dalje po klančku navzdol prideš do cerkve^ ki popolnoma nič ne harmonira z mestom,, ki je večji del lesen in strašno zanemarjen. Cerkev je pa lična, modernn kot kaka katedrala. V glavni ulici je trgovina ob trgovini, kjpr si dobil v vsaki: sladkor, kislo zelje ali tobak i.t.d. V semenjih dneh je polna cesta prodajalk z raznim blafom. Židjf», ki zavzemaj'o večino v mestu, ti pa stoje kar ob vhodih v mesto in čp sp da, pokupij"o vse, samo da sami potem prodajajo v mestu, seveda dražje. Vsak dan si pa videl vaščane, ki so kuhali s samovarji kar na ulici, ria klopcah ob hišah pa vedno dosti ß^ostov, ki so bili vedno vsi zam-sleni z luščenjem sončnic, da je bila ceste ali hodnik skoraj popolnoma pokrit od samih luščin. % Naš vod Je bil nastanjen v prazni kovalni ci na G^orenJeTn Voncu »nesta. imeli smo straže na vseh cestah, ki vodijo v mesto, dnljp nvi bencinn» na polju in drugod. V prostem času smo pa «li isknt v vasi nilpk«i in kruha, ki se Je dobil ceneje ali pa «e zastonj. V5asih sno na od*li tudi v reko Prut, da smo se malo ohladili v tej veliki vročini. ^5^^e^ptembra sem odSel na kolodvorsko stražo, za stalno. Tam sto bili kakor oddelek zase. Dobivali smo od kuhinje nrovijant, da smo si sami kuhali. Mene Je zadela ta 5ast biti kuhnr Dotem, ko Jp od«Pl poddesetnik na dalJSi dopust. Nisem bil rad, toda ker ni hotel nih^**» prevzeti, ker tudi še toliko kot Jaz, niso imeli zmožnosti, zato so me kar enoglasno izvolili za ..ta poklic. Saj bi »e bilo, ko ne ^ilo treba opravljati ravno tako službo kot druei. Tako sem moral vsako noč na patrolo po progi na 12 km ali na 6 km. Drugi sn bili note^ prosti, Jaz sem pa imel skrbi in dela s kuho. Kuhal spm Juho v vpli-kem svinskem kotlu, ki smo ga imeli založenega mpd kamenjem na prostem pod visokimi akacijami ob kolodvoru, /ahačiji?/ Za prikuho sem pa rabil putinko /lambar/, seveda vse prevplika posoda za samo 7 ljudi. Pri kuhi sem imel navadno srečo. Keki Ceh Jp navadno kar s prstom pomil skodelo in dejal, da ^e v Pragi ni nikdar jedel tako dobrega zelja. Nekega večera greva s Stepanom na patrolo po dolgi proemi. Bila Je oblačna noč in v daljavi se Je začelo pomalem bliskati. Komaj sva bila kakih 6 km oddaljena, naju pa objame popolna tema, da sp niso-videli obronki hribov, ne drevje,, ki bi se razločpvalo od neba in np nebo samo. Rilo Je tako oblačno, taka tema, da nisva videla nonol-noma nič, niti proge ne, po kateri sva hodila. Stepan Je bil vedno za menoj in vedno na tleh^ ker se Je vedno spodtikoval ob tračnice. Potem ga podučim, da naj se drži orientacije s Du^kinim konitom, plazečim sg Q^ tračnico. Le v hudem blisku se nam Je odpirala pot. "Stepan,, teciva, nevihta se bližal Vsak čas bo dež tu, teciva, da prideva vsaj do tistih kavern ob proi?:i!" Stepan Je pa vndno padnl in ostajal daleč za menoj, ki sem v prvih deževnih kapljah hit»! proti kavernam„ ki so bile 5e kaka dva km oddaljene. Že premočena prideva na cilj, kjer počakava, da se izlije, nato Sf> ps vrneva domov. Kurivo za kuho smo dobivali iz velikih ahacij«=v ali pa nn polju Ì7 % podzemeljskih kritig, ki jih je bila vsr Galicija polna. Na kraj'^i progi je bilo bolj prijetno. Obiskati je bilo trpb?i dvoje str.«.*. Pri prvi je bil JelovSan, ki mi je vSasih postregel z bu5no kn'^o. V stražnici ob mostu koncem naSe proffe, so nas oa veSkrat novabili na pasjo ali lisiSjo peSenko. Tudi pri nas smo pospravili precej psov, nekega dne Da posebno voii-kega. Kakor so me izvolili za kuha, tako so me tudi zdaj za mesarjn. Prav ,velik čebriček je bilo samega mesa, ki se je rozneje kuhal in pražil v naših loncih. Prav radi smo se odzvali železniškemu uradniku, ki je stanoval na kolodvoru, ki nas je naprosil za spravljanje sena. Kekateri so kosili, drugi pa suSili, in bili dobro plaSani. Tako je bilo rsrnv njemu in nam. Baraka v kateri smo bili, je bila prpgrajena. V drugi polovici so bili nastanjeni vojaki 97.p.p. sami Furlani, ki so nam krajšali veSerne ure s prelepim petjem. Kaši vojaki so začeli delati s kruhom kšefte, nihče Da ni hotel povedati, kje ga je dobil, samo ponujali so ga vedno. Tudi jaz sem šel nekega večera v koruzo blizu n^karije, ki je bila v bližini kolodvora> ker sem slutil, da mora kruh iz te strani prihajati k nam. Kmalu so se začeli izprphajati neki, ki so nričaVo-vali naročilo. Tridi zjutraj ob štirih", mi pravi. Rps mi :}iiix zjutraj naloži 24 komisov, plačam in grem. Mislil sem, da bom àobro prodajal naprej, pa me je, kakor vedno,če sem se postopil kake barantije, OTOljufalo. Prišlo je nekaj vmps, kar smo si želeli in težko pričakovali, namreč: KONEC VOJSKE! MoV.^c^'^.g. (ri KONEC VOJSKA V za 5 e t leu no v ensbra so se raznesle 5udne novice o Avstri^^i. Vsak je pripovedoval, da se maje. Ko grem nekega dne v mesto m na*? stvari h kuhinji, sem že spotoma videl v neki trgovini nov ?asoT>is "Nemška Avstrija". Kar zijal sem, od kdaj pa NemSka Avstrija in kmalu sem se prepričal. Pri kuhinji mi nalože mesa, masti, krompirja in drugo. Nazadtje pa pravi kuhar, da je dal vse, kar jp imel in da od spdn.i naprej ne dobimo nič več, ker je Avstrija propadla. Iz njp jp nn nastala Nemška Avstrija, Samostojna ČeSka i.t.d. Ko pridem na kolodvor, so naSi že vse vedeli. Vse voja'^tvo jp mp-talo gumbe s kap, vse zvezde so sfrčale iz častniških in nodčastniških ovratnikov. Prišel je čas, prišli dnevi, katpre smo *p Iptn pričakovali. Ob kolodvoru je bilo bogato založeno skladišče na'^p divi^ijp. Vse je drlo tja. V začetku so naredniki držali red in za mal donar prodajali razne stvari. Ko je bil ra le naval nrpvplik, saj sp jp nagnetlo vojaštva in civilov iz vse okolice z vozovi in konji, so pa naredniki popustili in udrlo se je v sklndi^^če. Kdor jp impl k Teč moči, kdor je bil bolj spreten, več je dobil. Konzprvnn kavn je romala v vrečah na vozov». Tako tudi sladkor, konjska oprema, obleka, perilo in drun;o. Vse oktog skladišča jp iz/^lpdalo ko+ eno samo veliko mravljišče. V nekaterih oddelkih je prišlo celo do boja, ker je nnvo*čljivost vedno bolj in bolj naraščala. Meni se je posrečilo priti v oddelek, kjer so bili naprmadeni raboji s cigaretami in raznimi konzervami. 