Ponatisk iz ..Učiteljskega Tovariša*'.

Poročili

z XX. glavne skupščine ,Zaveze*
v Gorici

dne 6., 7. in 8. septembra 1908.

Šola in kmetiško vprašanje.

(Poročal E.

II.

Regulacija učiteljskih plač.

(Poročal A. Pesek.)

2L,

V Ljubljani, 1908.

Založila ..Zaveza avstrijskih jugoslov. učit. društev".
Natisnila »Učiteljska tiskarna".

40915

OiOOk 0%(°

I.

Šola

in kmetiško vprašanje.

»i

r redmet, ki sem se namenil nakratko
govoriti o njem, je za naše slovensko ljudstvo
velevažnega, v njegovo življenje globoko sega¬
jočega pomena. Eesniea je namreč, da je naše
ljudstvo v pretežni večini kmetiškega in delav¬
skega stanu. Nimam tu v mislih nobene po¬
samezne kronovine, nego govorim splošno o
celoti  našega naroda, ki živi sicer razkrop¬
ljen po več deželah in razdeljen po politiških
mejah, a ustvarja po bistvenih narodnih, go¬
spodarskih, kulturnih in socialnih potrebah
eno veliko telo.

Eazni kraji — razne potrebe; razne po¬
trebe — razne zahteve. To je resnica tudi v
našem primeru. Vendar se moramo ozirati tu
na šolo kqjt tako, ki je po drž. šol. zakonu
izza 1. 1869. ustanovljena za vso našo monar¬
hijo sploh, torej za vse kronovine, za vsa
mesta, za vse trge in vse vasi. Saj je z imenova¬
nim zakonom dana vsem narodom in vsem
stanovom prilika in dolžnost, da se dvignejo
duševno in s tem tudi gospodarsko ter se
usposobijo za plemenito tekmovanje na kultur-

6

nem in gospodarskem polju. Kako se naj ta
splošna sredstva porazdele med posamezne na¬
rode in stanove, to je delo njihovih zahtev in
potreb, to je razdelitev splošnega načrta v po¬
drobnosti, ki naj dviga dele k celoti, odstranja
razlike in zapreke ter naravnava vsa pota do
moralne in materialne blaginje. To je naš
smoter na zemlji.

Saj je pa tudi naša „Zaveza“ organiza¬
cija, ki oklepa vse kronovine, koder deluje za¬
vedno naše učiteljstvo. Torej ne kaže že zaraditega
na naših zborovanjih nobenega predmeta in
vprašanja specializirati, nego ga moramo pred¬
vsem obravnavati na sploh  in šele iz sploš-
uosti staviti zahteve in ustvarjati sklepe po
prilikah posameznih dežel in krajev. Zato je
moja razprava splošnega značaja, ki mu stav-
ljam temelj na drž. šol. zakon, a njegovo bistvo
naj ustvarjajo zahteve celokupnega našega
ljudstva.

Naše ljudstvo pa je — kakor že rečeno
— v pretežni večini kmetiškega stanu. Oe go¬
vorim o kmetiškem stanu, ne trdim s tem, da
bi ne bilo med tem stanom in med delav¬
stvom sploh nobenih vezi. Pojem dela razdira
dandanes vse meje razpredelbe ljudstva v strogo

7

ločene kaste, ker smo delavci vsi, ki se ži¬
vimo z delom in ki se ne sramujemo dela.
Ta na tem polju — oni na onem ; a delo,
dasi različno, je vendar vsakemu isto sredstvo,
ki dviga vsakogar do samosvojosti in samo¬
stojnosti in ki z njim služi človeštvu, svojcem
in sebi.

Da pa imam danes v razgovoru posebno
kmetiški stan, je vzrok ta, ker je vendar več
specialnih potreb, ki ločijo ta stan od drugih
delavskih slojev, ker je več vprašanj, ki zahte¬
vajo posebnega preudarka in razgovora, in ker
je večina učiteljstva, ki službuje med kmeti-
škim ljudstvom.

In ako imajo vse množice našega ljud¬
stva, kakor so že različne po poklicih in opra¬
vilih, po zmožnosti in individualnosti, kaj
skupnega, je ta skupnost gotovo šola,  ki
naj siplje qa vse človeštvo svojo blagodejno
moč v enaki meri pravičnosti in dobrohotnosti.
Tako govori teorija. Izkušnja nas pa uči, da
je zlasti v obmejnih naših krajih praksa v
kričečem nesoglasju s teorijo in da ima naša
visoka učna uprava dvojno mero : s skopo in
prazno meri nam, s polno in zvrhano meri
drugim!

8

No, pa to nepravilno pojmovanje slavno-
znane avstrijske enakopravnosti naj nas ne
moti sedaj,  ko nam je razpravljati o šoli in
kmetiškem stanu, da tudi mi povemo, kakšno
je razmerje med obema sedaj in kakšno naj
bi bilo, da bodi šoli in kmetiškemu ljudstvu v
korist. To se mi zdi potrebno zlasti danes, ko
hodijo po deželi krivi preroki in hujskači, ki
ščujejo ljudstvo proti šoli in učiteljstvu ter ga
v svoji strasti in onemogli jezi odvračajo od
edinega vrelca izobrazbe in napredka ter zlasti
mladino zastrupljajo s strastjo in [  sovraštvom.

Kaj ima danes kmetiško ljudstvo od šole?

§ 3. drž. šol. zakona z dne 14. maja

1. 1869. določa predmete obče ljudske šole,
ki so :

1. verouk,

2 .  branje in pisanje,

3. učni jezik,

4. računstvo v zvezi z geometriškim obli¬
koslovjem,

5. najdoumnejše in najimenitnejše stvari,
ki jih je treba učencem vedeti iz prirodopisa,
prirodoslovja, zemljepisa in zgodovine s po¬
sebnim ozirom na domovino in njeno ustavo,

6. risanje,

9

7. petje,

8. telovadba (za dečke obvezna, za deklice
neobvezna) in

9. ženska ročna dela za deklice.

O prvem predmetu, ki ga določa citi¬
rani paragraf — o verouku — ne pristoja
sodba nam. V to so poklicani drugi gospodje,
največ in v prvi vrsti tisti, ki danes najbolj
ropočejo proti šoli, da ob tem dostikrat poza¬
bljajo na svojo dolžnost v šoli!

Oprostite, da ne govorim o vsakem osta¬
lem predmetu posebe. Bilo bi predolgo. Rečem
v splošnem: Neovržna resnica je, da je naša
šola, ustanovljena z novim drž. šol. zakonom,
rodila obilo lepega sadu. Samo zaradi  nje  se
je povzdignil naš narod iz vrste analfabetov
med izobražene in kulturne narode. Naša dobro
razvita književnost, naša cvetoča umetnost,
naše lepo razvito časopisje imajo velik vpliv
na razvoj omike in kulture. Naše ljudstvo,
čeprav je maloštevilno, napreduje s silnimi ko¬
raki — in vse to je prvi jedrnati plod splošne
narodne izobrazbe, ki jo je spočela in jo ople-
menja naša ljudska šola. Splošna na¬
rodna izobrazba z v s e m kultur¬
nim napredkom vred je torej v

10

najožjem sorodstvu, v naj ožji
zvezi z ljudsko šolo. To je delo štiri¬
desetih let. Težko in naporno delo zategadelj,
ker je imela šola vedno več sovražnikov kot
prijateljev in ker je imelo učiteljstvo — duša
šolstva in življenje mrtvih teorij in paragrafov
— vedno več stradanja kot kruha!

A ni vse zlato, kar se sveti.

V štiridesetih letih smo dobili učitelji in
neučitelji — poklicani in nepoklicani ljudje —
dovolj izkušenj, da lahko trezno in stvarno
preudarimo solnčno in senčno stran šol¬
skega zakona. Ne morem se tu poglabljati
v podrobnosti ali pa v kritiko posameznih pa¬
ragrafov, niti nočem govoriti o madežih, ki
vise na tem zakonu, ker vse to ne sodi k na¬
šemu vprašanju.

Ljudska šola je na kmetih edino učilišče,
edino izobraževališče. Najmanj 95% je naših
ljudi na kmetih, ki niso užili druge izobrazbe
razen ljudskošolske. Na tisoče je danes od¬
raslih kmetiških ljudi, ki bridko občutijo pre¬
majhno izobrazbo in ki jim je še bridkejše,
ako niso užili sploh nobene izobrazbe. Prejšnje
čase šol sploh ni bilo, danes jih je premalo in
jih bo premalo vse dotlej, dokler ne bo po

11

naših krajih vsaj toliko šolskih poslopij z rednim
poukom in rednim šolskim obiskom, kolikor je
cerkva. Zato je dandanes med kmeti redno
šolsko obiskovanje jako ovirano, in sicer zaradi
prevelike oddaljenosti od šol, zaradi slabih
poti, zaradi neugodnega vremena in pa največ
zaiaditega, ker prevladuje med kmetiškim ljud¬
stvom mnenje, da je kmetu rojen otrok pred¬
vsem za to, da mu pomaga pri delu, -  da mu
nadomešča pastirja, hlapca ali deklo. Namesto
da bi pošiljal kmet svojega otroka v šolo, ga po¬
rablja doma dostikrat za težka hlapčevska dela,
da se otrok ob prezgodnjih telesnih naporih fi-
ziško pokvari in duševno zaostane. Zlasti ob času
najnujnejših del spomladi, poleti in jeseni ni na
kmetih govora o rednem šolskem obiskovanju. S
tem pa trpi tudi napredek pri pouku. To je
razumljivo, kakor je razumljivo, da je še tako
prepričevalna beseda duhovnikova brezuspešna,
ako jo govori v cerkvi — praznim klopem.

Po zakonitih določilih — § 4. šolskega
in učnega reda — je smatrati vsako delo, ki
ostane zaradi njega otrok doma, kot neopra¬
vičljiv izgovor. Neopravičene zamude se morajo
naznaniti; zaradi teh so starši najprej opo¬
minjani, pozneje kaznovani. Vsako šolsko kazen

12

pa navadno navale kot veliko pregreho na uči¬
telja. Kmet se čuti užaljenega in začne sovra¬
žiti šolo in učitelja. Do otroka ima pravico on,
pa tudi šola ima pravico do otroka. To je
vzrok, da ima učitelj tam, kjer vestno izpol-
uuje svoje stanovske in uradne dolžnosti, precej
redno šolsko obiskovanje, toda jako težko sta¬
lišče, ker ga kmet sovraži. Ako pa je učitelj
popustljiv in opravičuje otrokom prepogosto
izostajanje, ga ljudstvo sicer spoštuje in ga
ima rado, a napredek v šoli je slab. Pride
strogi gospod nadzornik, ki ne pozna nobene
šale, vidi slabo šolsko obiskovanje in slab na¬
predek. Kdo je sedaj kaznovan ?. Učitelj! Dobi
nos in slabo kvalifikacijo. Tudi učitelju ni
mogoče ustrezati ljudstvu in šolskim predpisom.

Povsod seveda ni tako. Kjer je dovolj
delavnih sil, tam je tudi šolsko obiskovanje
bolj redno, sicer je pa obratno resnica. Pri¬
znati moramo, da pozna kmet tam, kjer ni
nahujskan, koristi šole; želi, da bi se njegovi
otroci izobrazili, a pravic do svojih otrok si
zaradi pomoči pri delu ne da kratiti.

Ali bi bilo mogoče dobiti pot, dn bi bilo
ustreženo šoli in kmetu? To vprašanje je sicer
enostavno, ali odgovor ni tako lahak.