16 škatelj cigaret in 4? mosnih konzerv se mi je posrečilo stlačiti no žepih in za bluzo. Več nisem mogel. Nazadnje sem našel na tleh *e "'"ri unazanp srajc». Straža, ki je bila nri bencinia, je tudi hitro nrodala vso zalogo in spravila nekaj tisočakov. Če par dni smo ostali tam. Stotnik nas pokliče skunaj in nem povp svoje mnenje. "Fantje, razsula se je Avstro-Ogerska, odrezani smo od svojih domo-e, daleč v tujini. Vsak ^rre lahko domov kadar hoče, toda najboljše je, da počakamo še dva dni, da s» nekoliko nomiri in da odidejo drugi naprej, da ne bo preveč fneče." "Potem odide naš bataljon skupno z vsem orožjem kar ga imamo, ker fra mof»oČp še kje rabimo med potjo. Kajti nihče ne ve, kaj se nam *e lahko mer' potjo pripeti." Večina je ostale, mnoeo se jili je pa tudi riovbpsilo po že prepolnih železniških vozeh in odn-plTale nroti douu. ^ 6.novembra odidemo z godbo pred seboj in trenom za sp^oj, katprp^^n smo med potjo prodali in si denar razdelili. Nekateri so r«rodali tudi puške, drugi so jih zopet pometali v vodo, večina nas jih je pa obdržala. Kruh, ki sem ga imel toliko, sem ga pod ceno prodal nli na randelli tistim, ki ga niso imeli. Tako je bilo tudi s konzervami. Samo toliko sem si obdržal, kolikor sem mogel nositi. Tudi odejo sem prodal. Med potjo so se vsi častniki celega bataljona držali na'^p stotnije, čeprav so jo imeli prej za bolj«eviSko. 7ato so se najbolj varno čutili ob nam. Šli smo skozi Rusko novoselico čez mejo na Avstrijsko novoselico. Tam smo zbrali vrečo konzerv za strojevodjo, da bi nas tem hitrpjp peljal skozi Galicijo. Pa to vse ni nič pomagalo. Ko pridemo v Črnovice, nas na kolodvoru že čakajo s strojnicami. Stroj od vlaka so odpeli in nam naznanili, da ne pnremo rrej naprej, dokler ne izročimo vsega orožja. Tako smo pometali vsi pu*kp iz voza, narednik je pa z vsako udaril ob tračnico, da jp odletelo kopito, katerega je vrgel nazaj v voz, da smo imeli za kurjavo. Gpvi je pa metal na kup. Poljski stražnik, ki je stal v bližini, jp to naše delo samo gledal, zinil pa ni niti besedice. Na vsej vožnji po Galiciji so nas neštetokrat nrevi?:itirali. Skoraj na vsaki postaji smo morali pustiti mlečnozobi narodni straži, da so nam pretaknili vse nahrbtnike, celo oo žepih so stikovnli za denarjem. Jaz sem ga imel vsled varnosti zašitega v bluzi, nekaj v naram-nivi in pod kapo v podlogi. Vsega skupaj 600 K. 1 funt naj-^'inejšej^a ruskega tobaka, ki sem ga kupil v Libkonih, sem na nrodal Spi^krj, ki ga mu je pa kmalu nato na neki postaji odvzela narodna straža. V Bohniji se zopet založimo s kruhom za skozi Avstrijo, ki je srln-dovala. V Krakovu pride narodna straža, skoraj sami oficirji. Vlak je bil seveda zopet brez stroja. Pred vsak voz so razgrnili '^otorko in se podali v vozove. Razni oasovi, samokresi, čevlji, bajoneti in drupo, je napolnilo vse Sotorke, čeprav smo bili že tolikokrat pree'ledani. Ker so nam pa otroci predrago prodajali salame, jim jih je pa narodna straža odvzela in nam razdelila. t) 1f< Na naslednji vožnji nismo bili več tolikokrat pregledani. V Prerovu smo se ločili od Čehov. Preselili smo se na osebni vlak in odpeljali dalje. Proge so bile vse polne vlakov, ki so vozili same vojake iz raznih bojišč, kakor tuài ujetnike. Če smo videli, da kak drug vlak nrej odpelje s kakega kolodvora, rp hitro presedemo, samo da smo bolj hiteli proti domu. V kupeju smo zaukurili s papirjem kar na tleh, okna smo pa zastrli s plašči, ker so bile šipe vse razbite. Samo, da smo imeli malo gorkote v vozu. Ka Dunaju so otroci in ženske hodili okrog vojakov in nrosili kruha ali pa zamenjavali za milo. 14.novembra pridemo v Ljubljano, od koder sem odšel pe* domov, vps raztrgan in izmučen od dolge vožnje. Tako smo končali to grozno vojno, ki je morila 4 leta in se vrnili v domovino. Sicer ne sprejeti od godb kot smo pričakovali, temvp* tiho. Posamezni smo se brez svečanih sprejemov vračali na svoja domovja, vseeno veseli in zadovoljni. DRUGI DEL JUGOSLOVANSKO - AVSTRIJSKI SPOR Ka Koro ko stran 100 Nad sovražnika •* 10«i Ranjen - ujet •• lOB Domov " 11^ A73 HA KOROŠKO Po razsulu Avstro Oerske so sp začele dedne države, ki so nsstnle iz nje, prepirati. Vsaka bi rada ve5 ozemlja, zato so >^itro zapedl» meje-, daleč čez pas, kot jim je pripadal. Trgala se je Galicija, udarili so se Čehi z Ogri, Jup-oslavija pr z Avstrijo. Medtem se je pa tudi Italijan bližal Vrhniki. Niso ,se še zacelile rane tisočerim vojakom, trava ?e ni prerasla razoranih poljan, solze, jok in ječanje se ^e ni prenehalo, pa so se že zopet razgrinjali temni oblaki nad mlado Juroslavijo, naznanjajo* novo po kol je. Zopet je klicala država na pomoč in posedla najprvo po nas, mlajših-18. januarja 1919 sem bil že zopet pod orožjem. Dobil sem nekaj starih znancev, kot Žagarja iz Preske, Dovča in Urbanca iz Ježice. Kič se nismo vadili novih povelj, saj nismo imeli časa za to, Tiudilo se nam je na Koroško. Ob odhodu iz Ljubljane dne 21- januarja so nezadovoljneži na pohodu skozi mesto kričali: Truha nam dajte, ...... ............... dajter V zamazane živinske vozove sprva nismo hoteli, '^ele ko so rrozilà, da pokličejo srbski bataljon, da nas nažene v vozove, smo rp počasi skobacali vanje. Nekaj dam nam je delilo cigarete, kot štirinajstep-a leta, samo spf^aj jih je bilo mnogo manj". Med avfbiksanjem smo se odpeljali naprej in kakor iz oklepner^a vlaka so začeli streljati z ostrimi naboji. !Tobeno povelje ni držalo in nobene kazni se nismo bali. ?li smo nad sovražnika, zato se ni nih*p menil, kazen, smrt, nekaj dni prej ali pozne j.. Saj bili stj v resnici vsi že vsega siti. Pripeljali smo se skozi LTaribor v Pliberk na Koroško. Nastanili s-no se v neki pivovarni v Libučah tik Pliberka. V prijazni gostilni "Pri Lipi" smo se večkrat zabavali ob harmoniki in basu. 25-tega smo bili razdeljeni med stotnije, ki so že večkrat pospf^l p v boj. Dodeljen sem bil k III., ki je bila 5 km oddaljena od Pliberka proti VelikovcB, v vasi Vogrče. Kako silno dole:očasno jp bilo, ko smo korakali v zasneženo vas. Dekleta so radovedno gledal» iz vp??