13

Tak pripomoček v ublaženje nasprotij naj
bi bila ponavljalna šola. Tako pravijo. Kaj pa
je ponavljalna šola? To obiskujejo dečki od
12 .  do 14. leta po 5 ur na teden, deklice po
3 ure, in sicer n. pr. na Kranjskem praviloma
od začetka šol. leta do konca marca. V tej
dobi je šolska mladina najbolj razvita. Naučila
bi se mnogo koristnega in dobrega za živ¬
ljenje, a v tem tako pičlo odmerjenem času ni
mogoče nič drugega dognati, kakor tvarino iz
vsakdanje šole temeljito ponavljati, in sicer po¬
navljati le to, kar je za vsakdanje življenje ne-
obhodno potrebno. O ponavljalni šoli bi se
dalo še mnogo govoriti. Splošna sodba učitelj¬
stva je, da je ponavljalna šola mučilnica
brez posebnih uspehov,  da torej
s ponavljalno šolo nič ni!

Torej, kako in kaj?

Ljudje smo pač taki, da iščemo vedno
in povsod praktiških koristi. Lepa beseda sicer
lepo mesto najde, a še lepše mesto dobi de-
janjska korist. Tako tudi v šolstvu.

V prej navedenih predmetih ljudske šole
pogrešamo enega, ki bi prvič dal šoli značaj
praktiškega, nekako strokovnega učilišča ter bi
jo drugič približal simpatijam kmetiškega ljud-

14

stva, ki nima večinoma ni sredstev ni volje, da
bi pošiljalo svojo deeo v mesta in kraje, kjer
se bi mogla izobraževati za ta ali oni poklic.
Konservativno in domoljubno mnenje našega
kmeta je, da se mora rod za rodom roditi, iz¬
delati in izživeti na eni in isti grudi. Nobena
kruta roka ne sme trgati ubogega trpina od
domače zemlje, ker živi na nji in zanjo z vso
trpečo ljubeznijo. Saj je tako dovolj uboštva,
ki vihti svoj trdopleteni bič, da požene člo¬
veka preko domačega praga s trebuhom za
kruhom. Trume izseljencev, lačnih in raztrga¬
nih izgnancev, ki beže z domačih tal, nam
pravijo, da nima domovina več prostora niti
kruha za svoje otroke! Velika socialna beda,
ki rahlja temelje naših kmetiških domov, nas
glasno opominja, da je treba temu veletoku
naših telesnih sil, ki se izteka v tuja morja,
zgraditi neprodiren jez!

V prej navedene predmete je treba uvr¬
stiti pouk o kmetijstvu.  Ob tem sa¬
mem predmetu bi se razbila zlovolja našega
kmetiškega ljudstva, ker bi izprevidelo, da je
šolskemu delu dana praktiška smer od državne
oblasti in da je šola v resnici samo v njegovo,
kmetovo korist.

15

Nekateri so mnenja, da bi uvedli v šole
namesto ponavljalne šole takozvane zimske
tečaje,  ki bi trajali od novembra do aprila,
ko se začenja delo na polju in ko bi torej
mladina lahko pomagala staršem pri poljskem
delu. S takimi zimskimi tečaji bi pa po mojem
mnenju kmetiškim ljudem ne bilo dosti poma-
gano, ker se v zimskih mesecih ne da izvajati
v praksi tega, kar se učimo v teoriji, in ker je
v kmetijstvu praksa večje važnosti kot teorija.

C e hočemo v tem primeru
dospeti do trajnih koristi, se
morajo vsi tisti, ki imajo pri
tem odločilno besedo in ki res
hočejo koristiti našemu kmetu,
brezpogojno držati določila
prvega odstavka § 21 .  drž. šol.
zakona, ki pravi: Dolžnost,

hoditi ‘v šolo, se začenja za
otroka, kadar izpolni šesto
leto, in traja, dokler ne izpolni
štirinajstega leta svojega živ¬
ljenja. —

Izreči se nam je torej brez¬
pogojno in neizprosno za osem¬
letno obvezno šolsko obisko-

16

vanje brez izjem in olajšav!
To smo dolžni šoli kot taki, a
dolžni smo to tudi koristim
kmetiškega ljudstva!

Ce se uveljavi ta princip, potem je hi¬
poma urejeno razmerje med šolo in kmetiškim
vprašanjem:  Šola postane neizčrp¬
ni vir blaginje, ki jo bo uži¬
valo naše km etiško ljudstvo. S
tem se dvigne naša nacionalna
ekonomija do stopnje popol¬
nosti. Naše ljudstvo bo znalo
živeti in v svojo korist izrab¬
ljati zaklade svojeplodovite
zemlje, in sicer izrabljati ra-
c i o n a 1 n o !

Do 12. šol. leta bi bilo dovolj časa, da
bi se vsestransko temeljito predelali predmeti,
ki jih navaja že imenovani paragraf. Tako bi
dobila učenec in učenka toliko izobrazbe, ko¬
likor je je treba za praktiško življenje. Tistim,
ki hočejo naprej v šole, ostane ta pot odprta
od 10. leta dalje. Ostali pa bi od 10. do 12.
leta v splošni znanosti dozoreli toliko, da bi
bili sposobni za strokovni pouk, ki se naj bi
vršil teoretiško in praktiško zadnji dve leti.

1?

Letos je v »Domovini" (od 82. do 85.
štev. julija meseca) priobčil strokovnjak-učitelj
J. Gosak  več člankov, ki prepričevalno go¬
vore o preosnovi ljudskega šolstva v navedenem
smislu. Upravni odbor »Zaveze" je že v svoji
seji o Veliki noči določil, da prevzamem jaz
referat o tem vprašanju. Nazori strokovnjaka
in mene lajika se v marsičem strinjajo tako
glede teoretiške kakor glede praktiške strani te
preosno^e.

V teoriji — in to bi bilo v zimskem
času — naj bi se poučevalo, kakor navaja
Gosak:

1. v kmetijskem knjigovod¬
stvu;  zakaj natančni preudarek, je li gospo¬
darstvo napreduje ali nazaduje, je razviden le
iz vestnega knjigovodstva. »Knjigovodstvo va¬
ruje gospodarja pred nepotrebnim zapravlja¬
njem in navaja s tem k večji varčnosti in
pridnosti. Končno skrbi knjigovodstvo tudi za
red v gospodarstvu," piše strokovnjak Rohr-
man.

2. Socialno razmerje med
gospodarjem in delavcem,  bo¬
disi poslom, dninarjem ali akordnim delavcem,
mora biti vsakemu gospodarju jasna zadeva.

18

Zaraditega je treba že mladino poučiti o naj¬
važnejših poselskih postavah, kako se išče po¬
slov, katere praviee mu pristojajo, kakšno raz¬
merje naj vlada med obema, da bosta imela
medsebojno korist; o mezdi, o številu poslov,
o najemanju dninarjev, kako privabiti in obdr¬
žati dninarje itd. To so vprašanja, ki igrajo v
današnjem pomanjkanju delavnih moči v na¬
rodnem gospodarstvu veliko ulogo.

3. Kmet je primoran plačevati davke in
opravljati svoje dolžnosti naprsna državi. Kako
nevedno je še danes ljudstvo v tem oziru!
Kako malo pojmuje, kam gredo plačani de¬
narji in kakšno pravico ima kmet, da jih v
obliki občekoristnih naprav in podpor zopet
zahteva od države. Slepo strankarstvo ima iz-
večine svoj izvor v ustavni nevednosti; zave¬
deno ljudstvo drvi, fanatizirano po svojih vo¬
diteljih, nevede kam in s kakšnim namenom !
U s t a v o z n a n s t v o , t. j. upogled v ob¬
činsko, okrajno, deželno in državno upravo,
dovede ljudstvo do pravega spoznanja svojega
razmerja napram javnosti in umnega, pre¬
mišljenega uporabljanja svojih volilnih pravic.

4. Za varstvo posestev skrbi država. V
ta namen so načrtana in popisana vsa posestva

v katastru in zemljiški knjigi.
To razmerje posestnika k državi je za vsakega
glede lastnine velikosti njegovega zemljišča,
nje vrednosti, vknjižbe dolgov, servitutov, za¬
stavnih pravic itd. emineutne važnosti.

5. Koliko nepotrebnih pravd vodijo danes
naši kmetje za ničnostne stvari; saj bo že kmalu
nastala prislovica: Pravda se kot slovenski
kmet. Ali bi se ne dalo temu izogniti, ko bi
se bodočega kmetovalca poučilo o najvaž¬
nejših, kmeta se tikajočih po¬
stavah,  kakor o dedščini, servitutih, mo¬
tenju posestva, o prisvojitvi lastninskih pravic,
vodni postavi, lovskem zakonu, kupčijskih po¬
stavah ter o brezmiselnosti malenkostnega
pravdanja!

6. Zadružništvo  je dandanes pro-
niklo že v najširše kroge, le med kmetom
ga še v svrho nakupa in prodaje raznih pri¬
delkov jako pogrešamo. Kolik gospodarski na¬
predek je pričakovati od zadružništva ne samo
na posojilniškem, ampak še toliko bolj na go¬
spodarskem zadružnem polju! — Na zadruž¬
ništvo polagamo vse premalo važnosti. Poudar¬
jati moram, da je predvsem učiteljstvo pokli¬
cano, da se zavzame za to velevažno panogo

20

narodnega gospodarstva ter zbudi zanjo smisel
in pojmovanje med najširšimi sloji našega na¬
roda, zlasti med kmetiškim ljudstvom. Zadruž¬
ništvo sigurno dvigne našo materialno blaginjo
in z njo vzporedno se potem samoobsebi dvigne
naša kulturna moč!

7. Pouk o zavarovalnicah  je
za kmeta velike važnosti. Ne samo zavaroval¬
nice proti ognju in toči, ampak še bolj ži¬
vinske zavarovalnice posameznih občin naj bodo
predmet vsestranskemu premotrivanju !

8. Kmetijske podružnice  so
prava stanovska organizacija kmeta, od katere
ima ta pričakovati še obilo koristi! Pojem
kmetijskih podružnic je treba večkrat razjasniti
in kazati na dobiček, ki ga uživa kmet-član
od njih. To ne bo težko, ker so ravno učitelji
izvečine duša takim podružnicam.

9. Kmetijske razmere v dru¬
gih naprednih deželah,  njih vpliv
na našo kupčijo, uvoz in izvoz so zanimiv
predmet vsakemu napredujočemu kmetovalcu !

10. H i g i e n a in nekoliko iz
živinozdravništva,  četudi le bolj v
skromnem obsegu, sodi tudi v okvir prakti-
škega znanja.

21

11. Kisanje in umevanje pri¬
mitivnih stavbnih črtežev pri¬
hrani kmetu mnogo denarja in ga varuje pred
nepremišljenimi, neprikladnimi stavbami. Stavbe
na kmetih brez pravega detajliranega stroškov¬
nika so že marsikoga pokopale.

12. Šola, bodisi strokovnoljudska ali na¬
daljevalna, ima uvajati gospodarja v
kmetijske strokovne knjige in
k m e t ijske strokovne časopise.
Kmet mora priti do zavesti, da nikdar dosti ne
zna, da se mora vedno naobraževati in uvaževati
izkušnje in iznajdbe veščakov svoje stroke.

13. Uvesti bi se morala poljudna šolska
knjiga za najvažnejši pouk iz raznih strok kme¬
tijstva. V tej knjigi bi morali biti glavni
pojmi o kemiji,  ker ta je kot veda
pri umnem' kmetovanju neobhodno potrebna.

Pri dekletih bi moralo vzgoje-
s 1 o v j e zavzemati odlično mesto. Saj vidimo,
kako slabo ponekod vzgajajo svoje otroke ma¬
tere, ker niso same vzgojene. Dom podira to,
kar zida šola. Roditeljski sestanki nadomeščajo
domačo vzgojo. To je naše delo !