-nih vrat novo četo, ki je z znano pesmijo korakala mimo njih: "Povsod sem že hodil, po Koroškem še ne, prav zagvišno bo moja korošlco deišle ..." Pri Škofu so spraznili gostilniško sobo, da smo se naselili v njej. A lo/ì ker je bila že §ola vsa zasedena. Škofovi so bili doma iz Št.Petra na Krasu in crece^i nrert vo,ino ViTnili to hišo, v kateri Je bila gostilna, pa so jo pot^m opustili, kf»r j*» bil konkurent "»Pri kladvu" onkraj ceste. Ker je bil ravno predpustni čas, nismo bili noben dnn brez muTrike, Saj je na Koroškem harmonika doma. Godca smo imeli v hi'^i v osebi Škofovega Tomaža. I^az je pritiskal vedno bolj, tako da je padel toplomer 5e na C. Zato smo pridno donatali kupljene klaftre iz srozdn, da smo si sreli stanovanje in za kuho. Včasih smo se vežbali, včasih pomaeali va^čanom nnsipnti ceste, največ smo pa hodili na stražo ob Dravi. Le ta je delala mejo mpd nn'nì in Nemci. Boji se sedaj niso vrfiili, pravzaprav ?Se prijat«»l,ii s^n si bili ko smo se se§li na mostu pri Lipnici z nemško stražo. 'Ted Nemci je bilo tudi àosti Primorcev, ker so jih dobro plačali. /Tudi mi smo imeli 5 K dnevno/ Še zmenjavali smo si vžin-nlice za tobak i.t.d. Sprva je bil dohod po mostu nrost, potem smo «'a r>n morali na ve5 metrov široko z bodečo žico. Na tem konci mosta j*» biln naša stražnica v leseni baraki, na onem koncu na nem?^'ca. Kadar sem pa šel na patrolo ob "Oravi, sem se pa moral javiti pri štabnemu narednika /starem znancu, ki me ni nič poznal/ Jerkotti ^ Iregu. Zvečer je pa prišel vedno Tomaž vleči meh in zaplesala je vsa soba. Prišla je tudi donača hči ??icka in pa še sosedovih deklet so nalovili privodnjaku, tako da je bil ples bolj popolnejši. 17. februarja zvečer gremo vsi, razen tistih ki so bili ob Dravi,, proti hribu. Pravili so nam, da fremo nekam prepeljevati ^onove^ zato smo vzeli s seboj samo puško. Šli na nismo tja, ampak skozi Renkude in Koseze v Priblovec, kjer so vnščani vedno rezali t^lp^on-ske žice, tako da so bili topničarji vedno odrezani od ostalih čp-*-. Vedno smo patrulirali po vasi, pa smo še vpdno naleteli nn raztrfanp žice- Za nas je bilo prvo dve dni jako nerodno, ker nismo imeli r snboj ne odeje, ne skodele in ne žlice> bili pa smo tudi brez stanovanja. PTrano smo dobivali pri srbskih topničarjih. Bila pa je takn, da /n zasluži pohvalo« Opoldan malo kislese zelja z TiajSkeniTn ko^SVon niesa, zjutraj in zvečer pa po malo preSeankp. Poteni ko smo si prinesli svoje stvari iz VofferS,. smo se imeli nn prav dobro. Za en mo5an vod nas je bilo, kuhali smo si snmi, to se pravi^ imeli smo svojesta kuharja. Tudi hrano smo si kupovali sami, kakršno smo si hoteli, ker je dobil vod od stotnijp plačano hrnm. Zato smo imeli večkrat makarone, fižol, krompir, ka^o, ka'Sn.'ìto rf^m in kar smo hoteli. Razdeljeni smo bili v več hiSnh, ker na enem mestu nismo mogli dobiti dovolj prostora. V mali stranski sobici nas je ležalo pet, ker so se nam domači umaknili v hi^^o. Ker v vasi še vedno ni bil red, zato smo dobili naloP"p da vse va^^čfinp moške od 17 - 60 let ujamemo in zanremo v neko hišo, ki so jo v namen izpraznili. To je bil jok v vsaki hiši, kgpr smo odvedli "noJ.n, sina ali očeta. Razglasili smo tudi, da se ustreli vselej en mo?., kolikorkrat bo pretrgana telefons-ka žica, Od tistega časa je bil pa red v vasi. Nekaj dni so bili šp zaprti, potem jih pa izpustimo. Le dva so poslali v dru?»p zapore. Ker so bili zopet možakarji na svobodi, smo bili tudi mi bolj bro7 skrbi, ker so nas prej vsi ljudje bolj postrani gledali. Nekateri so se tako privadili vaščanov, posebno še ženskega nvetn, da so se še zvečer včasih dolFO zamudili zunaj. Zato je pa na* poročnik Kvartič strogo zapovedal,. da se imamo držati 9.ure. Kljub temu je včasih dobil kako posteljo prazno po 9^, ko je napravil pregled. Zato so morali vsi ti naslednji dan v zapor, "^n ta namen smo uporabljali neko leseno barako sredi vasi. Nekega jasnega večera sem imel jaz to nalogo, da sem stal ob baraki s puško in stražil Vinkota Arha /doma iz Št.Vida/, ki je robantil. Kako rad bi mu šepnil skozi špranjo, naj bo tiho, ker se je bližal poročnik. Ko ta sliši v baraki godrnjanje, ge stopil prav k baraki in poslušali **Jaz mu že pokaž'em temu vragu, temu hudičevemu lait-nantu, ko pridem ven**. Tako in podobno je dolgo vpil v baraki Vinko, katerega je poročnik dobro slišal in vedel na koga leti. ''Kdo je to?" vpraša poročnik, ki sva stala skupaj. No, in Vinko je moral radi tega še eno noč prebiti v baraki, in to ravno takrat, ko se jp vršil v Brezi ples, kjer se je vse trlo mladine. Seveda je bil na* vod dobro zastopan tam. Breza je mais vasica ob Dravi, kjer smo tudi inreli stražo pri "rp-voznem čolnu. Vsega skupaj je bilo v vasi 7 hi?