Pouk v higieni  bi bodoče gospodinje
poučil o važnosti snage  v hiši, obleki, na

dvorišču itd. — Šivanje, gospodinj¬
sko knjigovodstvo, kuhanje,
gojenje z e 1 e n j a. d i in cvetie,
mlekarstvo, perutninarstvo —
to so stvari, ki drže pokonci ves kmetiški
dom; in gospodinja, ki je vsemu temu vešča,
res podpira hiši tri ogle

Seveda ni s tem izčrpan teoretiški del v
korist kmetiškerau stanu preosnovanih ljudskih
šol. Ali vsaj nekaj je navedenega v teh točkah.
Strokovnjaki iz našega stanu se bodo morali
resno baviti s tem vprašanjem, da dozori do
jasnosti in preciznih predlogov in zahtev, ki
se naj uresničijo našemu kmetiškemu ljudstvu
v korist.

Teorija brez prakse je mrtva — tako
tudi tukaj.

Kako pridemo do praktiškega pouka, to
nam določa § IB. šolskega in učnega reda, ki
pravi: „Pri vsaki ljudski šoli — zlasti na kme¬
tih — naj se po možnosti napravi in na¬
menu primerno uredi šolski vrt in
kmetijsko poizkusno polje."

Rumuuija, piše Gosak v imenovanih
člankih, je odločila vsaki šoli v praktiško
udejstvovanje kmetijskega pouka precejšen kos

Ž3

zemlje, ki ga ima obdelovati, oziroma oskrbo¬
vati učitelj z zrelejšimi učenci. Tudi pri nas
bi sodilo k vsaki šoli razen običajnih šolskih
vrtov in čebelnjakov — kmetijsko po¬
izkusno polje,  in sicer ali a) njiva in
travnik, b) trsniea in vinograd, c) njiva-hme-
Ijišče in travnik, č) njiva za vzgajanje mladih
gozdnih rastlin itd. in d) skoro povsod hlev,
manj sicer zaradi živine same, kakor zaradi
gnoja ter ravnanja z njim in z gnojnico. Sled¬
njič še morebiti tuintam kaj drugega, kakor
bi se pač to pokazalo koristno! Brez njive,
travnika, gnojišča itd. bo ves teoretiški pouk
puhel, zakaj otrokom lahko še toliko govorimo
o umetnih gnojilih, o gnoju, gnojišču, ravna¬
nju z gnojnico itd., če pa tega praktiško ne
demonstrujemo — ne bo nič zaleglo.

Učenci in učenke naj bi hodili v družbi
učiteljev in učiteljic gledat razne vzorne kme¬
tije, mlekarne, vzorne vrtove, nasade, živalske
pasme itd., pa tudi zanikrna in zanemarjena
posestva. Tako bi prišla do veljave tudi na¬
zornost,  ki jo je uveljavil in znanstveno
utemeljil Komensky: na eni strani bi videli,
kakšen bodi umen gospodar in umna gospo¬
dinja, na drugi pa, kakšna ne smeta biti.

24

In učiteljstvo?

Potrebno učno osobje bi se leto za letom
izobraževalo v nalašč za to prirejanih kurzih,
dokler ne bodo učiteljišča tako preosnovana, da
ne bodo na njih igrale glavne uloge same for¬
malnosti, nego da bo živo, veselo gibanje in
smotrno delo usposabljalo naš naraščaj za uči¬
telje ljudstva, za ljudske učitelje. —

Besnica je, da bi taka reforma našega
ljudskega šolstva po kmetih pomnožila število
šolske mladine in s tem bi postalo mnogo naših
šol pretesnih zlasti za zimski čas; zakaj spo¬
mladi, poleti in jeseni bi se mlade naše množice
gibale in učile pod milim nebom, kjer bi ne
pridobivale samo strokovnega znanja, nego bi
tudi občudovale in proučavale delovanje, pre¬
navljanje in čudovito življenje velike učiteljice
in vzgojevalke — prirode!

Ge pa hočemo ustreči kmetu in obenem
imeti lepe napredke na šolskem polju ter po¬
spešiti gospodarski in kultuni razvoj našega
ljudstva — ni drugače nego na ta način mo¬
goče spraviti v sklad šolskega in kmetiškega
vprašanja. Taka uredba bi bila velikanskega
pomena za kmetiški stan, ker bi postala šola
zanj v resnici prijateljica in dobrotnica. Seveda

25

mora pri taki reformi vladati načelo: Bistvo
— .jedro kmetijskemu pouku
bodi zavisnood razmer dotič-
n e g a kraja!

Pomisleki, da bi potem nastali večji
stroški zaradi novi šolskih stavb, oziroma za¬
radi razširjenja starih šolskih poslopij, morda
tudi zaradi večjega števila učiteljstva, se ne
smejo jemati v poštev. Ne smemo gledati na
žrtve, kjer se obeta občna korist. Bogastvo, sedaj
zakopano v zemlji in v spečih silah naših duš,
bo kipelo iz naših tal in iz naših psihiških
moči, dvigalo našo gospodarsko in kulturno
moč ter ne bo zabilo tudi svojih učiteljev-
dobrotnikov. Zbujalo nam bo ponos¬
no zavest, da smo se s svojimi
silami, s svojimi žrtvami in z
ljubeznijo do svoje zemlje
dvignili na višino prosvetle-
nega — kulturnega naroda!

*

* *

Vse to, kar sem povedal, je le prvi
osnutek velike reforme, ki naj približa naše
ljudsko šolstvo kmetiškemu stanu in obratno
naš kmetiški stan ljudskemu šolstvu. Veseli

26

me, da se je za to zbližanje, za tako p o d e m o -
kratizovanje našega ljudskega
šolstva najprej ter brez vseh
ovinkov in zahrbtnih namenov
izreklo slovensko učiteljstvo,
združeno v naši »Zavezi",  S tem
je pokazalo, daje v resnici za¬
vedno in napredno, da ume j e
duha današnjega časa, da je
— to posebno poudarjam! —
narodno in de mokraško ob¬
enem!

Zakaj kako naj govorimo o narodu, ako
ob bedi in nevednosti, ob nezavesti svojih  p r i-
dobitnih zmožnosti, ob resignaciji
in hlapčevski uslužnosti prepušča kos za ko¬
som svoje zemlje lačnemu tujcu, ki se zajeda
v naše narodno telo ter ubija našo narodno
samobitnost?!

Mi učitelji in učiteljice smo tisti, ki ho¬
čemo potom gospodarske osamosvojitve in go¬
spodarske utrjenosti zbuditi in ojačiti v svojem
ljudstvu vero v samega sebe, zbu¬
diti v njem samostojnega člo¬
veka, ki se bo zavedal svojih
dolžnosti, pa tudi svojih p ra-

27

t i e , ki so posledica prvih. Nečemo, da
bi naše ljudstvo samo delalo in
trpelo, ampak hočemo, da naj
naše ljudstvo tudi živi in uži¬
va! Le takega življenja želi
narodni učitelj svojemu ljud¬
stvu!

Mi učitelji in učiteljice  nečemo in
ne dopustimo, da bi se ponižala
šola v službo tej ali oni p o li¬
ti š k i stranki, temu ali onemu
naziranju, ki kjerkoli in ka¬
darkoli slučajno prevladuje in
vleče nerazsodne množice za
seboj. Ne! Šola bodi za ljudstvo!
Iz njega zajemaj svojo moč in
njemu jo zopet daruj, v sebi pre-
oblikano in d'ozorelo  po  principih pra¬
ve pedagogike in čiste morale!
Šola se p o d e m o k r a t i z u j ! Šola
ni samo za tega ali za onega,
šola je za vse ljudi in za vse
stanove! Mati svojim otrokom!

Enako kakor o šoli in kmetiškem vpra¬
šanju bi se dalo razpravljati tudi o šoli in de¬
lavskem vprašanju. Mnogo je tu enakosti,

28

mnogo istih potreb, nekaj seveda tudi razlike.
Toda o tem ob drugi priliki!

Glavno, kar sem hotel danes povedati, je
troje. Zato predlagam:

I.

Učiteljstvo, zbrano na XX.
glavni skupščini .Zaveze avstr,
j u g o s 1 o v. učit. društev" v Go¬
rici dne 7. septembra  1908. 1., se
izreka za obveznost šolskega
obiskovanja v smislu § 21. drž.
šol. zakona zdne 14. majal. 1869.,
drž. z a k. št. 62, prvi odstavek.

II.

Učiteljstvo, zbrano na XX.
glavni skupščini .Zaveze avstr,
ju g oslov. učit. društev" v Go¬
rici dne 7. septembra 1908,  s e iz¬
reka za reformo ljudskega šol¬
stva v smislu potreb in koristi
kmetiškega (delavskega) stanu.

III.

Vodstvo .Zaveze" se poob¬
lašča, da z^budi med deželnimi
in državnimi poslanci, ki so

•29

šoli prijazni in naklonjeni, za¬
nimanje do sklepov današnjega
zborovanja, ki so izraženi.v
I. in II. predlogu. Obenem n a j. s e
obrne do njih s prošnjo, da naj
izkušajo udjestvovati naše

sklepe. *

* *

Prepričan sem, da ne ostane ta akcija
brezuspešna; vem pa tudi, da ne bo tako naglo
izvedena, kakor so naglo izgovorjene te besede.
Važno delo rabi časa in študij, posebno v Av¬
striji. Treba je predvsem, da mi sami vso to
zadevo temeljito preudarimo, zakaj več oči več
vidi. V svojem stanu imamo več veščakov v
kmetijstvu in na pedagoškem polju, ki bodo
znali bolj od mene oboje združiti v harmon¬
sko celoto. Priznavam sam, da je moj referat
daleč od popolnosti, a zavest imam, da sem to
važno vprašanje izprožil, ki gotovo ne izzveni
kot mehka pesem, ampak ki ostane na dnevnem
redu toliko časa, dokler ne bo temeljito rešeno!
Pripraviti se moramo! Zato stavljam k sklepu
to 'l e  resolucijo:

Vsa učiteljska društva, ki so združena
v naši „Zavezi“, naj v prihodnjih zborovanjih

30

razmotrivajo temo o šoli in kmetiškem vpra¬
šanju. Na podlagi mojih današnjih izvajanj naj
stavijo konkretne predloge, oziroma načrte, ki
jih naj vpošljejo vodstvu „Zaveze“, da jih ta
ob ugodni priliki porabi ali pa počaka prihod¬
nje glavne skupščine, kjer iz vsega doposlauega
gradiva izberemo najboljše in najzrelejše, d a
tako ustvarimo temelj bodoči
ljudski šoli na kmetih — za
kmetiško ljudstvo!

Tako imajo tudi naša učiteljska društva
za bodoče leto obilo lepega in hvaležnega dela.

E. Gangl.

'S-*

II.

Regulacija učiteljskih
plač.


'

I.

Letos obhajamo jubilej: šestdesetletnico
vladanja cesarja Franca Jožefa I. Presvetli
vladar je odločil, naj se praznuje ta jubilej z
dobrodelnostmi za otroke. Ta želja sivolasega
jubilanta je našla v avstrijskih narodih obilen
odziv. „Vse za otroka !“ to je danes deviza,
in vsi hite, da z ustanovljanjem društev, z
ustanovami itd. pospešujejo varstvo in odgojo
otrok.

Vesel pojav je to v življenju ljudstva, in
presvetli vladar si je z iniciativo, ki jo je dal,
postavil najlepši spomenik, ki bo pričal še po¬
znim rodovom o njegovi plemenitosti in ljudo-
milosti, ker bo obrodilo to gibanje trajnih,
resnično dobrih uspehov za ljudstvo.

To gibanje „Vse za otroka!“ pozdrav¬
ljamo s toliko večjim veseljem, ker upamo, da
privede vodilne kroge in ljudstvo do tega, da
bodo posvečali vzgoji mladine večje zanimanje
nego so ga doslej. Mogoče, da izgine indo-
lenca, ki, žal, vlada sedaj do vzgoje ljudskih
mas in torej tudi do ljudske šole in mogoče,

34

da izgine tudi tista onimoznost napram uči¬
teljstvu in njegovim tako upravičenim za¬
htevam,

V  Avstriji se na vzgojo, na pravo vzgojo
mladine polaga, žal, še vse premalo važnosti.
Ne le da marsikateri posestnik bolj skrbi za
rejo živine nego za vzgojo svojih otrok, po¬
svečujejo izobraženi in celo visoki krogi večje
zanimanje in večjo skrb gojitvi eksotičnih
rastlin, dresuri psov in konj kakor po izobrazbi
ljudstva in vzgoji mladine. Vlada se bolj
briga

„kabo odpravljajo se ovcam garje,
preganjajo ušivim glavam gnide . . .“

kakor pa, kako bi se vzgojili iz mladine iz¬
obraženi državljani ; vlada bolj skrbi za mo-
rilno orožje kakor za učno pripomočke itd., a
javnost se bolj zanima za kak slučaj Tosselii
ali pa za kak proces Moltke-Harden nego za
prosveto narodov.

Ni čuda, da smo na robu propada go¬
spodarskega in moralnega, ko vladajo tako
napačni nazori.

Cio vek je najdragocenejša
reč, in da se njega neguje in

35

plemeniti, se ne sme š t e d i t i n e
s trudom ne s sredstvi, zakaj
človekje krona stvarstva, kras
domovine. Pa za takšno edino pravo na-
ziranje smo v Avstriji še premalo — demo-
kraški, človek kot tak še nima veljave, tem¬
več veljavo imajo le naslovi in bogastvo.

Zaradi napačnih nazorov, ki še vladajo
pri nas, trpi predvsem ljudsko šolstvo in uči¬
teljstvo. In srečno smo prijadrali tako daleč,
da je ljudsko šolstvo izročeno na milost in ne¬
milost sovražnikom izobrazbe, učiteljstvo pa
pehajo kruti bedi v naročje.

Imamo sicer že 39 let državni šolski
zakon, ki ga imenujejo celo biser avstrijskih
postav, a kakor ni nič popolnega na svetu,
tako ima tudi ta biser svoje pege in pomanj¬
kljivosti. Točka 55. tega zakona sicer določa,
da morajo biti plače učiteljstva tako odmerjene,
da more „prost od zavirajočih postranskih
poslov svojo moč posvetiti šoli in svojo rodo¬
vino krajevnim razmeram primerno preživljati."
Osnovatelji državnega šolskega zakona so ga
krasno zamislili, a naredili so račun brez krč¬
marja — deželnih zborov, ki so jim naložili
skrb za učiteljske plače.

36

Kako so deželni zbori izpolnjevali in
umevali § 55. drž. šol. zakona, jasno priča —
beda učiteljstva.

Beda v pravem pomenu besede vlada v
naših vrstah, in četudi jo prikrivamo na zu¬
naj, kolikor se da, da si ohranimo toli potrebni
ugled, vendar je že celo nastala prislovica :
„Ubog je kot ljudski učitelj a .

Draginja raste od dne do dne, potrebno
je bilo, da so se vsem stanovom zvišale plače.
Duhovniki, ki nimajo rodovine, imajo pa sicer
bero in pristojbine, so dobili od države mili¬
jone ; uradnikom, ki imajo sicer večje plače
nego učiteljstvo, so se regulirale lani plače in
še celo služabnikom, ki nimajo' študij in ne
mature, so se zvišale plače tako, da imajo več
nego učitelj. V marsikaterem kraju ima ne le
državni, temveč tudi šolski, občinski sluga lepše
dohodke ko učitelj, častniki imajo sicer bolje
plače kakor uradniki, in vendar je pereče
dnevno vprašanje, da se oficirjem draginji pri¬
merno zvišajo plače. Rokodelci so podražili
svoje izdelke ; advokati in zdravniki so povišali
svoj tarif; le učiteljstvu ne marajo deželni
zbori regulirati plač ter jih odslavljajo kot
nadležne berače.

37

Statistični urad na Dunaju izkazuje

55,479 učnih oseb na avstrijskih ljudskih šo¬
lah, od teh jih ima
2062 oseb manj kot 600 K plače,

19.618 „ od 600 K do 1200 K plače

20.110 „ „ 1200 „ „ 2000 „ plače

in le 18.694 oseb ima nad 2000 K letnih

dohodkov !

Štiri petine vsega učiteljstva ima manj
kot 2000 K in skoraj polovica
vsega učiteljstva manj kot 1201
krono.  In s tako beraško plačo naj izobražen
mož, ki je dovršil učiteljišče, napravil maturo
in usposobljenostni izpit za meščanske šole,
preživlja sebe, svojo družino, si naj kupuje
sredstva za nadaljno izobrazbo, naj daje študi¬
rati svojo dečo ter' naj plačuje- še narodni in
stanovski davek.

Podatkov o posameznih deželah ne bom
navajal — bilo bi preobširno — pač pa moram
naglašati, da spada slovensko uči¬
teljstvo  — izvzemši Tirolsko in Galicijo
— med najslabše plačano avstr,
učiteljstvo.

Ne le, da je temeljna plača učiteljstva
povsod prenizka, je tudi avanzma pod vsako

38

kritiko. Kako hitro se višajo dohodki uradnikom
in častnikom (t r i 1 e t n i c e), a učitelj mora
po p e t let čakati, da dobi borih 200 ali na
Kranjskem samo le 80 K starostne doklade.
Ne vštejejo se mu pa provizorična leta in pod-
učiteljska se štejejo na Štajerskem tri le za
eno. Žandarjem n. pr. se pa štejejo tri služ¬
bena leta za štiri in vštejejo se jim tudi vsa
vojaška leta.

Imeti mora učitelj 40 definitivnih slu¬
žbenih let, da dobi polno penzijo, a ti, ki jo
dožive, so redki, ker smrt ima v vrstah uči¬
teljstva bogato žetev.

Ker je beda naš vsakdanji, gost, zato bo¬
leha toliko učiteljev in učiteljic. Naporno delo
v šoli že izčrpa naše moči, ker nas pa čakajo
doma moreče skrbi za vsakdanji kruh, ni čuda,
da klone duh in telo onemaga. Gospoda moja,
če prebirate „Učit Tovariša", se uverite, da
je ni številke, da bi ne bilo nekrologa v nji,
da, celo po 2 in 3 so. In večinoma
jih pobere smrt, ko pravi m o,da
so bili v najlepši dobi. — To
govori glasen memento vsem,
predvsem pa tistim, ki nočejo
vedeti, da je pritrgavanje za-

39

služenega plačila vnebovpi-
j o č greh.

Naporno delo in naša beda sta krivi, da
toliko in toliko učiteljev in učiteljic boleha, da
jih toliko in toliko mora na dopust. N. pr. na
Štajerskem se je lani izplačalo za nadomeščanje
obolelih učiteljev in učiteljic 200.000 K. Go¬
spoda, to je velika vsota, a stokrat večja je
beda učiteljstva, o kateri priča ta vsota. — Za
izboljšanje plač štajerskemu učiteljstvu, da so
se pomaknile šole iz III. v II., ozir. iz II. v I.
plačilni razred, je dovolil lani štaj. deželni zbor
le 50.000 K. Ni rad dovolil tega, a štirikrat
več, namreč 200.000 K, je moral dati, ker jih
je izprešala iz deželne zakladnice beda učitelj¬
stva. To dejstvo samo že govori, kako krivi¬
čen je sedanji sistem, ki hrani tam, kjer bi
moral dati, a štirikrat več mora potem dati
tam, kjer bi mu sicer ne bilo treba.

In tako je tudi v vseh drugih deželah
slavne Avstrije. Ker nam zdravim  nočejo
dati, jim bolezen  šiloma vzame. Koliko
eksistenc pa se s tem ugonobi ; marsikateri
obitelji se oropa reditelja, marsikateremu otroku
skrbnega očeta in ljubečo mater, zapuščene
sirote pa hirajo v pomanjkanju. Koliko gorja

40

bi olajšali, koliko solz utrli, ko bi deželni zbor
teh 200.000 K r a d e v o 1 j n o dal za iz¬
boljšanje učiteljskih plač.  Ker
bi bilo učiteljstvo rešeno bede, bi si lahko
privoščilo tečnejo hrano, okrepilo bi si telo,
dušo razbremenilo morečih skrbi in manj bi
bilo bolnikov, manj nekrologov kot jih je. Pa
za nas nimajo src !

II.

V dežele smo izgubili zaupanje in obra¬
čamo se do države. Dežele so baje uboge, a
država ni imela lani ničmanj
ko 146 milijonov kron prebitka.
A tudi dolžnost države je, da'nam pomaga,
saj ji vzgojujemo zveste državljane, saj si je
pridržala vrhovno nadzorstvo nad ljudskim
šolstvom, zatorej pa tudi naj plača.

Bridke izkušnje so učiteljstvo izmodrile.
S samo določbo, da naj bodo plače učiteljstva
tako odmerjene, da more „ prost od zavirajočih
postranskih poslov vso svojo moč posvetiti
šoli in svojo rodovino krajevnim razme-
meram primerno preživljati," učiteljstvu ni
pomagano, ker ni sredstva, ki bi naj dežele
prisilil, da bi to določbo tako umevale, kakor

41

bi morale. Torej pa učiteljstvoprosi
in zahteva, da se interpretacija
§5 5. državnega šol. zakona za¬
konitim potom uveljavi, in si¬
cer na ta način, da državni zbor
sklene naslednji pristavek:
„Kot minimalni dohodki imajo
veljati isti dohodki, ki jih
imajo državni uradnik p r i p 1 a č i
in penziji vsakokratnega 11., 10.,
9.  in 8.  činovnega razreda."

Regulacija plač učiteljstva v tem smislu
je postulat pravičnosti. Siti smo že vednega
beračenja ter zahtevamo, da se tem načinom
naše plače  definitivno uredijo.  Ena¬
kemu delu — enako plačilo. Naše
delo ni lažje od uradniškega in
je bas tako važno kot njih delo;
pa tudi po predizobrazbi ne za¬
ostaja učiteljstvo za uradni-
š t v o m sedanjega 1 1. do 8. činov,
reda.

Preden to utemeljim, izjavljam, da se
me ne bo krivo umelo, da se mi ne bo pred-
bacivalo, da zabavljam čez uradnike, častnike
iri druge stanove, katerih razmere bom pri-

4  2

merjal z našimi — da učiteljstvo ne
zavida nobenemu stanu izbolj¬
šanja dohodkov, saj čuti tudi učitelj¬
stvo in gotovo najbolj,  kako huda sila
je vedno rastoča draginja in
kako krvavo potrebno je, da se
stanovom, ki so vezani na fiksne
dohodke, draginji primerno re¬
gulirajo plače. Odločno pa ob¬
sojamo, da politiki in vlada
skrbe le za nekatere, nas, ki
smo tudi toliko vredni, pa se
prepušča bedi. Ne borimo se
zoper druge stanove,, temveč
pobijamo le pogubno razredno
politiko, in vsak pravično mi¬
sleč človek bodisi že katerega¬
koli stanu nam pritrdi, daje
v n e b o v p i j oč a krivica, če se dru¬
gim izboljšajo plače, eden stan —
in ni slučaj, temveč sistem je to, da je ta
stan baš učiteljstvo  — se pa prezira in
zapostavlja popolnoma.

Naši zahtevi, da se nam da enake plače
kot jih imajo uradniki 11. do 8. činov, reda,
se najbolj nasprotuje  baje z agrarne strani.