®. V eni irupfl tp^ S310 imeli stražnico, lilo T5a je v njej toliko 55urkov, dn bi nns knialu snedli. Soba je bila velika, zato jo je raladinn izbrnls tb ples, poten ko smo jo Tli radi SSurkov zaoustili in dobili sobico v podstrešju sosednje hiSe. KolilEor bolj se je predpust bližal svojemu koncu, toliko bolj se jp po Koroškem plesalo. Vsak večer je vlekel dober Rodec Jnnc?. harmoniko. Na tej straži sva bila največkrat skupaj z I.!iho Ancelnom, ki se zagledal v zalo Liziko, ki je bila hči godca, to je iz hi^Sp, v kn-teri smo imeli sobo. Kako rad ji je pomagal pri delu! Le f^ovorilfl nista skoraj nič. Srečen je bil, da jo je le gledal. Če pa ni bilo Janeza, smo si pa včasih pomagali z orglicami, Lizi>n je pa šla še po sosedno Angelo in imeli smo bal kar v stra'.nici. Ko je bil zopet drugič napovedan velik ples v stari stražnici, sva bila zopet z Mihom na straži v Irezi. "^den je stal na straži o*> Dravi, drugi trije smo pa šli na nles. Toje bilo ljudstva I PoIp^ šestih deklet, kolikor jih je premogla '^reza, jih je bilo *p prav veliko iz Prible vesi in druKod. V sredi največjega hrupa, sp pa od nekod zaslišijo trije revolverski streli. To smo hiteli »ni trije v stražnico! toda nič ni bilo tam novega. Medtem ko smo mi zapustili plesišče, pa stopi službujoči častniški namestnik z dvema revolvprjpma med plesalce. "^Vojaki levo, civili desno!" je zakričal, medtem je pa že nekdo udaril po svetilki in curek se je naredil skozi vrata. Le kdor ni utekel, je bil zapisan, '^o smo bili mi trije hvaležni onim strelom, ki so nas rešili kazni. Gorje nam, ako bi nas dobil službo joči častnik na plesu s službenimi pasovi. Ko smo bili pa zopet drugiS v stražnici, bi se pa kmalu vsi zadu'^ili in seveda pogorela bi vsa hiša, ki je bila deloma lesena in krita s slamo in deskami. Jaz sem bil ravno na straži, ko zasli'^im vpitj» s stražnice. Spravili so se k počitku in zaspali, medtem jp pa dogorela trska na mizi do odeje, ki se je vnela. Du^'ljivi dim jo zbudil nekoga, če ne bi se vžpala slama, ki smo jo imeli za leži'^*e in kmalu bi bilo vse v plamenih. 'Ict^ Prišel Je končno zadnji dan predpusta. Tudi pri nas st.d cvrli. Par dni preje sem se odpeljal z vlakom v Pliberk no presi^erni. /'■a'.ns/ Obenem sem pa nesel desetniku !.!olku nahrbtnik v zaoorp Plibprifkpffn gradu^ kjer se Je nahajil radi upora na vajah, kjer Je vr<7Pl pu'^ko pro č. Nismo pa bili samo na stražah, imeli Solo ali bili na nnvfldnih vn.in»', gojili smo namreč tudi telovadbo. V ta namen smo si postavili nekem vrtu bradljo in drog. V boj z Nemci še nismo posegli, pa5 pa smo nekega večera hiteli k topovom, da bi Jih branili, če bi naskočili Kemci, knr se Je 7a?*eTo strašno streljanje tam pred nami. Prišel pa Je dan 11. marca, ko smo morali zapustiti Priblo ves, seveda ne radi„ ker smo se tako privadili tam. 5li smo nazaj k stot-niji v Vogrče. No, saj tam smo bili pa tudi navajeni. Zopet smo patrulirali ob Dravi in imeli str«ì5o ob njej. Na stra?,i sem bil najrajši v nekem mlinu,, kjer smo vedno kuhali kašo, krompir ali žgance, kjer smo lahko kupili moko. Tudi v Voerrčah ,ip bilo vedno fletno, samo harmonika je počivala, ker Je bil post, torpj s plesom smo mirovali. Začeli so se spomladanski dnevi, zato smo se začeli prinravT Jati ^.f* za poletje. Nad vasjo smo spustili velik bajer, da smo začeli čistiti blato in ločevje iz nJega, da si nanravimo kopali''če. yv^*»»», po delu smo se pa zbrali pri Kladivu ob moštu, kjer Je imol največjo besedo Kastelic, ki nam Je vedno pravil svo.ie dopodljajo. Na stanovanju pa sedaj nismo bili pri Škofu, ampak v s^oli. Nekega večera, ko smo pri'Sli s straže v svo.ie stanovanje, z»»f^abi nekdo Jordana, ki Je ravno lezel po lestvi na svoj prostor, ki »a je imel na zgornjih deskah. Vrže ga na tla, drufi pa pra Jp pokril z odejo in že so padale palice po nJem. Zvijal se Je in kričal kolikor Je mogel, a odnehali niso. ^ili so toliko časa po njpm, da so polomili vse palice. Začudeno gledam, kaj naj to pomeni. Povedali so mi potem, da Je nekomu ukradel plašč in nesel krojaču, da mu napravi bluzo, pa so ga izsledili. Celo noč je ihtel in se tresel od bolečin na deskah ob mojem ležišču. Potem Je pri*pl na r-apo-^t ki so seveda kazensko postopali z nJim, čakal Je sodbe od višje oblasti. Od 25 - 50 larca seTn ^el ns dopust. Kmalu» ko se vrnem z dopusta, so sestavili rsri stotniki pevski z^or. Preizkusil Je poročnik vso stotnijo in kmalu smo aa5eli s revskiTii vajami. "Tudi na koru bomo peli", je dejal, "ko se enkrat nav^e^ino". V nedeljah smo bili navadno prosti, le dopoldne smo se komorntivno udeležili sv. maše. Nekega dne privedejo k nam žensko, ki Je bila Slovenka iz nem'Skp strani-y, torej onkraj Drave,, ki Je vsa zastražena na na^^i kakor tudi na nemški strani. Trdila Je, da Je Drišla iz Rupe 5ez Lipnico in most na našo stran in da gre k teti, ker Je sama, da se bo potem ona tam poročila. Res smo zvedeli, da ima tam ori Fliberku teto, toda poslali smo Jo nazaj. Šli smo z njo proti Lipnici, poročnik, narednik, desetnik in Jaz- Ker Je pripovedovala, da Je pri'STn s^m čez most. Je morala tam tudi zopet nazaj» Ko Jo priženemo do moptn, se nam pridruži Se naša straža in tako Je šla ta naša mala ^eticn, pri belem dneva proti široki žični oviri sredi mosta. Ko nas Nemci opazijo, pridejo tudi oni do nas oziroma do bodeče pregrade. ^ilo Jih Je veliko z oficirji, med njimi tàdi nadporo*nìk Mayer. Začelo se Je pogajanje in privolili so, da sme ujotnica nnzn.l. •»Le kako ste prišli skozi te ovire in stražo?" vpraša poročnik. "Tukajle", Je pokazala v malo odprtino med ograjo in tlem. "Pa pojdite še tam nazaj!" In začela se Je počasi pàaziti po trebubu po tleh skozi žice. Prišedči na ono stran, Je zavriskala in i7»rinila v Lipnico. Prišla Je Velika noč, tako zaželjena. Za ponedeljek Je pa *>il že napovedan ples v neki hiši v občini ^lato. Vsak, kdor Je bil prost, se ga Je hotel udeležiti, toda pti befelu smo slišali, da se menda Nemci nekako pripravljajo, radi tega ne sme nihče zapustiti svojep-a bivališča. Kljub temu se Je nabralo vojakov tam, da Je bila velika hi'^a premajhna. Nekateri smo se že v mraku vrnili, drugi so pa prišli pozno ponoči domov. Nič nas niso pogrešili, nič iskali, zato se Je rajalo *e naprej, v naslednjih večerih. ^^^/cfC, KAD S O V R A N I K A Pozna popoldne aprila odidenio iz VoprerS z vso onrPTo. Zvo^pt-ob 11^ saao bili že v Velikovcu. Naselili smo sp ,v vpliki Ivirp-pr Suli. Komaj pa smo zaspali, pa nas 5e orebudi ob 1 uri nlarni. "Hitro, hitro ven v vrste s pu^ko in naboji, vse drueo ostane tu", i> kričal službeni. Od^li smo iz Velikovca v levo vo cpsti pol urp daleč. Bilo je tema,, da eden družeča nismo videli. Hnsrvijemo se v bojno črto in zavijemo v desno proti neki vasi. "^il sem