43

Da pa razumni agrarci uvidevajo upravi¬
čenost naše zahteve — seve kak Terseglav te
upravičenosti ne uvidi ! — navedem besede,
ki jih je letos majnika govoril češki a g r a -
r e c poslanec Frane Staniekv  prora¬
čunskem odseku. Ta vrli poslanec je pri IX.
poglavju točki 19 — ki obravnava ljudsko
šolstvo — proračuna ministrstva za uk in bo¬
gočastje — navedel :

„Pred 40 leti je znašala službena doba
40 let, medtem se je za uradnike znižala na
35 let in za profesorje na 30 let. Za učitelje
se je pa obdržala prvotno določena doba 40
let, kar je pa po jasnem besedilu § 56. drž. šol.
zakona nepostavno,  ker ta točka določa,
da imajo za učiteljstvo veljati
iste penzijske določbe, kakor
velj aj o za u r a d n i š t v o. Z 20.1. začne učitelj
službovati, v tretjem službenem letu se pripusti k
izkušnji sposobnosti in more torej šele s 63.
letom svoje starosti stopiti v pokoj (če nima
nič tistih nesrečnih podučittljskih let, ki se na
Štajerskem štejejo tri za eno; ako jih pa ima,
še niti s 70. starostnim letom ne dobi polne
penzije. — Opomba referenta.) Ko b i uči¬
teljski poklic ne bil tako napo-

44

r e n , bi še naj bilo, ker pa dozi v e
učitelji povprečno kvečjemu
50 let, uživa polno penzijole
mali del učiteljstva. Uvaževati
se pa mora, da so neugodne raz¬
mere pogubonosne za obitelj
umrlega učitelja. Državni uradniki,
med katerimi je — posebno v 10. in 9. či-
novnem redu — mnogo certifikatistov,  n i -
majo le boljše plače, temveč
tudi boljše penzijske določbe
kakor pa učiteljstvo, čeprav
poklic uradnikov ni tako napo¬
ren in odgovornosti poln kot
poklic učiteljev. V mnogih slu¬
čajih ima državni uradnik —
certifikatist — boljšo plačo
kakor pa njegov nekdanjiuči-
elj, kije moral po dolgoletnih
študijah prestati stroge izku¬
šnje. Profesorji srednjih šol imajo 30 letno
službeno dobo; naglašati se pa mora, da znaša
število učencev v meščanski šoli 80, v srednji
šoli pa kvečjemu 50 v enem razredu. V srednje
šole se sprejemajo večinoma le nadarjeni učenci
buljili staršev, v meščanske šole se morajo pa


45

sprejemati otroci brez razločka na njih nadar¬
jenost in na stan njih staršev. Kakor se
državnim uradnikom leta prak¬
ticiranja, profesorjem leta s u-
pliranja in certifikatistom celo
njih vojaška leta vštejejo, tako
bi se naj učiteljstvu vštela tudi
provizorična službena leta.
Upravičeno je torej, da se uči¬
teljstvu njih službena doba re¬
gulira po za državne uradnike
veljavnih predpisi h. “

Kake razmere vladajo pa šele v ljudskih
šolah ! Večinoma so razredi prenapolnjeni, po
100 in še več otrok v enem razredu, dostikrat
brez potrebnih učnih pripomočkov in starši
šoli celo neprijazni — učitelj pa naj dela ču¬
deže. V takih razmerah delovati gotovo ni
lažje in prijetneje nego na meščanskih in
srednjih šolah. Upravičena je torej zahteva, da
se da učiteljem iste plače in iste penzijske
določbe, kakor jih imajo državni uradniki.

Nadalje navaja isti poslanec sledeče :

»Materialne skrbi hudo more učiteljstvo. Lani
smo državnim uradnikom regulirali plače, ker
smo uvideli, da je draginja visoko narasla v

46  —

primeri z dosedanjimi plačami. Učiteljstvo
pa smo prezrli, čeprav živi v
istih draginskih razmerah kot
uradniki. Ker je državni zbor skoraj so¬
glasno sklenil regulacijo plač drž. uradnikom,
so soglašali tudi davkoplačevalci.

če nočemo, daizgubi uči¬
teljstvo ves ugled, semu mo¬
rajo plače definitivno reguli¬
rati. Ako se pa to ne zgodi, bodo
imeli škodo najširši krogi
ljudstva, ker učiteljstvo ne bo
moglo s potrebno vnemo vzga¬
ja t i ljudskih mas.  Pri učiteljskih pla¬
čah naj bi ne bilo razločka po deželah  in
nova regulacija mora biti enotna
kakor pri državnih uradnikih,
kjer nirazločka po deželah. V
tem smislu se torej uaj § 55. drž. zakona
tako-le izpremeni:  »Kot minimalni do¬
hodki imajo veljati isti  dohodki,
ki jih imajo državni uradniki
pri plači in p e n z i j i 1 1. do 8. čin.
reda."

Tako je mnenje češkega agrarca. Tudi v
agrarnih krogih prodira prepričanje, da so

47

naše zahteve upravičene in da nam je hitra
pomoč nujno potrebna. —

V ilustracijo uradniških in učiteljskih plač
naj navedem primer.

Bila sta dva prijatelja, eden je padel v
II. letniku v učiteljišču in ker ni vedel kam
drugam, je šel prostovoljno k vojakom. Drugi
pa, ker je bil nadarjen in priden, je študiral
dalje ter postal učitelj. Prostovoljec je služil
dalje kot podčastnik, da je dobil uradniški
certifikat. Vstopil je potem k davkariji in ker
se mu štejejo službena leta od dneva nabora
— bil je takrat 18 let star — stopi po
35 letni službeni dobi, ko je star šele 53 let,
v pokoj s polno  pokojnino, in sicer po 8.
činov, razredu z nič manj kot 4 9 6 6 K..

Njegov 'sovrstnik pa, ki je dovršil učite¬
ljišče, je postal, ko je bil 20 let star, provi¬
zoričen podučitelj, napravil je čez 2  leti iz¬
kušnjo sposobnosti ter bil potem 15 let defi¬
nitiven podučitelj. Podučiteljska leta — defi¬
nitivna  namreč, ker se provizorična itak
čisto nične  štejejo — se štejejo 3 le za 1,
15 pa torej le za 5. Ko je ta učitelj star 53
let — ko gre njegov sovrstnik, bivši eksdijak,
kot davčni nadkontrolor že s polno penzijo

48

4966 K v pokoj — ima ta siromak šele
2 1 službenih  let  ter šele 1950 K plače
— torej za 3 0 1 6 K manj nego
oni ob istem času penzi j e. Zato
pa mora učitelj služiti še 1 9 let,
da dobi v najboljšem slučaju
3200 K penzije; torej ima, k oje
služil do 7 2. leta svoje starosti,
še vedno 1766 K manj penzije
nego njegov srečni tovariš, ki
je šel že s 5 3. letom v pokoj.

Gospoda moja, ta slučaj je resničen, ni mo¬
goče le fabula. Je pa še mnogo slučajev, ki še bolj
kažejo, kako kričeče so razmere pri učiteljstvu,
če se jih primerja razmeram drž. uradnikov.

Gotovo, da je postulat pravičnosti, če
zahteva učiteljstvo enako plačo kot jo imajo
državni uradniki 11. do 8. čin reda.

Jasen dokaz, da zahteva poučevanje več
napora in pridnosti kot uradniški in častniški
poklic, je, da imajo častniki vojaških š o 1
poleg svoje častniške plače še posebne
doklade za poučevanje,  in sicer
288 do 840 K, voditelji teh zavodov pa 840
do 1800 kron, to je toliko, kot ima učitelj
vse plače na leto.

Da se še bolj uvidi vnebovpijoča krivica,
ki se godi učiteljstvu, hočem nekoliko pri¬
merjati razmere učiteljstva, uraduištva in —
častnikov.

Najbolj pereče dnevno vprašanje je sedaj
zvišanje plač častnikom, to se hoče po listih
sugerirati javnosti dannadan, a o nujni potrebi
regulacije plač učiteljstvu piše le malokateri list
— učiteljstvo pač nima denarja za podkupo¬
vanje časopisov — in če kak list razpravlja o
regulaciji učiteljskih plač, se ne prikupi na-
vzgoraj in tudi ne pri občinstvu, ker uči¬
teljske plače se regulirajo le
z nepopularnimi davki,  a regula-
lacija plač častnikom je baje nujna državna
potreba. O tej potrebi niti ne dvomim, saj bi
sicer ne bil — patriot; kdor pa govori o nuj¬
nosti regulacije učiteljskih plač, pa je rovač
ali vsaj nadležen berač. Pa pustimo bridkost,
četudi napolnjuje človeku srce in dušo, ko
mora živeti v takšnih razmerah. Gotovo pri¬
voščimo častnikom izboljšanje plač pri sedanji
draginji, saj oni niso krivi, da se namenoma
hoče v prosvetlenem XX. stoletju udušiti uči¬
teljski stan v bedi. Pravično bi bilo,


— 50  —

da bi se preiskalo, kje je potreba
naj večja ter bi se tam najprej
pomagalo.

V mestu Gradcu ima na pr. oficir v XI.
čin. redu 2672 K plače, stanarine in doklade
za služabnika ; državni uradnik pa ima istotam
le 2176 K. Oficir ima torej 496 K v e č.

kraja, subalterni po 2 kroni na dan doklade
(Marschzulage), višji oficirji seveda več. Na
službenem potovanju imajo subalterni prosto
vožnjo v kupeju II razreda, višji v I. razredu,
dobijo plačane diete in tudi za hrano in vožnjo
svojega sluge dobijo plačano, če sluga potuje
zraven ali ne.

In kaka je predizobrazba ? Kadet, ki je
dovršil 4 letnike kadetne šole, postane lahko
že z 18. letom častniški namestnik in čez dve
leti poročnik. Učitelj mora istotako štiri leta
študirati, namreč absolvirati mora 4 letnike

51

učiteljišča. Po predizobrazbi torej ni razlike,
poglejmo pa, kaka razlisa je med plačami.

Mlad poročnik ima po XI. činov, redu
2672 K, ima torej večjo začetno  plačo
kakor pa državni uradnik istega (XI.) činov,
reda po 6 letih, ko dobi II. triletnico. Uči¬
teljske plače pa se niti primerjati ne dado.
Začetno plačo oficirja doseže
učitelj vGradeu šele po 22 služ¬
benih letih, učitelj v I. plačil¬
nem razredu po 27. v II. plačil,
razredu šele po 87 definitivnih
službenih letih.  Koliko pa gre provi¬
zoričnih in podučiteljskih let v izgubo 1 V tem
času, ko ima učitelj 37 definitivnih službenih
let — in slovenske šole na Štajerskem so ve¬
činoma v III. plačilnem razredu — je že
dosegel na j višjo svojo plačo
in nima ničesar več upati, ofi¬
cir pa je šele nastopil svojo slu¬
žbeno  pot  ter lahko doseže VII. (kjer
ima 7056 K, ozir. 7656 K, torej 1129 K
ozir. 1729 K več nego uradnik istega činov,
reda) in VJ. činovni red (kjer ima 9092 K,
torej 1404 K v e č nego uradnik istega činov,
reda) itd. Na Kranjskem in Primorskem pa

52

so učiteljske razmere še bolj neugodne in kon¬
trast napram oficirjem še večji.

Pa pravijo, da učiteljem ni take sile kot
oficirjem.

Pribiti pa moram tudi, da naše učitelj¬
sko delo ni nič lažje od častniškega dela. Pri
vojakih vlada železna disciplina, v šoli pa je
cela truma razposajenih otrok ; pri vojakih je
cela vrsta inštruktorjev, narednikov itd., a
učitelj mora svoj regiment, svoj razred, sam
vladati in poučevati, mora 80 do 100 in še
več otrokom ne le telesnih, temveč pred¬
vsem duševne  moči sistematično razvi¬
jati in gojiti, častnik opravlja svojo službo —
tuintam res telesno naporno — a na prostem
v svežem zraku ; učiteljevo delo pa je naporno
za duha in telo, ker mora poučevati po 5 in
še več ur na dan v zatohli prenapolnjeni sobi.
Dela častnikov in četudi teptajo setev na njivi
in travniku, ne sme nihče zavirati, učitelje¬
vemu delu pa često nasprotuje družba in celo
nespametni starši.

Otroka vzgajati je tudi vojna, vojna do¬
brega s hudim in ta vojna zahteva toliko in¬
teligence in napora od vodij kot prava vojna.
Namen militarizma pa je ves drug od namena

53

šole.  Vzgoja šele napravi iz člo¬
veka človeka, brez vzgoje bi
bili barbari. Naloga učitelja je torej
vzvišena, militarizem pa obsojajo — kar kažejo
mirovne konference i. dr. — dandanes trezni,
pametni ljudje kot nepotrebno zlo, ki nalaga
narodom preogromna bremena, ki teži človeštvo
kot mora. In vendar, kaka razlika med plačo
in veljavo učiteljev in častnikov.

Vse se trudi, celo ministri in dostojan¬
stveniki, da dosežejo zvišanje plač častnikom.
Vojni minister je z ogorčenjem dejal, da ga
rdečica obliva, če pomisli na plačo subalternih
oficirjev. Naučni minister pa je zavrnil zakon¬
sko predlogo o zvišanju plač učiteljem v Bu¬
kovini ; da, pe več, učiteljstvo je prišlo celo v
nemilost, ker se poteguje za svojo pravico ter
noče mirno lakote — umreti. Namesto da bi
nam vlada šla na roko kakor častnikom, za¬
vira naše stremljenje ter odklanja naše zahteve
in prošnje.

Pravijo, častnik potrebuje zvišanja plače,
ker častniški stan bi naj bil prvi in častnik
mora reprezentirati prvi stan. Gospoda moja,
učiteljski stan se zaradi svoje važne naloge
sme tudi imenovati prvi stan.

54

Nekoč je prišel kralj v šolo. Učenci so
ga spoštljivo pozdravili, učitelj pa je le malo¬
marno privzdignil svojo čepico in se ni zmenil
za prisotnost veličanstva ter je poučeval svoj
pot naprej. Ko je pouk minil in so otroci odšli,
sta ostala kralj in učitelj sama v šoli. Tedaj
se je pa učitelj odkril, spoštljivo pozdravil
vladarja in se mu vdano priklonil. Začuden ga
je vprašal kralj, kako to, da ga sedaj tako
spoštljivo pozdravlja, a prej se niti zmenil ni
zanj. Učitelj se je opravičeval, rekoč : „Prej
vas zaradi otrok nisem pozdravil, zakaj otroci
ne smejo vedeti, da je še kdo več od me. Jaz
sem in moram biti v otroških očeh prva in
najimenitnejša oseba, sicer izgubim toli potrebni
ugled in to bi bilo za pouk in deco slabo. “
Zal, da se je to vršilo v starodavnih
časih, resnično pa je jedro te pripovedke, da
moramo namreč imeti ugled, če hočemo uspešno
poučevati in vzgajati. Človek pa le toliko velja,
kolikor plača, plačati pa more le toliko, kolikor
ima dohodkov. Od visokosti plače je torej od¬
visen ugled. In če se trdi, da častnik potre¬
buje zvišanja plače, ker mora reprezentirati
prvi stan, potrebuje tudi učitelj¬
stvo zvišanja plače, da more

55

reprezentirati važnost svojega
stanu, da si pridobi prepotrebni
ugled pri otrokih in ljudeh.

Zvišanje plač častnikom je baje državna
potreba, ker država potrebuje dobro vojsko,
a zvišanje plač učiteljstvu je tudi državna po¬
treba, ker država potrebuje izobraženih držav¬
ljanov. Izobraženo ljudstvo bolje izpolnjuje
svoje državljanske dolžnosti kakor pa neizobra¬
ženo in država ima tudi več dohodkov od iz¬
obraženega ljudstva kakor pa od neizomikauega,
ker pri prvem je trgovina, obrt itd. bolje raz¬
vita kot pri slednjem, kar da državi obilico
davkov. Izboljšanje šolstva je gotovo tudi dr¬
žavna  potreba. In če se trdi, da je od iz¬
boljšanja plač oficirjem odvisna sposobnost
vojske, se z isto upravičenostjo lahko reče, da
je od regulacije plač učiteljem odvisna sposob¬
nost šole in sposobnost državljanov. In to po
vsi pravici, zakaj učitelj, ki ima tako plačo,
da mu ni treba hlastati po postranskih za¬
služkih, bo posvečal vse svoje moči šoli, kakor
je to tako lepo zamišljeno v § 55. drž. šol.
zakona, in bodo njegovi uspehi večji, nego
pomilovanja vrednega tovariša, ki mora svoje
moči tratiti z drugimi opravili ter pride —

56

ker živi v pomanjkanju — zaradi slabih raz¬
mer slabo razpoložen v šolo.

Vsi razlogi, ki se navajajo, da se dokaže
upravičenost zvišanja plač častnikom, govore
tudi za regulacijo plač učiteljstvu in to toliko
bolj, ker se sedanja beraška plača učiteljstva
s sedanjo plačo  oficirjev niti primer¬
jati ne da.

IV.

Pozabiti pa ne smem še enega razloga,
ki je najvažneji. Oe se da učiteljstvu dostojna
plača, se povzdigne učiteljski stan kvalita¬
tivno.  — Ees je, da je učiteljstvo ide¬
alno in delavno nad vse, da ne -dela le „kar
veleva mu stan“, a res je pa tudi — in nič
se ne bojim, tega odkrito povedati — da stoji
še precejšen del malomarno ob strani ter gleda
in se celo posmehuje, kako drugi delajo. To
so tisti brezbrižneži, ki jim ni mar svetost uči¬
teljskega stanu, to so tisti najemniki, ki jim
ni mar blagor njim izročene črede in jim tudi
ni mar za stanovsko organizacijo. Ti so balast
za naš vzvišeni stan, ti kratijo ugled vsemu
stanu. Bojevnikov za prosveto naroda je, žal,
od leta do leta manj, množi pa se število
tistih, ki nimajo poklica za naš stan, temveč

57

so se le zaradi sile razmer vrinili v šole.
In sramota je za XX. stoletje, da je uči¬
teljski stan še nekak „refugium peeatorum",
ker se nastavljajo zaradi pomanjkanja učnih
oseb bivši dacarji, organisti in eksštudenti za
suplente. Žalostno dovolj, da sme tak suplent
napraviti, ko je tri leta supliral, izkušnjo spo¬
sobnosti ter dobi plačo in pravice pravih
učiteljev.

Pa tudi v drugem oziru trpi učiteljski
stan kvalitativno zaradi žalostnih gmotnih raz¬
mer. Marsikateri nadarjen dijak ne gre v uči¬
teljišče, mnogo jih je pa tudi, ki — ko dovrše
študije — obrnejo učiteljskemu stanu hrbet ter
se podajo drugam, kjer imajo lažje delo in
bolje plačilo. Koliko izvrstnih moči se na ta
način izgubi, ki bi lahko bili pastirji mladine,
pionirji prosvete v pravem pomenu besede, na
njih mesto pa pridejo najemniki. —

Gospoda moja, beda je slana za značaje.
Ce obrača mož plašč po vetru, ker se boji za
svoj postranski zaslužek, če zaradi sile razmer
gre in proda za skledico leče svoj moški zna¬
čaj, je to sicer obžalovanja in graje vredno, a
še večjo grajo zaslužijo tisti, ki so krivi teh
silnih razmer.

68

Da se učiteljstvo povzdigne kvalitativno,
mu je treba ne le višje izobrazbe, temveč
tudi,  in sicer v prvi vrsti, da se
draginji primerno regulirajo
plače.

Kakršno učiteljstvo, taka mladina, kakršna
mladina, taka bodočnost.

V.

Sila učiteljske bede je prikipela do vrha;
razlogom, ki govore za regulacijo plač v smislu
učiteljskih zahtev, se ni moči ustavljati, in
pričela se je neka akcija, pa bojimo se, da le
zato, da se nas nekoliko potolaži, - javnosti pa
nasuje peska v oči. A učiteljstvo se ne pusti
več za nos voditi ter s kritičnimi očmi zasle¬
duje vso akcijo, da spozna prave prijatelje od
neprijateljev, odkritosrčne zagovornike ljudskih
interesov od hinavskih spletkarjev.

Dežele, pravijo, ne moremo, država naj
da. in tako trka vse avstrijsko učiteljstvo na
državna vrata. Dosedanji uspeh akcije je ta,
da je vlada obljubila, dati deželam nekaj v sa¬
niranje njih financ; a dati noče od svojega
velikega prebitka — 146 mil. K — te hrani za
kanone in puške — temveč država bo dala

deželam to, kar bo z zvišanjem davka na
žganje šele izprešala iz — dežel.

Poglejmo pa, v kak položaj pride uči¬
teljstvo.

N a j u b o ž n e j š i m se hoče naložiti ta
davek — zakaj finančni minister in njegovi
vrstniki pač ne pijo žganja, temveč šampanjec
in fine likerje — najnižjim slojem se hoče po¬
dražiti njih pijača, da se jih pahne v še večje
uboštvo, zakaj da bi opustili žgaujepitje, če bc
žganje tudi dražje, tega ne verjame niti fi¬
nančni minister. Ker bodo morali dati več za
pijačo, ostalo bo manj za hrano in uboštvo bo
še večje. V svoji nevednosti pa se bodo hu¬
dovali na šolo in učitelje ter bo v njih očeh
šola še večje breme. Zakaj se pa oficirjem in
drugim stanovom ne regulira plač s tako ne¬
popularnim davkom ?

In če se tudi zviša davek na žganje, bo
imelo učiteljstvo bore malo haska od tega, ker
dobe dežele le 40%, drugo pa pobaše država
zase. Nikjer pa ni določeno, da bi dežele
morale  za regulacijo učiteljskih plač upo¬
rabiti denar, ki ga dobe od države v saniranje
svojih financ, in navdaja nas zla slutnja, da
bodo dežele našle toliko drugih lukenj, da jih

60

zamaše s to državno podporo, da za učiteljstvo
ne ostane ni beliča.

Koristi od zvišanja davka na žganje bodo
imeli drugi, a zle posledice od strani ljudstva
bo moralo čutiti učiteljstvo. Torej pa upravičeno
zahteva in prosi učiteljstvo, naj bi se parlament
zavzel za sklep, ki se je v euketi za saniranje
deželnih financ na predlog odposlanca Eppin-
gerja sprejel z večino glasov, da naj dr¬
žava pomaga deželam na ta na¬
čin, da prevzame polovico stro¬
škov za ljudsko šolstvo.  Zanimivo
in poučno je, da so zaper ta predlog glasovali
le odposlanci Galicije, Nižje Avstrijskega, Ti¬
rolskega in — Goriškega, torej klerikalci
iz vseh delov države. Zaključil pa je finančni
minister ta posvetovanja s tem, da je izjavil,
da baš omenjeni sklep, da naj prevzame dr¬
žava polovico stroškov za ljudsko šolstvo, ni
izvedljiv in da njemu ni simpatičen. A če se
bo ljudstvo zavzelo za sklep enkete in če se
dobi v parlamentu večina zanj, zmehčalo se bo
ministrstvu okaraenelo srce, da bo odprl dr¬
žavno biagajnico sicer ne iz ljubezni do ljud¬
stva in naklonjenosti do učiteljstva, pač pa iz
strahu, da bi mu poslanci ne izpodmaknili

61

mehkega ministrskega fotelja. V takih položajih
postane tudi ministrom marsikaj simpatično, s
čimer se prej niso mogli sprijazniti.

VI.