noslan rrpd črto za po i zvedo val ca. Počasi se nomikamo čez noljp, nričnku.io* vsaki čas spopada z Nemci. Previdno pridemo do vasi, kjer se je Dočasi začelo svitati, da smo vsaj malo videli pred se. Med plotovi mimo hi'?, čpz oprraje in roret äxi^K na polje. Vse je Slo j"ako previdno in prav počasi. DosppIi smo do gozdiča, kjer malo počakamo. Pred nami se je VTidifovnl hrib, zato smo se v nekakem zatiSju čutili varne, kjer smo si nabirali novih moči za pričakovani napad. Kar naenkrat, kakor bi se odprl zastor miru, se vsuje jo '^rapneli, ki so bili tako točno tempirani na nas, da so se takoj čuli kTici in stokanje. Vse navzkriž je Skrouilo. Tudi tik mene jo je pdpn dobil v hrbet. Granate so pa letele čez nas v vas med hi'^e, ravno ko so se dvignili prvi dimi iz dimnikov» Prebivalci so bili doma, pa so jih granate pozdravile za zajtrk. Dolgo smo se tiSčali za bregom. Ko pa je ponehalo si^reT janje, sp pa začnemo zbirati. Naših ni bilo ne na levi, ne na dpsni. Vsp jp ztsežalo, toda nismo vedeli kam. Le mala pe'5čica nas je ostala pri-tisnjena za skalo. Nismo vedeli kam bi se obrnili, naprej nnm ni kazalo, ker nismo vedeli ali so nn?i pted nami ali za nami. Obrnili smo se rajSi nazaj, kjer smo v dolgih skokih premerili velik travnik in se stisnili v velik hlev. V njem je bilo polno živine, med katpro smo polegli po tleh. Žele sredi dopoldneva me prebudi ovco, ki mp je oblizovala po obrazu. Odpravimo se v stelnjak polef hleva, od koder opazujemo, kaj se godi v hribu pred nami, ki jp prpcpj pokalo. Kar pridrvi do nas neki poročnik sosednjega polka in nas nadene nazaj v hrib od koder smo prišli. Hodili smo po hribu/in iskali stotnijo, ki smo jo po dolp-em čas*i res našli, ki je bila pa jako šibka. Samo 7 moŽ je hodilo z nadpo- ročnikoa. Bili smo res prevp iz^jbl^er.e ovcp brez nostir,','^. Nabralo se nas je potem ve5, in skupno s!r.o is'^ali sovražnika, n?? cp na srečo nismo na?Sli. Po5ivali smo. Sonce Je sijalo in snesr je padal, da se jp lepketal v zraku, vmes so pa pokali tonovi in metali lahke Franate nas. Proti večeru se vrnemo nazaj. V Štiristotih smo korakali skozi x»as, kjer so nas prebivalci gledali, kot bi se vračali zmaTOvnlci. Prenočili smo v mrzli noči na velikem hlevu, brpz sena in od»je. Ko vstanemo, vidimo da je čez noč padlo za 4 prste sne^a, čeprav je bilo že 30. aprila. V teku dneva se vrnemo nazaj v Solo v Velikovec. ?e isti dan so odbrali desetnika in Se tri prostake za n^ko nntroln. Predlagana sva bila z Mihom. "^liti morajo zanesljivi**, je dejal poročnik, Tako sva bila vüraSana, če sreva, na sva enofrlasno odgovorila, da prostovoljno ne erreva nikamor. Tako so zbrali druf»e, od^n, to je Jordan, ki ga je čakala kazen, se je na javil prostovoljno. Odšli so, nihče pa ni vedel, kam. ^ili na smo prenričani, n^«» to za neko poizvedovalno patrolo proti sovražniku. ITI./ R A K J E IC - U J 2 T Dne 2. aisja zjutraj ob nas prebudi iz sladkost snan.ia ^oTon.ie topov. 3ili smo takoj alarmirani. V tenutku je bilo vs» nrirsrnv-Ijeno, hiteli smo ven. Kakor reke smo se stekali iz doli^ib hodnikov na dvorišče, se razvili v bojno črto in zasedli severno stran Veli-kovca. Ordonanci so Svisali sem in tja, strehe nad nami so s» rušile, da smo begali iz enesra kritja v dru^^eera. Povsod so udarj»iTe granate, da je opeka letela do nas. Konjenica je na v divjem diru hitela po topove. Vse je kazalo, da se bliža naš umik. Naš vod je zavzemal mesto od Kinders;artna do Mörserschule. Prvi artilerijski napad je ponehal, zrato smo si malo oddahnili in pripravili naše postojanke, kajti vsak 5as smo pričakovali sovra^nikn, Vsak izmed nas si je pa za smereko skopal zasilno jamo med koreninami in čakal. Nismo pa dolf>:o čakali. Naše čete, ki so bile pred nami v hribu, so že bežale nazaj proti nam, Nemci na za njimi. Med nas, ki smo vse to pričakovali in zdaj že videli pred s^boj, pa niso veX pa-flale samo granate, ampak puškine svinčenke so že začele trebiti nn'^e vrste. Begali smo vse križem, konjeniki ordonanci so na brzeli od poveljnika do poveljnika. Nobena pomoč ni nič nomaernla, premo'® sovražnika nas prisili, da se umaknemo. Spodnji prostori neke stare razpadle hiše onkraj ceste, so nam dati prvo zavetišče, kamor smo poskakali kar s ceste dva do tri m F^loboko. Nihče ni imel obstanka tam, vse je hitelo ob izhodu ven, v drufo ulico in nazaj, nazaj. Tu nas prestreže neki poročnik celjskem polka in nas nažsne nazaj proti sovražnikiz, da moramo za vsako c»»no obdržati Velikovec, četudi se borimo do zadnjega mo'^a. Vsak bedak je to lahko vedel, da je Velikovec obdržati nemogoče, a vseeno smo se morali pokoriti častniku, ki nas je Knal v potovo pof»ubo. Ulice so bile vse polne zbeganih vojakov, ki se niti na kratko razdaljo niso razlikovali naši od Avstrijcev, zato mnogokrat nismo vedeli, ali naj streljamo ali ne. Čeprav smo se jim zopet postavili v bran, nismo opravili nič, ker so nas imeli obkoljene od vseh strani. Tu namreč je držala bojna črta skozi ob Dravi, samo Velikovec z malo okolico okraj Drave, je bil nsš. Zato nam ni kazalo drugep-a, če nismo hoteli biti pobiti a±x ^CCi sli priti v njih ujetništvo, da smo jim morali pokazati Dptp, 3eŽ8li smo po cesti, ki je držala .proti mostu, ker samo tam smo pričakovali reSitev. Hiteli smo kot divji, vsaka avtomobilska hitrost bi nam bila prepočasna, tako se nam je mudilo. Kako hi se r.am pa tudi ne, saj smo imeli sovražnika prav za petami, ki nas .i> vedno podžigal. Cela stotnika, mož ob možu,, je bežala v stra'Snpm romtvj po klancu navzdol. Zdaj je odletelo komu bodalo, drugemu kana, tretjemu zopet skodela, lopatica i.t.d. Pa kdo se je zmenil 7n te stvari, vsak je imel samo en cilj - most, in te^ra doseči čimnreje, da nas sovražnik ne prehiti. Zavili smo v desno, po krajci poti čez travnik. Pokalo je tako ostro, da sem si mislil, če me danes ne zadene, me ne bo nikoli, V tem na že zagledam, da mi àesna roka opleta okrog telesa in me ovira priteku. Primem jo, bila je mrtva in iz nje je curljala kri - ranjen. Med tekom dalje, si odpnem z levico telečnjak, da je odpadel. Tekel sem za stotnigo, že kakih dvesto korakov nato se na sesedem v neki kolovoz, da sem bil za silo krit pred Avstrijci. Ura je bila pol zjutraj. Stotnija je bežala dalje proti mostu, kjer si je morala narediti pot skozi nemSko četo, ki je bila že tudi zavzela most. Sedel sem v kolovozu in držal desnico v naročju, ki je močno krvavela, bila vsa modra in popolnoma brez moči» Kost v desnem komolcu je bila vsa razbita. Rokav plašča ves raztr'^an, krvav in poSkropljen z drobnimi ko^čicami. Kakih 30 korakov v lewo je stala mala hiSica, v kateri zagledam domačine, ki me vabijo naj CTem k njim. Ko se hočem vzdigniti, začne ropotati strojnica in moral sem obse-deti na mestu. Sonce je bilo že visoko na nebu, ko sem bil Se vedno v kolovozu. Začelo se mi je nekako mračiti in nič več bolečin nisem čutil. Mislil sem, da se mi stekajo zadnje minute, toda ob zavest nisem prišel. Kmalu pa so se mi vrnile moči in tudi bolečine, ki so vedno naraščale. Večkrat poskusim, da bi šel k hiši, toda vselej me je stro.fnica ir Velikovca, kjer je že zmagoslavno pispolala nem'Ska zastava, prisilila:}! da sem moral ostati na mestu. Po deset uri se mi vendarle posreči priti ìc hi^i, ko Jp o^nj "p no-polnonia prenehal. Gospodar mi Je raztrgal roTcav in mi 2 Tialo cun.^'o obvezal roko, h5i ni pa prinese vode» da sem si ooffasil Sejo, ki me je strašno muSila. Spravili so me v hiSo, kjpr sem le?*»* srpdi so>>p na golih tleh v veliki luži krvi, pričakoval Nemcpv, ki so kmalu priäli. Domači so odbili ven, tako sem bil sam v sobi, ko za^u.^em govorjenje in rožljanje orožja okrog hi^Se. Pričakoval spm jih čisto mirno, a vseeno s strahom. 7 mož s korporoljem stoni v sobo. Obkrožili so me in silili z raznimi vpraSnnji vame, 7aČPlp so naflnti grde psovke na-me in na našo vojsko sploh, •Tes jugoslovanski, si dobil kar si iskal! Ti svinja, zakaj sp bojuješ oroti nam, ki smo se prej skuono bojevali proti druf?im sovražnikom! Bil sem čisto miren in popolnoma t ilio, niti bpspf^icp nispm zinil, dasi sem mno«»o mislil, Boljši je molk kot na vsak irrovor, ki bi mi gotovo prinesel še kakšno zaušnico ali pa udnroc s konitom, kot se je zgodilo pri nekaterih. Naposled korporal odveže svoj nahrbtnik in me s svojimi obvPTiami obveže rang j^jj pošlje z enim možem v Velikovec na obvpzovali^^čp. Strašno me je bolela roka, ko stopava po velikovSkih ulicah, ki so bile popolnoma polne vojaštva in drugega ljudstva. KIpIì in vnili so nad menoj, ki so me spoznali po jugoslovanski kapi, zato prosim vojaka, ki me je spremljal, naj mi dene kapo v žep, da ne bo dajala povoda razdraženi in podivjani drhali, sicer bi si jo še nn notu lahko izkupil. Ka obvezovališču je bilo vse polno ranjencev, katerp so na še vedno donašali od vseh strani. Zdravnik, ki me je obvezoval, mi jp zaf»o-tavljal, da bodo z ujetniki prav tako postopali, kot s svojimi ljudmi, Dobil sem slamnjačo v drugi sobi onkraj steklene stene, na tleh. Strežnice so bile vse Kemke, le ena je znala nekoliko slovpnsko, bile pa so jako darežljiva- Komaj se ubranim eni, ki pridp s konjakom, že prinese druga kako pijačo ali jedačo. Če sem se še tako branil, moral sem piti in jesti, saj mi je kar sama devala v usta, nazadnje mi pa še potlači damencigareto v usta in Driž.^e. Naenkrat poči na trgu pred našo hišo in kamenje je priletelo v na^o sobo. Bila je to bomba, ki jo je vrgel naš aeroplan na četo na^^ih ujetnikov, katere so spremi .j evali Ne'nci. Bilo Je okrosr 20 -nrtvih in ranjenih, tako smo se zopet z novimi kolegi se«li v bolniški sobi. Še strašnej'ši pa j*e bil priaor, poleg nas v skladi^Su, knmor so vlačili urtvece. Poetali so j'ih kar na kup. Nekateri so bili »e malo živi, da so se v s'nrtnem boju zvijali potleh. NaSi aeroplani so Se vedno krožili nad Velikovcem in -netali bomb«». Vsega skupaj j'e bilo ubitih ta dan v boj*u za Velikovec nn nn»i str.«ini 28 mož. Popoldan ob so nas naložili z nosilnicami vred nn tovorne avtomobile in odpelj'ali v Celovec. Nekaj so nas spravili v rezervno bolnico domobranske vojaSnice takoj ob kraj'u Tiestn, druge so pa odpeljali v bolnice, ki so se nahajale v sredini mesta. Roka me je vedno bèlj" bolela in kri j'e pritekla skozi dpbele obveze. Tudi tam so nas uslužbenci gledali nekako grdo, sestri na, ki me je preobvezovala„ je pa jako grajala Jugoslavijo, in "»le zakaj se tenete z nami" pravi. Dve sobi sta bili v bolnici zasedeni od nas, vse ostale na od nemških vojakov, ki smo jim bili jako zoperni. Slikalo ,se je vCasih na vrtu, ko so se sprehajali: "'Če bi imel bombe, bi razbil vse Jugoslovane'*. TÄislili so, da jih na*.i ne razumejo, ki so se sprehajali med njimi. Ko sem na operacijo, me je jako skrbelo. Sel sem sam v IT.nadstropje, nihče me ni opiral, dasi sem imel 39,3 in bil jako slab. Vročina me Se ni popustila, odkar sem bil ranjen. V operacijski sobi sta bili 2 mizi, na eni so ravno odrezali nekoTni prst z roke, na drugi mizi pa zopet drugemu nogo nad kolenom. Tretji bom jaz na vrsti in mi odrežejo roko, sem si mislil. Sedel sem na stolu in vse je teklo z mene od samih skrbi. Kmalu sem bil na mizi in poprosim zdravnika, da mi ja ne odreže roke. Dobil sem narkozo. Vdihoval sem neko tekočino skozi vato, s katero mi je zadelalo nos. Strašno me je zabelo tiščati v nrsih, kakot hi se ves svet podiral name. V najhujših težavah sem sam sebe sli*al kričati, nato pa kmalu žaspal. Kolibo časa so nie inieli r.a mizi, neveTi. Ko se orebudis!, je bil Tioj prvi pogled na roko. Bil sen tako vesel in srečen, da niti hcrleSin nise.n čutil, ko sem zagledal, da se me roka ^^e dr5i. "Sna i^Tjpd sester, ki so me obvezovale pravi, da ko me malo pomine slabost, bom dobil konjaka ali pa vina. No, sem si mislil, zato sem pn f.p dober, in res sem ga kmalu dobil. Prve tri dni sem vedno močno