Ker imajo, žal, reakcionarei in šnopsfa-
brikanti pri vladi odločilno besedo, je naša
slavna vlada sedaj še huda nasprotnica regu¬
lacije učiteljskih plač. Za njo je samoobsebi
umevno bilo, da je, ker je draginja narasla,
regulirala plače drugim stanovom, nekaterim,
n. pr. duhovnikom, celo iz lastnega nagiba in
istetako hoče sedaj tudi iz lastnega nagiba sto¬
riti oficirjem, a učiteljem ne dovoli niti ne, da
bi jim dežele iz lastnega dale. Ker je zadeva
regulacije plač učiteljstva v Bukovini p r in¬
či p i a 1 n h g a pomena za vse avstrijsko
učiteljstvo, moram omeniti tudi to zadevo, ki
kaže jasno, kako je naši vladi pri srcu blagor
šole in učiteljstva.

V Bukovini je deželni zbor sklenil leta
1905. postavo, s katero je uredil učiteljstvu
plače tako, kakor jih imajo uradniki 11. do 8.
činovnega reda. Ta postava je dobila pred-
sankcijo, deželni zbor jo je t r i k r a t so¬
glasno  sklenil, in vendar jo je vlada po

62

Ž'/ž  letnem cincanju — zavrgla. Državi bi ne
bilo treba po tej postavi plačati za regulacijo
učiteljskih plač ni beliča, zakaj deželni odbor
je poskrbel za zadostne vire, da bi se popol¬
noma pokrili stroški, ki bi jih imela dežela
zaradi povišanih plač — in vendar vlada te
zakonske predloge ni predložila cesarju v
sankcijo,

Vidi se iz tega jasno, da imajo princi-
pialni nasprotniki šole, da imajo razni šnops-
baroni več vpliva na vlado nego avtonomen
deželni zbor.

Nad vse zanimiva pa je nota, s katero
je vlada odklonila omenjeno zakonsko predlogo,
ker iz te note se vidi, kako srednjeveški nazori
glede šole in učiteljstva še prevladujejo tam
zgoraj.

Nota navaja : „Zakonska predloga o re¬
gulaciji učiteljskih plač se je sklenila 1905,
takrat pa so bile plače državnih uradnikov
nižje nego so sedaj (1908), ker so se jim lani
povišale: in okoliščina, da so danes plače

državnih uradnikov višje nego so bile 1. 1905,
ko se je sklenila zakonska predloga o regula¬
ciji učiteljskih plač, baje jasno priča, da se
regulacija učiteljskih plač ne sme postaviti na

63

labilno podlago, da bi naj bila plača učiteljstvu
enaka plači državnih uradnikov 10. do 8. či-
novnega reda. Ta moment so baje uvaževali
doslej še vsi drugi deželni zbori, zakaj še no¬
beden ni reguliral učiteljstvu plač na podlagi
plač državnih uradnikov. Ako se pa kaj takega
dovoli bukovinskemu deželnemu zboru, se
ustvari za druge dežele opasen prejudic. Pre¬
zreti se pa tudi ne sme, da, če se dajo uči¬
teljstvu enake plače kakor jih imajo državni
uradniki, bi zbudilo to v ljudstvu močno na
sprotje do lastnega položaja in ljudstvo bi iz¬
gubilo zaupanje do učiteljstva ter bi trpela
institucija šole,"

Človek se mora za glavo prijeti, da so
taki nazori sploh mogoči.

Ali ni vlada sama kriva, da je 2 in pol
leta zavlačevala sankcioniranje te predloge?
Naj bi jo bila 1905 takoj ali vsaj 1906 pred¬
ložila v sankcijo, tedaj je še bila v nji določena
plača učiteljstva enaka takratnim plačam urad¬
nikov. Ali je učiteljstvo krivo, da so se med
tem časom (1907) regulirale plače državnim
uradnikom, da so se jim zaradi dra¬
ginje morale regulirati?!  In sedaj
se to navaja za razlog, da se je predloga o

64

regulaciji učiteljskih plač odklonila! Ker so
uradniki dobili med tem večje  plače, torej
se po nazorih naše slavne vlade ne sme uči¬
teljstvu ničesar  d a t i ! To je kruta brez¬
srčnost !

Ce se regulirajo učiteljstvu plače tako,
da ima enake prejemke kakor državni urad¬
niki 11. do 8. čin. reda, imenuje to vlada
nevarno labilno podlago. Za Boga milega,
stabilne  podlage pa ni mogoče ustvariti
nobeni regulaciji plač nobenega stanu, tudi
ministrom ne, zakaj draginja vedno raste, in
če hočete, da bodo stanovi, ki so vezani na
fiksne letne dohodke, mogli izhajati, se jim
morajo plače od časa do časa draginji pri¬
merno regulirati! Seveda učiteljstvo bi radi
prikovali na stabilno podlago kake predpo¬
topne regulacije ; da pa razmerno z draginjo
raste beda učiteljstva, tega nočejo uvideti.

In ta opasni prejudic! Tu se pač bije
vlada sama sebe po zobeh. Ge je moment o
labilni podlagi res tako tehten, da so ga doslej
še vse dežele uvaževale, se ni treba bati nika-
kega prejudica. Da se kaj pametnega ukrene,
pač mora nekdo pričeti, in če se temu prvemu
zabrani izvršitev, bo našel posnemovalcev, če

65

je to vladi všeč ali ne. Vidi se pa tu, kak
strah vlada pred dobro situiranim učitelj¬
stvom, ki bi posvetilo vse svoje moči šoli in
ljudski izobrazbi.

Neverjetno pa je naravnost, da pravi
vlada v omenjeni noti, da, če se dajo učiteljstvu
j  enake plače kakor jib imajo državni uradniki,
bi zbudilo to v ljudstvu močno nasprotje do
1  lastnega položaja in da bi izgubilo zaupanje do
učiteljstva ter bi trpela institucija šole. — Po
I nazorih vlade raste torej zaupanje ljudstva do
učiteljstva v tej meri, v čim slabšem gmotnem
položaju je učiteljstvo ; logično bi torej bilo,
da ima ljudstvo tem več zaupanja do učitelja,
čim več dolgov ima in čim bolj je zaradi tega
odvisen od trgovca Petra in mesarja Pavla, od
strica krojača in ujca črevljarja itd. Oj, ti
srečni šolmašter iz starih časov, ki si prosjačil
od koče do koče, ki si godel po gostijah za
požirek pijače, ki si nosil farovškim gospodom
jedila na mizo, da si dobil kako obrano kost,
ki si snažil črevlje drugim, da si dobil za to
brce, ki si bil zaradi svojega uboštva v zasmeh
vsi fari, do tebe je imelo po nazorih slavne
avstrijske vlade v XX. stoletju ljudstvo naj¬
večje zaupanje. In tudi sedanje učiteljstvo se

66

hctee potisniti v tak položaj, da ne izgubi
ljudstvo zaupanja do njega in da ne trpi in¬
stitucija šole, kaj ne ? !

O, ironija, pikra ironija! Ali se vlada na
ta način ne norčuje očitno iz učiteljstva in in¬
stitucije šole ? Napredne stranke, ali ne čutite
udarca v obraz, če razvija vlada take nazore
in dela po njih?! Ali je že klerikalizem res
vse omamil in udaril s slepoto ?!

Da človek toliko velja, kolikor plača,
velja le za druge stanove in ne tudi za uči¬
teljstvo. Potrebno je zvišati plače .oficirjem, da
morejo reprezentirati prvi stan, a učiteljstvo je
treba opraviti z beraško palico, da dobi zau¬
panje ljudstva, za povzdigo vojne je potrebno,
da se povišajo plače oficirjem, a institucija šole
bi trpela, če bi učitelji ne stradali 1

Kak vrišč bi nastal, če bi bila vlada od¬
klonila zvišanje plač duhovnikom z motivaeijo,
da bi povišanje zbudilo v ljudstvu močno na¬
sprotje do lastnega položaja in bi tako izgu¬
bilo zaupanje do duhovništva ter bi zaradi tega
trpela institucija sv. katoliške cerkve 1

Da, da, učiteljstvo je pastorka v naši
državi — učiteljstvo je Prometej, ki se ga
mora vkovati in izročiti kragulju — bedi, ki

67

kljuje srce od zore do mraka, od mraka do
dne, ker razširja ta Promotej luč prosvete.

Toda, gospoda, ne igrajte se z ognjem,
glad napravi iz pohlevne ovce divjega volka !
Tudi učiteljstvo ima moč, in to svojo nemalo
moč bomo uporabili, da odpremo ljudstvu oči,
da uvidi, kako se frivolno igra z ljudskimi ko¬
ristmi in kako se ironizira svetinje
narodne prosvete ! Zoper tako ostudno razredno
politiko vsi na krov!

Proletarci  smo, in naj pomnijo
tisti, ki nam ne privoščijo skorjice kruha, da
beda združi siromake.  Delavci pro¬
letarci simpatizujejo z nami, z učitelji svoje
dece, z nami, s svojimi sotrpini, in razumno
ljudstvo ve, da so naše zahteve njemu v prid,
in to že danes lahko z gotovostjo povem, če
pojdejo preko naših zahtev na dnevni red, pride
vihar, da bo vlada morala  ugoditi našim
zahtevam. Ker ne moremo štrajkati mi — za¬
deli bi le nedolžne otročiče in ne pravih kriv¬
cev — bodo štrajkali naši sotrpini za nas; ker
ne moremo s pasivno resistenco ničesar izsiliti,
bodo storili to naši prijatelji, in ker se ne
upošteva našega glasu, jim bo zagrmel glas
ljudstva.

Eeklo se bo, da pretim, a jaz ne pretim,
temveč le svarim,  zakaj večina staršev bo
končno vendarle uvidela, da more njihovo deco
vzgojiti v značajne, neomahljive, samostojno
misleče ljudi učiteljstvo, ne pa učitelj, ki ga mori
skrb za vsakdanji kruh in ki je zaradi bede
odvisen od vsake sapice. Le značajen človek
more značaje vzgojiti, le učitelj, ki nima skrbi
za materialne zadeve, more posvetiti vse svoje
moči šoli. Ta nazor bo slejkoprej pronikel v
maso naroda, in tedaj se vlada ne bo upala
tako mačehovsko ravnati s šolo in .učiteljstvom.

Tovariši, tovarišice, na
dedo med ljudstvo, da.g  a p r o -
budimo; to in edino to je pot k naši
rešitvi!

Oestiti zborovalci, navedel sem razloge,
ki govore z a naše zahteve, opustil pa tudi
nisem onih razlogov, ki se navajajo zoper
naše zahteve, presodite torej, ali so naše za¬
hteve upravičene ali ne.

VI.

Narodni  učitelji smo, in ker je slo¬
vensko učiteljstvo vselej izvršilo svojo dolžnost
napram svojemu narodu, sme pač zahtevati,

69

da stori slovenski narod svojo dolžnost
do svojega učiteljstva, ko to potrebuje pomoči
naroda. Pa ne le zaradi učiteljstva, temveč
žetudi zaradi samega sebe bi
se moral slovenski narod za¬
vzeti za regulacijo učiteljskih
plač.

Toliko govore in pišejo, kako smo Slo¬
venci zaostali, kako nam je na vseh koncih in
krajih treba, da se ojačimo napram tujim na¬
valom. Vsepovsod se kaže na učiteljstvo, češ,
delujte za napredek naroda, dajte za to in ono
ter podpirajte moralno in gmotno to in ono
velevažno narodno institucijo.

Slavna gospoda, brez nič ni nič, vsako
delo stane ; delo v društvih stane, izobraževalno
delo stane, 'obrambno delo stane; časopisi i. dr.
niso zastonj, in pri svoji beraški plači mora
učitelj vsak vinar prej desetkrat obrniti v roki,
predeu ga izda. Učiteljstvo ima že danes to¬
liko stanovskega in narodnega davka, da pač
pri najbolji volji ni mogoče ga povišati in naj
je še tako potreben.

Ko bi se dalo za vsak stan v odstotkih
določiti, koliko da od svojih dohodkov v na¬
rodne namene, bi morali uvrstiti učiteljstvo

70

pač v prvo vrsto, zakaj tako visokih o d -
s t o t k o v bi ne mogel izkazati pač noben
stan. če da advokat, trgovec, veleposestnik i.
dr. na leto n. pr. 100 K v narodne namene,
to ni tako velik odstotek od njegovih dohod¬
kov, kakor pa če da ubožen učitelj 20 K od
svoje beraške plače.

Izboljšate učiteljstvu plače,
s tem okrepite velevažen faktor
za narodovo prosveto. Učitelj¬
stvo, ki bo rešeno mučnih skrbi
za vsakdanji kruh, bo z vese¬
ljem v še večji meri nego doslej
posvečalo svoje moči prosvet¬
nemu delu, delu za probujoin
napredek naroda.

Kot rodovinski oče omenjam, da je še z
nekega drugega stališča narodna dol¬
žnost  rodoljubov, da se zavzamejo za regu¬
lacijo učiteljskih plač. — Slovenci smo mal
narod in skrbeti moramo, da se naša mladina
kar najbolje odgoji, da dobimo čvrst naraščaj
po znanem reku: če nas je malo, pa bodimo
ti bolj; čvrsti. — V neki kulturuoslovstveni zgo¬
dovini Nemcev sem čital: „Sinovi duhovnikov
(namreč protestantovskih.) in učiteljev so si pri-

71

dobili največ zaslug za preroditev našega na¬
roda. Duhovskim in učiteljskim sinovom in
hčeram se ima nemški narod zahvaliti za svojo
kulturno in narodno moč. Duhovniki in uči¬
telji so, ker so bili sami izobraženi in prepo¬
jeni z narodnim duhom, vzgojevali svoje
otroke v strogo narodnem duhu, ki se je tako
razširil v najširše sloje ljudstva; vzgojili so
nam tako krepke bojevnike in zaslužne na¬
rodne može." Tako nemški zgodovinar.

Slovenci se zaradi celibata katoliških du¬
hovnikov ne moremo zanašati na potomstvo
duhovščine, in tembolj bi morali skrbeti, da
bi učiteljski otroci postali krepki slovenski bo¬
jevniki in zaslužni narodni možje ter vrle slo¬
venske bojevnice in zavedne narodne žene, da
bi tudi slovenski zgodovinar mogel enako pi¬
sati o našem narodu, kakor piše nemški o
svojem. Slovenski učitelji vzgojujejo sicer skrbno
svoje otroke, a beda stavi tudi tukaj svoj ne¬
izprosni veto. Dobra vzgoja je draga stvar, to
dokazovati mi menda pač ni treba. Zaradi
slabih gmotnih razmer ne more učitelj svojim
otrokom dati dovolj tečne hrane — zjutraj in
zvečer je na mizi le čorba, kava — ne more
jim ob boleznih dati potrebne zdravniške po-

72

moči, ne more jim nabaviti potrebnih učnih
pripomočkov za boljšo izobrazbo itd. itd., skratka:
učitelj ne more svojih otrok stanu primerno
vzgojevati, in škodo ima — narod, ki bi lahko
imel toliko izvrstno vzgojenega naraščaja, ko
bi učiteljstva ne morila beda.

Regulacija učiteljskih plač je v narodnem
oziru važna zadeva, in kdor je v resnici rodo¬
ljub, se mora zavzeti za učiteljske tako upra¬
vičene zadeve. Seve, kdor ima ljubezen do na¬
roda le na jeziku, ima tudi za učiteljstvo samo
lepe besede in prazue obljube, čas pa bi že
bil, kakor je dejal veliki Ceh Havliček, da bi
ne govorili toliko o ljubezni do naroda, temveč
da bi delali  iz ljubezni do naroda. In baš
zato bi že vendar enkrat bil čas, da bi ne go¬
vorili toliko o važnosti učiteljskega stanu, da
smo pionirji prosvete itd. itd., kar je še več
teh lepih fraz — temveč da bi dejanski uva-
ževali imenitnost učiteljskega stanu in delali
na to, da bi učiteljstvo ne koprnelo več v
bedi.

VII.

če se bodo učiteljem zvišale plače, bo
imelo ljudstvo pa tudi direkten gmotni
dobiček, ker bo učiteljstvo lahko to in ono

73

kupilo, česar sedaj ne sme, za to in ono reč
bo lažje plačalo par beličev več, česar sedaj ne
more. Ali bi ne bilo'prijetneje za prodajalca,
ko bi učitelji blago in drugo, kar kupujejo,
sproti plačevali, pa ne, da jih morajo sedaj
mesece in mesece čakati? če se duhovnikom
zvišajo plače, nima ljudstvo od tega velike ko¬
risti, ker ima vsak župnik urejeno gospodar¬
stvo, da si pridela na lastnem zemljišču toliko
živeža, kolikor ga potrebuje; v hlevu ima to¬
liko krav, da ne kupuje mleka pri kmetu, ima
kočijo in konjiče in ne da^kmetu zaslužka, če
se mu je treba kam peljati. Učitelj pa mora
vse kupiti, vse plačati, če se regulirajo plače
uradnikom in oficirjem, imajo korist od tega
le v mestih, ker uradniki in oficirji so nastav¬
ljeni le v večjih krajih ter dajejo zaslužka tam
ljudem. Interes na zvišanju uči¬
teljskih plač pa imajo n aj širši
sloji ljudstva tako v mestih,
trgih in na deželi. Učiteljski
stanje vseskoz konzument, t, j.
stan, ki mora vse kupovati, ra¬
zen zraka in vode. čim več ko n-
zumentovpa je in čim bolje so
tiimoviti, tem bolje za produ-

74

eenta in trgovca, t. j. zakmeta,
mesarja, črevljarja, krojača itd.
Da bi privabili cim več in čim boljših konzu-
mentov v naše kraje, se skrbi z vsemi sred¬
stvi, ustanavljajo se celo društva za pospeše¬
vanje prometa s tujci, ker ti 'prinesejo v deželo
denar. Dobri ko nzumenti so torej
v blagor dežele in ljudstva. Ali
ni tedaj nespametno, če ljudstvo
nasprotuje regulaciji učitelj¬
skih plač! Stem neškoduje le
učiteljstvu, temveč tudi sebi,
ker slabi svojega konzumenta,
t. j. odjemalca. Čemu sedi finančni mi¬
nister na 146 milijonih kron prebitka, naj da
nekaj tega denarja za regulacijo učiteljskih
plač, da pride denar med — ljudstvo ! Gotovo
je ljudstvu  v večjo gospodarsko korist, če
se zvišajo plače učiteljstvu,  ki živi med
ljudstvom ter pusti svojo plačo domačinom,
kakor pa če se zvišajo plače častnikom, ki jih
ljudstvo vidi le vsako leto enkrat ali pa še
tudi ne, ki si naročajo potrebščine iz tujih
krajev ter pošiljajo svoj denar v druga mesta.
Gotovo je ljudstvu  v večjo korist, če da
finančni minister denar učiteljem,  kakor

75

pa že ga da za kauone, ki jih izdelujejo v tu¬
jih državah in gre toliko potrebnega denarja v
tuje dežele, medtem ko ga doma primanjkuje
na vseh koncih in krajih. Tisti, ki hujskajo
ljudstvo zaradi regulacije učiteljskih plač, pae
niso prijatelji ljudstva,  temveč
ljudski sleparji in sebični demagogi so. Upamo
pa, da pride ljudstvo do spoznanja ter posveti
takim krivim prerokom tja, kamor spadajo.

Stojimo pred veliko odločitvijo, in naše
oči so uprte v parlament na Dunaju. Slovenska
javnost, podpiraj nas v tej borbi, da se zadeva
ugodno odloči. Slovenski časopisi naj nas pod¬
pirajo predvsem in se zavzemajo za naše za¬
htevo ; društva, krajni, okrajni in deželni
šolski sveti, županstva, okrajni zastopi in druge
korporacije maj sklenejo resolucije, da zahtevajo,
da naj državni zbor k § 55. državnega šol¬
skega zakona sklene še ta pridatek : „Kot mi¬
nimalni dohodki učiteljstva imajo veljati isti
dohodki, ki jih imajo državni uradniki pri
plači in penziji vsakokratnega XI., X. IX. in
VIII. činovnega reda.“

Take resolucije se naj objavljajo v časo¬
pisih, pošljejo se pa tudi naj poslancem in
ministrstvu. V resolucijah se naj tudi zahteva,,

76

da naj država prevzame polo¬
vico stroškov za ljudsko šolstvo.

Velecenjeni gospodje poslanci, ne bom
vam delal nikakih poklonov, temveč rečem, da
slovensko učiteljstvo pričakuje, da boste naše
zahteve z vso vnemo zastopali. Uvažujte prej
citirane besede Havličkove. Naša hvaležnost in
plačilo naroda vam ne izostane. —

VIII.

Oe država učiteljstvo odslovi, mora to
iznova beračiti, kar je ponižujoče; - regulacija
se zavleče, in beda se poveča; ker dežele ne
bodo zadostno izboljšale učiteljem plač, se čez
nekoliko let mora iznova začeti beračenje za
zvišanje plač. Oe se učiteljstvu definitivno ne
regulirajo plače, izgubi ugled pri ljudstvu, iz¬
gubi pa tudi veselje do dela in škodo ima —
narod.

Cesarjev jubilej se naj praznuje z dobro¬
delnostmi za otroke, regulacija plač učiteljem
je tudi dobrodelnost za otroke, in parlament ne
more na lepši način ovekovečiti šestdesetletnice
vladanja presvetlega vladarja, kakor da defini¬
tivno regulira učiteljem plače, da sklene k
§ 55. drž. šol. zakona dodatek: „Kot mini-

77

malni prejemki učiteljev imajo veljati oni pre¬
jemki, ki jih imajo državni uradniki pri plači
in penziji vsakokratnega XI., X., IX. in VIII.

! činovnega reda“ in da sprejme Eppingerjev
predlog, da naj država prevzame polovico stro¬
škov za ljudsko šolstvo.

Tovariši, tovarišice, ne vdajajmo se sicer
nikakim iluzijam, pa tudi puške ne vrzimo v
koruzo, temveč vsi na krov, vsi na delo med
ljudstvo! Imejmo puške nabasane in sablje pri¬
pasane, in zmaga mora biti prejalislej naša!

Predlogi in resolucije:

I. Učiteljstvo, zbrano na XX. skupščini
„Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih
društev" dne 7. septembra 1908 v Gorici, prosi
in zahteva, da slavni deželni zbor:

a) sklene k § 55. državnega šolskega
zakona iz leta 1869. pridatek : Kot minimalni
dohodki učiteljev na ljudskih šolah imajo ve¬
ljati tisti dohodki, ki jih imajo pri plači in
penziji državni uradniki vsakokratnega XI., X.,
IX. in VIII. činovnega reda;

b) naj sprejme Eppingerjev predlog, da
naj država pomaga deželam sanirati deželne
finance na ta način, da država prevzame polo¬
vico stroškov za ljudsko šolstvo.

78

II. Od državnih poslancev pa slovensko
učiteljstvo pričakuje in jih prosi, da se z vso
vnemo zavzemo, da se uresničita a) in b) re¬
soluciji.

III. Slovensko javnost, to je časopisje in
korporacije, pa prosi slovensko učiteljstvo, da
pokaže naklonjenost do učiteljstva in šole ter
skrb za narodno prosveto in narodov napredek
s tem-, da se zavzema za naše zahteve, da z
resolucijami zahteva od državnih poslancev in
od visoke vlade, da se učiteljstvu definitivno
regulirajo plače s tem, da se jim da take do¬
hodke pri plači in penziji, kakor jih imajo
državni uradniki vsakokratnega XI. do VIII.
einovnega reda.

A. Pesek.


I


NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA
s

j 00000504570