krvavel, potem se Je pa začela kri mešati z gnojem. Skozi cel mesec sem imel vsak dan obveze in vato vseskozi Dremočene, da Je pritekel gnoj meSan s krvjo na rjuho, da Je izgledalo kot zemljevid. Skrbno me Je vedno opazoval primariJ. Vsak dan ob pregledu bolnikov je najprvo obrnil oči name in me ves čas opazoval. Bil sem pden najtežjih ranjencev v naši sobi. 16,1 majnika nas obišče jugoslovanska komisija, sestoječa iz več vitjih oficirjev. Šli so od postelje do postelje in vsakega bolnika izpraševali kako mu kaj gre in od kod Je doma. "»Sedaj smo izposlo-vali, da lahko pišete domov'*, so nam pripovedovali. "Sicer pb ni potreba, saj greste itak v najkrajšem času domov**. Veseli smo bili te obljube, toda držala ni. Privadili smo se v bolnici, toda vsak bi šel rad v domovino. Tudi postrežba Je bila dobra, saj zame, ki sem malo Jedel, Je bilo hrane popolnoma dovolj, saj sem imel poleg druprp^n Sp nekoliko vina vsak dan za priboljšek. Tudi strežnice, sestre so bile dobrp, prijazne in fine gospodične, če si Je pa kdo še kaj nosebpotm po*pl«>l, mu Je pa tudi strežnik prinesel, seveda za den^jr. Tobak smo dobivali na karte. Ko so videli, da sem nekoč menjal 50 K bankovec, s^m imel seveda dosti prosilcev, katerim sem moral posoditi po n^kaj K., da so si kupili tobak. Da mi bodo dolstovali vedno, sem vpdpl , pa vseeno se Jih ni bilo mogoče otresti. Nekega dne zvemo, da se Jugoslovanske čete bližajo Celovcu, da fa v najkrajšem času zavzamejo. Fantje so bili veseli. Vse je bilo ^ najboljšem razpoloženju. Vpili in peli so celi dan in vps večpr. Ob lo^ zvečer stopi sam primariJ v sobo in n^m sporoči, da rps Ju^o-Slovani zasedejo mesto in sicer ob ?" po polnoči. 7ato ostanitp mirni da ne pride do kakih neprilik. Kekor gostilniška soba, napolnjena samih Dijancpv, tak hrun je pri nas. Vse Je bilo na noeah^ kri Salo in voilo. Nn^iboli dr .ip vedno prevladovala pesem, ki se je vedno in vedno Donavi.jaln: Prof Celovcu, bela cesta na nji za Žvaba nima mesta, saj" ^oro?5ka je slovenska brez Slovencev KoroSke ni. Nihče ni šel spat, vse je pričakovalo veselep-a trenutka, ko se nojn-vijo vojaki s slovenska *>esedo. Zunaj po mestu je ropotalo. Vse je bežalo, vozovi, avtomo>>ili in civilno prebivalstvo. Tudi na na?Sih hodnikih je roootalo, d«3 j** ^ilo jo j. Vsak nemški bolnik je he5al, 5e je le mo^el, zato so tudi bergle pele po trdem tlaku. Kakor je bilo na na^i strani veselo, tako je bilo onim, ki po zr»pu-ščali mesto - težko. Pričakovali pa smo ta veseli trenutek zaman. Kakor je minila ura ? brez naših čet, tako je tudi odšla nadaljne noč in šp naslednji dnevi. Ostali smo še nadalje v nemški oskrbi 7. mojim zdravjem še ni šlo nič kaj na boljše. Rana je bila še vedno taka, da bi vseh pet prstov lahko porinil skozi odnrtino v notrnnjof^t roke. bolečine še vedno Prozne. Še vedno se je vse fnojilo, le vročina me je popustila, katero sem imel skozi tri tedne neprenehoma od 58 - 39,.9 Umrl je medtem v naši sobi izmed 14, samo eden. Vendar smo po dolgem času končno le dočakali najveselejši dan, dan odhoda. 2. junija, to je točno po enem mesecu, smo zapustili Celovec. Čudno se nam je pa zdelo, zakaj se peljemo proti Solno^adu, saj to se vendar bolj oddaljujemo Jugoslaviji, ne na približujemo. Pa so nam vedno pravili, da gremo skozi Linz, Dunaj in Gradeie v Slovenijo. Naslednji dan ob zjutraj smo bili že v Linzu. Ob 7.uri smo na izstopili in odšli v Reservespital, to je v neke barake, ki so bile zunaj mesta. Tedaj srao®^ele videli vsi ranjenci in bolniki, ki s'^o bili vsi skupaj v eni baraki. 3ilo nas je čez 90, med katerimi je bilo nekaj bolanih r.s nialariji» Zopet se je za5elo tisto pusto, dolgočasno živlienjp, dokler pp nismo zopet privadili. Erane je bilo malo, in še ta slaba. Zdravniki ra tudi j'ako vestni in izkušeni. Silno dolgočasj'e smo si kraj^Sali s kartami, nri katerih smn nrpspdpli cele dneve. Igrali seveda nismo za denar, ker so bili večinoma *>rP7 njega. Kdor ga j'e imel, ga je pa tajil. Šele sedaj, v Linau, se je začela moja roka boljSati. Oteklina .ie pojenjavala, rana se je na začela krčiti. Tudi boleSinp so nomasi pojenjevale» 12. j'unija je pa ušel iz bolnice nadporočnik Peterlin ??aks. To so gledale sestre in zdravniki zjutraj, ko j> bila nra^na nostpljn. Takoj smo pa potem dobili močnejšo stražo. Pa tudi to ni nf^ nomn-galo, 24. junija jih je ušlo kar 16, in to pri belem dnevu. Domenili smo se z njimi„ da premotimo stražo in posrečilo s*» nam je. Na dvorišču koncu barake smo začeli metati šlape kvi«^ni, kolikor jo j'e kdo mogel, kar tekmovali smo med seboj. Tudi vsa strada, ki s^ia jb s svojo prireditvijo pritegnili k sebi, se je radovnla z nami. ?~.«Tr« I ■ /■r .«r rr" ■ T r ^ "" " ' rj J^-ff''' f'^C".'J ■ fr,r f''.; ^ -t ' ^ . ^ r •■■> ' •"! V f T'-n'"* 'i J .'''"^'"•fj T' "ii."""'^,' ' r ' j'^' f" "'ii ■ "r.-' , '•.'"«t'" f 'fT' ' -f' i a* if-iT f 'r. T" : ' i.'V.'- ' , f,.. ' r.,,,.',,-, - - , r- ( ' r>. ■ " f-'f-*" , ' ' T'.'ic^ •• r ' ' r "f ■ , * ^P * f ^^ ' ^ " "^'''^(if". ^ " i ' ' ' .1" J ] '/ ■ ; ' i -j- I^.-' ■^'^(TrT TT C)"* -"T-fT- f f " : ' J k f ^ r> * t r* ^^ rj » ' ' p 'l*^'** ^ 1 '^f- ' t ^r - J f^ - (-» ^ r ^ r*. ^ ^ C f ' T f: ... J J" ! , ; . f « T - .-v f» r- ' r'; r< f p ' n ! "I f ' Ì ' " ( " ' • ' ■ ^ f ■ • '-,■ '■f -.v' f*»' r-.^'; -r ri n lir ' ' " r y - J •^i'ì ■ J f*. * y r^ f 1 . f ^.n. ,f'.f-'rv.-ì rv , on f i. c r . ^ . • 1 » -1 ^ I ^ r' ■ ' •ri«'^ . - ii^ r^ I ? '' ' v ' ' * f* ^ ' ' (■ ''T ^ • " ' *«-• ^ »' f .»' ->^ . , f ■ V : ' ' f • ' f " / " ' ^ r f " ' ' r DrugiS je pa zopet večja skupine aobesmila in spotoT.B ur'rln v sVIn- dišče^ kjer so se napravili in odSli, neopaženo seveda. Vsega skupaj je uSlo 47 niož, torej ravno polovica. Nekaj ozdravljenih so üoslali v ujetniSki tabor v '.'srtrenko, blizu Lir:za, kjer je bil med vojno velik ujetniJ^ki tR*>or, med katere je prav pogosto zahajala surt. Ve5 tisoJ ujetnikov počiva na skiirnen pokopališču. Od tam so nekega dne privedli v na«o bolnico človeka, ki je bil zonet svojevrsten, po imenu Čuk. Umival se ni nikoli, da je bil kakor morec in radi tega si je tudi zastrupil desno roko. Zato so Desiali k nam. Imel pa je jako zateklo in brez rane. Ko pride v na^o barako, ga takoj skrijejo, toda on ni hotel biti lep, sna??nopt je sovražil, ,zato se je zopet namazal s sajami po rokah, obrazu in no vsem telesu. V operaciji so mu odvzeli prav veliko enoja iz rok»» in kmalu se mu je začelo bol j Sat i. Ubogal jp, kar si mu r^kel in 'Sel kamor si ga poslal. Pa tudi sam je uhajal v okolico in včasih prinesel cel krušnik kruha in čeSenj, ki je izprosil od kmeto-"-. Ni pn tega sam snedel^ razdelil je vse, da njemu ni nič ostalo. Skoraj tri mesece smo ostali v tej bolnici, čeprav so nnm spstro ob prihodu zatrjevale, da noben transport ne ostane tu nad teden dni. Sicer je bil že čas, da gremo,, saj sem že menjal tretji /zadnji/ 50 K bankovec,, čeprav sem rabil le za nnjpotrebnej'^p stvari. V štirih mesecih se vseeno nekaj potroši. Koliko pa jih jp bilo med nami, ki niso imeli celi čas ujetništva niti kronp v žppu. Za zadnjih 10 dni pa še plače nismo dobili, k^r so se ravno tak-pot vršili najhujši boji ob Velikovcu. »"■n :vr. !'r': r,- '^r-f 4 ^ r^.^ • ... ... „ _ e-r-'r'^ ^ ^rr •« n;.-^' «f t- r/^ j r ' t V = J'vf r ' r- fj ■ i ^ "v - «r j, J. ..-f «"cv m'.cV r«- / '' n' * * O " j —rt r .•vi'-'f" ^t-tjr^ .".f»- .-•'rfi « 'f.- >,-•■ - r-t.: c ' • , . , r . it • e • ■ ■ I f " . - f ' , . f ^'ì.' -"i,- .' ■■«■.. -'s f : r^; .. ... F, .i-.-. + rjr ... f.., . __ C * f ' r^^no» • „p. „v .. . ...., ^ ,e. , . ' 1 ■ -. r .n " J f ' , J r n- r-i j-Tr'-'t^r- r ••^i.- • ' nr"- C J » 17./ /^CCj DOMOV 23^ Evgusta smo se odpeljali iz Linza. Jaz sem bil za silo oy-lravpl, Rana se je zacelila, železno ogrodje so iz roke odstranili, a ostaln je v komolcu trda. Zdravi smo šli na Koroško, a pohabljeni smo se vraSali v doTovino. Peljali smo se skupno z onimi iz Martrenke, skozi Tunaj, kjer nas je na kolodvoru sprejel naS konzul. Nato smo se odpeljali dalje Se? Gradec proti domu. 30. avgusta popoldne smo prispeli na obmejno postajo v ?DÌljo. Poöakali smo, da je pri^lel vlak iz Ljubljane z nemJ^kimi ujptniki,. ki jih je bilo veliko več kot nas. Ob oknih sm so imeli naloSenep'.a belega kruha, ki so se bahali z njim. Da, oni niso stradali to je bil dokaz, saj so pa imeli ta beli kruh zadnji, ki so sa peljali domov. Saj v Avstriji so jih čakale male porcije črnef»a kruhn, s kakršnim so hranili nas, Vsi hkrati se odpeljemo iz ?pilja, tako da smo se v resnici prav dobesedno zamenjali. Zvečer ob prispemo v Maribor. Poslovili smo se od ftajprcev ki so izstopili,, na peronu jim je pa iprala vojaška v pozdrav veselo koračnico. Sprejeti so bili od mnorabrojnepa občinstva. Iv!i smo se pa odpeljali dalje po slovenskih tleh proti Ljubljani, kamor smo prišli naslednjega dne 51- avgusta ob dopoldne. Bili smo razočarani! lÄrtva Ljubljana nas je mrzlo snrejela. Veselili smo se celo pot^ kako bo vesel prihod v Ljubljano,, kako nas bodo množice pozdravljale, ko se podamo iz železniških voz skozi kolodvor z godbo v mesto. Toda tega ni bilo, ne godbe in ne občinstva. Le nekaj vojakov je čakalo, ki so nas vse pomešane /tudi bolnike, kdor je le moerel hoditi/, spravili v vrste in odgnali kakor kake sovražne ujetnike v 5t.Peter*.ko voja?5nico, kjpr so nas natrpali po sobah. Vsak, kdor se je že čutil kake pomoči potreben, se je moral sam vsiliti na pregled. 1. septembra smo bili poslani v Farnizijsko bolnico, pred komisijo, kateri je načeloval dr. Jug. Vsak je imel posebno željo, saj so bili nekateri še z odprtimi ranami. '.?ož, ki je stal v vrsti pred menoj, poprosi za nove zobe, ker mu jih jp fn:*anata izbila iz ust. .i • - w '•r J ; - .. : . • t ' • • ; r , ■ " ' r * ■ '. • -f a r o f • ? ' r " - - r t • ♦ r c f"-- : " ■ • _ f t •• • •■ rrr • f..- J ,f .-'''r',' '•frr; if^r^ .. ^ : t ■ - , V ff'fT't -o!.«., frf p 4 .. , „ ,, ^ t ... ' ^ f w « • T I- - -> ' ri- r ■ I ••> r . r- ■' r- r • , --.i " - r-' '' • ' o! ' ; . ... " ■ ' ■ ' .. - . r ' r , ^^ po zobe, kjer si Jih zgubil!" , Dravi in potisne -noŽH nap-re.1. /],) Razkora5il se je dr. Jus pred nJim in sra zaniJlJivo poelednl, "Fojdi^ 3,-^ Le naši hladnokrvnosti se Je imel zahvaliti, da se tiu ni 'cri poliln po obrazu, kakor bi tudi zaslužil. Snio bili morda ni saoii krivi nezgod? Ali nisüio zadostili klicu domovine, ki nas Je klicala, da Jo branimo? Teh njegovih nepremišljenih besed ne pozabim. Poslan sem bil med drugimi v podružnico gemiziJske bolnice v "♦MariJanišSe". Tam dobim na postelji vseffa v ranah in brez notre Škofovega Tomaža iz Voger5 na Koroškem. Kmalu no na^^em odhodu iz Vogerč, tako Je pripovedoval, Je nemška artilerija zabela streljati v vas. Sna krogla Je priletela v naSo hifio in v kuhinji razno?5ila, kjer sem sedel in mi odbila nogo, kuhinjo pa razru?5iln. Uboga Škofove družina Je že žrtvovala eneea fanta v svetovni vojni, eden Je prijel brez noge domov in tretjemu Je pa N^mec odbil noTO doma. Iz "^r.^ariJanišSa" sem hodil vsak dan na ortopedski oddelek v obrtno šolo, kjer so mi poskušali z gibanjem roke, pa ni 'Slo, ker Je bila kost v komolcu že mo5no zaraščena.. 7. oktobra sem bil poslan v garnizijsko bolnico na kon*.tantiS)W^ . 3. zapustim bolnico in grem v belgijsko vojašnico, kjer sem bil 14. pri ponovnem nadpregledu spoznan za vedno - nesmsoben. 16, o:ktobra pa dam slovo vojaški suknji, ki me Je nrivedla do teera, kar sem se najbolj bal, da se vračam kot invalid domov« sem srečen vso dolgo vojsko, čenrav so mi tolikokrat prrnnnte pele smrtno pesem na ušesa, 'bojeval sem se nroti tako silni ruski armadi po Galiciji, proti zahrbtnemu Italijanu, v tako hudih bitkah na Dobrdobu, pri Gorici in ob PiJavi. Le v tej mali vojni, ki skoraj svet zanjo vedel ni, me Je pa zadela usoda, ki me bo spremiJevala skozi vse življenje. konec